Poštnina plačana ▼ gotovini. Leto K., št. 26 („jutro" xvn^ št. 148 a) Ljubljana, torek 30. junija I936 vyiavuubVu. i.juuijäjutt, ojiuiijeva t ulica — Telefoo SU 3122, 8123, 8124, 3125, 3126. Insemini oddelek: LJubljana, Selen-Durgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št. 2455. Pooružnica Celje: Kocenova ulica fit. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-srartnerja. Ponedeljska izdaja „življenje in svet" Cena 2 Din Uredništvo: Ljubljana: KLnafljeva ulica 5. TeJefoi Št. 3122, 8123, 3124, 3125 ln 3126 vsaV ponedeljek zjutraj. — Na rafia ae posebej ln velja po pošt prejemana Din 4.-, po razna&ai db dostavljena Din 5.- meseCno Maribor: Gosposka ulica 11. Telefoi St. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tarifo. Veličasten praznik dobrovoljcev Manifestacija enotne volje naroda in vojske — Za utrditev jugo- slovenske misli in edinstva Ljubljana, z», junija. Vidov dan je bil let^a venia prazniK ju-goslovensKih uobrovoljcev-öloveucev, ki so ob kunistvu Nj. Vel. Kralja Petra ti. na prav slovesen način razvili svoj prapor, in z njimi je v velikem številu in z iskreno privrženostjo doorovoljski ideji praznovala vsa naša nacionaina javnost. Na veCei pred razvitjem so ua bnznjin in daljnih vrhovih okrog Ljubljane zagoreli kresovi v spomin paaiim in umrlim vojnim tovarišem in v opomin živim, naj ne zamude slavja, kakršnemu Ljubljana, pa tudi vsa naš?, ožja domovina, ce ga merimo po njegovem notranjem pomenu in zanosu, že dolgo ni bila priča. Na praznik sam so se že v zgodnjih jutranjih urah pričeli na Kongresnem trgu zbirati posamezni oddelki naših nacionalnih organizacij, ki so s svojo številno udeležbo zgovorno izpričale, da jemljejo dobrovoljskega duha za svoje vodilo in da so pripravljene slediti novemu dobrovoljskemu praporu v vsen borbah, ki bodo še prišle. Ob 10. so se delegacije društev zbrale v lep, impozanten sprevod ter s sokolsko konjenico in vojaško godbo na čelu odkorakale pred mestni magistrat, da z ostalim občinstvom na trgu po zvočniku poslušajo govore s slavnostnega občnega zbora, ki se je bil medtem že pričel v mestni zbornici. Slavnostni zbor Pred nabito polno dvorano, v kateri so se zbrali samo predstavniki oblastev in zastopniki društev, je spregovoril predsednik ljubljanske sreske organizacije Zveze jugoslovenskih vojnih dobrovoljcev prof. Jeras, ki je v uvodu poudaril, da prirejata slavje družno ljubljanska in mariborska sreska organizacija, svečanosti same pa so Be v velikem številu udeležili tudi jugoslovenski dobrovoljci izven naše banovine, pa dobrovoljci-Slovenci, ki žive razkropljeni po vsej državi. Posebej je pozdravil predstavnike vojske, s katero so se dobrovoljci z ramo ob rami borili za narodno osvobojen j e in za ustvaritev skupne domovine, pa še zastopnike vseh društev in vso široko javnost, saj so žrtve na frontah padle za blagor naše narodne celote in zato mora biti tudi vprašanje dobrovoljcev skupna stvar nas vseh. Spominu padlih tovarišev so dobrovoljci pridružili spomin na blago-pokojnega Viteškega kralja, svojega bivšega poveljnika in vojnega druga, ki je rnučeniške smrti umrl za Jugoslavijo. Ko je predsednik zborovalce na to opomnil, je prvo besedo posvetil Nj. Vel. kralju Petru n. z zaobljubo, da bodo dobrovoljci čuvali mlado življenje našega vladarja, zmerom pripravljeni, da mu pomagajo v izvrševanji! oporoke, ki mu jo je bil zapustil njegov veliki oče. Sledili sta vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju, ki mu dobrovoljci hkratu izrekajo globoko hvaležnost, da je prevzel kumstvo nad njihovim praporom, Nj. Vel. kraljici Mariji in pozdravne brzojavke Nj. Vis. knezu Pavlu, kraljevemu namestništvu, ministru vojske in mornarice — pri tej priliki so zborovalci priredili živahne ovacije naši armadi — ter Zvezi vojnih dobrovoljcev v Beogradu. Ko se je predsednik predstavnikom oblastev in korporacij zahvaljeval za udeležbo, je posebno toplo pozdravil vojnega tovariša, konzula CSR inž. Minjovskega, nato pa je izrekel iskreno dobrodošlico odposlancem vseh bratskih društev: oblastnega odbora Narodne Odbrane in njenih posameznih edinic iz Ljubljane in od drugod, Kola jugoslovenskih sester, Združenja vojnih invalidov, Sokolske župe Ljubljana, Maribor in še posameznih društev, Soče, Vodnikove družbe, jugoslovenskih naprednih akademskih klubov Jadrana in tüdin-stva, Zveze kulturnih društev, Ruske Matice, oblastnega in krajevnega odbora Jadranske straže, Zveze jugoslovenskih emigrantskih združenj. Tabora, Jugoslovenske ženske zveze, Splošnega ženskega društva, Ciril-Metodove družbe, Kluba jugoslovenskih akademikov iz Trsta, Gorice ìd Istre, Narodne strokovne zveze, Združenja četni-kov. Združenja rezervnih oficirjev, Zveze društev privatnih nameščencev, Jugoslo-vensko-češkoslovaške lige, Legije koroških borcev. Zveze Maistrovih borcev, Strelskega okrožja in posameznih strelskih družin, Zveze obrtniških društev in Obrtniškega društva. Jugoslovenskega profesorskega društva, starešinske organizacije Preporoda in primorskega akademskega starešinstva, Branibora, Kneginje Zorke. Gasilske zajednice. Združenja jugoslovenskega učiteljstva. Združnja jugoslovenskih narodnih železničarjev. Jugoslovenske majke, Kluba Primork. Kluba koroških Slovencev in še množice drugih organizacij. Za Ettiago dofe?ovo!jsf?ega duha Slavnostni govornik, podpredsednik ljubljanske sreske organizacije Lorger, ie v vznesenih izvajanjih opozoril najprej na dejstvo, da so vrste naših vojnih dobrovoljcev tvorili po ogromni večini mladi ljudje 18 do 25 let, študentje, kmečki sinovi, mladi delavci in obrtniki. B.ia je to generacija, ki je bila šele na razvojnem pohodu, pa je morala po življenjski nujnosti starejši generaciji prepustiti ureditev in upravljanje na bojnih poljanah izvojevane narodne samostojnosti. Dobrovoljske legije je zbral in vodil od zmage do zmage preko množice najdragocenejših žrtev klic svobode, narodnega edinstva, enakosti ji bratstva k veliki Jugoslaviji. Po prvem decembru leta 1918. se je vse naše ljudstvo v prekipevajočem navdušenju oprijelo obnovitvenega dela na prosvetnem, kulturnem, gospodarskem in socialnem polju in mogočno in samozavestne je zaplul naš državni brod na odprto gladino svetovnega morja. Na poveljniški most so stopili mo-rie iz naroda in prijeli za krmilo. A ko se je začelo pehati v ospredje več poklicanih in nepoklicanih krmarjev, so v borbi za krmilo mnogi izmed njih izgubili kompas osnovnih načel, na katerih je bila ustanovljena in zgrajena naša državna ladja. Ljudstvo je zajela kriza nezaupanja in malodušja. Naša doraščajoča, v velikem številu neza zmerom čuvali enotno Jugoslavijo v duhu narodnega edinstva, pa hkratu socialno-pra-vično Jugoslavijo, zakaj žrtve na bojnih poljanah so padle za nacionalno in socialno osvobojenje. V počastitev spomina padlih dobrovoljcev, njihovega Viteškega vodje in vseh žrtev za nacionalno osvobojenje je sledila minuta molka, ki so jo pretrgale tri zaporedne častne salve iz vojaških pušk. Besede kraljevega zastopnika Vojaška godba je intonirala vedro koračnico, nato pa sta drug za drugim opravila blagoslovitevno slovesnost šentjakobski župnik Barle po katoliškem, prota Bu- poslena mladina, prepuščena sama sebi, se I dimir pa po pravoslavnem obredu. Prota —---,. . ... < Budimir je blagoslovljeni prapor nato izro- čil zastopniku visokega kuma. generalu Ne-deljkoviču, ki je poljubil rob zastave, nato pi nagovoril predsednika Zveze jugoslovenskih vojnih dobrovoljcev: V imenu visokega kuma Nj. Vel. kralja Petra II. Vam izročam ta prapor z željo, da bi vas vodil do nove časti in slave, kakor ste se z njima venčali v borbah doslej. Hkratu naj bo ta prapor uteha materam onih, ki so padli za veliko Jugoslavijo, mladim generacijam pa naj bo svetel simbol in živa priča vaših velikih dejanj in žrtev, da bodo tudi one sledile Vašim stopinjam. Zakaj narod uedinjene Jugoslavije čakajo še velike naloge, saj je znano, da je ohraniti državo mnogo teže, kakor jo je ustvariti. Mlade generacije naj znajo ceniti in spoštovati vse, obenem pa naj zvesto čuvajo, kar so jim predhodniki ustvarili. Pot, ki jo imajo dobrovoljci m njihovi zmagoviti vojni tovariši za sabo, je edina pot do svobode, pravice m življenja. vdaja brezbrižnosti ali celo negativizmu. Rešitev je v nas samih, v vsem našem ju-goslovenskem ljudstvu, ki mora že vendar enkrat postati brez tujih svetovalcev kovač svoje usode. Spomin na nesebično do brovoljsko junaštvo in požrtvovalnost i osvobodilnih bojih naj nas navda z novim ognjem dobrovoljskega duha, da bomo dobrovoljske ideje širili po vsej naši Jugosla viji in jih vsadili v dušo vsega našega naroda. Zborovalci so slavnostni govor sprejeli z burnim odobravanjem, nato pa je predsednik prof. Jeras prečital pravilnik o praporu jugoslovenskih dobrovoljcev-Sloven cev, ki do podrobnosti ureja vse potrebno zlasti za primer, če bi dobrovoljska orga nizacija pri nas prenehala delovati, in ki hkratu določa, da bo prvi praporščak rezervni kapetan Vinko Sire. Na kratko je predsednik prebral še vrsto pismenih pozdravov, ki so med drugim prispevali od dobrovoljskih organizacij v Somborn, Starem Bečeju in Petrovu ter od šefa mariborske policije, dobrovoljskega tovariša dr. Tr-stenjaka in podstaroste SKJ Gangla. V kratkih nagovorih so izrazili svoje poklone in čestitke še župan dr. Ravnihar v imenu mestne občine, inž. Beve v imenu SKJ, prof. Prosenc za oblastni odbor NO, predsednik oblastnega odbora JS dr. Pirkma-jer, predsednica J2Z Govekarjeva, zastopnik Edinstva in prof. dr. Cermelj v imenu Zveze jugoslovenskih emigrantskih združenj. Pet minut pred 11. je predsednik zaključil zborovanje, na kar so se vsi zborovalci odpravili pred mestno hišo, da prisostvujejo razvitju prapora. Svečanosti na trgu Stopnišče pred magistratom s spomenikom kralja Petra I. Osvoboditelja so prireditelji spremenili v velik oder, ki ga je v ozadju krasil kip Nj. Vel. kralja Petra II. in ki je bil ves v zelenju in narodnih tro-bojnicah Poleg odposlancev visokega kuma komandanta divizije generala Nedeljkovi-ča, so se na odru zbrali najodličnejši predstavniki oblastev in organizacij, med njimi zastopnik ministra vojske brigadni general Jovanovič, pomočnik bana dr. Majcen, župan dr Adlešič in zastopnik univerze prof. dr. Kos. Z odra se je nudil slikovit pogled na ves trg. Na sredi je stal močan oddelek Sokolstva s celim gozdom društvenih zastav, dohod iz Stritarjeve ulice je bila zasedla sokolska konjenica. Okrog Sokolov so se zvrstile delegacije ostalih nacionalnih društev s svojimi prapori, ob Robbovem vodnjaku krepka četa gasilcev, nasproti spomeniku kralja Petra oddelek vojske v Dojni opremi in veliko število oficirjev ljub janske garnizije, na levi pa so se zbrale godbe in združeni zbori Hubadove župe, za catere je bil postavljen poseben podij Na odru je zavzela prostor tudi slikovita skupina narodnih noš. Nekaj minut po 11. so pevci pod vodstvom dirigenta Venturinija zapeli veličastno Adamičevo »Molitev«, nato je stopil k mikrofonu — vso slavnost odkritja je oddajala tudi radijska postaja — prof. dr Ernest Türk in v temperamentnem nazorno zbranem govoru očrtal zgodovino jugoslovenske in dobrovoljske ideje od prvih početkov do danes. 2c tedaj, ko so po razpadu velikega Dušanovega carstva začeli prihajati Slovenci, Hrvatje in Srbi pod tujo oblast, je bilo za vse bistre duhove jasno, da je regionalizem s separatističnimi težnjami za ves naš narod poguba in da mu je enotnost najboljše orožje za rešitev. Ko je kasneje nastopil Caradjordje, utemeljitelj narodne dinastije, je bil to začetek trajne borbe za naše skupno osvobojenje. Ko je mala nredvojna Srbija dobila Velikega Osvoboditelja za svojega kralja, je jugoslovenska koncepcija zavzemala zmerom konkretnejše obrise. Sledila je svetovna vojna, prišlo je do formacij dobrovoljskih odredov in dobrovoljci so takrat odhajali na bojne poljane s povsem jasnim, odločnim programom: za uedinje-nje jugoslovenskega naroda brez ozira na plemenske, verske razlike in narodnostne meje. Pojav dobrovoljskih polkov je postavil mednarodno diplomacijo pred dejanja in na solunskem bojišču se je odločila usoda Jugoslavije. Naša država ni nastala na političnih konferencah, niso je ustvarjale politične stranke ali resolucije — ustvarile so jo žrtve in kri naših dobrovoljcev in njihovih bojnih tovarišev na fronti. Ob koncu svojega govora se je dr. Türk spominjal Viteškega kralja, ki je v vojni z redovi delil mraz in glad, za govornikom je vsa množica ponovila zaobljubo, da bomo Po teh besedah je kraljevi zastopnik izročil prapor predsedniku, nato pa je nanj pripel trak, ki ga je poklonil visoki kum. Pedsednik se je ginjen zahvalil za tolikšno pozornost in poprosil generala Nedeljkovi-ča, naj na najvišjem mestu tolmači hvaležnost dobrovoljccv za odlikovanje. Jugoslovenski dobrovoljci so ponosni, da kumu-je njihovemu praporu naš mladi vladar, dič-ni sin blagopokojnega Viteškega kralja, njihovega vojnega druga in vrhovnega komandanta. Z ramo ob rami s slavno srbsko vojsko so dobrovoljci trpeli, se borili, krvaveli z edinim ciljem: osvobojenje in uedi-njenje jugoslovenskega naroda. In dosegli so ta cilj s puško v roki na bojnih poljanah, na katerih so ostali tisoči njihovih tovarišev, so vztrajali, so tudi zmagali, a vodilo iih ie ker so vztrajali, so tudi zmagali a vodilo jih je pri tem čisto nesebično sokolsko načelo:-Ne koristi, ne slave! To načelo pa vodi jugoslovenske dobrovoljce tudi zdaj in pa načelo iskrenega, nepotvorjenega bratstva Zato pa_je(v njih tudi trdna vera v lepo bodočnost s krvjo priborjene, nerazdružljive Jugoslavije. Ta prapor naj bo živa priča sedanjim in bodočim pokolenjem o Slo-vencih-vojnih dobrovoljcih, ki so pomagali ustvariti Jugoslavijo. Kadar bo zahtevala obramba kralja, naroda in države, bo ta prapor zmerom pripravljen na ognjeni krst. Matere padlih dobrovoljcev V vzklikom Nj. Vel. kralju Petru II., visokemu domu Karadjordjevičev in Jugoslaviji. je predsednik med viharnim vzklikanjem množice zaključil svoj govor, vojaška godba pa je zaigrala državno himno. Sledil je pretresljiv prizor, ob katerem se je orosilo marsikatero oko, ko je ga. Jožefa Batičeva v imenu mater padlih dobrovoljcev pripenjala novemu praporu trak z napisom: »Matere padlih v spomin mrtvim in v opomin živim«. Nato so s kratkimi nagovori pripeli spominske trakove še brigadni general Popovič v imenu oficirjev ljubljanske garnizije, generalni tajnik Pogačnik v imenu Združenja rezervnih oficirjev, ga. Pucova za Kolo jugoslovenskih sester, direktor dr. Dular za NO, zastopnik Organizacije jugoslovenskih nacionalistov, pod-starosta inž. Beve za ljubljansko Sokolsko župo, prof. dr. Cermelj za Zvezo jugoslovenskih emigrantskih združenj, ga. Govekarjeva za Splošno žensko društvo, pred- sednik dr. Pirkmajer za JS, ga. Subičeva za društvo Kneginje Zorke lep lovorjev venec, predsednik dr. Fellacher za Klub koroških Slovencev, prof. Jankovič za Združenje četnikov, zastopnik Edinstva in pod-starosta Cerar za Gasilsko zajednico. Predsednik prof. Jeras jc prapor nato izročil praporščaku, ki se jc zaobljubil, da ga bo nosil neomadeževanega v čast dobrovoljskega imena in veličino Jugoslavije. Nato jc predsednik položi! lep lovorjev venec pred spomenik kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja, čigar spominu je množica s pridušeno pieteto zaklicala: Slava! Zaključni defile Novi prapor dobrovoljcev se je pozdravil šc z vsemi prapori pred mestno hišo, nato pa se je formiral lep, veličasten sprevod, ki je krenil preko Marijinega trga, po Miklošičevi cesti, mimo sodne palače in po Tvrševi cesti nazaj do Kongresnega trga, kjer je bil pozdravni defile pred častno tribuno, na katerem so se mimo kraljevega zastopnika zbrali še mnogi najodličnejši gostje. Pred sprevodom je korakal oddelek policistov na konjih, sprevod sam pa je vodila strumno ubrana sokolska konjcnica. Sledila je vojaška godba, oddelek vojske v bojni opremi in z zastavo in velika skupina oficirjev z generalom Jovanovičem in Po-padičem. Za rezervnimi oficirji so od množice, ki je po vsem mestu spremljala obhod z gostim špalirjem, burno pozdravljam korakali dobrovoljci s svojim novim praporom, v njihovih vrstah pa so stopale tudi zastopnice mater njihovih padlih tovarišev. Za sokolsko godbo so stopali Sokoli s 30 prapori posameznih edinic, nato poštar-ska godba pa gasilci z zastavo, nakar so sledili prapori podmladkov JS s praporoma krajevnega in oblastnega odbora. Za skavti so se zvrstile pestro ubrane narodne noše, za njimi so prapori ostalih prosvetnih in nacionalnih društev, godba Sloge, skupina četnikov v uniformah in z zastavo, pevci, ves sprevod pa je zaključevala skupina narodnega ženstva z zastopstvi ostalih društev. Po defileja pred častno tribuno, ki je zaključil slovesnost, so se dobrovoljci zbrali na vrtu restavracije Zvezde k skupnemu obedu. V pozen popoldan so se razvijali to-variški razgovori, z večernimi vlaki pa so vnanji udeleženci zapustili Ljubljano. POKRAJINSKI SOKOLSKI V SUBOTICI ZLET Lepa manifestacija bratstva in slovanske sloge — Odlični uspehi Sokolov in Sokolic iz Slovenije Subotlca, 29. junija. Začetek 4. pokrajinskega vidovdanskega zleta Sokolov v Sabotici je bil objavljen v soboto ob 21. z zvoki trobente s stolpa mestne hiše. Dosti prej pa so bile ulice že polne Sokolov in občinstva. Vse je z nestrpnostjo čakalo na začetek slavja. Državna in vseslovanska himna &ta otvorili veliko ljudsko veselico pred mestno hišo. v veliki dvorani novega Sokolskega doma pa so se zbrali zastopniki češkoslovaškega Sokolstva, delegati bolgarskih Junakov z univ. prof. Minevom na čelu, zastopnik poljskega Sokolstva. Boguslovski. in vodstvo naše sokolske zveze. Predstavnike slovanskih Sokolov in bolgarskih Junakov je pozdravil predsednik subotiške občine Ivan-deki*. Velik uspeh Sokolov in Sokolic iz Slovenije V soboto na vse zgodaj je že stal blizu mestne hiše dolg vlak tramvajskih vozov, ki je odvažal publiko na sokolski stadion. To je največji sokolski stadion na Balkanu. Urejen je po načrtu šefa mestnega tehničnega oddelka inž. Koste Petroviča, ki je starosta subotiškega sokolskega društva. V soboto ob 6. zjutraj je bil začetek tekem članstva in članic, člani so tekmovali v srednjem razredu s 7. v nižjem razredu I. skupina s 33, II. skupina pa z 12 vrstami. vsega skupaj 52 vrst in 336 tekmovalcev. Članice so tekmovale v višjem razredu z 2. v srednjem razredu s 6 vrstami, v nižjem razredu I. skupina s 13. II. skupina pa z 2 vrstama, skupaj 23 vrst— 177 tekmovalk Sokoli iz Slovenije so dosegli prvenstvo kot vrsta in posamezniki. Pri tekmi v srednjem razredu je dosesrel prvo mesto ljubljanski Sokol-Maticä pod vodstvom Janeza Mainarica, člana zvezne vzorne vrste. Pri tekmi posameznikov je dosegel prvo mesto Joža Malis, od ljubljanskega Sokola-Matiee, drueo mesto pa član istega društva Danče Erbežnik. Pri tekmovanju I. skupine nižjega razreda je Sokol Novo mesto na trenjem mestu, pri tekmovanju posameznikov pa je dosegel Svetozar Zei — Maribor I tretje mesto. Pri tekmovanju članic je dosesrla pri tekmi poedineev prvo mesto Dušica Komac. Ljubljana T., pri druji posamezni tekmi pa je bila prva žuža Tgnié, Sokol I. Tabor, Ljubljana. V prvi posamezni tekmi je Idia Vida Poljanškova od Sokola Novo mesto na drugem mestu. V tekmi T. skupine nižjega. razreda pa je dosegel Sokol I. Tabor tretje mesto. Tekmovalke in tekmovalce sta pozdravila zvezni načelnik dr. Pihler in načelnica Elza Skalarjeva iz Ljubljane. Med sodniki so bili tudi Lubej, Pire, Polič. Milica Vazza-zova in Tatjana Krotkova iz Ljubljane, Ljudevit Papež iz Novega mesta, Marjan Tratar iz Trebnjega, Slavko Komac s Ptuja in Stana Makuc iz Maribora. Posebni vlak. ki je krenil iz Ljubljane v soboto zjutraj, je prispel v Subotico prej, kakor mu je bilo določeno po voznem redu. Preden so razdelili slovenski bataljon na prenočišča, je br. Jaklič iz Medvod raztegnil harmoniko, Gorjančev Tone iz Ljubljane in Kobentar iz Radovljice pa sta namignila svoj gardi, da so se razprle živordeče kranjske »marele« in odjeknile naše domače popevke, za kar so se množice domačinov s ploskanjem zahvaljevale. Župni načelniki so odvedli potem svoje v prenočišča; dr. Rus in Smole Ljubljančane, Gu-stelj Potušek Gorenjce. Ban pa Sokole iz zelene Štajerske. Pridružili so se člani iz ostalih dveh naših žup: celjske in novomeške. Vseh potnikov v posebnem vlaku je bilo več 100. zastopana so bila tudi manjša društva in. kar je posebno razveseljivo, tudi člani sokolskih čet. ki bodo prinesli domov novih pobud za nadaljnje sokolsko delo. Slovenski gosti so poslavljali zmago svojih rojakov ki so na 8 zvez-nrh tekmah dokazali, da st> Sokoli iz Slovenije najboljši med najboljšimi. V spominu na Vidov dan za slovansko slogo Ko so prispeli minister za telesno vzgojo dr. Rogifi. trije zastopniki senata in štirje predstavniki Narodne skupščine, je bil formiran veličasten sprevod, ki je krenil v sokolski amfiteater. Častne lože so zasedli zastopnik Nj. Vel. kralja, minister dr. Ro-gi6. komandant, divizije. zastopnik bana, senatorji, narodni poslanci ter predstavniki češkoslovaškega, poljskega in našega Sokolstva. bolgarskih Junakcv in posameznih naših sokolskih žup. Spominsko vidovdan-sko slavje je bilo otvorjeno s pesmijo »Za kralja in narod«, ki so jo zapeli Sokoli in Sofcoliee iz Slovenije. Za slavnostnega govornika je bil že nrej določen tretji namestnik starešine SK.T dr. Gavrančič iz Zagreba, a ker je bil zadržan, je njegov govor prečital podstarešina zagrebškega Sokola dr. Tončič. Spominski govor poudarja, da Sokoli obnavljajo kosovsko prisejro edinstva. bratske sloge in ljubezni, enakosti in pravice. Vseslovanska himna je zaključila spominsko slavje, potem pa je krenil sprevod na Herriotov trg, kjer so pred dvema letoma zasadili slovanske lipe. Godba je zaigrala državno himno, govoril je podstarešina novosadske župe Jovanovič in med zvoki vseslovanske himne so pristopali b lipam delegati sokolskih edinic z vseh pokrajin nsše države ter polagali okrog njih v vrečicah prst iz svojih domačih krajev. Na banketu je prvi namestnik starešine SKJ Gangl z lepim govorom pozdravil goste in ministra dr. Rogiča. ki je v svoji zahvali naglasil. da predstavlja sokolska ideja- najmočnejšo vez jugoslovenske solidarnosti in bratstva. Ko je pozdravil jugoslovenske Sokole, je izrazil željo, da bi vsi slovanski bratje sledili sokolskim idejam. Predstavnik bolgarskih Junakov, prof. dr. Minev, je naglasil: Bolgari in Jugosloveni smo e>no in eno hočemo ostati. Trdno sem prepričan, da bo kulturno in prosvetno delo pri nas in pri vas služilo bratski Meji. Prvi nastop na subotiškem stadionu Pred prvim sokolskim nastopom na subotiškem stadionu je včeraj popoldne močno lilo, narod pa je vkljub temu valovil od vseh strani proti stadionu. Ob 16. pa je dež ponehal in v hladu je napolnilo širno areno takih 20.000 gledalcev, skozi glavna vrata pa je prikorakalo 3000 Sokolov in 1500 Sokolic. Pisan venec sokolskih praporov se je vil skozi zletišče. Pred nastopi je minister dr. Rogié sporočil, da bo park s stadionom nosil ime »Jugoslovanski narodni park kralja Petra II.« S sokolskim pozdravom >Zdravo« je čestital k temu odlikovanju ter izrazil željo, naj bi se v parku in stadionu mladina vzpo-sabljala za službo svojemu kralju in svojemu narodu. Predstavnik bolgarskih Junakov prof. dr. Minev je pozdravil sokolski zbor ter izročil novosadski sokolski župi veliko srebrno ploščo v obliki srca in s poklonilnim besedilom. Zastopniki naših Sokolov in bolgarskih Junakov so se med sviranjem slovanske himne poljubili, množica pa je navdušeno vzklikala Bolgariji in Jugoslaviji. Ganljiv je bil prizor, ko so razvili novo župno zastavo, darilo vseh društev in čet novosadske župe. Zvezni načelnik dr. Pihler je objavil rezultate zveznih tekem in slovenskim Sokolom in Sokolieam, ki so dosegli prva mesta, je ves stadion navdušeno čestital. Bogat program prve javne telovadbe je bil točno izveden. Najlepša točka je bil nastop 72 vojakov in 36 mornarjev. Vojaki so nastopili s puškami. Obkolili so mornarje. Mornarji so nastopili z golimi prsi. Oboji bo želi silen aplavz. Vzkliki »2i- vk> Nj. Vel. kralj Peter n.!«, »Živela naša vojska!« so Be ponavljali dolge minute. Godba je intonirala sokolski marš, s katerim so bile svečanosti na zletišču zaključene. Odbor zleta je dobil pozdravne brzojavke od kraljevih namestnikov dr. Stankovima in dr. I. Peroviča ter obvestilo, da bodo danes prišli k slavnostim tudi predsednik vlade dr. Stojadinovič nekateri ministri in predsednik skupščine čirič Predsednik vlade in ministri na zletu Predsednik vlade dr Stojadinovič g soprogo. vojni minister genera! Marič e soprogo ter šefa kabineta ministrskega predsednika in zunanjega ministrstva so že ponoči prispeli v Suhotico in ostali do jutra v salonskih vatronih Davi sta prispe «ot še ministra Cvctkovič in Rf-hmen in "h pol 9 je bil na železniški postaji spreiem Visokih 2rostov Pr\i namestnik stareMne Siv.J Gangl se jp predsednik« vtadp r diva lil 7. Č3ji ki io ie i?ka?n Spkrlstvn s svoV» udeležbo nr; »oko'?k«»n» -Jovi Onsif so se rm OftraMu deSa sa poglobitev m ajvrsüfev narodnega zeàlihafesfeja Kragujetac, 29. juniju, p. Včeraj -n da- ( nea je bil tukaj kongres Narodne Odbrane, J ki se sesluja, Kakor zum«.- tretje ' leto. Letošnj. konkret. v Kragujev^-i je bil še posebno slovesen, ker j-.- :;družen z odkiitjem spomemka blag>..; ••-.-koj:; : mi kralju Ledin teiju. Delega U .'a, v....-.: Odbrane so se zbrali v izredno velikem'številu iz vseh krajev države. V- t raj dopoldne so najprej položili vence p. spomenik padlim Cehoslovakom n pr^i spomenik padlim šumadijcem, nakai su se korpora-tivno udeležili odkritja spomen-.ka kralju Uedinitelju. Včeraj popoldne se je vršii delovni del kongres-;. Predsednik NO IL ja Trifunovič Birčanin je otvoril kongres z daljšim govorom, v katerem je med rugim pobijal mnenje, da bi bila NO sedaj manj delavna, kakor je bila prejšnje čase. Res je. ca se mora NO sedaj boriti z mnogim- novimi težkočami, na drugi strani pa je njen program znatno razširjen. Pred vojno je bi! njen edini cilj narodno osvobojenje in zedi-njenje. danes pa obsega njen program delo za učvrstitev narodnega zedinjenja ir. se razteza na vsa področja narodnega življenja. Največja težava je v tem, ker ~e večina naše inteligence pozabila, da se mora naš narod za svoj obstoj zahvaliti v prvi vrsti onemu legendarnemu nacionalizmu, ki ni klonil niti pred nadčloveškimi mukami albanske Golgote. Ne spominja se več niti gora kosti, na katerih počiva naša država. niti avstrijskih vešal in krvave tiranije tujih gospodarjev. Danes se rajši vpisujejo v razne internacionalne organizacije, ker smatrajo, da »omeni članstvo NO, Sokola in drugih nacionalnih organizacij sta-rokopitnost. V zadnjem času so se tem te- 1 žavam pridružile že besne kampanje oroti nacionalizmu sploh. Narodni Odbrani očitajo 3lede na novo politično smer v naši | državi reakoijonarstvo, čeprav so ti novi svobodnjaki znali modro molčati v času ko so gotovi činitelji, zlorabljajoč rajvišje zaupanje, v resnici ogražali narodne svoboščine. Sledila so poslovna poročila o delu Narodne Odbrane, število organizacij se je povečalo od 388 na 711, moč NO pa ni v članstvu, marveč v njeni dinamiki in fanatični vdanosti jugoslovenski ideologiji. Zato je NO tudi zajela najširše sloje ljudstva in ie danes po številu članstva najmočnejša organizacija v državi. NO je usmerila svoje delo zlasti tudi za gospodarsko osamosvojitev in je v to svrho sto- pila v zvezo z vodilnimi domačim gospodarskimi krogi Prirejala je tud- razstave, da seznani konsumenta z domačim blagom in tako podpre razvoj resnično jugo-slovenskega gospodarstva SiedJia so poročila o finančnem gospodarstvu organizacije tet o drugih organizacijskih zadevah. Vsa poročila so biia sprejeta. Dar. .s je bil slovesni dei kongresa, ki so mu prisostvovali mnogi odličniki M j. Vel kralja je zastopa! generai Stojanovič Po pozdravu predsednika NO Trifunoviča ki se je zlasti spominjal pokojnega kralja Uedmitelja je bila ob viharnih ovaciiah poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju. Za niim je govori1 senator dr. Sava Ljubi-bratič ki je v svojem govoru naglasil, da anac'onalni elementi še nikdar niso bili tako aktivni, kakor ao dandanes, ko je skoro greh biti jugoslovenski nacionalist NO hoče odstraniti vse. kar naš narod raz-edinjuie. in dela kot matica nacionalnih, kulturnih gospodarskih in prosvetnih organizacij za poglobitev in učvrstitev narodnega zedinjenja. NO opozarja narod na razne nevarnosti sedanje dobe in ga poziva, da se združi v močno falango, da bo mogel nastopiti v bran ob vsaki priliki. Govorila sta na to še dr. Cepuder in Pavle Jovanovič, nakar je bil slovesni del kongresa zaključen. Popoldne so se vsi udeleženci kongresa podali na Oplenac, da se poklonijo kralju Uedinitelju. Tam so tudi sprejeli resolucijo, v kateri NO zavzema svoje stališče napram vsem pojavom v našem narodnem in državnem življenju. /VOCNi KINO »SOKOLSKI DOM« v Šiški - Telefon 33-87 V torek, sredo in četrtek ob pol 9. HANS ALBERS, ANNABELLA, ATILA HÖRBIGER v senzacionalnem filma Variete u Romantična ljubezen dveh artistov. Atrakcija. Zvočni tednik. Cenjeno občinstvo opozarjamo, da se vrše od 1. julija dalje kinematografske predstave vsak dan razen ob petkih ob pol 9., ob nedeljah in praz- nikih pa ob 5., 7. in 9._ evcl s® razvil! Ljubljana, 29. aprila. Na skromen, a prisrčnem način je Pevsko društvo poštnih uslužbencev oba praznika proslavilo desetletnico obstanka z razvitjem društvenega prapora. Včeraj popoldne se je v sejni dvorani Poštnega doma na Tvrševi cesti vršil slavnostni občni zbor, ki so mu med drugim prisostvovali tudi direktor dr. Vagaja kot zastopnik ministra za pošte, mestni svetnik Šalehar za mestno občino in župana in finančni svetnik Volčič za finančno direkcijo, predsednik llu-badove župe Zorko Prelovec in še zastopniki raznih toviriših strokovnih in kulturnih organizacij. Zborovanje je vodil predsednik Havliček, ki se je v svojih izvajanjih spominjal tudi tragično preininilega viteškega vladarja, katerega spominu so zborovale! posvetili minuto molka. Nato je predsednik izrazil vdanost poštarjev pevcev Nj. Vel. Petru n. in hvaležnost kraljeviču Nj. Vis. Andreju, ki je prevzel kumstvo njihovega prapora. Med živahnim odobravanjem so bile sprejete vdnnos'ne brzojavke Nj. Vel. kralju, visokemu kumu in Nj. Vis knezu Pavlu in podzravne brzojavke ministru za pošte dr. Kaludjerčič« in še obena slovenskima ministroma Nato je tajn k Bizovičar v kratkih besedah očrtal zgodovino društva, ki se je pred desetimi leti ustanovilo na pobudo nekaterih pevcev iz uradništva in nižjih poštnih uslužbencev Ker pa ni bilo prave vzajem nosti. so uradniki stopili Ì7 zbora nato pa se je društvo ustanovilo n samih nižjih poštnih uslužbencev V letu l!i"n je vodstvo zbora prevzpl e. Aplenc. ki ga je vodil do konca leta 1935. po njegovi premestitvi pa je postal vodja e Vračko. pod katerim s° jp zbor povsem preosnoval. Ko je jubppnt« čestital direktor dr Vagata kot zastopnik ministra in mestni svet. Šalehar v imenu občine in župana je povzel besedo predsednik Hubadove župe kom- ponist Prelovec in izrazil hvaležnost naše pevske javnosti, da so poštni uslužbenci pri vsej svoji zaposljenosti našli še časa za gojitev slovenske pesmi, zaradi česar je Hu-badova župa društvo z veseljem sprejela v svojo sredo. Sledili so še pozdravni nago-' v ori zastopnika Združenja poštnih uradnikov Praha, predsednika sekcije zvanični-kov in služiteljev poštne direkcije Penka in predsednika pevskega društva Poštni iOg Maherla iz Maribora. Danes dopoldne se je nadaljevala slovesnost z razvitjem društvenega prapora. Pö cerkveni slovesnosti v šentjakobski cerkvi, kjer je z lepim uspehom pel zbor poštnih nameščencev, so se zbrali na trgu na lepo okrašenem odru zastopniki oblastev in voditelji naših poštarjev. Velika množica se je zgrnila okoli odra, ko je predsednik Havliček otvoril slavnost in predal besedo tajniku Bizovičarju. ki je pozdravil polkovnika Bakiča kot odposlanca visokega ku-ma novega prapora Nj. Vis. kraljeviča Andreja. Nadalje je pozdravil direktorja pošte in telegrafa dr. Antona Vagajo, ki je zastopal pokrovitelja poštnega ministra dr. Branka Kaludjerčiča. zastopnika bana svetnika dr. Ogrina. zastopnika mestne občine ljubljanske Šaleharja. goste iz Maribora in ostalo občinstvo. Združeni pevski zbori Hubadove župe so zapeli mogočno Jenkovo »Molitev«. Župnik Barle je blagoslovil prapor, nato pa ga je polkovnik Bakič predal praporščaku Mehletu, ki je svečano obljubil, da bo zvesto čuval novi prapor v čast društvu» G. polkovnik je v lepem govoru pozval poštne uslužbence, naj še nadalje delujejo tako vzorno in požrtvovalno v hlagor kralja, države in naroda Poštni direktor dr. Vagaja pa je v imenu pokrovitelja ministra za poštp čestital Pevskemu društvu poštnih uslužbencev k 10-letnici Dejal je med drueim- Vesel' me ko vidim da se poštni zvaničniki in alužitelji navzlic naporni službi ne strašijo truda ln posvečar- jo svoj prosti čas petju, ki plemeniti duše in preganja težave vsakdanjosti Pohvalno stremljenje pevskega društva je bilo deležno priznanja tudi na najvišjih mestih. Društvo je celo doletela visoka čast. da današnjemu razvitju prapora kumuje po svojem zastopniku Nj. Vis. kraljevič Andrej. Vrednosti te počastitve se v polni meri zai-vèdajo vsi poštni uslužbenci. Pevskemu društvu naj bo to v z pobudo, da v naprej še 'i večjim veseljem goji lepo umetnost petja I. Nato je župnik Barle orisal delo in trud poštarjev, ki na vse zgodaj razveseljujejo ljudi s časopisi in pismi. Poštna služba je , ena najvažnejših in je nekak živec celotnega ustroja našega prometa Poštni u&hrž-' henei se zavedajo svoje naloge y polni meri. ker tako zvesto in točno opravljajo poverjene posle Z vzklikom naj še naprej tako delujejo v blagor domovine, je zaključil svoj govor. Sledili 60 pozdravi zastopnika bana. mestn« ohčine 'n marfhorsW!- poštarjev tovariše^ Med z.^bii^nj^m žev'li°v v novi pra-r»or so zdnr/.^n: zbor? zapeli pnšt.nrgfco pe. 'pni sl.ivnostj se ip fnTiiirrd snre-vod. rta *n-:bv. grdili sn <*'*>«•; no'toHl «rganiz;: -M prapora, nev-i M:v?!-orsk; tam bur iški klub poštni usli žV-enci ir notalo občinstvo. Sprevod 'p krenil eo m^st« 5t» se raz šel prod Poštnim d^Tirm «e -e vri^ln n.'- t'ihoni r>r"ir-t ' rrc Tfep PKOTI TJi?>l STOUCi H*;\fOK<>i. DOM. SPÜEMIJf 1NTW S PRITISKOM K H V? MO^-IVIM lTTRll INJEM SRCA. GLAVOBOLI;, narava - JOSEFOVA grenčica-Se davno preskuSeno domače sredstvo, Prava .FEAKZ - JOSEFOVA voda deluje milo in zanesljivo .-xlpira. a poleg tega niti v zastarelih primerih ne odreče Ort S tn &4S.V» Beograd, 29 juniia p. Jutri ob 10. do. poldne se prične v dvoren beograjske de-lavsike ?born:cc kongres Jugi»lovenske nacionalne «tränke Za kongres vlada v v«en političnih krogih izredno zanimanje te n bolj. ker pomeni obnovo popone aktivno, sti stranke. Za kongres so bile danes izvršene zadnje priprave. Že v teku današnjega dn^ so prispeli iz notranjosti države §te. vil ni delegati. Sarrno iz savske banovine jih je prillo nad 200. prav tako pa je izredno veliika udeležba iz dmvyke, primorske, mo-ravsJce in vardtarsike banovine. Pod predsedstvom senaitor ja dr- Kramerja se je bila ob 10. dopoldne vršila v prostorih senata skupna konferenca narodnih posilancev in senatorjev JNS. Na tei konferenci j* po. dal ß. dr- Kramer podrobno poročilo o delu akcijskega odbora ter o pripravah za kongres stranke Poročal v tudi o referatih, ki bodo podani na kongresu str-jnike. ter končno o izprememb; staitutov stranke in o bodoči sestavi glavnega odbora stramike. O njegovem poročilu se je razvila obširna debata, ki je Mia ob 12..V1 prekinjena in se je ned al i evala ob 21. Popoldne ob 17. je imel poslednjo sejo akoi'jski odbor, ki je sprejel vse potrebne sklepe za jutrišnji kongres- ★ Polovična voznlna . za kongres JNS Beograd, 29. junija, p. Prometno ministrstvo je nocoj ob 18. obvestilo predsedstvo JNS.- da je odobren na državnih železnicah 50-odstotni popust za udeležence kongresa JNS* -ki Be prične jutri dopoldne. To odobrfenje je bilo izdano še le nocoj, ko so delegati za kongres JNS že prispeli v Beograd odnosno so že na potu, tako da se znižane voznine. ki je v raznih drugih primerih odobrena najmanj teden dni prej. sploh .ne morejo poslužiti. V vaše domove LIGIIOLIT idealna obloga za tla brez špranj tudi že stara, obrabljena tla je mogoče prevleči z Lignolitom LIGNOLIT, ing. Milan Hmelj, Radeče-Zidani most. Vidov dan Beograd, 29. junija Po stari tradiciji je svečano proslavila Vidov dan naša prestolnica. Opravilu v Sa-fcorni cerkvi, ki ga je daroval patriarh Var-nava ob asistenci episkopov ln velikega šievila drugih svečenikov, so prisostvovali kraljevska namestnika dr. Radenko Stanko-vič in dr. Ivo Perovičt predsednik vlade dr- Milan Stojadinovič s člani viade in predstavniki 6enata in skupščine, presednik beograjske občine Vlada Ilič komandant Beograda armijski general Vojislav Tomič in drugi odlični gostje. Po cerkvenem opravilu je imel Varnava rodoljuben nagovor. Vidov dan so svečano proslavile tudi vse šole. Beograd je bil ves v državnih zastavah. Zagreb. 29. junija Na Vidov dan včeraj je daroval zjutraj pontifikalno mašo za vse vojake, ki 6o padli v svetovni vojni, m6gr. dr. Lovro Radičevič. Prisostvovali so maži ban dr. Viktor Ružič z visokim uradništvom banske uprave, mestni podnačelnik Teodor Kaufman z mestnimi svetniki, komandant IV. armijake oblasti armijski general PaDtelije Jurišič z oficirji in drugi. Enako so bile službe božji za padle junake v pravoslavni cerkvi, iz-raelitskem hramu in starokatoliSki cerkvi. Ljubljana. 391 junija Kakor vsako leto je Ljubljana tudi loto6 lepo praznovala Vidov dan. Vse mesto je bilo 'v državnih zastavah zlasti tudi. ker je bil na Vidov dan v Ljubljani dobrovolj-ski praznik Sv mašo zadušnico je daroval, kakor smo že poročali, škof dr. Rozman že v soboto Na Vidov dan sam sta bili službi "božji v pravoslavni kapelic' v vojašnici vojvode- Mižiča in v evangelski cerkvi. > Granata raztrgala šest ljudi Gorica, 29. junija, o. Davi se je pripetila v šentandraškem predmestju huda nesreča. Kmet Avguštin Merljan je načel v nekem grmovju staro avstrijsko 30.5 cm granato. Hotel je izkoristiti smodnik in vnovčiti bakreni del, vsled česar je s pomočjo nekaterih svojih znancev začel granato demontirati. Ker ni bil strokovnjak za tako nevarno delo, je granata eksplodirala. Učinek je bil strahovit. Merljana, njegovega sina Mirka, Josipa Herbina, Verina Fave-ro in Josipa Lipuška je raztrgalo na "drobne kose. Li puško va hčerka Veronika pa je bila smrtno nevarno ranjena in je pozneje poškodbam podlegla. VSAKEM U NI MOGOČE ITI V KOPALIŠČE VENDAR MORE VSAK ŽRTVOVATI DIN 100— (20 DO 25 VELIKIH STE. KLENIC) TER MESEC DNI PI. TI MESTO DRUGE VODE NASO ZNAMENITO RADENSKO Z RDEČIMI SRCI! Sanss se sestane skupščina SN, da odloči o nadaljnji u&odi sankcij proti Italiji In reformi pakta DN Ženeva, 29. junija, d Mnogoštevilni v Ženevi zbrani zunanji ministri si v svojih razgovorih predvsem prizadevajo, da zago-:ovt evropski mir. V Angliji so prepri'ani, da je v to svrho potrebno čim tesnejše so* delovanje s Francijo, kar še nikdar niso tako odkrito poudarjali kakor sedaj. Ni nobel: slučai. da ie francoski mini-.-.rrski predsednik Blum prispel že v soboto zvečer v ženevo, kjer je nadaljeval v Parizu pričeta posvetovanja z angle-'-kim zunanjim ministrom in francoskimi zavezniki. Po sobotnem sestanku francoskega zunanjega ministra IX-lbosa z zastopniki Male antante in Balkanske zveze poudarjajo, da so zveze med Francijo in njenimi zavezniki postale sedaj še tesnejše. Blum je včeraj popoldne proučeval vpra-anja. ki so na dnevnem redu skupščine Društva narodov. Zvečer sta bila Blum in Deibos pri generalnem tajniku Društva narodov Avenolu, s katerim sta imela daljše posvetovanje. Nato sta se udeležila večerje, ki jima jo je priredil angleški zunanji minister Eden. Zunanji minister Deibos je imel včeraj popoldne daljši razgovor tudi s poljskim zunanjim ministrom Beckom. V ospredju vseh razgovorov je bilo vprašanje, kako naj se ukinejo sankcije. Kakor znano, je skupščina DN svoječasno izročila vprašanje sankcij v obravnavo ta-kozvanemu koordinacijskemu odboru, ki je sklenil uvedbo sankcij na ta način, da je proglasil predloge za sprejete, če ni bilo nobenega ugovora od kake strani. Bržkone bodo sankcije na enak način tudi ukinili. Predvsem bo jutri po otvoritvenem govoru predsednika sveta DN Edena in po nagovori' namestu dr. Beneša novoizvoljenega predsednika skupščine DN zastopnik Argentine, na čegar željo je bila skupščina sklicana, obrazložil mnenje svoje vlade v vprašanju priznanja osvojitev, ki se dosežejo z orožjem. Očividno je. da gre Argentini in drugim južnoameriškim državam predvsem za to, da se potrdi načelo o neprizna-nju z orožjem doseženih teritorialnih osvojitev. Argentina je obenem obvestila Italijo, da poudarek tega načela ni naperjen proti njej, ker se njeno ime sploh ne bo imenovalo in »e bodo skušali izogniti direktni navedbi abesinskega primera. Določitev stališča o tem vprašanju bodo skušali odgoditi vsaj do septembra ali pa do razčiščenja vseh okoliščin, ki prihajajo v tem pogledu v poštev. Tri teze Pariz, 29. junija, d. Francoski listi trdijo sedaj, da bo v Ženevi stopilo v ospredje vprašanje o reviziji pakta DN, ker mislijo več kakor prej, da bo debata o tej reformi enostavno odgodena na september. Po teh informacijah obstojajo v Ženevi tri tendence in sicer: 1. Čilska teza, ki stremi po lokalizaciji sporov, 2. Angleško-portugalska teza, po katerih naj bi se obveznosti posameznih držav orne jile glede na geografske in politične okoliščine, 3. Francoska teza, ki jo podpirata Rusija in Mala antanta in po kateri naj bi ostal sedanji pakt DN nedotaknjen ter naj bi se samo točno obrazložila čl. 11 tn 16. Zvezo med regijonalnimi pakti naj bi predstavljal pakt DN. Skupščina DN se bo morala vsekakor ba-vi+t z vprašanjem, ali naj se postavi reforma že sedaj na dnevni red, ali naj se izroči proučitev tega vprašanja posebnim odborom «.li pa naj se vsa razprava odgodi do septenil ra NeguS na zasedanju skupščine DN London, 29. junija. A A. Iz krogov abesinskega poslaništva se je zvedelo, da se namerava cesar Haile Selasi osebno udeležiti izrednega zasedanja skupščine DN kot predsednik abesinske delegacije, o čemer je bilo tajništvo DN posebej obveščeno. Ženeva, 29. junija. A A. Generalno tajništvo DN potrjuje, da je prejelo pismo abesinskega cesarja, po katerem bo vodil abesinsko delegacijo na zasedanju skupščine Društva narodov, ki se bo pričelo jutri ob Abesinski »dper proti Italijanom London, 29. junija, p. Današnji listi objavljajo pismo, ki ga je preiel abesinski poslanik v Londonu dr. Martin iz Adis Abc-be. V tem pi«mu mu sporočajo, da se bo v kratkem pričela nova akcija Abesincev proti italijanski okupaciji. Abesinci samo čakajo, da nastopi veliko deževje, ki bo otež-kočilo preskrbo italijanskih čet na raznih izpostavljenih postojankah. Abesinci sedaj zbirajo orožje in municijo ter sestavljajo čete in operacijski načrt. Prepričani so. da bodo organizirali tak odpor, da se bodo morali Italijani umaknitL Seßmi Tojstnl dan kraljeviča Andreja Miločer. 29. -junija. 'AA. V kraljevskem dvoru je bil včeraj proslaivi1 jen jedrni rojstni dc-n Ni- Vis. kraljeviča Andreja Cer. kvennm obredom v samostanu Praska^-ici ob 11. dop^ldn>e <*o prisostvovali Nj. Vei. krnili. Nj. Vel- kraljica Marije. Nj. Y:is. kraljeviča Tom-islav in Andrej ter v Mi-ločeru navzoči člani vojaškega doma Nj-Vel. kralja. Po zahvalni službi božiii je bilo čestitanje v dvorcu, popoline pa je bila na dvoru vojaška zabarva, pri kateri so so. delovali tudi mornarji kraljevske mornarice. Rojstni dan Nj. Vis. kneza Nikole Beograd, 29. junija- AA- Rojstni dan Vis. kneza Nikola so dames 29. t. m. pio-slav.ili v kraljevem dvorcu na Bledu v intimnem krogu vzvišene rodbine Nj. Vis. kneza namestnika- V dvornem hramu n>a Dedimju je bila služba božja, ki so ji prti-sostvovaild dvorne dame. kakor tuet Stani civilnega in vojaškega doma N'j. Vel. kra- Ija. Povratek prometnega ministra v Beograd Beograd, 29. junija, p. Prometni nvixifiste* dr. Mehmed Spaho. kri se ie več dni mudlH na Dunaju, se je davi vrnil v Beograd. Naš poslanik pri Vatikanu umrl Rim, 29. junija, p. Davi -je umiri po krotkem bolehanju jugoslovenski poslanik pri Vrafcikainu dr Jevrem Srimič. Bolehal je na ledvicah. Po operaciji, ki je bila izvršena pred dnevi, so nastale komplükaoije ter je davi izdihnil. Njegovo truplo bo najbrže prepeljano v Beograd. Sodne počitnice Beograd, 29. junija, p- Z jutrišnjim dnem se prično na vseh rednih sodiščih v držarvi sodne počitnice, ki bodo trajale do 14 avgusta. V diobi počitnic bodo pri okrožnih sodiščih dežurali samo po en senat in en ali več sodnikov poedincev, ki bodo reže. vali nujne tekoče posle, pri eresfcüh sodiščih pa samo po en sodniik. Odlikovanja Beograd, 29. junija, p- Odlikovati^ so z redom sv. Save IV. stopnje Peter Madie, direktor trgovske akademije v Mariboru, z redom Jugoslovenske krone V. stopnje Kari Dermastja. učitelj dvorazredne trgovske äoile v Ljubljani in z redlom sv. Save V. Stopnje dr. F ram Kočevar, vršilec dolžnostfi direktorja državne tekstilne šole v Kiranja>> Iz državne službe Beograd. 29. junija, p- Imenovan je za poverjenika pri železniški direkciji v Ljubljani dosedanji višji kontrolor dr. Matej Òampa Iz zdravstvene službe Beograd, 29. junija. A A. Za pogodbenega uradnika-zdravnika odseka za tuberkulozo v splošni državni bolnici v Ljubljani je imenovan dr. Franc Debevec, za sekundarnega zdravnika državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani pa dr. Bogomil Roš. Enotno znižanje cen filmom: Da omogočimo fotoamaterjem kolikor mogoče ceneno nabavo filmov ob nastoDU počitniške sezone, smo cene tako-le znižali: Agfa in Perutz panehrom. emulzije 6x9 in 4x6.5 Din 15.— Agfa in Perutz ortoehrom. emulzije 28° Sch 6x9 in 4x6.5 « 13.— Agfa ln Perutz ortoehrom. emulzije 26° Sch 6x9 in 4x6.5 « 11.— Razvijanje filma v najmodernejše sestavljenem drobnozrnatem razvijalcu Din 1.— Kopija 6x9 cm Din 0.50. Opozarjamo cenjeno občinstvo, da podpisane trgovine vodijo le popolnoma svež materijal in to izključno v originalnih omotih. Drogerija ADRIJA, šelenburgova ulica « GREGORIČ dr. z o. z., Prešernova nI. 5. c HERMES, Miklošičeva cesta « JANCIGAJ, Krekov trg « KANC ANTON, Židovska ulica x KANC IVAN, Tyrševa cesta. Torek, 90. VI. 1988 ansa v poiimaiu Po včerajšnji drugi zmagi nad Krajišnikom s 4 :1 (0:0) je Ljubljana četrti semifiualist in igra z BSK v Beogradu Ljubljana, 28. junija. Za tekmo so bili dani vsi dobri pogoji, /reme je zadržalo ljudi doma. tekma je oila po dolgem vsaj po imenu močnejša, jaj je šlo za letošnje državno prvenstvo, domače mo&tvo si je že v prvi tekmi zagotovilo toliko naskoka, da je imei nasprot nik malo izgleda za uspeh, in vendar al bilo pravega odziva. Z vsem. .zasto.^jkarji je bilo komaj 1000 ljudi na igrijču. Obe tekmi skupaj (ona v Banja Čuki in po vratna v Ljubljani), sta bili torej za klub deficitni. K jub izdatni znmagi občinstvo ni bilo povsem zadovoljno Po Rezultatu 3:1 v Banjaluki se je spiosno pričakovalo, da bo domače moštvo ne smo ponovilo lepo igro prejšnje nedcije, temveč izkoristilo tudi prednost domačega igrišča in tekmeca temeljito poto/iklo. Do odmora n] hotelo biti golov, pa je bilo že to dovolj povoda za zlo voljo. Stvar se je po polčasu precej j spremenila, tudi igra domačega moštva je bila dokaj boljša, vendar je ostal še vedno neprijeten vtis iz prvega dela igre Vročina je gotovo vplivala na igralce in igro. V glavnem pa je iskati vzrok za sla-botnejšo igro v spremenjeni postavi moštva. Zakaj niso nastopili isti igralci, ki so zaigrali v Banjaluki ? Napo--led bo treba naie ti tudi vprašanje igrišča Po tej ploskvi je vsaka tehnično količkaj boljša igra toliko kot nemogoča. Igrišče bi bilo potrebno skrbiiejše nege, najmanj kar s« pa lahko zahteva, je, da bodi travnik za važnejšo tekmo dobro pokošen. Koliko >k!kserjev« gre na račun re zanesljivega terena, ko sj igralec niti ne sme upati, da žogo bije brez stopinga! 1 mestu ves čas. Logar je delal brezhibno, Hassl taktično zelo dobro; Jug je imel edino napako v trenotku, ko je dovolil na ! sprotniku. da zabije edini z^oditek Sred nja vrsta je bila v moštvu najslabši del. Slamič je brez treninga m ne obvlada več žoge. Ves trud je le malo pomagal žitnik je bil mnogo bo'j požrtvovalen kot uspešen. Najboljši je bi! Sočan. Napad je mnogo mečkal. Do polčasa je obupno poskušal in tipal naokrog, nihče pa ni v pravem tre notku strelja.. Po krilih so malo igrali. V drugem delu igre se je napad znatno po pravil, igral je mnogo in uspešno, dasi še vedno mnogo prepočasi v notranjem triju, Zemljiča so tudi nekoliko več zaposlili, tako da je prišel več do izraza kot , Janežič. ki je bil stalno zanemarjen V ! startu moštvo ni mnogo pokazalo; za bo. | doče tekme bo treba napeti sile vse dru J gaie Krajišnik je simpatično moštvo. V vse skozi fair igri — igralo se je obojestransko zelo fair — je nudil, kar je mogel V splošnem je to po znanju zelo povprečno moštvo, ki ima velik», vrzeli. Tako ni bilo srednje vrste skoro niti opaziti Dobro se je bila ožja obramba, v kateri je Dil najboljši vratar, ki je mnogo žog držal sigurno in v lepem stilu Kar je spustil, ni bilo ubranijivo. V napadu sta se odraža^ obe zvezi, od katerih je bil Cvetkovič do polčasa boljši. Vodja napada je prihajal do izraza le, kolikor je utegni' izkoristiti Sla mičeve slabosti. Krili sta uhajali, kadar sta morala stranska krilca Lj. pomagati v sredini, sicer ni bilo od njih nikake nevar nosti. V normalnih prilikah če bi moštvo Ljubljane zaigralo v polni formi, bi moralo moštvo z Bosne prejeti pol tucata komadov v mre*" ZA VSAKO KOPELJ, CIMEAN KOPALNO TABLETO ! Obe moštvi je občinstvo toplo pozdravilo. Nastopili sta v postavah: Ljubljana: Logar; Hassl, Jug; žitnik, Siamič) Sočan; Janežič, Pupo, Pepček, Jež, Zemljič. Krajišnik; Zakié, Kasalovič, Davidovič; Marič, Kašavenda, Urtovič; Jakič, Mattala, Bilič, Cvetkovič, Ljubibratič. Iz poteka Ljubljana izbere polovico proti soncu. Igra je v začetku odprta, Kr. prvi napade in v 3. min. ima Logar že resno delo; opravi ga zanesljivo. Napad Lj. v. 7. min. obrodi prvi kot. Potem začnejo močnejši napadi domačih, toda pred golom ni strelca Do 2o. min. so domači deloma v premoči, napadi se pa vrstijo z obeh strani. V 25. min. strelja Pupo prost strel v prečko, sledi obleganje Krajišnikovega gola. Kr. le poredkoma prodira. V 30. in 34. min. dva kota za Kr., po zadnjem je gol Lj. v veliki nevarnosti, toda žoga ne najde poti v mrežo. Od 35. min. se Kr. zbere in močno napada, v 37. min. se žoga odbije od Hassla zvezi na čisto, toda strel konča ob piečki, sicer bi bil sedel, v naslednji min. gre žoga zepet v prečko, s tem je Kra jišnikova ofenziva pri koncu, še pred odmorom strelja Zemljič izredno lepo à kota, pa žoga ne najde pravega strelca, partija je ob polčasu 0:0. Po odmoru krene igra v druge smeri. V 7. min. zelo lepa kombinacija v triju Lj., ki jo zaključi Pepček z neubranljivim strelom in Lj. je v vodstvu 1:0. Sledi v 12. min. podobna kombinacija po triju, samo bolj počasna, zopet je Pepček na strelu in plasira žogo v mrežo, 2:0 za Lj. Kr. se nato samo še brani, domači imajo absolutno premoč v poiju. Okoli 20. min. se Kr osvobodi pritiska, uprizori par nevarnih napadov, toda tudi njegov napad nima strelca. V 23. pride žoga do Pepčka, ki pošlje Zemljiča na pot, kombinacija Zemljič-Jež prodre skozi obrambo, Zemljič da Pepču na nogo in v tretje gre žoga v mrežo, 3:0 za Lj. že naslednjo minuto pridejo gostje do častnega gola: Mastala starta na žogo. Jug samo za hip okleva in že mu uide ter iz bliža plasira, znižano je na 3:1. Potem blokira Lj. nasprotnika v njegovi polovici. Kr. pride samo mimogrede v na sprotno polovico. V 37. min. je Pepček zelo lepo na strelu pa slabo strelja Zakič prav tako slabo starta in že utegne Pep-5ek strel ponoviti, tokrat v prazno in zadene: 4:1 za Ljubljano je končni rezultat Kr. odslej' popolnoma preneha in se vda v usodo. Svoje sile potegne v obrambo, tako da mu vsi napadi Lj. ne morejo do ž.vega. Ljubljana je tekmo zasluženo dobila. Ce bi bilo moštvo le malo bolj uglajeno, bi bil lahko rezultat še izrazitejši Najboljši üel moštva je bila obramba, ki je bila na Igro je sodil g. Mlinarič iz Zagreba. Težav in problemov ni imel: par offsldov,nekaj več skromnih foulov ln pol tucata rok. Vse to je odpiskal v redu. Ostali prvenstveni tekmi SARAJEVO: Slavija : Gradjanski (Skopije) 10:1 (4:1); NOVI SAD: NAK : Slavija (Osijek) 2:0 (2:0). V semifinalu se bodo torej srečah, in sicer že prihodnjo nedeljo: BSK in Ljubljana ter NAK in Slavija (Sarajevo). Mars — Ljubljana jun. 3 : 0 (O so) Oba pomladka sta odigrala svojo poslednjo prvenstveno tekmo. Zmagali so Poljan-ci zasluženo, ker so bili po fizični premoči močnejši. Tekma je bila bolj prestižnega značaja, ker Marsovcem prvo mestu tudi za primer poraza ne bi bilo več odšlo Ostali so v vseh tekmah neporaženi. njihov najhujši konkurent Ljubljana, je P° tem porazu za pet pik za njimi. Sodil je tekmo g. Camernik. Ostale nogometne tekme. Beograd; BSK—Jugoslavija 6:1 (1:0). Zagreb: Hašk—Hajduk 4:1 (1:0). Šibenik: Gradjanski (Zagreb)—Os vit 4:0 (1:0). Šibenik: Osvit—Gradjanski 2:1 (1:0). Zagreb: Hašk—Hajduk 2:2 (0:1). Tekme za srednjeevropski pokal. Budimpešta: Phöbus--Sparta (Piaga) 4:2, Ujpest—-FC Torino 5:0 (2:0). Rim: Roma—Rapid (Dunaj) 5:1. Dunaj: Vienna—Hungaria 5:1 (1:0), Austria—FC Bologna 4:0 (2:0). Prosljjejov: Admira (Dunaj—Prostjejov 3:2. Milan: * Ambrosiana—Žid enice (Brno) 8:1 (4:0). , . V tretje kolo srednjeevropskega pokala vstopijo torej: trije češki (Slavija. Sparta in Prostjejov). po dva italijanska in avstrijska (Roma. Ambrosiana in Vienna, Austria) ter madžarski klub Ujpest. Mednarodni miting Dunaj s Zagreb 102:76 Postavljeni so bili trije novi jugoslovenski rekordi, po izvora iz dravske banovine Zaereb 29 junija. Dvoboj je po zaslugi delovne zajednice 6 ' izredno dobro uspel. Slovenci so 9e izredno dobro odrezali, postavili so zopet tri nove rekorde ter dali prireditvi visok internacionalni nivo. Zanimivo je dejstvo, da je bil. g. Dobrin zoper sodelovanje Slovencev, položaj pa se je tako poostril, da je zagrebška reprezentanca nastopila brez Concordije. Zadeva je bila urejena šele v zadnjem trenutku. Ce bi bila nastopila še Gabršek in Czurda, bi bil rezultat na zagrebško reprezentanco mnogo ugodnejši. Publika pa je bila tudi tako zelo zadovoljna in je bila borba v nekaterih točkah izredno napeta. Včeraj in danes se je vršila v Zagrebu pomembna lahkoatletska prireditev, in sicer so se srečali najboljši lahkoatleti Dunaja to Zagreba. Občinstvo je prišlo gledat tekmovanje v izredno lepem številu, saj je bilo oba dneva skoraj po 4000 gledalcev na igrišču. Naši reprezentanci je manjkalo pet odličnih atletov, med njimi tudi dolgo-progaša in rekorderja Krevsa (prvi dan). Tehnični rezultati so bili naslednji: 110 m z zaprekami: 1. Leitner (Dunaj) 15.5, 2. Erlih (Zagreb) 15.8, 3. Hanžekovič (Z) 16.1. Drugi Dunajčan sploh ni prispel na cilj. Met krogle: 1. Kovačevič (Z) 15, 2. Vetter (D) 14.67, 3. Wotapk (D) 14.39, 4. dr. Narančič (Z) 13.73. Skok v višino: 1. in 2. Prager in Schwertbeiger (Z) 1.75, 3. Unger (Z) 1.65, 4. Ma-rinarič (Z) 1.60. Tek 400 m: 1. Rinner (D) 50.9, 2. Eich-berger (D) 41.7, 3. Seter (Z) 53.3, 4. Braun (Z) 54. 100 m: 1. Bauer (Z) 11, 2. Lechner (D) 11, 3. Dremil (Z) 11.2. Skok v daljino: 1. Bauer (D) 6.69, 2. Fr-ketič (Z) 6.56. Met kladiva: 1. Goič (Z) 47, 2. Janausch (D) 46.75, 3. Majetič (Z) 42.2, 4. Koufal (D) 34.78. 1500 m: 1. Blödy (D) 4:07, -2. Goršek (Z) 4:07, 3. Hübscher (D) 4:08.2, 4. Sindelar (Z) 4:26.4. Goršek je postavil nov jugoslovenski rekord. Štafeta 4X 100 m: 1. Dunaj 43.9, 2. Za-ereb (Hegolj, Ferkovič, Dremil in Bauer) 44.5. Gornji del sporeda je bil Izveden v nedeljo in je do tedaj bilo stanje točk 49 : 43 za Dunaj. Drugi dan tekmovanja je dal naslednje rezultate : 400 m z zaprekami: 1. Leitner»(D) 55.9, 2. Studnicky (D) 58.9, 3. Erlih (Z) 59.1, 4. Hanžekovič (Z) 1:02.4. 200 m: 1. Rinner (D) 22.7, 2. Bauer (Z) 23.1, 3. Berger (D) 23.1, 4. Ferkovič (Z) 24.1 Met kopja: 1. Bücher (D) 61.34, 2. Miloš (Z) 54.54. 3. Bezwoda (D) 54.43, 4. Marian (Z) 53 49. 8M m: 1 Fir-hbenrer (Di 1:57.4. 2. Oor-šek (Z) 1:57.5, nov iucroslovenski rekord, 3. Hübscher (D) 4. Vukov'é (Z). Troskok: 1. Kotraček (D) 14:57, 2. Stumpf (Zi 13.32. 3. Schwertberger (D) 13 23. 4. Bergmann (Z) 12.81. Skok ob palici: 1. Hauzwinckel (D) 3 80, 2. Proksch (D) S.Sa 3. Bakov (Z) 3.60, 4. JRerermann (Z) 3.V) 5000 nri: 1 Kr°vs (Z) 15:31.4, (nov jugoslovenski rekord, od Praare za 10 sekund boliši), 2. Fischer (D) 15:33.8, 3. Sima-ček (D) 16:35. 4. Sindelar (Z) 16:57. — Bručan izven konkurence 16:11. Met diska: 1. Wotapek (D) 49.02, 2. dr. Narančič (Z) 46. nov iiiproslovenski rekord, ki pa ne bo priznan, ker je bil disk za 15 <*k1 >fi—?7f> i»—(?«■ ! 30—808 ZACRKR Tel 78—78. PRAGA - SM» CHOV Tel <07—66 KO" tcirvt) "TNO OOBITF V VSflH FMtOnt tAl SAH NÀ vfi«:n \**m POTNIKIH BRO OOV1H IN TUOI WAtJ ONS LITS. Ctvoritev stadiona SK Mure Mureka Sobota, 29. junija. SK Mura je včeraj svečano o tvorila svoj novi stadion, imenovan po »Viteškem Kralju Aleksandru I. Uedinitelju.« Otvoritveni svečanosti so prisostvovali številni častni gostje in zastopniki raznih športnih orga nizacij, seveda pa tudi lepo število aktivnih športnikov. Otvoritvena svečanost Je bila popoldne na novem stadionu, pri kateri priliki jc bilo izmenjanh več pozdravnih govorov m čestitk. Športni spored je dopoldne obsegal štafeto skozi mesto (1800 m) z 8 tekači, v kateri je z lahkoto zma^Vó štafeta Pri morja v času 2:00 4/5. Popoldne je bil obširen lahkoatletski spored, pri katerem je sodelovala številna ekipa ljubljanskega Primorja in tudi zasedla vsa prva mesta. Podrobni rezultati na teh mestih so bili naslednji: 100 m senior jI; 1 Pleteršek (Primorje) 11.6; 4q0 m: 1. SkuSek (P) 53.4; skok v daljino: 1. Putinja (P) 6.29; skok v višino: 1. Pleteršek (P) 1.61; met krogle: 1. Serše (P) 11.73; 1500 m: 1. Srakar (P) 4.26. Slednjič je Imela številna množica priliko videti še dve nogometni tekmi, in si cer med rezervo SK Mure in SK Dravo iz Ptuja, ki j€ ostala neodločena 1:1 (1:0) ter za zaključek glavno tekmo med B-moštvom Ljubljane in SK Muro, v kateri so Ljubljančani z lahkoto zmagali s 3:0. (Obširnejše poročilo bomo objavili v redni Stevi'ki »Jutra.) ¥ Zagrebški PK : Ilirija Nočna plavalna tekma v četrtek 7. julija v kopališču Ilirije Odlično j-umorsko moštvo ZPK iz Zagreba, enega najbol-ših jugoslov. kVb>v prde v četrtek v goste ljubljanski Iliriji Za. girebòan-i imajo v svojih vns>tah odlične ju-nilorie, med katerimi se posebno odlikujeta Defi'lipu's in Klev-n V tem sreòmiu bo posebno zanimiva borba med D efili pi som in Schellom, ki sfa trenino najboljša junior,ja v državi Spored bi obsegal: 200 m prosilo, 50 m prosto, 100 m prsno. 100 m hrbtno. 4 x 50 m prosto in wttterpolo. Teniško prvenstvo nedeljo in pa r-igriščih SK Iliiii ''anovini V • teniških in od- lično organizacijo vrSllo tekmovanje ta teniško prvenstvo dravske banovine. Pravico udeležbe na turnirju so imeli samo igralci dravske banovine, tako da je spored morda nekoliko trpel, zato pa je bil najlepša revija vsega, kar naša banovina premore športnikov v tenisu. Prvenstvo poedineev si je osvojil Ilirjan Gustav Si-vic. med damami pa je zmagala gdč. Lir-zerjpva iz Maribora, V doublu sta postala prvaka Ilirijana Šivic in Banko, v mešanem doublu pa Šivic—Lirzerjeva. (Podrobnejše poročilo bomo objavili v eni izmed rednih izdaj *Jutra<). Krasen rezultat natega kolesarja na izbirnih olimpijskih dirkah v Zagrebu. Na Vidov dan so se vršile s startom in ciljem v zagrebški okolici izbirne tekme za olim-pijado na kateri je vozač Ljubljanice Franc Gärtner v senijorski dirki na 100 km zasedel prvo mesto s časom 3:0^:20. Tudi četrto mesto je s časom 3:11:21 zasedel dirkač ljubljanske kolesarske podzveze Va-lant. Favorit na tej dirki Banek pa se je plasiral komaj na 10. mesto. Pokalni odbor popušč?? Včeraj doroldne je bila v Zagrebu plenarna seja odbora za jiisrnsloven^ko pokalno tekmovanje. Udeležili so «e je vsi klubi razen BSK. Sklenjeno je bilo rta ee tekmovanje izvede tudi brez BSK BSK pa je še vedno omo?ot>no sodelovanje, toda hr*z Ljubljane. T^rnvni ?a tekme so 19. in 26. juliji in 2. ter 9. septembra. O seji je bil i7dan komunike, ki še enkrat ponavlja že znano stališče glede sodelovanja B«K in Ljubljane. Mladinski plavalni tečaji na Iliriji. Kakor vsako leto bo tudi letos imela naša mladina priUko naučiti se pravilno pia-ati. Izkušeni člani plavalne sekcje SK Ilirije, ki že več let učijo m'adino plavati, bodo prevzeli vodstvo teh tečajev. Lepi uspehi zadnjih l«t jamčijo, da se naučijo otroci JCafbo od 1* do It* fuìifa i tukaj na najprimernejši način pravilno plavati. V teh tečajih 9e otroci svoji starosti in telesnim močem primerno uče prvih gibov, najprej na suhem in nato v vodi. Pavze pa izpolni lahka g.Jiuastika Ki ima namen otroke obvarovati pred prehladom. Vabimo vso mladino od 10. do 13. leta da se prijavi pri ključarju na kopališču SK Hirije. Prijavnine ni. vstopnina v kopaiišče znižana. Trener p avalne sekcije SK II ri;e je že prispe! in bo v torek prevzel trening. Zato opczarj*unio vse članstvo, da se Tedno udeležule treningov. Ljublana. Dcnes od 17. dalje trening I. skupvn?. Grinta!, Lah I in II, Rožč, Aljančič sigurno. SK Ljubljana. Zaradi praznika bo seja upravnega odbora drevi ob istem času v običajnem lokalu- ASK Primorje poziva vse članstvo, da se udeleži jutri pogreba pok. Groma, soproga naše odlične podporne članice Maše Gro-move. Predsedstvo. Strahovita avtobusna nesreča Takoj je bilo mrtvili pet ljudi, a izmed It hudo ranjenih je več že umrlo Pavloviča in bratov Iska iz VrSca. Vozilo je bik) že staro in močno poškodovano, vendar je obratovalo na zelo frekveniirani progi kljub temu, da eo mnogi svarili pred njegovo rabo, češ. da ee mora prej ali slej zgoditi nesreča. Mrtveci, ki so jih izvlekli izpod avtobusa, so bih čisto zoglieneli. Med potniki v avtobusu je bil tudi profesor Pavle Vujevič. ki je dobil hude rane, a bo morda okreval. Med mrtvimi je bil 7 let star otrok. Včer-rai zjutraj je v bolni&nici umri »prevodnik Mihajlo Nadaždi, a žofer Lung je izdihnil kmalu za njiiim. Sodijo, da je zakrivil nesrečo šofer, ki je izgubil oblast nad volanom. Na kraj nesreče je prišla sodna komisija, da ugotovi vzrok katastrofe, kar pa je bilo zelo težavno zaradi tega, ker je čo-fer Lung že umrL VrSae, 29. junija V soboto zvečer se je zgodila pri železniški postaji v Vršcu poleg viadukta strašna avtobusna katastrofa. Proti postaji se je nekaj pred 21. uro peljal avtobus napolnjen s potniki. Ko je dospel do naeipa, ;e zdrsnil po njem navzdol in se zvrnil. Pri tem je eksplodiral bencinski rezervoar ln takoj je bilo vse vozilo v plamenih. Nastalo je strahotno klicanje na pomoč. Reéevalci eo izpod razvalin avtobusa potegnili pet mrtvih in 12 hudo ranjenih potnikov. izmed katerih jih je v nedeljo in danes že več umrlo. Vsi poškodovanci se zdravijo v bolniSniei v Vršcu. Ponesrečeni avtobus, ki je dnevno prevažal potnike iz Vršca na železniško postajo in obratno, je bil last »Putnlka«, Milana Roparski napad v vilo Mož In žena sta se morala zakriti z odejama čez glavi, ko sta razbojnika izbirala plen Zagreb, 29. junija- V soboto v jutrnih urah, ko se je začelo že damiti, je bil v Tuškamcu izvršen izredno drzen razbojniki najpad. ki čisto spominja na gangstiraka razbojništva. Dva z revolverjema oborožena razbojnika, štora 35 do 40 let. »ta vdrla v sianovan;e inže-njerja Radoslava Lorkovióa in pr šla tuiü v spalnico, kjer s'a jnženjer in njegova žena Melita še sipala. a sta se zaradi! ropota-nja obeh razbojnikov zbudila Eden izm ;d roparjev je z naper;enim revolverjem in žepno električno s veliko v rokah stopil k postelji inženjerja Lorkovi&i m zahtevali od njega denar. Ves prestrašen mu )e in ž en j er za'rjeval, da nima v hiš: niti pare. Razbojnik mu Je naito zapovedal, naj 6e on »n njegova žene zafk-rrjeta z odejama čez glavi, sic?r ju bo ustrelil ko psa- Napadencema ni kazalo drugega, kakor da sta storila z"povecki"o-Med tem sta razbojnika napravila v stanovanju luč in preiskala vse omare in odprla pr-d-de Vze'a sta. kaT j:»na je bilo všeč Med plenom j« bila tudi dtragocena zapestnica inženjerjeve žene. Vse to je trajalo kaikih dvajset minut Ves ta čas sta napa d enea drgetala pod odejama v strahu, da bo zda.j zda;j kateri izmed razbojnikov začel streljati vanju. Vmes je inžerujer enkraJt pogledal izpod odeje, pa ge je eden izmed razbo;nikov sirovo nahnril. Ko sta svoje delo opravila, sta roparja brez bese die zapustila stanovanje in pobegnila proti gozdu. Inženjer ie nato hitro vsital in telefonsko obvesti! poKcijo o razboniètvu. Malo čaisa z» i cm je že prispelo v Tuškanac več detektivov, stražn ikov in izvršilo v stanovanju prej ikavo iin za>4:šalo Lorkovičevo družino- Policij« je dognala, da sta roparje vdrla v vilo skozi vrata, na dvoriščni strani, na katerih sta razbilo šipo in segle po ključ, ki je bril od znotraj v ki iučavnrici. Sudijo, d>a pripadata razbojnika tisti djru_ š0:n\ ki je izvrši;e že več Tczbrvjstev v Tuškancu in bližini. Dva nova grobova V nedeljo je umrl v Ljubljani splošno znani in čislani bivši carinski posrednik g. Ante Grom. Rodil se je 1. 1856 v Ljubljani, mladost je preživel v Idriji, kot carinski uradnik pa jc služboval v raznih primorskih krajih. Ljubljani in naposled v Špi-lju. Ko je bil upokojen, je v Ljubljani odprl lastno carinsko posredništvo. Ne 8-mo kot strokovnjak, temveč tudi kot vnet narodni delavec, si je pridobil velik ugled in spoštovanje. Ko je nedavno praznoval svojo osemdesetletnico jc bil že bolan, a so mnogoštevilni njegovi prijatelji upali, da bo zmagala njegova krepka narava. Zapustil je gospo Mašo. znano m rodno delavko In dobrotnico primorskih rojakov, dva sinova. Srečka, ki vodi carinsko posredništvo, in Mira. ki je hančni uradnik v Ljubljani, in hčerko Maro ki je poročena v Pr"Ti. Zaslnžn*mu blag spomn, žalujočim pa iskreno sažalje ! ie V nedeljo v zgodnjih jutrnih urah je preminil po vsej zgodnjih znani trgovec z manufakturo v Kresiji g. Janko Čegnik. Kot mož poštenjak je užival splošen usrled. Deloval je mnogo na gospodarskem področju in je bil član uprave Ljubljinske kreditne banke. Marljiv delavec je bil v trgovskih organizacijah in mnoga narodna društva so ca štela med svoje člane. Pri Ljubljanskem Sokolu je HI član celih 50 let. Dobrejra in zaslužnega pokojnika bomo spremljali na zadnji poti danes oh pol 15. b. hiše žalosti na Bleiweisovi cesti 21. Po- • Eno *ree — ena radenska. kojniku bodi ohranjen blag spomin, žalujoči vdovi naše iskreno sožalje. 8bjave Sokol Ljubljana IV obvešča Članstvo, da je preminul br. Ante Grom- Pogreb bo danes ob 17. izpred hiše žalosti na Dolenjski cesti 14- Članstvo in naraščaj se pozivata, da se udeležita pogreba polnoštevilno, Članstvo po možnosti v krojih Pogreb graničarskega majorja Frana Za-herla bo v sredo ob 16. v Ljutomeru, ka^ mor bodo danes popoldne pripeljali njegovo truplo Ì7 Strumice. Ljubljanski Sokol sporoča članstvu vest, da je umrl br. Janko češnik, ki je stal neomajno in zvesto nad 50 let v vrstah Ljubljanskega Sokola Društvena deputaci ja v krojih in s praporom ga spremi na njegovi zadnji poti danes ob pol 15. Uprava poziva brate, da se v krojih pridružijo društveni deputaciji v čim večjem številu. Zbirališče ob 14. v Narodnem domu. Br. Janku Cešniku, zvestemu članu, časten in trajen spomin! • Tovarna JOS REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Ljudje, ki poleg trde stollce, trpe na hemoroidih, morejo vzeti za lzči-ščenje črevesja zjutraj ln zvečer po četrt čaše naravne FRANZ" JOSEFOVE grenčiee Ogv rag. & k, WMt Slomškove svečanosti v obmejnem Mariboru Udeležili so se jih štirje škofi, zastopniki vlade in velika množica slovenskih vernikov Maribor, 29. jmra Včeraj in danes sta bila v Mariboru glavna dneva velikih Slomškovih svečanosti, ki naj bi tvorile uvod v sistematično prizadevanje slovenskih vernikov, da se veliki škof Anton Martin Slomšek proglasi za blaženega in potem čimprej tudi za svetnika. V Mariboru se je k svečanostim zbralo mnogo tisoč ljudi iz vseh slovenskih pokrajin. V soboto popold ne so bili sveCano sprejeti cerkveni nadpastirji nadškol dr. Jeglič, ljubljanski škof dr. Rozman in skopski škof dr. Gnidovec. V nedeljo popoldne je prispel notranji minister dr. Korošec, z mi rastrom dr. Krekom in banom dr. Natlačenem. Tudi ti so bili od zbrane množice evocano sprejeti. Kot nadaljnja zastopnika vlade sta se včeraj dopoldne pripekala tudi ministra Djura Jankovič in Voja Djordje-vic. Predstavniki vlade so se razen ministra dr. Korošca nastanili v notelu Orel. Kot predstavnik Ljubljane je svečanostim prisostvoval župan dr. AdlešiS. Uvod v sla v nos t je tvorila v soüoto zvečer razsvetljava mesta, kj je bila obnovljena tudi v nedeljo zvečer. V nedeljo dopoldne je bila v stolnici nontifikaina masa, ki jo je bral mariborski škof dr. Tomažič v prisotnosti ostalih treh škofov. Maše. ki ie bila obenem tudi cerkvena proslava Vidovega dne. so se udeležili gg. ministri ter mariborski predstavniki državnih in samoupravnih obla-ti. Po maši «o bila v raznih mariborskih dvoranah strokovna in stanovska zborovanja za udeležence Slomškove proslave, ob 11. pa je bil v unionski dvorani manifestacijski zaključni zbor Ciril Metodovega jubilejnega leta. V nedeljo popoldne so bile versko svečanosti po mariborskih cerkvah, ponoči ob 23. pa ie bila nočna procesija mož in fantov na Slomškov grob. V procesiji je bilo več tisoč ljudi, igralo pa je v njej sedem godb- Procesija se ie strnila na Slomškovem trgu. kjer ie bila nato na prostem polncčnica. Pri rer-kvenem opravilu je pridigal ljubljanski škof dr. Rozman, mašo pa je imel mariborski škof dr. Tomažič. Danes sta pripeljala dva posenna vlaka v Maribor še nove udeležence. Zjutraj je bila na Glavnem trgu slavnostna maša. ki ji ie prisostvovalo preko 20.(K'O ljudi. Mariborčanov in zunanjih gostov. Nadškof dr. Jeglič ter škofi dr-Tomažič dr. Rozman m dr. Gnidovec so prišli na Glavni trg v slavnostnem ornatu. Množica jih je pozdravljala z belimi robci. Po maši ie imel nagovor o Slomšku dr. Sušnik, nato pa se je med zvonjenjem v vseh m!"-:'v>rskih cerkvah raz- vila velika procesija po Koroški cesti in Strossmayerjevem drevoredu k Slomškovem grobu, od tam pa nazaj na Slomškov trg. Pred stolnico na častni tribuni so bili zbrani vsi štirje škofi. Ko se je množica strnila na trgu e minister dr. Korošec izročil mariborskemu škofu dr. Tomazlču spomenice z več stotisoč (>odpi.-i za i)eatifikaL-i|0 Antona Martina Slomška. Tudi' vseli današnjih svečanosti so se udeležili p'edstavniki vlade, narodne skupSči-ne ter vojaških in civilnih oblasti. Danes popoldne »o se začeli zbrani verniki zopet razha ati na svoje domove- Dobra žitna letina Novi Sad. 29. junija. Žetev pšenice v Vojvodini je že v razmahu in prva poročila ta:ko iz Vojvodine kakor iz drugih žitorodmh pokrajin Jugo. slav i je govore o povprečno dobrem pridelku- Po sedanji cenitvi vojvodinskih /itarjev znaša povprečni pridelek pšenice na oralu 8 do 9 metrskih sto'ov. Kakovost je zelo dobra, ker je vreme žitu ustrezalo. Če se izkažejo vesti o slabi žetvi v Ameriki za resnične, bodo tud' cene naši p še. niči ustrezne, ker bo dovoli povpraševanja po našp.m b'agu. Predzaključki za baško pšenico so po 105 do 135. a za sremsko po 1(X) do 110 Din. Ječmeff jc nretežno požet. Pridelek je obalen. Novo blago se kupuje po 80 Din Nova turššioa kaže odlično. ZaJnje deževje :jii je zelo koristilo- visokega zvonika v smrt Zagreb. 29. junija. Včeraj so se kakor drugod tudi po za. grebšlkih meščanskih šolah in gimnazijah razdelila izpričevala. Tako je prejela izpričevalo tudi 14!etna učenka meščanske šole Joz&f in a Reichova. ki pa je padla. Slo. ba ocena jo je silno razza I ostila. Neprespano je tožila o tem svojim tovarišicam. ki so se na vse načine prizadevale, potolažiti jc, češ. da to ni talka huda reč. Jozefina se ni dala po>to!ižiti. Ko se je poslovila od tovariši c. je malo pre! 12. uro šla sema v zvonik katedrale in prispela do druge galerije. Pred cerkvijo je bilo kakor običaino ob nedeljah mnogo ljudi. Zdajci so ljudje zapazili, kako se je čez ograjo druge galeri e nagnila maila deklica in začela padati- Med, ljudmi ie nastalo vpitje. Oni, ki so to videl5, so mislili, da se je ' zgodila nesreča: šele pozneje se je ugotovi o, da je nesrečna deklica šla prostovoljno v smrt. Pred cerkvijo, kamor je deklica padla, se je zbral-a množica ljudi. Prišla je tudi policiijslka komiisi'a in ugotovila, da je bil padec na g'avo smrtonosen. Pri deklici so Češkoslovaška gasilska zveza je odlikovala s kolajno častnega članstva g. Anto na Cererja iz Kamnika, prvega podstare. šino Gasilske zajednice dravske banovine in člana uprave Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije. dobili pismo, v katerem pravi mlada ne-srečnica. da ne more preboleti slabe šolske ocene in da gre rajši v smrt. m mm. Beseda 1 Din, davek 3 Dio za šifro ali dajanje naslova Ti Din. Nfljmanajši znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato kupuj« po najvišjih cenah ČERNE - juvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3. Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov vnovfuie in orodaia najbolje ca takojšnjo eotovlno ALOJZU PLANINSEK. ig banfcnlh posiov. Ljub Ijana. Beethovnova nI. II t na 10. — Znamke i odgovor. Dva lokala oddam, »kupno oli posamič. Vprašati Kolodvorska ul. 35/1. 151.19-19 Sobo odda 2 gospoda učitelja tečajnika sprejme v pri jazno sobo v neposredni bližini Tehnične srednje šole in dobro domačo hrano po zmerni ceni boljša družina. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15136-23 Dve lepi opremljeni sobi s popolnoma pepariranhn vhodom, ena za eno. druga za dve osebi, oddam v vili. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15137-33 Kolesa po najnižjih cenah, reefe vrst. nemški fabrikat dobite samo v NOVI TRGOVINI na TyJevi c. 36. 1C5057-1Ü BELA PENEČA SE PASTA ZOPER ZOBNI KAMEN J/2 cm zadostuje Tuba za Din 9. = 125 kramo či-T~?nje zob. — Tuba za Din 15. = 225 kratno čiščenje zob. Klor pošlje izrezek te-jja oglosa tvrdki D. Pechmajcu & Cie. — Zemun, dobi brezplačen vzorec. f V u ezelo večnega miru se je preselil po trudapolnem življenju na" ljubljeni, plemeniti gospod ANTE GROM carinski revizor I. klase v p. in carinski posrednik. Zaspal je na Vidov dan pod vtiski svojega 80 letnega jubileja, spravljen z Bogom in z zavestjo, da je častno dovršil življenjsko nalogo. K Sv. Križu ga spremimo danes, v torek ob 17. uri z Dolenjs'"1 ceste št. 14. LJUBLJANA — PRAHA — WIEN, 30. junija 1936. MAŠA, soproga; roj. DOLENC, sinahi; ANTOXIN VOSÄTKA, zet; FRED, FILIP, brata; ANDRA, roj. VRTOVEC, FRIDA, lVIIRČEK, MIRICA, BOGDAN, ZDENKO, vnuki in ostalo sorodstva. MIRO, SREČKO, sinova; MARA, por. VOSÄTKA, hči: m 'cutvpet Nenadkriljivo, edino uspešno domače sredstvo odstrani 1. prekomerno potenje nog. pazduhe in diskretnih delov telesa; 2. slab duh po potu; ohrani 3. Vaše zdravje. Zahtevajte „SANOPED" v lekarnah, drogerijah in kozmet. salonih. Trgovec z lepim lokalom na najprometnejši cesti želi prevzeti komisijsko skladišče dobro idočega predmeta. Cen j. ponudbe na ogl. odd. pod »Dober promet Ljubljana«. ¥ dveh minutah gotov sladoled s „Fredovia-Express" — sladoled strojem Brez vsake ročne ali pogonske sile. — Brez ledu in soli. V delovanju nsprekoslfiv — Cena smešno nizka Pojasnila in predvajanje pri tvrdki PETER ANGELO, družba z. o. z., Ljubljana, Frančiškanska ul. 4. t. -vr v- - FAVORIT tovarna v Zemunu izdeluje: OKORI J O MENILO (nadomestek kave) KAFETEA (nadomestek turške kave) MALCOVANI (sladni) ječmen SMOKA (smokvino kavo) ŽITNO KAVO domače delovne moči, Domače podjetje, domač kapital, odlična kakovost, , nizke cene. POSOJILNICA PRI SV. BARBARE V HALOZAH RAZPRODAJA VEČJO KOLIČINO cca 150 hI PRISTNEGA BELEGA HALO-ŠKEGA VINA LANSKEGA LETNIKA, PO UGODNI DNEVNI CENI. Vino se nahaja v kleti ob okrajni cesti, ter se lahko naklada iz kleti na avto. — Kdor želi res pristno, žlahtno in dobro haloško kapljico, naj se potrudi k Sv. Barbari v Haloze ter oglasi pri tajniku KRANJCU JOŽETU. Razno Telefon 2059 . Suha dira, &% Premog, ^^C karbopakete & ^ dobit« pn I. POGAČNIK Bohoričeva al. Al S OSOBJE TVRDKE JANKO CEŠNIK naznanja, da je due 'M. junija 1936. poklical Vsemogočni k sebi njih nepozabnega in plemenitega šefa, gospoda JANKA ČEŠNIKA, TRGOVCA V LJUBLJANI. Pogreb nenadomestljivega šefa se bo vršil v torek 30. junija 193«. ob YiS. url popoldne lz hiše žalosti, Bleiweisova cesta 21, na pokopališče pri Sv. Križu. Blagega pokojnika, ki je bfl v vsakem pogledu vzor šefa. bo osobje ohranilo v trajnem spominu. LJUBLJANA, dne 39. junija 1936. i ■ Pa LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI sporoča žalostno vest, da Je preminil dne 28. junija t, 1. men član uprave, gospod K MX'- MARIJA ČEŠNIK, roj. Juvančič, javlja v svojem in v imenu sorodnikov, da je v nedeljo rano ob 4. uri spravljen z Bogom preminil njen ljubljeni in dobri soprog, gospod ČešniSt Janko TRGOVEC Pogreb predragega rajnkega bo v torek, dne 30. junija 1936. ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti« B^'ww-sova cesta 21, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 3* ob pol 8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. V LJUBLJANI, dne 28. junija 1936. H TRGOVEC Pokojni je več let deloval vztrajno in nesebično v upravi našega zavoda, kateremu je bil zvest in odkritosrčen prijatelj. Ohranili ga bomo v hvaležnem spominu! V LJUBLJANI, dne 30. junija I936. UPRAVA IN RAVNATELJSTVO 1 Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. a, ko t tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.