ON Grasčak za ceno enega stanovanja Čarovnice so zavzele mesto St 87 / Leto 63 / Celje. 4. november 2008 / Cena 0,81 EUR □ Odgovora uredntei NT Tatjana Cvvn Sekunda do smetane na spektaklu Nemški športniki so Slovenijo v celjskem Zlatorogu porazili šele v zadnji sekundi. 2 pMMSODKI Požar, zastrupitev in zasutje v kamnolomu V kamnolomu Velika Pirešica reševalna vaja rudarskih reševalcev premogovnikov Velenje in Trbovlje-Hrastnik, gasilcev in policistov NOVI TEDNIK V kamnolomu Velika Pirešica je bila ob mesecu požar-ne varnosti reševalna vaja rudarskih reševalcev 12 premogovnikov Velenje in Trbovlje^Hrastnik. S prvo tak-Šno vajo so preizkusili usposobljenost rudarskih reše-valnih Čet za reševanje ob nesrečah v kamnolomih v sodelovanju z drugimi enotami civilne zaščite. Požar v skladišču razstrelilnih sredstev in na delovnem stroju potem, koje stroj zdrsnil in se prevrnil z etaže, ter zdrs brežine in zasutje delovnega stroja z delav- REKLI SO I Janko Grobelnik, vodja enote PGD Velika Pirešica: »Naša naloga je bila pogasiti prevrnjen delovni stroj in oskrbeti strojnika, ki se je lotil gašenja in si pri tem zlomil nogo in roko. Vaja v takšni obilki, kot je bila ta, je za nas prva in kol se je izkazalo, nujno potrebna. Izredne razmere pri gašenju požarov od nas zahtevajo vedno večjo usposobljenost in znanje.« Simon Dobaj, . vodja reše-vatoe ekipe Premogoviüka Velenje: »Ibvrstna vaja je zelo ko-nstna. Videli in preizkusili smo seIahkonaierenu,kotjekam-nolom, in Izvedli način reševanja nad zemljo. Večinoma naše reševalne vaje potekajo pod zemljo v premogovniških rovih» za kar smo najbolje usposobljeni. Z gasilci in s policisti smo na ta način preverili tudi sistem obveščanja in vodenja skupnih akdj.« Jože Ivšek. vodja reševalne ekipe Rudnika Trbovlje-Hrastnik: »Reševanje v nevarnih situacijah, kot so vdori vode in plina, zrušitve in podobno, zahteva najprej ustrezno zavarovanje deloviš-ča. Le tako se lahko izognemo Še večjim nevarnostim in povzročeni škodi. Zadnje resno reševanjeje bilo pred šestimi leti v jami Ojstro, ko je zaradi vdora vode in mulja umrlo pet rudarjev.« Požar na prevmjanem delovnem stroju so pogadli gasilci iz Velike Piresice. Območje so zavarovali prBd ekolo^m onesnaženjem. Igrače revnim Do konca novembra bo v Sloveniji potekala humanitarna akcija dru^e Petrol in Rdečega križa Slovenije Podari i^ačo in nasmeh. igrače za otroke iz sociaino ogroženih okolij Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegow-ne, Srbije in Črne gore bo v posebnih zabojnikih na vseh svojih bencinskih servisih v Sloveniji zbirai Petrol. Rdeä krii bo nato poskrbel, da bodo prišle i^aće v prave roke. • 'si darovalci igrač bodo prejeli spominske zapestnice. BJ cem v kabini so tvorili izredne razmere v kamnolomu. V požaru skladišča razstrelilnih sredstev sta bila ujeta dva zaposlena, zastrupljena z monoksidom. Velenjski reševalci so ju prepeljali v oskrbo, medtem ko je policija zavarovala območje. »Dim in izredne razmere pred eksplozijo ter zastrupljena poškodovanca so ponazorili real-no stanje,« je po vaji dejal predstavnik velenjskih reševalcev Simon Dobaj. »Poškodovanega smo rešili iz zasutja, ga oskrbeli in transportirali vreševalno vozilo. Imel je poškodovano glavo in obe nogi,« je tehničnemu vodji kamnoloma Marijanu Kvartiču in dežurni zdravnici Darji Krum-pak, ki je nadzorovala laično prvo pomoč gasilcev in reševalcev, poročal vodja re-ševaine ekipe Rudnika Tr-bovlje-Hrastnik Jože Ivšek. Z vajo na treh delovnih točkah so preizkusili tudi sistem obveščanja tn vodenja reševalnih akcij, ko so vanjo vključene druge reševalne enote^ V tem primeru so bili vključeni prostovoljni gasilci iz Velike Pirešice in policisti. Vaja predstavlja tu- V pDžanj skladišča razstrelilnih sredstev sta bila ujeta dva zaposlena, zastrupljena z monoksidom. Velenjski raševalei so |ii prepeljali v oskrbo. Laično pomoč je ocenila dežurna zdravnica. di prvi primer preizkusa reševalnih enot ob nesreči na površinskem kopu. »Reševalci in gasilci so pokazali visoko usposobljenost,« je oceno vaje povzel rudarski inšpektor Anton Planine. Še vedno do največ nesreč prihaja v premogov- nikih. Do eksplozije skladišča razstreliva, kakršno je bilo videti na vaji, v naših kamnolomih na srečo Še ni prišlo, medtem ko je porušena etaža doslej že terjala smrtno žrtev. MATEJA JAZBEC Foto: MARKO MAZEl Bencin še cenejši Cene bencinov so od danes spet nižje in sicer je 95-oktanski bencin cenejši za 0,048 evra na liter (0,936 evra). 98-oktan8ki se je pocenil za 0,043 evra na liter in stane 0,955 evra. Cenejša sta tudi dizelsko gorivo (za 0,047 evra T\a liter), ki stane 0,997 evra in kurilno olje (za 0,046 evra na liter), ki je odslej 0,664 evra. Türk položil venca na Frankolovem in Teharjah Ves prejšnji leden so ob spomenikih padlim borcem in žrtvam pobojev potekale komemoracije in spominske slovesnosti. Nekaj spomenikov je na dan spomina na mrtve obiskal tudi predsednik države dr. Danilo Türk. Tako je predsednik 1. novembra položil venec k spomeniku frankobvskim žrtvam na Frankolovem in tudi k spomeniku v Spominskem parku na Teharjah. Sk, foto: SHERPA m it. 87 • 4. november 2008 NOVI TEDNIK DOGODKI Tudi letos so na plesu Čarovnic pripravili različne delavnice, v katerih so si lahko otroci ustvarili tudi svoje Čarovniške pripomočka. Na čarovniškem plesu čarovnice so zavzele me* sto! Natančneje, v Četrtek $0 zavzele Celjski dom, ko je Zavod Celeia Celje pripravil Ples čarovnic. Organizator}! so več kot zadovoljni, saj je pies obiskalo pril^ ližno tisoč obiskovalcev. Zadovoljni niso biil le organizatorji, ampak predvsem tisti, ki so na pies prišli. Prišli pa so zelo mladi (veliko jih je bilo še v vozičkih), malo starejši otroci in tudi odrasli. Obiskovalce je zabavala Damjana Goiavšek z eko* loško obarvanim muzikalom Čarovnije protipackarije» čarovnice, ki niso prišle čarov-niško opremljene, pa so za vse lahko poskrbele kar na plesu. Tako je bila organizirana poslikava obraza, različne delavnice, poskrbeli so ludi za čarovniško kulinari-ko. Organizatorji so bili z obiskom in seveda s plesom zadovoljni, tako da prihodnje leto čarovnice lahko računajo na ponovno srečanje. ŠK Foto: GrupA Letošnja N^a strahov je bila najbolj grozna do sedaj. 0 h a ' \ X^A'vt-Vvß CDVT*.«^' KNh^ ULKIK predstavlja svečano projekcijo filma I C D ^ DJ CL Ulrik Celjski in Ladislav Hunyadi (Ulrih Celjski i Vladislav Hunjadi, Jugoslavija, 19U) SOBOTA, ob 19:00 MARIJINA CERKEV CELJE K I UtrikVCd^ Z SOBOTA, 8.11.200«, ob 19:00 MARIJINA CERKEV C£IJ£ sveCana projekcija filma Ulrik Celjski In Ladislav Hunyadi {(Jinhcc]|ski i Vladislav Hunjadi, Jugoslavija, 19x1) ^ Pravzaprav prvi snemam srbski in balkanski film, ki je nastal po operni predlogi madžarskega skladatelja FerenCza Erkla; ker je prvikrat prikazan Šele po Karadjordju. ga uradno beležijo kot drugi film v zgodovini srbskega nacionalnega filma. Zgodovinska drama prikazuje dogodek 12 leta tedaj je namreč v borbi za prevlado Ogrske monarhije na Kalemegdanu ubit kncs Ulrik II. Film je bil skoraj celo stoletje »izgubljen« v Dunajskih Humskih arhivih. Zdajšnja kopija [e napravljena v Amsterdamu» montlraU so ga strokovnjaki Beograjske Kinoteke. Prva slover^ka projekcija filma [e bila v Ljubljani januarja 2097. In kot zanimivost: film je v originalu nem, za svečano projekcijo v Celju pa smo se odloäÜ, da ga uglasbimo. Glasbo zanj jc napisal Celjan (kšper Piano, id bo na projekciji, s skupi no v sestavi DuSan Knežević, Samo T\irk in Tine Malgaj, svoje deiotudi zaigral. InfbtmacH« o vstopnicah: www.kiiez-ulrik.si inwww.kinometropol.org Orgaoizatorii: DZU niter, Druftvo ljubiteljev umetnosti Celje» Muiej novejle zgodovine Celje, Zavod Cdeia Celje, Osrednja knjižnica Celje. PETEK, 7.11.2008, ob 1930 n SLG CELJE ^ PREMIERA OPERE "TEHARSKI PLEMIČI" ob loo-letnlci smrči Benjamina Ipavca. Prodaja vstopnic: SLG CELJE, 03/42 64208 Organizator: Drul?vo ljubiteljev umetnosti Celje, Teharski vplemiči o 3 Ostali dogodki: Torek, 4.IJ. ob 19:00, Knjigarna in antikvariat Ajitika: predstavitev knjige Tri 7.vezde • roman o Celjskih grofih in Veroaiki DeseniSki. Od 4. do 15.11.: razstava kn)ig o Ce^skih grofih. Organizator: Antika d.ao. Četrteki 6.u.> ob 13:001 Muzej Novejše zgodovine Celje: Predstavitev ponatisa zgodbe Teiiarski plemiči Ferda Kočevarja Žavčanina. >»Sredn}eveško Cel je v podobah mladih«, razstava risb in drugih izdelkov vrtcev, OŠ in SŠ iz Celja in okolice. Organizator: Osrednje knjižnka Celje in Knez Ulrik. Od u. do a^.u.. Spiulska kapela: Kostumograülka razstava: »Stanovska moda Ulrikovega ^asa«. Otvoritev: Četrtek, ii.ti. ob id:oo. Odprto od ponedeljka do pecka od 13:00 do 19:00» sobota od 9:00 do tj^ro. Za najavljene skupine mc^Len ogl^ z vodstvom. Kontakt: 04^ 733 395. Organizator: TUrUtiČno dnišrvo Celje. četrtek, ao.ii. ob 18. uri, Celiski dom • mala dvorana: Predavanje prof dr. Petra Štiha; 'Od kronanja v Stolnem ftelem gradu do umora v Beogradu: tjirik n. Celjski v ringu veÜkc politike'. Organizatorja: Zgodovinski arhiv Celje in Turistično društvo Celje. V protoni sadclujejo: dzu filter t mestni kino metropol celje, osrednja knjižnica celje, zavod celeia celje, zgodovinski arhiv celje, muz^ novej$ei^odovine celje, (urističnodružtvo celje. mtary klub celje - barbara celjska, dru&tvo ljubitelj ujttetnosti celje, knjigama in antikvariat antika celje. kulturno zgodovinsko dni£tvo iovnek braslovče in mnogi posamezniki. infomucii: www.knez-ulrik^i VU pl8tu čarovnic ni vsa le gromo. Se posebej, ha tfl čarovnik Andreas preseneti z balonastim psem. - 87-4, november 2008 m GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Za številke še prezgodaj Kriza je zajela tudi podjetja s Celjskega, vendar o številu delavcev, ki bodo zaradi nje izgubili delo, še ne govorijo Koliko podjetij s Celjskega bo zaradi krize prisiljenih odpuščati« za koliko bodo podjetja znižala Število zaposlenih, komu ne bodo podaljšala pogodb za določen čas, še ni znano. Celjska izpostava zavoda za zaposlovanje ravno v teh dneh zbira številke» a po prvi oceni podatki ne izstopajo od povprečnega leta. T^ko trdijo tudi prvi mož}e podjetij s Celjskega, saj zaradi nihanj naročil raje izkoristijo nadure in delavce pustijo sedeti doma» kot da bi se od njih kar poslovili. Po podatküi območne organizacije zveze svobodnih sindikatov podjetja s Cel jsk^ zaradi knze šene odpuščajo. Bolj ali manj poskušajo zaracü manj-lih nan^ izkoristiti dopuste ter nadure. V zreškem Uniorju tako delajo le štiri dni na te* den, vendar le v programu od-kovki, ki je tesno vezan na avtomobilsko industrijo, medtem ko si večjih odpuš^j delavcev zaradi negotovosti, kdaj bo naročil spet vet ne morejo privoščiti. "Ibdi v Novemu in pod-jetju Store Sceel naročila še nihajo, medtem ko so v Šempetr-skem Sipu ter konjiškem Ko-stroju v teh dneh zaradi povečanega obsega dela celo na novo zaposlili nekaj delavcev. T\idi na zavodu za zaposlo-vanje Še ne opažajo, da bi bila podjetja zaradi krize prisiljena odpuščati večje število delavcev. »Nekega priliva iz pod-j^j še ni,« pravi dizektorica celjske izostave Karmen Lesko-Šek »Za luprej pa ... Vsi slišimo. kaj se do^ja po Sloveniji, da v podjetjih pogodb za določen čas zaradi previdnosti ne bodo podaJjševali. O kakšnih V podjelu Štore Steel odpuščaj ne bo. obljubljajo v vodstvu podjetja. »V našem podjetju o tem Še nismo razmišljali. Res je, da je do konca leta malo manj naročil, ker podjetja konec leta tako ali tako čistijo svoje zaloge,« pravi pomočnik direktorja Go-raši Tratnik. Potrdil pa je, da se bodo konec leta, ko se iztečejo pogodbe, poslovili od skupine tujih delavcev. »S prvimi ukrepi lahko le drugače razporedimo delo, o odpuščanju pa Še ni govora. Mislim, da je panika pri tem povsem odveč. Svetujem, da se ljudje na govorice ne odzivajo prebil in bolj kritično, kot je potrebno.<( večjih presežkih pri tem ni nič slišati. Brezposelnost se je zad- Gorazd Tratnik: »Panika je odveS, o odpuščanju ša ni govora!« Kannen Leskoš^ »Brezposelnost se js povečala zaradi priliva mladih iz šol.» nji mesec sicer res povečala, a bolj zaradi priliva mladih in ne zaradi upada zanimanja v podjetji h.« lYjjci so bili prvi na spisku odpuščanj, sledili bodo tisti, ki imajo v podjetjih, ki jih bo kriza prizadela, pogodbe sklenjene za določen čas, ocenjuje vodja celjske poslovalnice za posredovanje deta Adec-co Klemen Žibret Tući v celjskem Adeccu še ne govorijo o dejanskih odpuščanjih, temveč le o nepodalj-ševan ju pogodb za določen čas. »Je pa res, da podjetja o odpuščanjih Že razmišljajo. Opažam, da bodo prvi ostali brez zaposlitve starejši delavci. Vendar ^olj tam, kjer bodo podjetja res morala iti v zmanjševanje števila zaposlenih; to so predvsem podjetja, ki so vezana na avtomobilsW tig. Poudariti je treba, da večina podjetij razmišlja o mehWh metodah, torej predčasnem upokojevanju in podobnem,«< opka vodja poslovalnice Klemen Žibret. In prihodnje leto? Kaj bo prineslo prihodnje leto podjetjem, ki so vezana na avtomobilsko industrijo, se trenutno veliko ugiba. Se posebej v času, ko podjetja pripravljajo načrte za prihodnje leto. V podjetju Štore Steel v napovedih niso preveč pesimistični. »Evropsko združenje jeklarjev ocenjuje, da bo avtomobilska industrija v prvih dveh kvarta-lih prihodnjega leta imela 5-do 7-odstotni padec proizvodnje, do konca leta pa naj bi se znova vmila na pr^šnj o raven,« napov^uje pomočnik direktorja v podjetju Štore Steel Go-razd IVatnik. »To pomeni» da bi se nam lahko proizvodnja znižala do največ 10, mogoče 15 odstotkov, kar še sploh ni kritično. Zdaj smo tako ali tako delovali do roba svojih zmogljivosti.« R02MAR1PCTEK Časi amaterskih logistov so mimo Fakulteta za logistiko v Celju }e bila dobra odločitev, njeni diplomanti pa bodo v kriznem Času le Še pridobivali na veljavi, je bilo včeraj slišati na slovesnosti, na kateri so ponovni mandat dekana podelili sedanjemu rednemu profesorju dr. Martinu Lipičniku. Celjska podjetja so lani ustvarila za 5,5 müijarde evrov prihodkov, od tega so za 1,4 milijarde evrov izdelkov izvozila. celotna blagovna menjava pa je znašala 2,5 milijarde evrov. Stroški logistike celjskih podjetij lako po grobi oceni znašajo od 660 do 820 milijonov evrov, zato je ravno pri teh stroških s pomočjo strokovnjakov logistov še možno najtikakšnerezerve za zmanjšan je stroškov poslovanja pod- jetij. »Vsi naši diplomanti so brez težav našii zaposlitev, in kolikor slišim s straru njihovih delodajalcev, so znjimi zadovoljni. Vsaj dve tretjini diplomantov se je odločilo za nadaljevanje študija na magistrski ravni,« pravi ponovno izvoljeni dekan dr. Martin li-pičnik. »Vsekakor smo dosegli vse cilje fakultete - ponujamo programe, ki omogočajo široko zaposljivost diplomantov, obenem pa smo mestu dali poseben Študentski utrip.« Letos je diplomirala prva generacija dodiplomskih študentov, pred dvema letoma pa se je na trgu znašla prva gene- racija podiplomskih diplomantov. Letos je na Multeti vpisanili 1.444 študentov, od tega so jih v prvi letnik vpisali 300, na magistrski študij pa se je vpisalo 100 diplomiran-cev. RP spremembo trenda Več kot očitno je, da je domači trga odvisen od dogajanja na mednarodnih trgih. Negativnim pritiskom na tujih trgih sledijo domaČi vlagatelji s prodajnimi naroČili. Prav tako se rast v tujini odrazi v rasti slovenskega borznega indeksa. Prav zaradi tega so bila pričakovanja glede na torkovo trgovanje pred tednom dni na domačem trgu višja, še posebej ob pogledu na gibanje ameriškega trga dan pred tem. PRfCUED TEČAJEV V OBDOBJU MED 27.10.2008 in 30.10.2008 CM» ! Enotiutftčaj PronvtvtElffl CICG Dnkama Celje 119.00 0,60 0,00 CklU Cetis 75,00 O.fO 0,00 GRV6 Gorenje 17,05 449.35 3,08 PILR Pivovarna Laško 52,90 278.90 183 JTKS Juteks 60.20 87.98 •7,38 ETDG Etal 169,80 169,80 0.00 Najbolj pomembni ameriški Indeksi so pridobili več kol 10 odstotkov, na trgu pa je kljub izredno negativni objavi kazalca zaupanja potrošnikov prevladoval optimizem. To je povzročilo dejstvo, da so vraJnotenja delnic na ameriškem trgu najnižja v zadnjih 20 letih. Objava FED-a o znižanju ključne obrestne mere za 0,5 odstotne točke in pozitivni rezultati podjetij so optimizem na trgu dodatno okrepili. Kljub močni rasti ameriškega indeksa in naslednji dan tudi evropskih pa je ljubljanska borza občutila nekoliko večje navdušenje le v prvem delu trgovanja. Ob odprtju trga so se skoraj vse pomembnejše delnice podražile, do konca dneva pa se je navdušenje poleglo. Najbolj aktivno se je kot navadno trgovalo z delnicami Krke, s katerimi je bilo v sredo ustvarjenega kar za 1,8 milijona evrov prometa. Začetni posli z delnico so se sklepali pri ceni 65 evrov, kar je približno 4 odstotke višje glede na torkov zaključni tečaj, ob koncu trgovanja pa so delnice končale pri vrednosti 63 evrov. INDEKSI MED 27.10.2008 in 30.10.2008 fnM» SBI20 ZKbift«^ 5.03155 rlSspr. 4.18 Nekoliko bolj optimistično vzdušje na domačem trgu se še zmeraj ni odrazilo nad delnicama Nove KBM in Pozavarovalnice Sava. Slednja je v sredo končala pol odstotka nižje kot dan pred tem, enotni tečaj Nove KBM pa je pridobil predvsem zaradi višjih uvodnih poslov ler v sredo končal pri vrednosti 13,5 evra. Na tedenski ravni so največ pridobile delnice Mercatorja, ki so bile dražje za 3,1 odstotka. Kljub soodvisnosti trgov domača borza včeraj ni uprizorila pričakovanega, pa vendar bo v prihodnje še vedno odvisna od mednarodnih dogodkov. Predvsem v Ameriki se bo v tem tednu zvrstilo še nekaj pomembnih objav, merodajna bo predvsem objava bruto družbenega produkta, po kateri bo bolj jasno znano, kakšna bo kratkoročna smer gibanja delniških trgov lako doma kot v tujini. ROMAN GOMBOC, lURTKA borzno posredniška hiša d.d., ILIRIKA d.d.. TVdinova 3, iOOO Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. »Č0 ni logistike, ni prodaje, nr prtit-zvcHinje. Nekdo mora Izdelek dostaviti do kupca in to je logistika,« poudaija na novo izvoljeni dekan Martin Lipicnik, ki meni, da bodo rawio logisti pomagali marši kata ramo podjetju najti ii^iod iz krize. Četrtek obn.15 na Radiu Celje Tuš nadaljuje osvajalske pohode Celjski trgovec Mirko Tuš nadaljuje pohode po državah nekdanje skupne države- Samo v oktobru je v tujini odprl štiri trgovske objekte, najnovejša naložba pa |e trgovski center v Ugljeviku, s katerim je odprl 32 novih delovnih mest. Za Širitev svoje prodajne mreže na tigih Bosne in Hercegovine, Srbije in Makedonije je samo v letošnjem letu namenil več kot 60 milijonov evrov. Rp ' Št. 87 - 4. november 2006 radjocelje V3 '»s J H» NOVI TEDNIK UALNO Graščak za ceno enega stanovanja Spomladi bo znano, ali bo oživitev lemberškega gradu uspela ali pa bo dočakal svoj konec - Idealna priložnost za popularno javno-zasebno partnerstvo Slovenci imamo radi svojo kulturno dediščino. Z ve-seJ/em se sprehodimo do kakšne razvaline» v kateri so svoj čas sprejemati pomembne goste, prirejali plese In mučili tlačane, ter ob tem pograjamo, kakšna Škoda je> da je tako zapuščena. A to je tudi vse. Na srečo se najdejo posamezniki, ki so pripravljeni neusmiljen zob časa ustaviti, vendar jim brez pomoči lokalne skupnosti in države to ne bo uspelo. Franci Zidar, nekdanji direktor Kozjanskega parka, na področju oživljanja kulturne dediščine na srečo ni pionir, sicer mu lani najbrž niti na kraj pameti ne bi padlo, da bi odkupi) propadajoči grad v Lembergu. Čeprav je zanj odštel le toliko, kot stane stanovanje v Celju. »Ce rečem, da je bil grad v slabem stanju, sem preskromen. Bil je napol razvalina, kar je sicer §e danes, predvsem pa je bil opuščen, zanemarjen, da ga iz doline skorajda nismo več opazili. Tam, kjer so bili nekoč terase, sprehajališča, grajsko dvorišče, je bii gozd, drevesa so rasla po Rajskem obzidju, škarpah in naredila veliko škode,« razlaga Zidar. »Zaradi negospodarjenja ler opuščanja sleherne navade dobrega gospodarja se je pol streh že podrto, tudi nekaj stropov. Če skrajšam, približno polovica grajskega kompleksa je razvalina, medtem ko ima druga polovica objektov vsaj Se strehe.« Klet, ki je daleč naokoli ni A mu je razvalina vseeno prirasla ksrcu. Zdaj zanjo iš-če možnosti, kako bi jo lahko obnovil ter kakšne vsebine bi ji namenil »Grad ima enkratne kleli v velikosti 600 kvadratnih metrov, ki jim v Sloveniji skorajda ni primerjave, pa še v celoti so ohranjene, Ce bo vse Slo vsaj minimalno dobro, bodo te prihodnje leto poslale razstavni prostor, V konceptu smo Če bi Franci Zidar sledil napotkom opazovalcev rn nekaterih stnskovnjakov, gradu na bi niti kupil, kaj šele obnavljal. >iKo sem prišel pnnč na gmd in ga kasneje tudi kupil, sem prevzel veliko odBovomost Gre za kulturni spomenik, kjer se srečujeta javni in zasebni interes. Kakreenkoli je že, je lahko čudovit primer vzpostavitve javno-zasebnega partnerstva. Ves čas pe more s krejom tudi živeti.« Tudi zato ohranja tradicio* naine grajske nedelje na Lembergu. si zastavili, da mora grad ob obnovi živeli. Predvsem moramo do spomladi pripraviti projekt celovite prenove in programskega oživljanja gradu. Da najprej izluščimo najpomembnejše in najbolj mikavne zgodovinske lasmosti gradu in najdemo vsebine, ki so v sozvočju z lastnostmi kulturnega spomenika...« Želja Zidarja je, da bi našel partnerje, ki bi bili pripravljeni vložiti v obnovo gradu, ocenjeno na 15 milijonov evrov. Skonstruirati želi dele, ki so že poruSeni, ter kupiti Se nekatera zemljišča, ki so nekoč spadala h gradu, kot so obrambni stolp in grajski ribniki. »Tako pridemo do objekta, ki bo meril pet tisoč kvadratnih metrov, v njem pa bodo informacijski prostori, prodajalna» grajska krčma, kavama, kleti, večnamenski prostori za seminarske aktivnosti in podobno, poročna dvorana in Še nekateri drugi prostori, ki bodo namenjeni lokalnemu kulturnemu in družabnemu življenju. Gradu namreč niti slučajno ne bomo zaprli za ljudi. Drugi del gradu bo namenjen sprostitvi in prenočitvenim zmog-Ijivostim. Smisel prenove je, da grad postane pomemben kulturni in gospodarski center širšega prostora. Če nam ta zamisel uspe, bo prinesla tudi od 20 do 30 novih delovnih mest, kar zagotovo ni nepomembno.« Tujci bolj zainteresirani kot domači A pot do uresničitve ideje ni samo dolga, obnova naj bi trajala vsaj deset let, temveč Grad Lemberg se prvič omenja leta 1213. Po pripovedih je »slovel« po svojih mučilnih napravah, kot je železna devica, je na zimaj izgledala kot nuna, v notranjosti pa je imela bodala. Po prezidavi družine Wel-cer je dobil renesančni pridih, ki ga danes najbolj označuje. Predzadnji last^, trgovec Langer, je v s^ni dvorani uredil kitajsko čajnico, pri čemer so lutajske pismenke vidne še danes. Nazadnje je bila lastnica gradu družina Galle, ki je grad kupila v začetku 20. stoletja. Imela je približno 500 hektarjev zemljišč okoli gradu, vinograde in veliko gospodarsko poslopje, ki je po vojni pogorelo. Po končanem denacionalizacijskem postopku je bil grad vrnjen družini Galle, ki ga je lani prodala Franciju Zidarju. Že čiščenje gradu je bilo zahtevno, sej so bile zeradl knišenja kamenja v nevarnosti hiše na samem trgu Lemberga. Zato je pred temeljito prenovo treba dobro preveriti statičnost objekta. tudi naporna. Sploh del iskanja partnerjev. »Vlaganje v prenovo gradu je danes bolj zanimivo za Avstrijce in Nemce kot za Slovenijo. Obiskali so nas partnerji z Bavarske, iz Avstrije, pripravljeni so sodelovati, tudi delno sofinancirali- Upamo in pričakujemo, da bomo to partnerstvo uspeli vzpostaviti tudi znotraj Slovenije ter hkrati pridobiti Še kakšna evropska sredstva. Tako bo prenova mogoča. Temeljno vprašanje trenutno pa je, ali nam bo uspelo pravočasno in na prav naän vzpostaviti part-nerske odnose z lokalno skupnostjo in državo. Če nam bo to uspelo do spomladi, bo grad rešen.« ROZMARl PETEK Foto: Grup A Po mnenju Zidarja se je dnava do gradov najbolj mačehovsko obnašale v 60. in 70. letih, ko je vanjo preselila liudissocialnega drra.Vgradu treni/tno prebiva le se en stanovalec. Grad ima celo vrsto spomeniikih lastnosti, zaradi renesančnih elementov je eden najpomembnejših v Sloveniji. Še 1945 je bil v polni kondiciji, potem sta se oprema in pohištvo »izgubljala«. Gradivo z lemberškega gradu se danes nahaja v Narodni galeriji» pokrajinskem muzeju, pri čemer v vladni palači v Ljubljani še danes uporabljajo perzijsko preprogo s tega ^adu. Grad je začei po vojni tudi vse bolj propadati. Nekaj let je bil $e spodobno naseljen, mnogi ljudje, ki živijo okoli Lemberga, so začasno živeli v tem gradu» v 60., 70. letih pa je postal kraj reševanja socialne stanovanjske problematike občine. Družbena marginalija je ^ad dodatno uničevala. »Pri čiščenju gradu smo odpeljali več kot 100 kubičnih metrov premične kulturne dediščine, ki ji rečemo smeti. Od Čevljev, najlonk in ostale krame, ki so jo stanovalci metali tudi kar skozi okno,« je pojasnil Zidar. Št.87«4.novemfMr 2008 m IZ MÄilH KRAJEV NOVI TEDNIK Odisejada celjskih naturistov Celje ne najde prostora, kjer bi si društvo naturistov uredilo svojo plažo - Bodo brez nje še naslednje poletje? »Celjski naturisti smo imeli dvaindvajset let uradno plažo ob Savinji v Med-logu> nato smo se morali pred slabim desetletjem preseliti Da plažo ob Šmartin-skem jezeru>« omenja predsednik Društva naturistov Venera Celje Rudi Lorenčak. Na Šmartinskem jezeru so se. spet zaradi višje sile, morali posloviti že od dveh lo-kacij. »Brez svoje plaže ostajamo že tri leta,« dodaja. Starejši Celjani $e spominjajo »divje« nudistične plaže, ki je bila že pred nekaj desetletji v celjskem Medlogu. Tamkajšnja plaža ob Savinji, ki je pozneje postala uradna ter označena s tablo, je bila celo med prvimi v tem delu Evrope. Po selitvi na Šmartin-sko jezero so si naiuristi nov prostor, ki je bil v zasebni lasti, lepo uredili, saj so med drugim poskrbeli za tuše in stranišče. Zasebnik je nato pogodbo prekinil predčasno, zato je sledila selitev na občinsko parcelo ob istem jezeru. Tlidi tam se je kmaJu zapletlo, saj so od Mestne občine Celje prejeli dopis o pripravi državnega prostorske^ načrta ureditve območja Smarlin-skega jezera. Predsedniku celjskih naturistov so povedali, dabo Mestna občina Celje kmalu začela graditi pešpot okoli Šmartin-skega jezera. Dela naj bi bila končana do septembra 2009, na tej poti pa bi bili celjski naiuristi seveda kot na razstavi. »Tako smo letošnjo sezono izgubili,« je ogorčen predsednik natimstov, ki )e na čelu društva z dvesto Člani eno desetletje. »Pred temi zapleti jih je bilo celo petsto,« dodaja. Nazaj v Medlog? »Glavni namen društev je omogočiti članom naturistič-no druženje tudi v času, ko niso na dopustu. Zato si društva prizadevajo pridobiti rekreacijske prostore, kjer bi se lahko družili goli. Zal društva pri tem naletijo na velike težave,« je zapisano na spletni strani Zveze društev naturistov Slovenije (www.natu-rist.sl). Zaenkrat so v težavah torej celjski naturisti, ki se lahko ponašajo z dolgoletno tradicijo. Predsednik Lorenčak pravi, da so pri celjskem županu Bojanu Šrotu naleteli na posluh, kritičen je do po- »Naturisti si z gibanjem in rekreacijo v naravi izboljšujemo telesno in duševno zdravje, se osvobajamo moralnih predsodkov ter s skupno goloto odkrivamo Človekovo pravo podobo in podpiramo vse dobrine in navade, ki koristijo telesu in razumu. Zato smo nasprotniki vsega, kar nam škoduje. Veliko vlogo pri tem so odigrala društva naturistov, ki takšne ljudi združujejo ter po svojih močeh skrbijo za njih. Omogočajo jim, da lahko večkrat pobegnejo iz sodobne tehnične družbe v naravo, kjer se lahko svobodno gibajo in družijo.« (s spletne strani slovenskih naturistov) »Brez plaže smo že tn^a lato^n se pritožuje predsednik Dnjštva naturistov Venera Celje Rudi Lorenčak. (Foto: KATJUŠA) Po podatkih l\iristične zveze Slovenije je v naši državi približno sto tisoč ljudi, Id odhajajo na na-turistični dopust na Hrvaško. Začetnik natiirizma na Slovenskem je Švicar Arnold Rlkli, ki je po letu IS5S med svojimi zdravilnimi kopelmi poskrbel,da so se lahko gostje na Bledu sončili goli. Leta 1924 je izšla pri nas piva knjiga z naslovom Soinčenje, v kateri je Ivo Zor pisal o naturlzmu. Prvo naturi-stično Društvo prijateljev Koversade s sedežem v Ljubljani je bilo ustanovljeno leta 1972. Pozneje so po Sloveniji ustanovili veČ društev, med njimi celjsko Venero. sameznikovizobänske uprave. «V društvu smo na letošnjem občnem zboru sprejeli odločitev, da se bomo vrnili nazaj k Savinji in tam uredili primemo plažo,« omenja predsednik, ki $ številnimi člani računa na pomoč občine. Meni, da bi jim občina ob Savinji morala pomagati loliko bolj, ker so izgubili prostor ob Šmartinskem jezeru zaradi njene naložbe v pešpot. In kaj pravijo o morebitni ponovni lokaciji v Medlogu v občinsld upravi? »FKK prostor ni nikjer opredeljen kot plaža ali kopališče ob Savinji. Poleg tega so prav na Savinji predvideni protipoplav-nl ukrepi (zvišanje nasipov, prečni uvajalni nasip in po- dobno), kar bi s stališča načelnega soglasja za poseg v prostor spel pomenilo le začasno rešitev. Zaradi omejenih prostorskih možnosti vzpostavitev FKK plaže in za-saditev nista mogoči,« nam je odgovorila vodja občinske službe za odnose z javnostmi Barbara Bošnjak. V Ceiju in okolici je gotovo kar nekaj »plaž« ob rekah in jezerih, primerne naj ne bi bilo nobene. »Prostorski akt na območju Šmartinske-ga jezera omogoča rekreacijo v naravi na posameznih območjih, vendar mora biti za omenjeno rabo pridobljeno soglasje lastnikov zemljišč. Kopališču za na turi ste ob jezeru Mestna občina Celje ne nasprotuje, vendar je treba poiskati primerno lokacijo. Mestna občina takšnih zeniljiSč ob jezeru nima, območje ob pregradi, kjer je bilo urejeno začasno kopališče, pa je dolgoročno namenjeno prireditvenemu centru, s Čimer smo društvo seznanili. Ograditev plaž ru mogoča na nobeni lokaciji, saj bi bilo to s prostorskimi akti neskladno. Prevladujoč , je namreč javni interes pešpoti,« odgovarja Bošnjakova glede morebitne nove možnosti ob Šmartinskem jezeru. Kljub vsemu se v celjskem naturističnem društvu Čudijo, čemu se načrtovana trasa objezerske poti natu-ristični plaži ne more nekoliko izogniti oziroma kako, da naturistov ni mogoče kaka drugače zaščititi pred nezaželenimi pogledi. »Pritožili se bomo v Bruselj, na sedež mednarodne na-turistične federacije,« je odločen predsednik celjskih naturistov. Bodo celjslü naturisti na koncu koncev le uspeli najti svoj uradni prostor pod soncem? BRANE JERANKO Pešpot ob Šmartinskem je^enl ima prednost pri načrtih občine, nto tudi ograditev dela plaže za naluriste r>i mogoča, pravijo. {Foto: SHERPA) Inšpektor v Štore Če bo vse po načrtih, bo začet v Štorah z novim letom z delom Inšpektor medobčinskega inšpektorata. Skupni inšpektorat ustanavljajo v sodelovanju z Mestno ol>či-no Celje ter Občino I^ko. Štorovčani so se najprej želeli povezati z medobčinskim inšpektoratom Iz Vojnika, vendar so tam preobremenjeni, zato so pred nekaj meseci podpisali skupno pismo o nameri župani Štor. Celja in Laškega. Inšpektor bo imel med drugim na skrbi napačno parkirana vozila, spoštovanje javnega reda in miru ter nadzor nad občinskimi cestami, nad komunalnimi odpadki in plakatiranjem. V občini se posebej pritožujejo zaradi črnih odlagališč odpadkov, kar naj bi med drugim rešil inšpektor. Za delo skupnega inšpektorata naj bi Občina štore prispevala en odstotek potrebnega denarja. BJ November ne bo pust V muzeju na prostem ter dvorcu Strmol v Rogatcu bodo zaključili s pol^nim odpiralnim časom 9. novembra, ko bosta za konec tedna zadnji muzejski delavnici. Za november so pripravili Še druge zanimivosti. V zadnjih delavnicah muzeja na prostem bodo prika^ peko kruha včrnikuhinji ter ustvarjali v zeliščarski delavnici. V Strmolu bodo novembra med drugim na o^ed tri stalne razstave: med njimi mednarodna likovna zbirka, razstava he-tiških tkanin in vezenin (madžarske manjšine iz Prekmur-ja) ter Kuharca celjskega pokrajinskega muzeja. Kuharca prikazuje tehnični razvoj kuhinje in njene opreme. I^ed koncem meseca, 28. novembra, bodo odprli še likovno razstavo slikarke Marije Ducman iz Rogaške Slati- ne, ki ustvarja predvsem v akril-ni tehniki. Taicrat bo v Strmolu prav tako praznična tržnica z izdelki rogaške domaČe obrti, ki bo uvod v božično novoletne praznike. BJ Muzej na prostem in dvorec Strmol v Rogatcu, kjer bodo zaključili z lemo sezono 9. novembra, sta odprta od torka do nedelje (od 10. do 18. ure). V zimski sezoni ju odprejo le po predhodni najavi. m it. 87 • 4. novMibM' 2008 NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV Črno odlagališče asfalta zaradi kanalizacije? Mestna občina Celje (MOC) ureja kanalizacijo od Nove vasi proti Lokrov-cu. Kot smo že poročali, bodo kasneje tam uredili Še pešpot do Srna rti nskega je-zera. Na razpisu je delo za ureditev kanalizacije pridobilo podjetje CMC. Prav v tem času se je ob cesti mimo Runtol proti vojniški strani pojavilo črno odlagališče asfalta. AsfaR. pri katerem se vidi, da je bil od nekod odrezan» leži kar ob cesti. Na terenu je slišati, da naj bi prišel prav z novega gradbišča» kjer urejujejo kanalizacijo. Da so zemljo, ki so jo odkopali, odpeljali na parcelo, ki leži na poli pro- ti Šmariinskemu jezeru, ni skrivnost. Vendar s tem ni nič narobe, kot nam je pojasnil vodja oddelka za okolje in prostoj ter komunalo pri MOC Roman Kramer. Zemlja namreč naj ne bi bila problematična, vsaj ta ne» saj ne gre za humus. Kramer je Še dejal, da se večkrat dogovorijo s krajani, ki potrebujejo zemljo za za-sutjeicakšnega terena, da jim jo Izvajalci del tudi dostavijo, ko višek zemlje odkop-Ijejo. Drugače pa je, kadar gre za ostanke asfalta» ki sodi med gradbene odpadke. Te je namreč treba odpeljati na deponijo gradbenih odpadkov. Kramer je pojasnil, da je podjetje CMC zagoto- vilo» da bodo le odpadke vozili na deponijo v Pirešico. Matjaž Murgelj iz CMC, ki je odgovoren za izgradnjo le kanalizacije, nam je zagotovil» da so odstranjeni asfalt odpeljali v Pirešico. Nato je dodal: »Morali bi.« Kdo je torej pripeljal (in od kod) ostanke asfalta in jih na črno pustil ob cesti proti Vojniku, zaenkrat ni znano. Prav tako zaenkrat inšpektorat za okolje in prostor še ni dobil prijave. So nam pa povedali, da je globa za tako kršitev od 10 tisoč do 40 tisoč evrov, odgovorna oseba pa mora, če inšpektorat ugotovi kršitev, plačati od 1.200 do 4.100 evrov kazni. ŠPELA KURALT VobČimBraslovi^dslujekarsedemdništev.ki so se udeležila skupna vajo. »Požaru na kmetiji Občinsko gasilsko poveljstvo Braslovčeje vajo v okviru meseca požarne varnosti izvedlo na kmetiji Lorger, ki leži v strnjenem naselju na jugovzhodnem delu Pariželj. Kot je povedal vodja vaje, poveljnik Milan Šoštarič, je »zagorelo« v nadstropju gospodarskega poslopja, kjer je skladišče sena in hmelja, pogrešana pa je bila tudi ena oseba. Aktivirane so bile vse enote z vso razpoložljivo tehniko, skupno pa je na vaji sodelovalo 70 gasilcev iz sedmih PGD. V analizi so ugotovili, da je bila vaja dobro izvedena, saj so vse ekipe delovale složno in preudarno. Vajo si je poleg župana Marka Balanta in podžupana Rudija Sedovška ogledalo tudi precej krajanov. TT Za čoln, ki ga bodo gasilci uporabljali za reševalne akcija na vodi. ja občina odštela deset tisoč evrov. Preboldsici jamarji na Filipinih Preboldski jamarji iz kluba Črni galeb so včeraj odšli na mesec dni dolgo odpra* vo na Flipine. Na otokih Bo-hol in Palavan bodo skušali dokončati raziskova* nje filipinskih jam, ki so ga začeli pred devetimi leti. Filipini obsegajo veČ kot 7100 otokov in na goratem terenu je aktivnih mnogo vulkanov, zato si jamarji obetajo zanimive izkušnje prira-ziskovanju in odkrivanju jam. V 40 letih delovanja društva so jamarji na mednarodnih odpravah raziskali in dokumentirali 106 jam in brezen In izsledke izdali v dveh posebnih in dveh izrednih publikacijah. Stroš-ki devetčlanske odprave znašajo 28 tisoč evrov, od tega polovico predstavljajo letalske karte. Vodja odprave je Darko Naraglav, poleg njega na Filipine odhajajo še predsednik društva Grega Ramšak, Danijel Prevoršek, Rok Kvas, Uroš Zupane, An- drej Ramšak, Andreja Klad-nik, dr. Boris Sket iz Društva za raziskovanje jam Ljubljana in Slavko Hostnik iz Jamarskega Kluba Topolšica. Odprava se bo domov vrnila predvidoma 30. novembra. MATEJA JAZBEC Davatčlansks odprava jamarjev se je voaraj odpravila na mesec dni dolgo odpravo na Filipine. - Št. 87 • 4. november 2008 Šoštanj Z gasilske perspektive v občini Šoštanj delujejo štiri prostovoljna gasilska društva» ki so podobno kot druga društva precej dobro opremljena, vsi člani pa delujejo za varnost in zaščito vseh občanov. Med opremo so se zadnji novega čolna razveselili člani PGD Šoštanj - mesto. Čoln bodo uporabljali za reševanje na vodi, predvsem na Družmirskem jezeni, kjer so ga že preskusili. Sicer so tudi ŠoŠtanjski gasilci v oktobru, mesecu požarne varnosti, še bolj aktivni kol sicer. Gasilsko poveljstvo Šoštanj in PGD Lokovica sta vajo pripravila minuii torek, ko je 84 gasilcev z 12 avtomobili »posredovalo« v avto-ličarski delavnici. Vaja ]e dobro uspela, ugotovili pa so že, da bi v primeru resničnega požara veliko težavo predstavljal daljnovod, ki stoji v neposredni bližini in bi ga bilo težko pravočasno izklopiti. Poleg skupne v^e so imela posamezna gasilska društva Še samostojne vaje. Člani PGD Šoštanj so minulo soboto pripravili tudi dan odprtih vrat» med katerim so lahko obiskovalci sami z gasilnimi aparati gasili manjši poždr> si s pomočjo lestve ogledovali Šoštanj s ptičje perspektive» gasilci pa so brezplačno vsakemu občanu servisirali en gasilni aparat. US Spet manj krvodajalcev Območna organizacija Rdečega križa Žalec je v sodelovanju s krajevno v Šempetru v prostorih osnovne šole pripravila deveto od letošnjih dvanajstih krvodajalskih akcij za Splošno bolnišnico Celje, oddelek za transfuzijo krvi. Akcije se je udeležilo 66 krvodajalcev, kar je nekoliko manj kot lani. Naslednja, deseta akd)a bo 27. novembra v prostorih gasilskega doma v Preboldu od 7. do 11. ure. TT m 8 IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Sklad da, denarja ne šentjurski kulturni hram bi imeli vsi, denarja zanj ne vidi nihče VODNIK I - Če so za izgradnjo kulturnega centra letos predvideli 50 dsoč evrov, jib je rebalans seveda hitro premaknil na eno bolj perspektivnih postavk. »Zaradi lju* bega miru jih lahko tja tudi vrnemo,« je komentiral eden od svetnikov. »Ampak proti devetim milijonom evrov, kolikor bo zadeva stala, je to komaj omembe vreden pljunek v morje.« Zaradi ljubega miru in iz strahu, da jih ne bi kdo obtožil protikulturniškega delovanja, so svetniki že pred časom enoglasno sprejeli sklep o ustanovitvi skJada za izgradnjo kulturnega centra. Ko pa 50 pobudniki te ideje tja hoteli parkirati še dober milijon evrov» je Šel »ljubi mir« v trenutku po zlu. Marko Diaci )e na vsak način vztrajal, da $e poleg letošnjih 50 tisočakov prihodnje leto Gruzija na naših odrih Plesno umetniška sku^^ pina Sameba iz Gruzije se bo v teh dneh predstavila na turneji po naših kra-* jih. V poldrugi uri progra«. ma boste lahko spoznah sedem tradicionalnih plesov v spremljavi njihovih značilnih pesmi. Jutri, v sredq;^«e bodo Cruzinci predVlav5nvkul-turnem domu v Šentjurju, v četrtek, 6. novembra, v zdravilišču v Dobrni, v petek, 7. novembra, v kulturnem domu v Sloven sidh Konjicah in v soboto, 8. novembra, v kulturnem domu v Šentvidu pri Planini. Vse predstave se bodo začele ob 20. uri. Vstopnice po pet evrov lahko dobite na Tu-ristično informacijskem centru v Šentjurju ali uro pred predstavo na posameznih lokacijah. Sto vloži še dvakrat toliko, v letu 2010 pa kar 900 tisoč evrov. »Če mislite s centrom resno, potem s tem ne bi smeli imeti nobenih težav. Če ne, se bo ponavljala stalna praksa - pri proračunu sredstva noter in ob rebalansu ven, kurat v domu upokojencev, ob somaševanju dekana Jožeta Kovač-ca. Po maši so se krajanke in krajani, stari 80 in več let, srečal) v gostišču Cizej. Med najstarejšimi sta bili 98-letna Roj-šekova mama, Marija Andreje, in 96-letna Slavka Cimperman. Srečanje je organiziralo Društvo upokojencev Polzela, ki je povabilo 170 občanov v teh letih, na srečanje pa jih Je prišla dobra polovica. Župan Ljubo Žnidar je orisal napredek občine v desetih letih, v imenu oj^anizatorja pa se je za udeležbo in pomoč zahvalila Gertruda Terčak, pred-sednica DU. Za praznično vzdušje so poskrbeli člani kvinteta Lastovka, ki se jim je pridružil tudi gostujoči moški zbor iz nemškega Rothenbacha. IT it. 87 • 4. november 20C8 - TOREK, 4.11. 10.QQ MNZC Hermanov brlog Ostržek pri Hermanu Lisjaku otroška delainuai 10.50-11.30 in 16.30-17.30 MNZC Hermanov briog Frizer Avgust Catorič demonstraaja poklica Ll.50 Slovensko ljudsko gledališče Celje_ John Steinbeck: Ljudje to miši abonma L gim nazija v Ce-Ijti_ 17.00 Dvorana MC Patriot, Slovenske Konjice_ Izdelovanje nakita delavnica 17.00 VilaMojca,Velenjein Dom kulture Šoštanj» _preddvaje_ Ibrkova peta fvfl/7đ(ntca za otnke in stdjie 18,00 in 20,30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Smoških.com predstava 18.00 Ipavčeva hiša, SenCjy Pogovor z Moniko Kar-tin 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec_ Gost pisatelj Štefan Kar-doš predavanje 19.00 Knjigamainantfkvariat _____Antika_ Predstavitev knjige Tti zvezde roman o Celjskih grofih in Vavniki Desenßki 19.00 DomsvJožefa_ Madagaskar potopisno predavanje: Jana Puhan 19.30 Kulturni center Laško Sašo Hribar in Radio Gaga show komedija SREDA. 5.11. 9^0 Kj^ižmca Rogaška Slatina Računalnik je okno v svet tudi v tretjem življenjskem obd^j u brezplačen lećsj 10.00 MNZC Hermanov brlog Fotografski negativ fotografska delavnica 16.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec P^pedi ptesnadelavnica 17.00 VilaMcgca, Velenje Ko u£en|e postane veselje delavnica 17.00 Knjižnica Velenje. pravi jj^ soba_ Pravljici 17.00 Osrednja knjižnica t^elje Pravljica pri Mišku KnjiŽ-ku pravljične dogodivščine z j j^jižnica Rogatec_ Ura pravljic za najmlajše poslušanje in ilustracija pravljic 18.00 Dvorana zveze kulturnih društev Celje___ Strokovna dela dr. Franca Štolfe predsoivitev 18.00 Knjižnica Rogatec Voza Ci in kurjači - ^od-be o rogačanu predsiavüeu knjige ČETRTEK« 6.11. 9.00 Knjižnica Rogatec_ Računalnik je okno v svet tudi v ireljem življenjskem <^obju brezpla&n tečaj 10>00 MN2C Hermanov brlc^ Ostržek pri Hermanu Lisjaku otroška delavnica 13.00 MNZGCelie Srednjeveško Celje v po» dobah mladih ter predsta* vitev ponatisa zgodbe harski plemiči Ferda KO' čevarja ŽavČanina odpnje razstave 16.00 Knjižnica Šoštanj_ Pravijid 17.00 Ljudska univerza Velenje Šola za starše delavnica z različnimi te-Tnami 17.00 Don Boskov center Celje Taekwan vstop pn^st 17.00 Knjižnica Rogaška Slaüna Ura pravljic 17.00 Narodni dom Celje - _stranska dvorana_ Novosti na pobočju üto-terapije predavanje Jožeta Majesa 18.00 Galerija MIK Cdje Fotografije Gregorja Ka-uea odprtje razstave 18.00 Mladinska knjiga Celje Irena Drame: Tarot numemlogija 18.00-19.00 Vila Mojca> Velenje Ko družabna igra zamenja računalnik delavnica 18.00 Galerija sodobne umetnosti C^je_ Alfred Rcsch in AmoklRa-oisch: Art Collage odprtje razstave IgjK) Knjižnica Laško_ Dr. Peter Kapi: Vino lo zdravje predstavitev knjige 18.00 Osrednja knjižnica Celje _- Levstikova soba _ Utrinki iz predvojnega Celja pripovedovanje kronista Aleksandra Videčnika 18.00 Savinov likovni salon Žalec_ Fotografije Borisa Skali* na odpnje razstave 19.00 Don Boskov center Ce]je Kako otroku postaviti meje? šolaza starie, družinski in-štituiBiižina 19.00 Celjski mladinski center Četrtkova meditacija ystpp prost 19.00 DomsvJožefa__ Kako spremljati io vzgajati mladostnika? preda vaj^ psihoterapeuta Bogdana 2orža 20.00 Hotel Paka, mala dvorana Ciklus 60 let kina v Velenju: Ovni in mamuti drama, ki je bila posneta tudi v Velenju ifinfiiw.novitednik.coiti NOVI TEDNIK ^ZANIMIVOSTI Na volitvah si je izvolila - moža če volitve morda v sodobnih časih ne zvenijo rav> no romantično, je bilo vse drugače za Marijo in Franca Modkolevc iz LaSkega» ki sta se pred dobrimi 50 leti spoznala prav na volitvah, po posrebreni skupni dobi pa sta 11. oktobra v Šmarjeti z obredom v družbi družinskih Članov in prijateljev $e z zlatom obeležila ta srečni dogodek. Mariji in Francu življenje s preizkušnjami ni prizanašajo. 2e med 2. svetovno vojno, se spominja Marija, so njeno družino izselili iz dolenjskega šen^anža v Nemčijo. Stara je bila tri )eta m v času vojne je tam že začela obiskovati šolo. Po vojni so se vrnili na porušeno domačijo, vendar so se pred tem veliko selUi. tja, kamor je Marijina staj^ pač vodila pot s trebuhom za kruhom. Med drugim so bili tudi v Laškem in Rimskih Toplicah. »Našla sva se na volitvah v Laškem leta 1958. Delala sem namreč v Humu in bila v l^ško klicana na volitve, prav tako bodoči mož Franc, ki je bil doma z Reke, sicer pa v tistem času monter na ladji v hrvaški Reki. Jaz sem takrat, po volitvah, prespala pri sorodnikih v bližini, kamor je veliko zahajal F^anc...«se spominja Marija. Še istega leta sta se vzela. Kaj so na to porekli fantje iz njenega domačega kraja, kjer sta se tudi poročila, ne vemo. saj so hišo v Šentjanžu kmalu prodali in se preselili v Marija Gradec. Marija je zatem delala v Boru, Franc na komunali, vmes sta si ustvarila družino in začela graditi lušo v Laškem, tik pod gradom, kier sta še danes doma. Marija ne pozabi povedati, kako je soprog še vse na roke in skoraj sam zidal. Marija je zatem, leta 1972, pri novi hiši odprla bife, ki ga je vodila celih 28 let. Do kruha so medtem prišli otroci; Branko, Ksenija in Irena. Slednja Je zmeraj bila kol njun ou'ok, čeprav je hči Marijine sestre. Z družino MoSkotevc je od svojca 2. leta živeJa vse do poroke pri svojih 2L letih. Pa je preteklo 50 let in naenkrat se je družina razširila s tremi vnuki Ksenijo, Mitjo in Rokom ... Nepozaben dan ^Zadnja leta je Franc večinoma na kmetiji na domači Reki, čez vikend grem tja tudi jaz. Tam ima vse vrste opravkov, nekaj kokoši, velü^o jabolk in grozdja smo letos obrali in potrgali, delali žganje in vino,« pove Marija. Ja, tudi v jeseni življenja človek, vajen trdega dela. ne zna čisto iz svoje kože. in, se poš^i-mo, zakonca Moškotevc se nid »skregati omk« ne moreta, če sta pa toliko narazen! Marija in Franc o posebni obeležbi zlate poroke nista ravno razmišljala, na koncu sta ubrala srednjo pot - obred v cerkvi in zabavo v bližnjem gosdSču v Rimskih Toplicah. Franc je menil, da je bilo prvič dovolj za vse življenje in da je že prvič vse povedal, kol je trebal »Pa ka) bi s prstani, saj je enega že tako ii^bil,« se pošali Marija, ^anca pa ni zraven, da bi se branil. Bistvo je, so prepričani vsi njuni najbližji in najdražji, da so 11. oktobra, natanko 50 let po poroki, preživeli nepozaben dan. In sodeč po tem. da so domov odhajali že skoraj po svetlem, tudi noči PM Potočnikovi in botra so v nedeljo kntili desetega otroka. Torta za desetega otroka Slabi dve leti je minilo, odkar se nam je v reportaži o družini Potočnik s Florjana pri Gornjem Gradu zapisalo, da imajo v njihovi 11-članski družini dovolj prijaznih besed še za kakšnega otroka. Dober mesec nazaj je na svet privekala Martina, ki je kot deseti otrok pri Poškruhovih prav tako zaželena kot njeni bratci in sestrice. V nedeljo so, kot je za družino v ski katedrali krstil očetov brat Ja-Florjanu nekaj povsem običajne- nez Potočnik, salezijanski duhov-ga. priredili dvojno slavje. Poleg nik in direktor Zavoda Salesianum mde Martine, ki jo je v gornjegraj- v Ljubljani, je Simon praznoval sed- mi rojstni dan. Na veliki mizivpro-Storni kuhinji sta tako za številno družino in sorodnike mamljivo dišali dve torti. Sicer pri Poškruhovih »rastejo gor« še 2-letni Matej. 5-letni Toni, osnovnošolca Peter in Pavla, srednješolci Jaoez» Francka in Marija ter študentka Andreja. Menda niti dva nista enaka po značaju, ampak pridni so vsi, zatrjujeta mama ZoHja in oče Peter. US - it. 87 - 4. november 200B Blagoslov s konjskega hrbta Zadnjo nedeljo v oktobru so pri cerkvi sv. Lenarta na Vrhu nad Laškim pripravili že tradicionalno »žegnanje«konj-Konjerejci iz bližnjih in daljnih krajev so prišli s približno 80 konji različnih pasem, dogodka pa se je udeležilo tudi ne- kaj konjenikov Šaleške konjenice. Posebnost prireditve na Vrhu ostaja, da duhovnik blagoslov deli s konjskega hrbta, in tako kot lani je ta Čast pripadla Slavku Paj* ku. Prireditev z leti privablja vedno več obiskovalcev, organizatorja, konjerejsko društvo in Krajevna skupnost Vrh nad Laškim, pa poskrbita, da je nihče ne zapusti žejen ali lačen. JASMINA ŠTORMAN Janez Kuder 2 ženo Frido pod bananoveenia Banane na kmečkem ■ • v v dvorišču Vedno več je dokazov, da se klimatske razmere spreminjajo. Pri Kudrovih v Pongracu v KS Griže imajo dva bananovca, ki sta več kol pel metrov visoka in se na njihovem kmečkem dvorišču šopirila s po dva metra dolgimi listi. Rastlini sta pognali tudi cvet in zastavili plodove. Kot je povedal gospodar Janez, ju pred mrazom zaščitijo, kdaj bodo obirali banane, pa še ne vedo. TT NERC 10 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Mala dežela -velik korak Od izmenjave fotografij do množične poroke Tajka Sawanya se je iz dežele smehljajev primožila v Mestinje - Ob kruhu z mesom sanja o rižu s čilijem »v mestinjskem vrtcu imajo dva malčka. Mislim, da je mamica s Tajske,« me je pred Časom opozoril znanec. Kdo bi si misUl, a morda je bilo ravno takrat, ko so Bogdanu na dru^ strani naml^iili, da bi bilo krasno» Če bi se njihova družina predstavila vNovem tedniku. Tako smo se povabili na obisk k družini Majer v Mestinje. Na vratih nas je sprejel Bogdan» minuto kasneje pa še nj^va žena Sawanya. Za hip smo se dotaknili Tajske in spoznali, da ji ne pravijo zastonj dežela smehljajev. In če smo mislili, da smo doslej spoznali že vse variante romantičnega prepletanja med različnimi državami in kulturami, smo tokrat vseeno ostali brez besed. Bogdan in Sawanya sta si biJa namreč namenjena» že preden sla se spoznaia. Kot člana združitvenega gibanja je njun verski vodiieJj gospod Moon po slikah določU» da bosta prava za skupaj. »Vem, da se bo marsikomu to zdelo čudno in nepredstavljivo. Nekatere zveze še obnesejo, nekatere tudi ne. A dejstvo je, da tudi tistim» ki se srečajo v disku ali se zaljubijo v partnerja iz sosednje vasi, ne uspe vedno,« na moj o osuplo reak-cijo že vnaprej odgovori Bogdan. »Ljudje smo si na srečo različni. Poanta združitvene^ gibanja je tudi v tem, da sena laki osebni intimni ravni ljudje združujejo in tako prispevajo košček v mozaik svetovnega miru in harmonij e.« Kakorkoli sta se že spoznaia, v resnici sta videti usklajen par. Ljudje pa se dandanes najdejo tudi preko intemeta, oglasov ali ženitovanjskih agencij, mar ne? Bogdan se je s tem gibanjem, kot mu pravijo, srečal leta 1996 v Ljubljani Da je dobil fotografijo svoje bodoče žene, je sicer preteklo še nekaj let, a na letališče v Na poti iz vrtca se man Olrvar zapodi pred stariema, dobni leto stara Paloma pa sb srameäjivo privre kocku. Ko postnjijo za skupmi fotografijo, so kot dnisnica izreMame. Bangkok se je odpravil z jasno zavestjo, da gre po svojo ženo. In v resnici se je tako zgodilo. »Seveda upaš, da ti bo bodoči partner všeč, a ne staviš vsega na to karto. Zavedamo se namreč, da se to, kar vidimo pred seboj, običajno že čez kratek čas pokaže v povsem novi luä.« S Sawan-yo sta se na srečo ujela. Od leta 2002 se je za stalno preselila v Slovenijo. »Za staiie je bil to na začetku morda šok. A z vnuki, ki jih obožujejo, so začetni zapleti že davno pozabljeni,« svojo nenavadno zgodbo razloži Bogdan. Slovenska hrana zanjo neprebavljiva Kot pravi Sawanya, je na srečo pred tem v Evropi že bila, tako da je vedela, kaj lahko pričakuje. »Vseeno pa )e Tajska zelo drugačna. Kulturno, podnebno in še kako. Pri nas imamo samo suho Id deževno obdobje. Vse leto je toplo. Tu pa ...« Pa to za Sawanyo ni bilo r^jtežje. »Ko sem prišla sem, sem bila neskončno osamljena. Nikogar ni bi-]0y s komer bi se lahko pogovarjala. Slovenščina je zame ie zdaj neos-vojljiva trdnjava. Še zdaj sem z mnogi sorodniki bolj na >zdravo, dober dan, kako ste kaj< potem pa govori le še smehljaj.« Ta pa je pri naši sogovornici v resnici silno zgovoren. Ko se sproščeno in iz srca nasmeji, razoroži še takega skeptika. Združitveno cerkev je Korejec Sun Myung Moon ustanovil pred desetletji. Svojo knjigo Božanski principi je razglasil za zadnjo ra* zodeto knjigo. Ker izhaja iz krščanske oz. protestantske verske linije, ni presenetljivo, da se je v začetku 904h razglasU za Mesijo, ker naj Kristusu odreSenje ne bi uspelo. Moon se je skupaj z ženo razglasil za resnična starša novega Človeštva. Nadaljujejo ga pari, ki jih po slikah sam združi in poroči. Gibanje je tako med drugim znano po spektakularnih množičnih porokah na olimpijskem štadionu v Seulu in drugod po svetu. Največje podružnice obstajajo v Južni Koreji, na Japonskem, v Nemčiji in ZDA. Vsaj toliko kot jezik se ji zdi v Sloveniji problematična ttidi hrana. »To je nekaj, s ämer imam še zdaj težave. Hrane, kakršne jeste Slovenci, mojetebenostavnoneprebavi.Kruh, meso, bolj malo zelenjave, pa po možnosti potica za povili. Za piko na i pa še stalno ponujanje >jej, jej. jej<. Kadar gremo kam na obisk in vem, kaj me čaka, že prej nič ne jem. doma pa mdi potrebujem nekaj časa, da pridem k sebi. Z dobro mero čilija.« Sawanya bi lahko živela samo od riža in zelenjave. Brez čUija pa nikakor ne. Ob vzdržljivosmem pragu, ki ga Azijci pokažejo ob pojmu pekoče, tudi Bogdan spoštljivo prüa-ma. »Ne vem. Misiim, da se jim organizem temu prilagodi že od rosnih let. Nas Evropejce bi ob tako pikantni hrani verjetno pobralo,« V prihod-nj ih tednih bo njegova žena začela delati v Podčetrtku. Skupaj z nekaj rojakinjami bo izvajala tajsko masažo. »Lepo mi je, ko sem v družbi svojih. Razumemo se, govorimo tajsko in mimogrede, mdi one ne jedo hotelske hrane, pa Četudi |e zastonjse nasmeje sogovornica. Družinica kot iz reklame Ob poročnih fotografijah Bogdan obuja spomine: »Maio me je skrbelo, ker nisem vedel, kaj točno me čaka. Ampak na koncu je büa paČ klasična poroka.« V tajskem smislu morda. V tradicionalnih oblačilih, okrašena z orhidejami, čepeča med oranžnimi menih na tleh, s tem, kar »Brez riza ne bi mogla živeti. Če je zraven čili. toliko bolje,« smoje razlozi Sawanya. Zato sta si z Bogdanom že na Tajskem 'Omislilo poseban lonec za kuhanje riža. si mi predstavljamo pod klasiko, seveda nista imela nič skupnega. Sta pa z matičnega urada v Sloveniji prišla tako kot tisoče drugih naših parov. Sawanya sicer §e vedno s svojim priimkom Paenmuan. »Z birokracijo sva se sicer kar dobro bodla, vendar bi menjava priimka, njenega potnega lista in še česa vseeno pomenila preveč komplikacij.« Vmes sta za razüko od vseh ostalih parov imela 5e eno poroko. Poročila sta se na Štadionu v Koreji. On v črni obleki, ona ljubka bela nevesta. Le da je bilo okrog njiju še na stotine takih parov. Blagoslovil jih je sam Moon. Zdaj se Sawanya pri nas že čisto dobro znajde in z domačini v Me-stinju vsaj z nasmehi vedno najdejo skupen jezik, Le v trgovino §e vedno ne hodi rada. »Vse je tako drago» da si misliti ne moreš. Ko sem prvič hotela kilogram paradižnika, sem po preračunavanju zgrožena ugotovila, da bi ga doma za ta denar dobila cel zaboj.« Id ker bo že čas kosila, ko se domov vračala tudi najmlajša dva, smo se skupaj odpravili proti vrtcu. Oliver, ki je že velik fant, oddirja pred staršema domov, Paloma pa se sramežljivo stisne k očku. Družiruca kot iz reklame. Pa naj še kdo reče, da usoda ne ubira čudnih poti. SAŠKA T. OCVIRK Foto: MARKO MAZEJ Če ste mislili, da s« množično poroke pravzaprav ne dogajajo zares, sta se zmotiir. Te na fotograftiiia zajeta tisočo parov. Posvetil jih je korejski verski voditelj Sun Myung Moon. m Klasično taisko poroko so zaznamovala tradicionalna oblačila, orhideje in daritve menihom. Za Bogdana pa Še krč in bolečino v nogah. Evropejci dolge ure čepenja na tleh pač nismo vajeni. - it. 07 • 4. november 2008 --- NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV Letošnja JenČkova vloga Ellinga se bo gotovo marsikomu vtisnila vspomin. Zvezdni prah za očka Renatu Jenčku na filmskem festivalu v Portorožu naslov Stopov igralec leta -S filmom Lajf tudi promocija za Celje Mesto rož je ob koncu 11. slovenskega filmskega festivala posulo zvezdni prah po ustvarjalcih najboljših /iimskih dosežkov. V ime-nu revije Slop, ki nagrado podeljuje Se iz Časov predhodnika lega festivala, Tedna domaČega filma v Celju, je igralca Renata Jenčka iz ansambla SLG Celje nagradilo z naslovom Stopov igralec leta za vlogo očka v 61-mu Lajf» ki ga je režiral Vito Täufer. Film je bil na ulicah Celja io v bližnji okolici posnet po gledališki uspešnici To ti je lajf v Slovenskem ljudskem gledališču Celje v sezoni 2006. Omenjena uspešnica je nastala na gledališldh delav-nicah z dijaki Gimnazije Lava, dramo pa je nato napisala Tina Kosi. S skrajSanim naslovom Lajf je film na festivalu v Portorožu opazila žirija kritikov :n igralcu celjskega ansambla Renatu Jenčku podelila naslov in nagrado Stopov igralec leta. Ker je prišla tako nenadejano, je je bil zelo vesel. Stopova žirija je očitno nagradila listo, kar je strokovna žirija spregledala. Vito Täufer, bolj znan kot gledališki režiser, je postavil na oder SLG Celje predstavo To ti je lajf in nato posnel Še film ter se kol filmski reži- ser novinec nagrade v Portorožu veselil še za Renata Jenčka, ker se le-ta podelitve ni mogel udeležiti, saj je istega večera s celjskim ansamblom v Desklah blizu Anhovega gostoval s komedijo Evrofilija. Njegovo leto Za Renata JenČka, trenutno brez dvoma enega nosilnih stebrov ansambla SLG Celje, velja» daje to »njegovo leto«. Spomnimo, da je za več kot Šestnajstletno delo v SLG Celje, s katerim je obogatil celjsko kulturno življenje» pri Čemer je s svojim ustvarjalnim žanrom zaznamoval celjski in širši slovenski gledališki prostor, spomladi prejel srebrni celjski grb, nagrado Mestne občine Celje. In ni še rekel zadnje! Vsako priznanje z nagrado (tisoč evrov kot obliž) seveda godi, priznava Renato Jenček, ki mu je sicer vonj po gledaliških deskah ljubši kot filmska kamera, vendar je vsaka filmska izkušnja za igralca lahko zelo dragocena, doda. saj priložnosti za snemanje v slovenskih filmih ni veliko. Jenčka ima kamera očitno rada. Občinstvo tudi. Z Vinkom Modemdorferjem je pred nekaj leti »naredil« tudi odlično vlogo v filmu Predmestje, zato je bil vesel tudi Vinkovega letošnja us- peha za pričakovano najboljši film Pokrajina Št. 2. Upa, da bo z njim še imel priložnost sodelovati, tako pri filmu kot zagotovo tudi v SLG Celje, kjer je Vinko Möderndorfer, Celjan po rodu, postavil na oder več uspešnic in bil kot pisec tekstov za komedije največkrat nagrajen avtor natečaja za žlahtno komedijsko pero. Portoroška nagrada Renatu Jenčku je zelo razveselila direktorico in umetniško voditeljico SLG Celje Tino Kosi, ki je To ti je lajf uvrstila v repertoar: »V gledališču se trudimo, da bi se čim bolj približali publiki. Ideja za projekt s srednješolci se je porodila, ko sva se z Vitom Tauferjem pogovarjala, kaj bi bilo zanimivo za srednješolsko publiko in kakšen je način, da bi dijake lahko vključili v projekt. Odzvali so se dijaki Gimnazije Lava. Nekaj mesecev smo se redno dobivali. Pogovarjali smo se o najrazličnejših temah, Mladi so pisali o svojih problemih, veselju. Iskrenost in never- Renalo Jenček je stopil na oder celjskega gledališča v sezoni 1991/92 in v tem času odigra) več kot štirideset vlog. Izkazal se je kot interpret različnih žanrov: od komedije do tragedije, v klasičnih in sodobnih besedilih, tako v predstavah za odrasle kol predstavah za otroke in mladino. V letošnji sezoni je nepozaben kot Elling v istoimenski komediji Simona Beota, ki jo je režiral Andrej Jus. Pri tem ga že čakajo novi izzivi. Zanj velja» da je igralec, ki se neumorno spopada z vedno novimi in zahtevnimi nalogami, ki jih oblikuje mojstrsko, dovršeno v govoru, emocijah» mimiki in vsej telesni izraznosti. Zaradi sposobnosti popolne igralske transformacije je eden tistih igralcev, ki zlahka nastopi v še tako različnih vlogah. Ob delu v gledališču velja spomniti na še eno filmsko vlc^o, ki jo je Jenček oblikoval v celovečernem filmu Vtnka Mödemdorferja Predmestje» kjer je dokazal, da je resnično tudi mojster filmske igre. Sloves je letos potrdil Še z vlogo zapitega, a nekje v globiiu še vedno nežnega očeta najstnice v filmu Lajf. Renato Jencak, Stopov igralec leta jetna odprtost dijakov stame presenetili. Tako je nastala drama, ki govori o realnih problemih našib najstnikov, ki je zabavna in boleča, polna emocije in občutkov odtujenosti. Skoraj vsi so namreč priznali, da je premalo iskrene komunikacije in še ta, ki je. je zgolj površinska. Gledališka predstava in zda) še film sla prepričljivi zgodbi iz sveta najstnikov.« Tina Kosi je napisala tekst v sodelovanju z dijaki: Uršo Sojč, Niko Košak, Davidom Fajfarjem, Jernejem Stor-glom, Katarino Čretnik, Dinom Laiičem, Damijanom Pesjakom, Kristino Bukvič. Suzano Gradišnik, Nušo Fi-strič. Sandro Laznik in Kaljo Anderlič. V glavnih vlogah nastopajo Tjaša Železnik. Minca Lo-renci, Aljoša Koltak, Renato Jenček in Jagoda, v filmskem Lajfu pa se jim je pridružilo Še nekaj likov. V enem kadru tudi Tina Kosi kol hči Mira Po djeda. MATEJA PODJED Folo: DAMJAN ŠVARC Lajf v produkciji VPK bo, ko bo prišel v slovenske kinematografe, enako kot gledališka postavitev brez dvoma prepričal tako mlado kot odraslo občinstvo. In kot Še pravi Renato Jenček (z njim se nagrade veseli tudi cela filmsko-gledališka zasedba), je film tu-di lepa promocija Celja in ulic» kjer je bil posnet. Sto-povo žirijo v sestavi Miha Brun, Karpo Godina in Maja Weiss (predsednica) je film prevzel, da ga je opazila in nagradila. Iz gledališke predstave To ti je lajf. Jenček je pn\ z leve. - Št. 87 - 4. november 2008 m 12 SPORT NOVI TEDNIK Le sekunda ločila do smetane na spektaklu v nedeljo popoldan so nemški športniki krojili vaše in naše razpoloženje, sprva rokometaši» ki so Slovenijo v Zlatorogu porazili še-le v zadnji sekundi, nato pa še diriuča Sebastian Vettel in Tirno Clock na zaključni dirki formule 1 v Braziliji. Varovanci Heinerja Brandta so žal utišali Zlatorog, v katerem je donelo do zadnjega trenutka tekme, voznika pa sta neposredno krojila razplet na vrhu SP - v preddverju celjske dvorane je večina pred velikim zaslonom navijala za Masso, le peščica pa za novega prvaka Hamiltona, ki je slavil v dokaj sumljiviii okoliščinah- Triler v zadnji minuti Takšne so se porajale tudi v 2. poiCasu tekme kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu rokometašev čez dve leti v Avstriji. Poljska sodnika Mi-rosVaw Baum in Marek Gora! czy k. »velejunaka« otvoritve dvoraae Zlatorog (+13 z Ademarjem], sta prikazala le malce preveč spoštovanja do svetovnih prvakov. Od naše re-prezentance so bili ob koncu boljši s 27:26, z golom Dominika Kleina z levega krila v zadnji sekundi tekme, ko je zamudil Vid KavUČnik, predvsem zaradi neodločnosti Davida Mikiavčiča, ki ni zrušil zunanjega napadalca. Dolgolasi levičar sicer ni razočaral 2 igro v obrambi, v sklepnem dejanju pa bi moral pokazati Vzdih občinstva, ko je Beno Lepajne dobil 27. gol. popolno neusmiljenost, četudi za ceno rdečega kartona. Najboljši v slovenski vrsti je bil Beno Lapajne s 17 obrambami, Aleš Pajovičje dosegel 7 (ob 5O-odstotnem učinku). David Špiler pa S golov, zadnjega pod prečko 25 sekund pred koncem za izenačenje. Kavtičnik je dosegel 4 gole, Celjan na začasnem delu v Veszpremu David Koražija 3, Matjaž Mlakar in Jure Natek po 2 ter Goran Kozomara, Klemen Cehte in Rok Praznik po 1. »Nasprotniku zapreti pot« Celjan Prazrük je po podaji Pajoviča dosegel gol z igralcem manj v 45. minuti za vodstvo z 21:19, s Pajotom pa je tudi po- veljeval slovenski obrambi: »Pubüka je bila prekrasna, navkljub bolečemu porazu s Slovaško je Izpolnila Zlatorog. Z našo borbenostjo in tudi kakovostjo smo dobro parirali Nemcem. Nekaj sekund nas je ločilo do remija, prej pa nekaj minut morda celo do zmage. Gost-je so dose^ nekaj lahkih golov več in so nas zato premagali. tudi s kančkom sreče.« Go-razd Škof nI branil, bil pa je na klopi, Aljo^ Rezar pa med gledalci. Nemški selektor Heiner Brand je U sekund pred zadnjim zvokom sirene vzel minuto odmora, dogovor pa se mu je obrestoval: »Moja prenovlje na ekipa ni bila favorit, kajti v njej je veliko igralcev brez mednarodnih izkiženj. 60 minut so se izredno borili proti čvrsti Čeprav $0 ga Nemci vi. polčasu grdo nrazbilii<, jo David Spila r prikazal svojo palato tehnike matov. Boievrti Caljan Rok Prazriik je zelo rafluvnsten igralec, nanehni motivatw in pogumen v krrtičniti trenutkih, saj ja z rgralcsm manj poskrbal za zadnje slovansko vodstvoz dvema goloma razlika. obrambi tekmecev, upoštevali so moje taktične napotke, za kaj so bili nagrajeni v zadnjih sekundah tekme. Naša zmaga je zaslužena.« Slovenski selektor Miro Po-žun pa je o dinamični in zelo razburljivi tekmi dejal; »Čestitke Brandtu za malce srečno, a zasluženo zmago. Zahvalil bi se občinstvu za podporo, kar nam je vlilo dodatno moč. Čestital pa bi tudi svojim fantom, saj so dokazali, da so sposobni dobro igrati v obrambi.« Po-žunova razloga za poraz sta bila predvsem dva: »Tekma bi se lahko končala tudi drugače. Nismo znali izkoriščati številčne premoči na igrišču, saj smo igrali prepočasi in preveč individualno. Imeli smo težave v napadu, saj smo ostali le z enim organizatorjem igre. Špiler je nosil težko breme, kajti manjkal je naš prvi dirigent Zorman. Zadovoljen sem bil s štirimi debitanti, ki so v bistvu prvič zaigrali na tako pomembni tekmi, in sicer junaško. Torej, dvoboj smo izgubili v napadu. Gostje so se namreč predstavili kot trda ekipa, pozna se jim, da nastopajo v Bundesligi, kjer se igra drugačen rokomet kot pri nas. To 50 s pridom izkoristili.« Kakšen pa je bil dogovor za igro v obrambi v zadnjih enajstih sekundah? »Prekinjati bi morali njihovo igro s prekrški. Dvakrat so si podali na sredini, potem pa )e žoga prišla na krilo. V takšnih situacijah moraš nasprotniku zapr'eti pot, da ne skoči v vratarjev prostor,« kar bi lahko razumeli kot Požu-nov očitek Kavtičniku. 5.500 gledalcev je bilo navdušenih nad spektrom, ne pa z razpletom, pa tudi ne s sojenjem Poljakov, ki pa objektivno gledano le nista vplivala na končni izid. Slovenski roko-metaši bodo naslednjo tekmo igrali v gosteh pri Bolgarih, ki so doma izgubili z Izraelci z razliko šestih golov. DEAN SUSTER Foto: SHERPA Razpoložei »pivovarjif^ »električar štirje naši klubi so imeli zaradi praznikov v razvlečenem krogu lige UPC polovičen izkupiček. Pričakovani rezultati niso posebej vplivali na lestvico, res pa je, da se že počasi pojavlja ločnica med klubi zgornjega dela tabele, ki bodo igrali v ligi za prvaka, in spodnjega dela, ki se bo bori za obstanek v ligi. Slabi dve minuti za poraz Šentjurski Alpos je pričakoval proti Slovanu morebitno presenečenje. Kode-Ijevčani so v Hruševec prišli kot izraziti favoriti. 2^če-lek je bil obetaven za moštvo Boštjana Kočarja, kajti s serijo Dejana Dunoviča (23 točk, 16 v 1. polčasu) in ob solidni obrambi so domačini prvi del dobili za dve točki. Ključni sta bili dve minuti v 3. četrtini, ko je gostom uspel delni izid 12:2, s katerim so 45:43 preobrnili na 47:55 in do konca več vodstva niso izpuščali iz rok. Zadnji poskus Alposa, ki je minuli teden imel težave s poškodbami in posledično tudi s slabšim treningom, je bil v zadnjem delu tekme, ko su od -14 prišli oboto v Šoštanju zanesljivo :elo potrebna. Sijajni Strnad Po dveh porazib (Amak, ^ercator). ki nista bila pri-akovana, so se Lančani znesli »ad novinko v ligi Gorico. \ zmaga in solidna igra Zla-oroga sta ostali v senci si-ajne predstave Nejca Strna-la, verjetno daleč najboljše ' njegovi karieri. Z 39 toč-cami ob izjemnem metu 14-16 in s petimi trojkami je bil lamreč osrednja osebnost Ivoboja v Laškem. Ta je bil )dločen že po 1. polčasu, po ;aterem je bilo +17 za La§-!ane, ki tudi v nadaljevanju» djub menjavam, niso popuS-ali in so na koncu zmagali ; 38 točkami razlike. Uroš .učič je dosegel 21 točk in sbral 7 skokov, izkazal pa se e tudi nadarjeni Luka Di--nec {U, 4). Zlatorog bo gostoval pri Slovanu, ki je pravš-iji nasprotnik, da preizkusi esnično moč ekipe AleSa Pilana. JANEZ TERBOVC Peterka kroga: Strnad, Lu-Cić (Zlatorog), Ivanovič, Ćup (Elektra Esotech}, King (Hopsi). Igralec kroga: Nejc Stmad (Zlatorog). Aldšu Kačičniku je stajerski derbi »odpri Kozje 13. Radeče II, Pivovar 7 MALI NOGOMET 1. SLMN, 5. krog: Tomi Press Bronx - Živex 5:2 (1:2); Rusmir (10, 13), Benedikl -Dobom-7A (4:3); Kroflič (6). Vojsk (7), Mordej (14), Ma-roi (39). Vrstni red: Pumar 15, Gorica 12. Kobarid, Tomi Press Bronx, Benedikt 10, Dobovec, Sevnica 6, Ajdovščina, Lilija 3. Žive* 1. KOŠARKA 1. SL, 5. krog: Alpos Šentjur - Geoplin Slovan 72:81; Dunovič 23, Brown 17, La-pornik 13, Avdibegovič, Se-bič 6. Sadibašič 5, Ferme 2; Čigoja 25, Lekič 16, Zlatorog - Nova Gorica 97:59; Strnad 39, Lučić 21, Mašlč 16, Dimec 11. Mlljkovič 5. Nu-hanovič 4, Berdiel 1; Ade-mi 15, Čikič 11. Vrstni red: Krka 10, Zlatorog. Helios. Slovan, Koper 9, Skofja Loka 8, Hopsi, Elekira 7, Alpos. Zagorje 6, Nova Gorica, Postojnska jama 5. 1. B SL, 5. krog: Konjice -Kraški zidar SZiSO; Gačnik 19, Skaza 16, Novak 12, Goleš 9, Skrbinšek, M u zel 8, Cigano-vič 4. Keblič 3; Mišič 17. Djur-kovič 16. Roga - Rudur 84:82; Smaka 24. Sivka 22. Remus 18. Marčič 10. Jereb, Majsto-rovič 5; Vidovič 20. Rizinan 19. Vrstni red: Parkljj 10. Rudar, Maribor Branik. Triglav 9, Kraški zidar. Rog^ka, Hrastnik 8. Gradišče, Janče, Rogla 7, Šenčur, Konjice. Litija 6. Radenska S, 2. SL - vzhod, 5. krog: Pak-rTumCelje-Podbo^e52:70:Kiä-sniči 16. Mičanovič, Kočevar9. E. Kahvedžič 8, Penca 4, A. Kah-vedžič, Dokmanac2; Božič 14, Flajšman 12. Terme Olimia • Manbor7l:98. Vrstni red: Grosuplje, Celjski KK .IO, Maribor 9, Ježica, Dravograd 8. Podboč-je, Ilirija, Terme Olimia, Pak-man 7. CaJcit 6. Union Olimpija m)., Lastovka 4. 1. SL (ž), 4. krog: Merkur Celje - Odeja 78:56; Tardy 24. Browm 15. Ciglar U. Barič 6. Verbole 5, Abramovič, Jevio-vič 4, Kerin 3, Cverlin, Klav-žar 2; Vene. Oblak 11, Konjice - Triglav 55:66; Javornik 15. Klančnik 13, N. Kvas 12, U. Kvas 8, KobaIe5, Pliberšek 2; E^žen 16. islarkovič 12. Rogaška • Domžale A0:S2; Nelc 13. Baloh 10, Starček 7, Lesjak 6. Bastašič 4; Kuzma 24, Frece 13, Vrstni red: Merkur 8. AJM 7, Triglav, Kranjska Gora 6, Odeja 5, Domžale, Konjice. Ježica. Rogaška 4. ODBOJKA 1,1>0L (ž), 4. krog: Man-sa Šempeter - Grosuplje 3:0. Vrstni red: Allansa, Calcit 9, Slovii^g Viial 8, Koper 7, Pluj 4, Benedikt 3, Grosuplje 2, Novo mesio 0. (KM) ŠPORTNI ' KOLEDAR Torek, 4.11. KOŠARKA 1. SL, 6. krog, Domžale: Helios - Alpos Šentjur (19). l.SL(ž).S. krog, Kranj: Triglav - Merkur Celje (18.45). 1. B SL, 6. krog: Rogaška -Triglav (19). Stedar 5> 1-1. KOŠARKA 1. B SL. 6. krog: Šenčur- Konjice (19). Litija - Rogla (20). potrjuje, da verjame v uspeh do konca. Očitna je želja po osvojitvi naslova prvaka.« Ob Milanu Andelkoviču je Dejan Kel-har steber celjske obrambe: »Vsak poraz je boleč. Zgodaj smo povedÜ in se zato nadejali pozitivnega rezultata. Mariborčani so nato ves čas pritiskali. Mi na žalost svojih lepih priložnosti nismo izkoristili. Neodločen rezultat bi bil najbolj pravičen.« Napadalca in ve-zisli so se zgodaj v 2. polčasu povlekli na svojo polovico. »Morda j e to bila določena prednost za nas, saj se je mariborska zadnja vrsta pomaknila naprej in nam prepuščala dovolj prostora za protiudare,« morda trenerja zagovarja Kelhar in na vprašanje glede rane pod de snim očesom odgovarja: «Sploh je ne čutim, bolj me skrbi za oko. Žoga me je zadela z veliko hitrostjo. Videl sem dvojno, megleno. Močno sem se zbral in trudil, da bi uspešno nadaljeval tekmo,« V soboto bodo Celjani gostili Gorico. Slabo proti neugodnemu tekmecu Nogometaši Rudarja so v Velenju izgubili s Primoijem z 1:D. Na dru@ tekmi teh dveh eldp v letošnji sezoni so Ajdovci slavili Se drugič, v 6. krogu so doma zmagali s 3:1. Začasno jih je vodil trener Ljubo Modrijan, nato jih je prevzel 43-letni Splil-čan Vjekoslav Lokica. Srečanje so igralci Rudarja začeli zelo odločno, tako da je marsikdo že takoj pomislil na njihovo novo zm^o. Vendar nevarni streli Tolimirja, Junuzovića in Trificoviča niso zadeli cilja, potem pa je na igrišču zavladalo Primoije. V 22. minuti je lepo z udarcem z glavo poizkusil Selimi, a je njegov strel v kot izbil vratar Boban Savić. Slabih de sel minut pred koncem prvega dela so se gostje veselili zadetka. Po podaji Cvijanoviča je v kazenski prosTorprodrl Kosmač, slednjega pa je po mnenju sodnika Klinca s prekßkom zaustavil Kraljevič. Z bele točke je bil uspešen Nedd>edin Selimi. Ne kaj trenutkov za tem je zapravil izjemno priložnost, poiem ko je bil po njegovi samostani akciji spcemejši Savič. V drugem polčasu sta za domače resneje zapretila le Junu-zovič in OmladiČ. drugače pa smo zopet lahko na zelenid opazovali le eno ekipo. Igralci Rudarja so bili povsem nezbrani in neučinkoviti. Boban Savić je dejal: »Zelo sem razočaran. Izgubili smo. pričakovali pa smo vse tri točke, da bi se malce povzpeli po lestvici. Primorje bi lahko pusdii daleč za seboj, tako pa se nam je približalo. Zelo slabo smo odigrali in nikakor nismo bili pravi. To je za nas korak nazaj. Moram povedati, da prekrška za enajstmetrovko zanesljivo ni bilo.« Damjan l^iikovič je dodal: »Morda nam la ekipa res ne leži. 2e drugič so nas nadigrali. Dobro so odigrali v obrambi in v protinapadih prihajali do pol priložnosti. Zdaj moramo odpraviti svoje napake in se z vsemi silami usmeriti na ekipo Drave ter na Ptuju osvojiti vse tri točke.« DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ Foto: SHERPA LESTVICA 1.SNL IMAillSOA 16 2.NAnA 1S d.hmCMCSUE 1S 4. IWTIRBLOCX 1S 6. HIT GORICA 16 «.bOMŽALf 16 7.RUQM 16 &USOO(MAVA IS 9. M^MCMJE 1S mUKAKOPES 16 4 8 1 35:20 32 4 17:17 24 22:16 23 21:19 22 23:26 22 20:1S 20 22.19 19 ie:a 17 19:24 16 16:29 13 ZRK CELEIA ŽALEC: Valentina Lesnik Valentina. rojena23.4.1988, je se ena Primorka v ekipi Celega Žalec v letošnji sezoni. Gre za visoko ievicarko, Ic igra ne mestu desne zunanje igralke. Rokomet je začela trenirati pri 10 letih v RK Piran. Še zelo mlada, saj je štela šele 14 let, je zaigrala za člansko ekipo Pirana. ki je takrat krojil vrh slovanskega ženskega rokometa.' Po prenehanju delovanja članske ekipe Pirana jo je v sezoni 2006/06 pol vodHa v RK Izola, kjer je ostala eno sezono. Med sezono 2007/08 je prišla vžalec, kjertrenlrain igra tudi v letošnji sezoni. Poleg klubov, v katerih ja do sedaj igrala, je bila tudi članica kadetske in mla-dir^ske državne reprezentance. Z ekipo Pirana je v sezoni 2003/04 osvojita 2. mesto v pol^lnem tekmovanju, istega leta je na mediteranskih igrBh mtadih v Italiji osvojila z reprezentanco 1. mesto, 2004/06 )e 8 kadetsko reprezentanco osvojila 4. mesto na evropskem prvenstvu vAvstrlii. Isto uvrsti- tev je ponovila tega leta na olimpijskih igrah mladih v Italiji. 2005/06 je na evropskem prvenstvu na švedskem za kade-tinje osvojila 7. mesto, na sve* tovnem prvenstvu istega leta v Kanadi pa 4. mesto. Vename, da bo ob kvaJKetnem delu še naprej dosegala uspešne rezultate tako v rokometu kot pri študiju. • a' it. 87 - 4. november 200S 14 KULTURA HOVI TEDNIK Ulica heroja Šarliaje v Celju na Ostrolnem. Od Sarha do Rojška Pokom v današnji rubriki pojasnjujemo poimenovanjeUli* ce heroja Šarha, ki je v Celju na Ostrožnem. Poimenovati so jo po slovenskem narodnem heroju Alfonzu Šarhu. Alfonz Sarh je bi) rojen 25- avgusta 1893 v Slovenski Bistrici, vendar se je že kot otrok s starSi preselil na Lob ni CO pri Rušah, kjer je oče obdeloval majhno kmečko posest. Osnovno šolo je obiskoval v Rušah, po končanem šolanju pa je ostal doma, kjer je pomagal pri kmečkih delih- V času prve svetovne vojne je bil mobiliziran v avstrijsko vojsko in poslan na soško fronto, vendar je kmalu po bratovi smrti dezertira! in kot 1.1 zeleni kader prebegnil na Pohorje. V prevratnih časih novembra 1918 je s skupino ruških so-krajanov odšel v Maribor na pomoč Maistrovim borceip. Tbdi v času med obema vojnama se je Šarh izkazal kot izjemno narodno zaveden mož. Dolgo časa je bil zastavnik pri ruškem sokolu, bil pa je tudi med ustanovitelji ruškega letnega gledališča. Med Rušani je bil znan kot raar-kanma osebnost, ljudje pa so ga poznali tudi po dolgi in košati bradi, ki jo je nosil. Njegova pojava je med sokra-jani vlivala toliko spoštovanja» da so ga v Času, ko je že stopil med partizane, imenovali kar «pohorski kralj«. Pred nemškim napadom aprila 1941 je bil mobiliziran v jugoslovansko vojsko, vendar so ga nemške enote kmalu ujele in kot ujetnika zaprle v meljsko kasarno v Mariboru. Čeprav so ^ kmalu izpustih, je bii Šarh po nekaj dneh spet v nemškem priporu. Lz tistega časa je znana zanimiva zgodba, ko je Šarh ob prihodu v stavbo ruške ob- SE imcnujE ... Čine, kamor so ga privedli Nemci, raztrgal svojo srajco, pokazal prsi in zaklicaJ: »Slovenec sem. dajte, streljajte!«. Kljub uporniškemu duhu so ga nemške okupatorske oblasti kmalu ponovno izpustile. Ko mu je junija 1941 pretila tretja aretacija» se je umaknil v ilegalo in odšel v Smolnik nad Ruše. Ko je bila julija 1941 osnovana prva pohorska partizanska četa, je bil Šarh z njo v stahil zvezi, saj je zanjo delal kot kurir in obveščevalec. Zimo 1941-42 je preživel v svojem bunkerju, ki si ga je izkopal pod svojo hišo v Lobnicl. Alfonz Šarh je sprva kot kurir in obveščevalec sodeloval tudi z Ruško četo. ki je bila oblikovana spomladi 1942 iz ostankov prve pohorske partizanske čete. Ko so mu avgusta 1942 Nemci odpeljali ženo v zloglasno taborišče Auschwitz, kjer je tri mesece kasneje tudi umrla, otroke pa v taborišče za mladoletne v Frohn-leiten pri Gradcu, se je Ruški četi 3. avgusta pridružil kot aktivni partizan. Nadel si je partizansko ime Iztok. Trije najstarejši Šarhovi sinovi, Anton, Jožek in Ivan, so že po nekaj mesecih pobegnili iz Frohnleitna in se pridružili očetu v Ruški četi. Ko se je 3. novembra 1942 Ruška četa priključila Pohorskemu bataljonu, je bil Alfonz Šarh dodeljen njegovi 3- četi- Z bataljonom se je udeležil vseh bojev, ki jih je bojeval bataljon v novembru in decembru 1942. še posebej se je izkazal v bojih 7. novembra blizu Oslruhove žage pri Rogli in 19. novembra, ko je bataljon za nekaj časa zasedel Šentilj pod Turjakom. Koje 8- januarja 1943 Pohorski bataljon na Osan-karici, kjer je prezimoval, bojeval zadnjo, t. 1. legendarno partizansko bitko, so bili med 69 padlimi partizani tudi Alfonz Šarh in vsi trije sinovi, šarhovi so umrli junaške smrti. Nemški komandant, ki je vodil vojaško akcijo proti Pohorskemu bataljonu, je kasneje izjavil, da se je Alfonz Šarh boril kot lev. Podatki tudi govorijo, da seje v tej zadnji bitki poleg Alfonza Šar-ha izkazal še njegov enajstletni sin Jožek, ki je že po končani bitki s poslednjim nabojem hudo ranil nemškega oficirja in s tem izdal svoj položaj, za katerim se je vse dotlej uspešno skrival, Alfonza Šarha in njegove tri sinove so z ostalimi žrtvami Pohorskega bataljona pokopali na centralnem pokopališču v Gradcu. Alfonz Šarh je bil za narodnega heroja proglašen 22. julija 1953. Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Ulice heroja Rojška, ki od Nove vasi. v bliäni cerkve sv. Duha, vodi na Ostrožno. Foto: KATJUŠA Zgodbo o Alfonzu Šarhu je za objavo pripravil mag. Branko GoropevŠek. Katic v akciji v Galeriji MIK Celje v Vojniku bodo v četrtek ob IS. uri odprli razstavo fotografij Gregorja Katiča. Ze naslov razstave - V akciji - pove, da je Katič za tokratno razstavo izbral svoje najbolj uspele športne fotografije. Gregor Katič je bil dolgoletni fotoreporter Novega tednika, zadnje Čase pa sodeluje tudi s številnimi drugimi slovenskimi časniki In revijami. Ob posluhu za lepoto ima Katič tudi povsem svojevrsten odnos do športa. 't\2di zato, ker se je v mladih letih sam z njim veliko ukvarjal. A ob ogledu njegovih fotografij dobi opazovalec občutek, da ga bolj kot dogodek sam, tekma, zanima človek v njem. Razstava bo odprta do 15. januarja. BS Celjani v Anini galeriji V Anini galeriji v Rogaški Slatini se s svojimi fotografijami predstavlja Celjsko fotografsko društvo. Pod okriljem tamkajšnjega zavoda za kulturo in kluba popotnikov in fotografov Fotograf so razstavo odprli pred tednom dni. na ogleda pa bo do konca novem-bra. Predsednik celjskega fotografskega društva Miran Le-skovšek je povedal, da so se v društvu povabila zelo razveselili in pripravili razstavo na različne teme. »Predstavljamo fotografije enajstih članov, )d so prispevali 34 fotografij. Gre za tako imenovane popotniš-ke fotografije, za foto^afije na socialno tematiko s Kozjanske- ga, več fotografij je iz narave, nekaj pa je tudi fotografij s športno tematiko, ki dajejo tej razstavi dodatno dinamiko,« je povedal Leskovšek, Na otvoritvi je sodeloval trio MTT - sestavljajo ga Maša Golob. Tjaša Jager in Tina Strahovnik, povezovalka je bila Mateja Voh. BS, foto: SHERPA 9 Shalom med najboljšimi Mešani vokalni kvartet Shalom, sekcija KUD Ljubečna, deluje že dvanajsto leto. Pevci se poleg ostalih nastopov redno udeležujejo tudi pevskih revij. Letos so se uvrstili na državno revijo izbranih oktetov, nonetov in drugih malih vokalnih skupin Slovenije» Na osnovi' prijave in poslanih posnetkov je strokovna komisija izmed 16 prispelih izbrala 8 najboljših zasedb, med katerimi je bil Shalom edini kvartet. 2^ključno srečanje je bilo pred dnevi na Ptuju, kjer se je vsai^ skupina predstavila z izbranim sporedom skladb. Strokovna ocenjevalca Martina Batič in Sebastjan Vrhovnik sta ob koncu vsem udeležencem podelila posebna pevska priznanja. Kvartet Sbalom se je s tem uvrstil med najboljše male pevske skupine v Sloveniji. BS Metropol v Union Filmski spored Mestnega kina Metropol se čez zimo seli v dvorano Malega Uniona, ki je v Celjskem domu. Razlog za selitev so težave z ogrevanjem Metropola, ki ima sistem ogrevanja dotrajan, pa še zelo drag je. Zato so sprejeli ponudbo Zavoda Celeia Celje in že od ponedeljka naprej se filmske predstave dogajajo v Malem Unionu. Še nekaj dni bo na sporedu film Toma Križ-narja in Maje Weiss Darfur - Vojna za vodo. Nazaj v Metropol se bo spored nekomercialnega kina selil predvidoma aprila. BS ^ m St. 87 - 4« november 2008 NOVI TEDNIK K KULTURA 15 Celjskim v čast, Celjanom v slast Danes se začenja projekt UIrik Celjski, ki ga je več kot leto dni pripravljalo dvesto Celjanov - V projekt sodita premiera nemega filma in opera v Slovenskem ljudskem gledališču Celje so včeraj predstavili enega največjih celjskih kulturnih projektov vseh časov - Knez UIrik. Projekt )e kar sam po sebi in z množico inventivnih idej zrasel \z spoznanja, da ima srbska kinoteka v lasti ülm UIrik Celjski in Ladislav Hun-yadi» ki je prvi snemani srbski in tudi balkanski film, na-stai po operni predlogi madžarskega skJadatelja Ferent-za Erkla. Celjani so uspeli pridobiti kopijo tega ßlma in ga nameravali slavnostno zavrteti že )ani» a se je ob enaj-stih organizatorjih in več kot dvesto sodelujočih posameznikih porodilo toliko idej, da so projekt prestavili za leto dni in ga nadgradili. Prva nadgradnja je bila od-ločitev, da nemi film o u moru zadnjega Celjskega na beograjskem Kalemegdanu opremijo z irvirno glasbo. Sprva so imeli v mislih klavirsko spremljavo, ki je običajna za predvajanje nemih filmov. Končalo se je tako, da je izvirno in zelo sodobno glasbo za rok skupino in ta film Projekt UIrik so predstavili (z fave): GregorDeleja, Tina Kosi, Borut Kramer, Peter Zupane in Simon Dvorsak. napisal Gašper Piano. Delo bo ob slavnostni premieri filma, ki bo v soboto ob 19. uri v Marijini cerkvi v Celju, predstavil v Štiričlanski zasedbi - Gašper Piano, Dušan Kneževič, Samo Turk in Tine Malgaj. Dmga nadgradnja je bila povezava usode Celjskih s lOO-letnico smrti bratov Ipa-vec. V petek bo namreč na Legendarni rogačan V Rogatcu bodo jutri, v sredo» predstavili knjigo Vozači in kurjaä • Zgodbe o rogačanu. Z avtorjem knjige, Danielom AniČkom. se bo pogovarjala Metka Kodrič, o zgodovini proge Grobelno-Rogatec in o njenem pomenu za naselje Rogatec pa bo govoril zgodovinar Franci Kregar. Na predstavitvi, Id bo v Kulturnem domu Rogatec ob 18. uri» bodo nastopiü učenci Glasbene šole Rogaška Slatina. BJ odru SLG ob 19.30 premier-na uprizoritev opere Benjamina Ipavca Teharski plemiči. Ta je združila glasbenike, pevce, sceno^afe, kostumo-grafe, dirigenta In režiserja s celjskega območja in je s proračunom SO tisoč evrov gotovo zgodovinska za mesto, saj bo prva operna produkcija v njem v vsej zgodovini in z ustvaijalci iz Celja in okoliških krajev. Vrstih pa se bodo še drugi spremljevalni dogodki. Prvi bo že nocoj, ko bo v Knjigarni Antika literarni večer, na katerem bo pisatelj Lev Detela ob 19. uri predstavil svoj roman o Celjskih grofih in Veroniki Deseniški z naslovom Tri zvezde. V četrtek sledi v Muzeju novejše zgodovine ob 13. uri predstavitev ponatisa zgodbe Teharski plemiči izpod peresa Ferda Ko-čevarja Žavčanina. Gre za v letih nastanka najbolj priljubljeno slovensko povest, ki je bila tudi osnova za libreto opere Teharski plemiči. Sočasno bodo v muzejskih prostorih odprU tudi razstavo likovnih del mladih iz celjskih vrtcev ter osnovnih in srednjih Šol, ki so vse leto ustvarjali na temo Srednjeveško Celje v podobah mladih. Ostali spremljevalni dogodki se bodo zvrstili od 11. novembra naprej, BRST Foto: GrupA Večer slovenske pesmi in plesa Prihaja čas, ko se bodo s svojimi letnimi koncerti javnosti predstavili števiini pevski zbori. Pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Orfej so pohiteli in takšen koncert v Narodnem domu pripravili že pred dobrim tednom. Koncert so poimenovali Pesmi naše zemlje, saj so v repertoar uvrstili izključno slovenske pesmi narodne in moderne priredbe. Sprehodili so se od Bele krajine do Benečije, Koroške in Prekmurja. Krstno so izvedli dve pesmi, ki jib je priredila Brina Zupančič, in sicer Nede mi več rasla travica zelejna in Gostuvanje se služi iz Treh prekmurskih narodnih. Za piko na i letošnjega koncerta so dodali še nastop gostujoče Folklorne skupine Dobrna» ki je k izbranim pesmim dodala še narodne plese in tako zaokrožila celo\ito predstavitev. Orfej za december že snuje nov nastop. Pevci in pevke bodo nastopili na osrednji proslavi ob Trubarjevi obletnici v Narodnem domu, kjer bodo. zapeli tri skladbe Trubarjevega časa v sodobni preobleki. BA Mešani pevski zbor Orfej se je podvodstvamdirigentaTomažaMar^cana letnem koncertu vNarodnam domu predstavilsslo^^ pesmimi. -- Št« 87 • 4. november 2008 - Celjan Gasper Piano je napisal glasbo 2d film UIrik Celjski in Ladislav Hunyadi, ki ga bodo ob živi glasbeni spremljavi vCelju svečano upriith rtli v soboto. Planova kitarska »pravljicacc Ko nemi film spregovori - Od ritualnega poslušanja rock skupin do ustvarjanja svoje glasbe Prvič in edinokrat bodo v soboto v Celju predvajali film o uboju UIrika Celjskega. Film so pred šestimi led na§li v dunajskih filmskih arhivih, ga lani januarja prvič predvajali v Ljubljani, zdaj pa ta zanimiva zgodba, ki pomeni tudi konec mogočne rodbine Celjskih, končno prihaja v Celje. I3-minutnj nemi film so v Celju hoteli zavrteti že konec lanskega leta, a »gola« projekcija bi bila premalo za dostojno in navdihov polno rodbino. Treba ga bo glasbeno opremiti, so sklenili organizatorji in to zahtevno nalogo zaupali mlademu celjskemu glasbeniku Gašperju Planu. Čeprav je Gašper Piano ustvaril glasbo že za marsikateri film in številne druge projekte, je bila uglasitev filma UIrik Celjski in Ladislav Hunyadi zanj nekaj povsem novega. Projekt je bil zanj velik izziv, pravi, še zlasti, ker je film nem. )>Pri standardnem filmu, kjer so prisotni dialogi, je glasba le segment celote. V tem pri meru pa glasba film na nek način nadgrajuje,« pojasni Piano, »film je precej nenavaden. Zelo je dinamičen, pri Čemer je name deloval kol pravljica. Zato sem želel ustvariti takšno glasbo, ki bo pričarala to pravljico in ki bo fiim v isti sapi >uspavala<, upočasnila hitre kret-'nje. Pri ustvarjanju glasbe nisem hotel raziskovati po arhivih, kakšno glasbo so poslušali in igrali takrat, ko je film nastal (leta 1911, op. p.), ampak sem hotel narediti neko svojo vizijo, nekakšen preplet preteklosti s sedanjostjo.« Glasbo bo Gašper Piano v sodelovanju z glasbeniki, s ka-terimi tudi sicer redno sodeluje - Dušanom KneževiČem, Samom Turkom in Tinetom Malgajem - na kitare v živo izvajal ob svečani projekciji filma v soboto ob 19. uri v Marijini cerkvi, kjer je bila tudi grobnica Celjskih. Glasba kot ritual Da se je Gašper začel ukvarjati z glasbo, je v veliki meri zaslužen njegov oče. »Oče je imel nekakšen obred. Vsak večer je poslušal LP-plošče starejših rock zasedb. Poslušanje glasbe je oče ponavadi popestril s kakšno zgodbo ah zanimivostjo o skupini, kar me je še bolj pritegnilo. Tako je poslušanje glasbe tudi zame postajalo nekakšen ritual,« se Piano spominja svojega prvega stika z glasbo. Kmalu mu le poslušanje ni bilo dovolj- Pri enajstih letih je pri Boštjanu Lebnu začel obiskovati ure kitare. In tako se je začelo. V srednji šoli je bil njegov umik zatrpan s številnimi glasbenimi projekti, po srednji šoli je začel izdajati solo albume (Wanna make a picture, Chrni Seshir, Live from Jeff, Codename; tricky Triggernastajali so novi glasbeni projekti. Gašper Piano svojo kreativnost usmerja na različna področja - ustvarjanje glasbene podlage za plesne predstave in filme, avdio-vizualne delavnice za otroke, že nekaj let ustvarja multimedijski projekt Threeofmany ... Na Fakulieü za humanistične študije v Kopru (smerkuliurolo^ja) je spoznal Sama "Rirka, s katerim je ustanovil duet klasičnih kitar, igra tudi v triu z Urošem Srpčičejn in Dušanom Kneževičem... »Izražam to, kar v nekem obdobju Čutim. Mislim, da za izražanje tega, Jcar Čutiš, ni potrebna neka formalna izobrazba. Pri svojem glasbenem ustvarjanju sem spoznal ogromno ljudi ter odkril mnoga področja, ki se tičejo kreativnosti,« pravi skorajšnji diplomant na Fakulteti za humanistične vede, ki že snuje nove projekte. Naslednji večji projekt, ki ga še ne želi razkriti, bo v veliki meri vezan na tujino, letošnje leto pa je precej natrpano rudi z ustvarjanjem filmske glasbe... BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: ROBERT I^UTINSKI m ^ 16 Otroški časopis NOVI TEDNIK OTROSKI ČA50PI5 Lydia in Sainent 12 Zambije na obisku violi všmartnem ob Paki, kjer so dobrodelni že trinajst let Mwapoleni! Pozdravljeni! 23. oktobra se|e na os-novni šoli bratov Letonja v ŠmarUiem ob Paki s prire-ditvijo uradno zaključil do-brodeini projekt Upanje za Afriko, ki je trinajst let tkaJ mavrico prijateljstva med Šmartnim ob Paki in Zambijo. Začelo seje februarja 1995, ko 50 učenci pri dodatnem pouku nemščine z učiteljico Slavico PeČnik prevajati zgodbico Aminatino odkritje. Bila je povod za razmiS-Ijanje: »Zakaj je na svetu toliko re\^čine in trpljenja? Ali učenci iz Šmartnega ob Paki lahko kaj spremenimo?« Tako se je rodila zamisel: Otrokom v Afriki želimo pomagati tudi mi! Začela se je prva dobrodelna akcija. Navezali smo stike z Misijonskim sredižčem Slovenije, ki nam je priporočilo pomagali sirotam v predmestju Lusake v Zambiji. V istem letu smo pripravili novolet- ni šolski koncert; vsa leta pa namenjali veliko besed razmeram v Afriki, spoznavanju same dežele, pripravljali smo razstave, zapisovali svoja razmišljanja; v Aminatino skrinjico v avil šole pa vsa leta spuščali kovance. I2 Zambije smo prejeli vizitko s sporočilom, da je naš denar prišel v prave roke - v kuhinji za sirote v Lusaki je 65 otrok vsak dan prejelo topel obrok! Dobrodelnost je bila in ostaja ponos naše šole» saj smo srečni, da smo izpolnili obljubo, ki smo jo dali s podpisom listine o botrstvu 10. oktobra 1997, da bomo Da-visü Shawi, ki je ob obisku takoj osvojil naša srca> pomagali pri šolanju. Tako smo vseh trinajst let v mesecu oktobru po razredih zbirali prispevke za Davisovo šolnino, ki mu je pomagala na poti od zambijske ulične sirote do izobraženega mladeni- ča. Pomoč pa ni našla le Da-visa, ampak mnoge zambijske otroke, ki so je bili najbolj potrebni. Vez med deželama sta vsa leta trdno držala pater Miha DrevenŠek in učiteljica, gospa Slavica Peč-nik, Id je s plemenito idejo navdihnila šte- vilne generacije učencev in učiteljev. Bila je dušž projekta. Tokratni oktobrski obisk pa sta nam podarila dva člana skupine BasteUa, Lydia in Sainent, ki sia s skupino gostovala na šoli že leta 1997, ob našem prvem srečanju z Davisom. Prisrčno snidenje je potekalo v znamenju predaje listine o botrstvu ter v iskrenem prepletu dveh kultur, ki sta ponoven dokaz uresničitve že večkrat slišanih besedr »Kdor ima ljubezen, ima vedno nekaj, kar lahko daruje.« Hvala vsem, ki ste in ostajate dobri! KD Zmajcek Zelenček vabi na gozdno pot Osnovna šola Pod goro, zavod za gozdove in Oblina Slovenske Konjice so s skupnimi močmi obnovili pred Šestimi leti zgrajeno Zmajčkovo gozdno učno pot. V petek so obnovljeno pot slovesno odprli in s tem obeležili tudi začetek praznovanj lOO-ietnice OŠ Pod goro. Pred to šolo se z legendo di v Konjiško goro, čez po-tudi začenja tri kilometre tok Gospodična» mimo Sta-dolga učna pot. Od tam vo- rega gradu in nato navzdol mimo kamnoloma in dvorca Trebnik do starega hrastovega debla pod parkom, na katerem so označene pomembne zgodovinske letnice. Za pot in ogled predstavitev rastlin, živali, naravnih in zgodovinskih zanimivosti si je treba vzeti dve uri oziroma tri šolske ure Časa. Pot je primerna za naravoslovne in športne dneve, izvedbo učnih ur in rekreaci-jo. Za vodenje po poti skrbi Zavod za gozdove Slovenske Konjice, ki bo v sodelovanju s šob Pod goro tudi bdel nad vzdrževanjem poti. Ravno vzdrževanje je bilo pred obnovo gozdne poti nedorečeno. Vremenske ujme in pogosto tudi nepridipravi niso poškodoval le same poti, temveč tudi skrbno oblikovane predstavitvene table. MBP Sobotni izlet na Mrzlico in Kal Vsoboto, 11. oktobra, smo učenci 6. razreda OŠ Petrov-če skupaj s starši in učitelji odšli na Mrzlico in Kal. Ob osmi uri zjutraj smo se zbrali pred šolo in se z avtobusom odpeljali do vznožja hriba. Naprej smo pot nadaljevali peš- Pot je bila strma, spolzka, naporna» pa tudi zelo dolga. Dodobra nas je utrudila, saj so nekateri ho^li več kot dve uri. Ko smo prispeli na Mrzlico, o utrujenosti ni bilo več sledu, saj smo pred kočo z^edali igr^. Najbolj zav- zeti so se takoj napotili k njim, tisti bolj lačru pa so se jim pridružili Šele po malici, pijači in zasluženem počitku. Veliko smo se tudi pogovarjali. Zaradi obiska na Kalu se nam je pot podaljšala še za celo uro. Misliva, da smo bili vsi» tudi tisti najbolj utrujeni, zelo dobre volje. Na Kalu je zares lepo. Imajo kar nekaj igral» a veliko več zanimanja je vzbudilo nogometno igrišče. Res pravi raj za fante. Lep> sončen dan je bil kot nalašč za občudovanje jesen- ske narave» nabiranje gob in fotografiranje. Vračanje proti avtobusu je bQo za nekatere kar boleče zaradi zdrsov na mokrem listju in blatu. Domov smo prišli umazani, utru-jeni. veseli in zelo srečni. Druženje s sošolci Je bilo zelo prijetno, starši pa so se lahko med seboj dobro spoznali. Želiva si Se veliko takšnih dni, pa tudi pisanja člankov o njih se ne bi branili. ANJA GRUBELNIK» 6.a LAURA DIVJAK, 6.b Oš Petrovče Za spomin na sobotni izlet šo gasilska fotografija Nazaj v srednji vek Osnovnošolci iz Griž so se vrnili v srednji vek, v čas Primoža IVubarja. S kulturnim programom so zaključili celoletni projekt* posvečen SOO-ietnici njegovega rojstva. Utrip časa njegovega ustvarjanja so pričarali s srednje- veško glasbo in plesi, z modno revijo 16. stoletja, baklami, menihi, s prikazom različnih oblik druženja in z najbolj mračnim delom srednjeveškega časa» obsodbo žensk na čarovništvo. Sprehod skozi Trubarjevo ustvarjanje so učenci kronali z razstavo, po kateri jih je popeljal osmo-šolec Tim Zakošek v podobi Trubarja. Trubarju so se poklonili še v Domu Svobode s predstavo Abecedarij v izvedbi KUD Velike Lašče. Ustvarjalni osnovnošolci so uspešno zaključili še enega izmed projektov in se že veselijo na-daljnjihustvarjanj pod novozgrajeno streho. MJ, foto: DN ^ ■ J 4 Učenki sta se prelevili v manekenki i6. stoletja. Miade bralce vabimo, da sodelujejo v akciji Moja najljubša knjiga, v kateri lah-to na naslov Prešernova 19, 3000 Celje pošljejo kupon s predlogom dobre knjige in za navado prejmejo lonček naše medijske hiše. Tokratna nagrajenka je Barbara Lokovšek iz OleŠČ pri Laškem» ki je glasovala za Rdečo kapico. Lonček bo dobila na o^snem oddelku Novega tednika. www.radiocelje.com www.novite(lnik.coin MOJA NAJUU&ŠA KhUlGA je: Ime in priimek: N oslov; Devoliuiwn^ da » moji podolfci prvno ebjovliani ^ m ic. 87 • 4. noMffnbOT 2OOS NOVI TEDNIK ♦t 17 Nevarna cesta Arja vas-Velenje je tokrat vzela življertje 69^eG)ega voznika avtomobila. Smrt kosi na cestah V treh dneh zaradi posledic nesreč umrli kar trije! -Prihajajoči tedni so nevarni za pešce Od petka do nedelje sta se na Cel)skem zgodili kar dve tragični prometni nesreči. Izven Čmove je v petek umrl 69'letni voznik avtomobila, v nedeljo pri Šempetru 64-letni pešec. Včeraj so s celj-ske policije sporočili tudi, da je zaradi posledic prometne nesreče, ki se je zgodila že 16. oktobra v Spodnjih La-žab, umrl 45-lelni motorist. Na cestah na našem območju je letos umrlo že 26 oseb, lani v enakem obdobju 34. Petkova nesreča se je zgodila na cesti Aria vas-Velenje {o tem nevarnem cestnem odseku smo pisali pred kratkim), izven naselja Čmova. 69-ieini voznik osebnega vozila je vozil proti Velenju, ko je na ravnem del u ceste lik pr^ desnim ovinkom nenadoma zapeljal na nasprotni vozni pas. Naj« s*» v I prej je z vozilom rahlo trčil v avtomobil 34-letnika, ki je pripeljal nasproti. In se nekako uspel izogniti čelnemu trčenju. Toda takoj za njim je pripeljal 37-letni voznik osebnega vozila iz Novega mesta, ki je z 69-leirukom silovito čebo trčil. 69-letnik se je tako hudo poškodoval, da je umri na kraju nesreče, v dn^em vozilu so bili lažje poškodovam vomik in dva sopotnika. V nedeljo zvečer je na regionalni cesti izven Šempetra v Savinjski dolini umrl 64-letni peSec lz okolice Žalca. Ta je ob desnem robu potiskal kolo, nakar je vanj trčila 6S-letna voznica osebnega avtomobila, prav tako iz okolice Žalca. Pešec je najprej padel na vetrobransko steklo, nato na vozišče, kjer ga je prevozil 57-letnj voznik osebne- ga avtomobila iz Ljubljane, ki je pripeljal za voznico. 64-letnik je umrl pred prihodom reSevalne ekipe. Toda s tem se Število smrtnih žrtev zaradi nesreč v prometu še ni ustavilo. Včeraj so namreč iz celjske bolnišnice sporočili, da je umrl 45-Ieini voznik kolesa z motorjem, ki je bil 16. oktobra pri Spodnjih Lažah udeležen v prometni nesreči. Z nere^stnranim in tehnično nepopolnim kolesom z motorjem je zbil 13-iemo peško, ki je hodila ob desnem robu in pravilno uporabljala kresničko. Deklica je bila lažje ranjena, voznik pa je v trčenju tudi sam padel. Ker ni uporabljal Čelade, se je pri padcu hudo poškodoval. Žal so bile poškodbe pre hude. SŠol, foto: SHERPA Je bil S4-^6tni pešec ob kolesu premalo viden ali je bila voznica, ki ga je pna zbila, premalo pozorna nanj? Praznični vlomi V prazničnih dneh je bilo na Celjskem večje število utvin in vlomov. Policisti iščejo vlomilce v kozmetični salon na Slomškovem ti^ v Celju, od koder so odnesli za dva tisoč evrov izdelkov. Konec preteklega tedna so vlomili 5e v hišo v Pučnikovi ulid v Celju ter v Srednjo kovinarsko šolo v Zreč^, kjer pogreäa|o prenosne računalnike. Minuli konec tedna 80 vlomil! še v gradbeni zabojnik na »Ijstem Starem gradu. Neznanci so odnesli orodje v vrednosti 10 tisoč evrov. Sicer pa je bilovnočinasobotonanaSemobmočjuvlomljenovkar 12 osebnih vozil. Lastniki pogrešajo avtoradie, torbice in telefone. SŠol Do smrti v zapor in podatki o pedofilih V soboto je stopil v veljavo nov kazenski zakonik Mešana mnenja strokovnjakov Mmulo soboto je v vdja-vo vstopil nov kazenski zakonik, ki prinaša Številne novosti. Med drugim omogoča dosmrtni zapor, odslej je kazniv tudi mobing oziroma Šikaniranje na delovnem mestu, zakonik uvaja tudi register pedofiiov. Z marsičem od tega del strokovne javnosti ni zadovoljen, zato se že ves čas pojavljajo tudi oötki, da ni bi-lo dovolj časa za ustrezno javno in strokovno razpra-\o. Ib na ministrstvu za pravosodje zavračajo. Kazen dosmrmega zapora je predvidena za gaiocid» hudodelstvo zoper človečnost in vojna hudodelstva in za dva ali več naklepnih odvzemov življenja. Pri dosmrtnem zaporu bo možen pogojni odpust po 25 letih, medtem ko je bil v dosedanjem zakonu pri 30-letnem zaporu možen pogojni odpust po 22 letih in 6 mesecih. 2^on jasneje razmejuje posilstvo od spolnega nasilja, kar je pogosto povzročalo težave v sodnih procesUi. Pod posilstvo je zdaj uvrščeno vaginalno spolno občevanje moškega in ženske ter s tem izenačeno še analno občevanje meh- kega z žensko ali dveh moških. Vse ostalo sodi v kaznivo dejanje spolnega nasilja. Vzpostavila se je posebna evidenca storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost mladoletnih oseb. Podatki o izbrisanih sodbahza t. i. pe-do^jo bodo dostopni ustanovam, društvom in združenjem ljudi, ki se ukvarjajo z učen jan, vzgojo ali varstvom otrok in mladoletnikov. Ivlladoleme osebe bodo dodamo zavarovane pri zastaranju, V primerih kaznivih dejanj zoperspol-no nedotakljivost in kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in mladino, storjenih proti mladoletni osebi, rok za zastaranje kazenskega prego-na začne teči šele od polnoletnosti oškodovanca naprej. Hujša oblika kaznivega de-janja je zdaj kršitev pravic delavk, ki jim delodajalci preprečujejo, da bi v času zaposlitve zanosile ali rodile otroka. Za^žena kazen je cri leta zapora. Nov v zakonücu je tudi mobing, torej Šikaniranje delavca. Kazen je do dve leti zapora. Dopolnjena so korup-cijska kazniva dejanja, na novo so opredelili kaznivo dejanje ustvaijanja monopolnega položaja. Kot samostojno kaz- nivo dejanje je uvedena zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ki je do zdaj predstavljala zgolj subsidiamo obliko. Nova iz-vršitvena oblika pri tem kaznivem dejanju je tako imenovana nezvestoba pri razpolaganju s tujim premoženjem. Zaradi varstva trga je predvideno kaznivo dejanje ziorabe trga. V okviru tega kaznivega dejanja so obsežene različne oblike tržnih mani pulad j. Oblikovali so člene o novih kaznivih dejanjih goljufije z bančnimi in s kreditnimi karticami, namestitve naprav za preslikavanje magnetnega zapisa bančnih ali kreditnih kartic, pridobitev identifikacije iz spletnega plačila kot tudi drugih načinov ponareditev kartic. Razpon kazni je od 5 do 8 let zapora. Veljati je začela tudi nadomestna kazen hišnega zapora za izretoe kazni zapora do lestili mesecev. Prestajanje zapora na prostosti z delom v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti bo možno pri izrečeni kazni zapora do enega leta. SIMONA ŠOLINIČ ic S7 - 4. novembor 2008 m 18 Cl POROCEVALCI HOVITEDHIK Vse, kar sodi k trgatvi Trgatev je za vinogradnika težko pričakovano in ponavadi svečano dejanje, na katerega povabi najboljše prijatelje. IVud, ki ga je vlagal v vzgojo in razvoj vinske trte skozi vse leto, je ob ugodnih vremenskili okoliščinah in z malo sreče, bogato poplačan. Člane Turističnega društva Nova Cerkev so na trgatev letos povabili prijatelji iz kulturne skupine Veseli oder iz Velike Nedelje. Tako smejim vrnili uslugo za vsakoletno sodelovanje na našem Grajskem nedeljskem popoldne- vu nagradu Lemberg. Naš gostitelj je bil Viktor Sprajc iz MoŠkanjcev. Pričakalo nas je megleno jutro in nasmejani obrazi domačinov. Najprej so nas lepo pogostili s kislo juho in dobro kapljico. Nekako istočasno se je dvignila tudi megla in naredil se je prav lep sončen dan. To je bil tudi znak, da začnemo s trgatvijo. V vinograd s približno 15.000 trsi se je zapodilo okob 35 Članov Turističnega društva Nova Cerkev. Trgali smo hitro in ob pomoči domačinov, Id so komaj odvažali grozdje do stiskalnice, tudi kmalu končali. Zato nam je ostalo še dovolj časa, da se povesebmo. Naugaii smo približno šest ton grozdja. Potem se je pilo in jedlo ter se veselilo in kregalo. Padale so globoke in včasih tudi nepremišljene besede. Vse to pa nekako sodi zraven. To je bila pač naša prva trgatev. Vsi si želimo» da bi to prijetno opravilo poslalo tradicionalno. Zato bomo imeli možnost, da v naslednjih letih po-pravimo, kar smo letos naredili narobe. 2EUK0 ŠTRUIČ Poseben dan šmarskega doma Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah nudi zavetje nekaj več kot 200 starostnikom, ima svoja vrata odprta vsak dan. Za svojce, zaposlene, prostovoljce^ prljateljfit da obiskujejo svoje drage, ki jesen življenja preživljajo v domu. A kljub temu je bil 2. oktober za st^ovalce poseben dan. Dopoldan so učenci Osnov- ni več sivine na zidu, ampak ne Šole Šmarje pri Jelšah z mentorjem prof. Jožetom Božičkom poslikali 20-metrsici oporni zid za domom na temo narava. Kako lepo je, ko barve, ki poživijo duha. V popoldanskih urah so stanovalci lahko aktivno sodelovali ali pa si s svojci in drugimi obiskovalci ogledovali dela, ki so V avli doma visi trajen spomin na ta dan, saj ja Erna Zabukovšak domu podarila sliko šmareke Kalvarija, ki jo je ustvarjala v ta naman. potekala v štirih delavnicah. Ogledali so si preko 25 različnih zdravilnih zelišč, poskusili čemaž, domači liker, popili domaČi melisin čaj, za kar je poskrbela prostovoljka Danica Florjane. Kako je dišalo iz kuhinje dnevnega varstva, kjer so stanovalci skupaj s prostovoljkama Jerico Agrež in Hedviko Toskan pripravljale pogačo • »zavihj^čo«, jerpico, ocvirkovko in miške po receptih iz babičine kuiiinje. Prava nostalgija nas je prijela ob pogledu v prostore zimskega vrta, kjer sta stanovalki prikazali, kako se prede volna na kolovratu. Čas se je tam skorajda ustavil. Nepozabno. V prostorih delovne terapije so stanovalci ustvarjali pod budnim očesom prostovoljke Eme Zabukov-šek. Toliko poziGvne energije ima le malokdo. Proti večeru so se razlegale ubrane pesmi Ljudskih pevk iz Bezine pri Slovenskih Konjicah. Kar nekaj pesmi smo slišali prvič. Čisto na koncu pa je sledila pokušina dobrot, ki so jih pripravili po receptih iz babičine kuhinje. Nadvse okusna pa je bila tudi pehtranova potica, narejena v domski kuhinji. PRANJA UBlPARiPOVIČ. delovna terapevtka Konjiški veterani obiskali Dolenjsico Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Slovenske Konjice in njihovi ožji družinski člani napolnili avtobus in se odpravili raziskovat Dolenj-sko. Izlet je ob pomoči sekretarke Marte Plajh in še nekaterih članov organiziral in vodil predsednik konjiških veteranov Ivan PavliČ. Najprej so obiskali brigado zračne obrambe in letalstva Slovenske vojske v vojašnici Cerklje ob Krki. Predstavnik vojske, višji vodnik Bojan Petrovič, jih je popeljal po vojašnici in jim razkazal zanimive prostore. Med drugim spominsko sobo, v kateri je bil v sli- ki in besedi prikaz zgodovinskih dogodkov vojašnice, spominsko sobo Edvarda Rusjana, na multiviziji prikaz načrtov gradnje letališča in pripadajočih objektov ter hanger z letali in helikopterji, ki so obiskovalce najbolj zanimali. Po obisku vojašnice so se veterani odpeljali do Novega mesta in se vkrcali na Rudolfov splav, ki jih je popeljal po reki Krki. Animacijska skupina in splavarski krst sekretarke Marte sta jim popestrila dve uri dolgo plovbo. Obisk Dolenjske so končali na 150 let stari Matjaževi domačiji v vasici Paha. EV Konjiški veterani so splavarili po Kriti. Blagoslov križa Redkokdaj se zgodi, da bi blagoslovitev križa pospremilo toliko krajanov, kot se jih je zbralo v kraju Britne sele v Grižah. Z molitvijo in blagoslovom je okoli 80 krajanov pospremilo župnika Jožeta Milčinoviča, ki je na obred v savinjske konce prišel z oddaljene Kočevske Reke. Obred se zaradi tega ni razlikoval od ostalih. Je pa doprinesel k ohranjanju medsosedskih odnosov, ki jih je, kot pravijo na domačiji Deželak, potrebno negovati in nadgrajevati. JM Križ bo v Gritnih selah doprinesel k ohranjanju medsosedskih odnosov. Zadsrii rok ii ii tiii^iMi m it. 87 • 4. november 2008 NOVI TEDNIK NASVETI 19 ZDRAVJE - NASE BOGASTVO Koristne ornega 3 maščobne kisline Vprašanje bralke: veliko je govora o omega 3 oljih in omega i maščobnih kislinah v mediteranski pre-hrani. Kaj pa o tem pravijo nove raziskave? Ornega 3 maščobne kisline niso samo karizma mediteranske prehrane, so tudi zaščitni znak dolgega življenja Eskimov. To so potrdili znanstveniki že pred 50 leti. ko so danski zdravniki proučevali mastno prehrano med prebivalci na Grenlandiji. TXi so Eskimi uživali velike količine maščob živalskega porekla. Večina jih je bila iz rib, saj so bile le-te njihova vsakdanja hrana. Zelenjave in sadja so uživali malo> a so živeli brez poapnenja ŽU dolgo in zdravo življenje. Letos so na kardiološkem kongresu v Munchnu raziskovalci iz Italije predstavili tudi študijo, ki je pokazala, da omega 5 ma§čobne kisline celo uspešneje znižujejo umrljivost pri bolnikih 5 srčnim popuščanjem kot pa priznani Stalini (zdravi- Plše: prim. JANEZ TASiC, dr. med., spec, kardiolog la za zniževanje holesterola v krvi). Vedeli smo In poznali smo učinkovitost ornega 3 maščob pri različnih boleznih in da je zaradi različnih vsebnosti esencialnih kislin najboljše. da to uporabo svetuje zdravnik, ki pozna bolezni in učinke nezasičenih maš-čobnih kislin. Pa so nas rezultati te raziskave vse presenetili. Poročilo se je glasilo: dolgotrajno jemanje izbranih omega 3 maščobnih kislin zmanjšuje umrljivost in obolevnost za boleznimi srca in ožilja. Dejali so da je dajanje ornega maščobnih Id- slin varno, učinkovito, enostavno, tudi poceni oblika zdravljenja srčnega bolnika, a le v rokah izkušenega zdravnika. Študija je tudi dokazala, da se zmanjša število nenadnih dogodkov, ki privedejo do poslabšanja stanja tudi po srčnem infarktu. So pa raziskave potrdile, da je sočasno jemanje statl-nov še dodatno znižalo vrednosti vnetnih parametrov pri bolnikih z ishemično boleznijo srca tako. da je uporaba teh zdravil, torej omega 3 in statinov, varna in priporočljiva za bolnika, a le pod nadzorom kardiologa. Statini dodatno znižajo LDL holesterol In C reaktivni protein in imajo drugačen mehanizem delovanja kot pa omega 3 maščobne kisline. Predvsem vplivajo na tvorbo holesterola in preprečujejo aktivnost pomembnih citokromiv (encimov) v jetrih- Imajo tudi učinek na vnetje in endoteli-jalno disfunkcijo, kar pa je od statina do statina različno. Mediteranska prehrana poleg omega 3 olj vsebuje tudi bioaktivne snovi, med njimi so tudi fitosteroli, ki se vežejo včrevesju na holesterol-ske receptor je, ki omogočajo transport holesterola preko sluznice v kri. Z vezavo zmanjšujejo prehod holesterola v kri in ga tako še dodatno znižajo. Poleg njih vsebuje takšna oblika prehrane Še veliko slabo topnih vlaknin, ki vežejo nase holesterol in pos-pešujejo njegovo izločanje iz telesa. Dodatni vplivi fizične aktivnosti, premagovanja stresa in drugi učinki so pa že večkrat komentirani In potrjujejo, da ni dovolj, da je zdravo le telo, potrebno je ustvariti tudi pogoje za razvoj poštene misli in krepitev dobro sosedskih odnosov, ki so tudi v Mediteranu pogosto slabi in niso za vzgled ostalemu svetu- Saj smo del Mediterana, zato se kar sami potrkajmo po prsih In se vprašajmo: smo dobri sosedje? Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Novosti pri zdravljenju osteoporoze Območno društvo bolnikov z osteoporozo Celje je pripravilo brezplačno meritev mineralne kostne gostote ter predavanje o novostih pri zdravljenju osteoporoze. Predavanje bo v sredo, 5. novembra, ob 17, uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Novosti pri zdravljenju osteoporoze bo predstavil doc. dr. Tomaž Kocjan, dr. med., specialist endokrino logi je v KC Ljubljana- Pred predavanjem bo od 13. do 16. ure v spodnji avli Narodnega doma meritev mineralne kostne gostote z ultrazvokom na petnici- Ob meritvah bodo na voljo tudi različrii materiali o os-teoporozi, o tej bolezni pa se bo mogoče pogovoriti tudi s prostovoljkami. MBP ROŽICE IN CAJCKI Postanite sodelavci Sopotnilca Vse, ki dO pripravljeni podariti svoj čas in energijo ljudem v stiski, vabijo na osnovni seminar na telefonu za pomoč v stiski Sopotnik (deluje na št^ki OSO 2223]. Želijo pridobili predvsem večje število sodelavcev na sedežu v Celju in v Slovenskih Konjicah. V delo skupin se lahko vWjučijo osebe, ki so dopolnile (ali bodo v tem letu) 18 let, torej tudi dijaki zaključnih razredov srednjih Šol. Delo je priložnost, da nekomu, ki je v stiski, podarite del svojega prostega časa in človeškega razumevanja ter mu pomagate doseči novo upanje v življenje. Seminar bo 7. novembra ob 16. uri na Gregorčičevi 3 (Zdravstveni dom Celje). Dodatne informacije: Cvijeta Pahljina, dr. med., spec, psihiatrinja, tel.: 03 7523-103 ali e-mail; cvi j eta. pahlj i na@siol. com. Granatno jabolko že na pogled mično granatno jabolko (Punica gra-natum) je pripadnik t. i. skupine )»superfruits«. V to skupino spadajo še nekateri drugi sadeži, ki so relativno novi, trendovski, in od leta 2004 postajajo vse bolj priljubljeni po vsem svetu. Njihova prednost je v relativno visoki vsebnosti hranil in antiok-sidantov. Granatovec je zimzelena rastlina, ki v Sredozemlju raste kot ko^at grm- Listi so podolgovati in gladki, cvetovi pa veliki in izjemno lepi , Običajno so živordeče barve. Poleti se jih kar ne moremo nagledati. Granatno jabolko je na prvi pogled podobno navadnemu jabolku, le da je njegova lupina bolj usnjata in ni užitna. V trgovinah ga dobimo v jesensko-zimskem času in z njim poživimo turoben vsakdan. Še bolj intenzivnih barv kot lupina je vsebina - semena, s katerimi je bogato zapolnjena notranjost sadeža, so prelepe živo rdeče barve. Prav semena so tista, ki so v največji meri vplivala na to, da je sadež pri mnogih starodavnih ljudstvih postal simbol plodnosti, rodovitnosti in novega življenja. Nekaj je k temu gotovo pripomogla tudi njegova okrogla oblika. Granatovce so v svetih gajih kottudi zasebnih vrtovih gojili že Grki in Rimljani. Navdušeni so bili tako nad njihovo dekorativno vrednostjo kot nad izbranim okusom sadežev. Zrele plodove so uporabljali kot zdravilo zoper mnoge bolezni, z njimi pa so postregli tudi novopo-ročencem, saj so obetali obilo potomcev. Sočni sadež omenja že Sveto pismo. V sebi naj bi skrival 613 semen, prav toliko je tudi za- HU^jäHUJl 0 - 12 ka mesećno Dr. PIRNAT L www.plmat.sl Piše: PAVLA KLINER konov v Stari zavezi, Judje granatna jabolka §e danes uživajo na njihovo novo leto, ki ga pramujejo sredi septembra. Kralj Salomon v Visoki pesmi opeva lepoto svoje ljubezni Suiamil in njena lica primerja z granatnim jabolkom. Saj res, kako pa je sploh videti granatno jabolko? Zunanjost precej spominja na rdečkasta jabolka, notranjost je njegovo pravo nasprotje - napolnjena je s Številnimi drobnimi semeni, ki jih na šest delov deli tanka bela kožica. Vsako seme je obdano z rdečim, silno sočnim mesom. Granatna jabolka uživamo sveža-Prerežemo jih na pol in pojemo rdeča semena. Iz njih lahko izcedimo tudi sok, ki je močno osvežilen. Številni drobni plodovi, ki so kot zrna, so bogat vir vitamina C, vitamina B2. kalija, fosforja in niacina. Kiselkast okus je posledica velikega deleža taninskih kislin. Ameriški raziskovalci naj bi odkrili, da granatno jabolko vsebuje zelo veliko izredno učinkovitih an-tioksidantov, ki telo varujejo pred rakavimi obolenji in srčno-žilnimi boleznimi, tudi pred kapjo. Z njim uspešno krepimo srčno mišico, jetra in ledvice. Ljudsko zdravilstvo priporoča sok granatnega jabolka proti poviSani telesni temperaturi, z njim lajša kašelj, astmo in aterosklerozo. S posušenimi semeni in s skorjo granatovca odpravlja črevesne zajedavce in zdravi ledvične kamne. Za kislo granatno jabolko pravijo, da ustavlja krvavitve. Št. 87 - 4. november 2008 m 20 INFORMACIJE NOVI TEDNIK Zapeljofn te nežno, t svojimi kot čokolada ijavimi očmi (vem, da se jih na slikr ne vidi najbolje, zato pridi v zavetišče, da ti naklonim čokoladen pogled). (6288) Čakam na tvoj ukaz. Kaj boš rekel? Prostor, poleg, prinesi igračo, skoči, prosi, daj glas, miruj, iš^? Povej karkoli, vse znam! Saj sem Rex! Mm, malce sem le prestrašena, saj so me ravno pripeljali, a zagotavljam vam, da bom jutii Ža prava navihanka (v dobrem pomenu besede, seveda). (6294) ISCEMO TOPEL DOM Sprehodi po svetlem Prav prisrčen pozdrav od miške Zonzil Tile deževni dnevi mi niso prav nič vŠeČ. Poleg tega pa mi preicratki dnevi grenijo miSje življenje. Tako imam zaradi prehodna na zimski čas zjutraj prekratek spanec, popoldan pa siednji pride prehitro! Ravno ko sem sredi pomembnega opravila, se kar naenkrat od nikoder prikrade teta Tema. Ne preostane mi drugega, kot da se skrijem v svojo luknjo in pozdravim spanec. Groza, vam povem! Enakega mnenja so ludi kužki tukaj v zavetišču. Zadnjič sem se malo po- semjihhilropotolažiiainjih govarjala z njimi, pa so žalostni rekli, da bo sedaj zaradi zgodnejše teme manj človeških sprehajalcev, ki bi jih odpeljali na sprehod. A H!TRO NAROCiTC mmmvi Dvakrat na teden« ob torkih in petUh« lanimivo branje o iivijonju in delu na območju 33 občin na Ceijskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa€ 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo se vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasovi do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. il«"«"i'««nil«2008 CTiTTTTl Iß^ itV^ prilogo TV-OKNO! ^ ^ ^^ Vtak petek 41 towik $tnm tiilt wu|ili>|j iforedi in ytwimjvort a mta flasi» h zilwe. Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Ime mitfmiBlc «rtt Oatum rojstva; Ufica: Ntpreidicno močm Non tednik u Rtjmsnj 6 podpis: NT&RC d.0.0. bo podatke uponbJjal »mo u potnbe oarodiiške službe Novega tednika povedala dobro novico. Ker seje prestavila ura, se je prestavil tudi urnik sobotnih in nedeljskih sprehajanj. Povedala sem jih, da bodo od sedaj naprej na sprehode hodili po svetlem» in sicer ob koncih tedna med 15. in 17. uro. Povem vam, da so bili navdušeni, saj so se že prestrašili, da bodo morali tudi ob koncih ledna namesto jesenskih dreves gledati sive stene svojega boksa. Ste dobro prebrali napisano uro sprehajanja, človkki osebki? No, torej veselo na delo, družino v avto, v Zonzani po kuž-ka in na »špancir«! Seveda pa se lahko v Jar-movec pri Dramljah oglasile mdi med tednom, in sicer v času uradnih ur, ki so od 12. do 16. ure, si ogledate kosmatince (in mačje lenuhe, seveda) ter katerega izmed njih tudi odpeljete domov. Spletni naslov www, ga to/ gionzam ponuja ogled vseh prebivalcev zavetišča. 03/ 749-06-00 pa je telefonska šie-vilka za vsa vaša vprašanja. Do prihodnjič lep pozdrav in upam, da se ta vikend vidimo na sprehodu! NINA ŠTARKEL društvo za POMOČ ZfVAUM V STISK] $10 M .. Mačje resnice Zelo pogosto Ijudjezmot-no menijo, da prostožive-če mačke ne potrebujejo naše pomoči - same naj bi našle dovolj hrane, zavetje in bile naj bi tako odporne, da smo dobili že kar ljudsko reklo o devetih mačjih Življenjih. Pa žal ni tako. Umrljivost med prostoži-večimi mačkami je zelo visoka • 80 do 90 odstotkov mačk ne doživi enega leta starosti. To svojo «svobodo« torej drago plačujejo: umirajo pod avtomobilskimi gumami, vpasjih zobeh, zaradi petard, strupa in nabojev zračnih puSk. Gliste, garje, bolhe, mačji aids in levkoza pa jim »svobodo« še dodatno popestrijo. Nedolžno vnetje oči, ki se pri lastniški mački poz* dravi samo od sebe, lahko pro-složivečega mladiča nepopravljivo oslepi. Beni. 3,5-mesečni muMk Unči, 3-mesečni mucek Vse muce, ki iščejo dom, so zdrave, cepljene, sterilizirane oz. kastrirani ali bodo v kratkem, prijazne, navajene sobi van ja s človekom. Za posvojitev lahko pokličete na 031 326-877. Zato in Še zaradi ogromno drugih razlogov ni življenje prostoživečili mačk prav nič podobno pravljici, preganjane in bolne ponavadi zelo kmalu končajo svoje življenje, zato skrbite, da ne bo prav vaša hišna ljubljenka končala kot mačka na »svobodi«. Najbolj pomembno pa je, da če sle lastnik mačjega mladiča ali odrasle mačke, pravočasno poskrbite za sterilizacijo oz. kastracijo in s tem preprečite nezaželeno razmnoževanje in višanje števila bodočih prosto živečih mačk. HELENA J. HACIN Puhka, Sinesecne muca Kuki, muce m št. 87 - 4. november 2008 NOVI TEDNIK I OGU^I - INFORMACIJE 21 ©wDtednik Ptiroüild Novega tednDca boste lahko naroCnBke ugodnosti' a mtfe ogkise v N6yem';tjMidlni:do^.io tiß^intesü»^ ćelfe i (dcorlstiH tdcUueno $ svolo tiafoCiifttopokd/nco odroma ž osežjnim dofcuiwiüJin naročnica Nave9a tednflo. MciigiroHićcino ugodnoMI m ne preneMjo v naslednje leto! i MOTORNA I VOZILA KUPIM RABLiEMO osebno vazib, od idniJio 3000, ntfjnokvpim. Telefon 041 361-304. Ž198 j_ POSEST PRODAM Hl^vV«ovju,7lan(2Šenljurjo,l50m^, porceki 1.50Q m\ sroro 30 le^ 200 m od glovne cnfs. prodom. Telefon 041866-765,041 924^66. 5508 KUPIM VIKEND, hi», slvm^ a Cetjo, kupim. Pbab-gotovino po rBolni/ po^emcenlTel6Fon0314(K)^73. 5428 ODDAM Htäl, 8S m^^odloKi b oddotrovnaiem.Tefefon03l 370-171. 5477 STANOVANJE PRODAM DVOINPOLSOBNO slonovonje v Celju. Na lelenfd 55 m^, zgrajeno lero 1972,4/4 nod., obAOvljervo kopolnico, vsi priključki, v bliiini v» potrebno ir^Frosfruktura, oc, iteBKwln Uja/74 ?1 040 katiSkBSIttiiiMs Rkizie«vs SO. 03/81 S4 250 , , , . rkMH Ddt Jm ^ U ' «hi. ^MfETtRVSAVIPiJSKI DOUT^I v ssAMtD ctfntru knjjt pwdeno imxk VOM eaoumoviflj^ bttft neto ^iviloe ^vrtine 185 fc'. id je z^njen» Ao H!, gr. tee. CB poicdi vetikoRi 600 m' v aeposredBi bidmi onovoe lole, tenss igrdC, iMctäc la trgovin, zelo u^ctteo prwbmo. Cem: 136.000 € (vk^ufiea ddv). (/ffo: 031 073} D08RNA - c«nt£r, sua hüa v3.gr. L2000, ttorisoe vtlftccoH cc« 100 m% P* HM. pvG«la 1.456 m^, bli2u srH^ knjo, m r32pol4go vsa meso» iafrU' inikona. Ceoa cca 165.000 €. fTn/o: 031 342 Jlfi) BELOVO • p. L^ko, starej^ sumovaoiika biSa. potrebna obnove, pajccla 2200 iT)^, na son^i kgi. dobfo dostcfna. v iu*dju vef hU^ voda rjeloniA. ccmnliu. s ponvSmm c^jeklom. vredno ogkd. Ceoa 61500 € flnfo: 05/ 342 {18) TABOR. DOVQ soofrEM luselje Plankov log. svDOStoj»? bi^ in dvojčki, in. podalj.gr. (äzi, veli- kosi 110.12 m^ do 115,12 nr. vetIkosL parcel 203 m^ do 731 m\ vsi priklju&ki, P+M. utmkävno tokacij«. Cena: od I08.M1 € do I3S.4S7 e (vUjuCen ddv). Plankov lo^ VMbMo 15.11.2008 od tO.OO do 1 J.DO iti odknjtc tdjt tega Id lihega tuselja Sprehod po naselju baru po^remili z glasbo, hrsno ia pijaio. drobnimi pozornostmi m obi&kovnlcc m nagradami n nove k^ipce. Vrt nn; h« ' Iniii, II'1 U2 IIV n^l .'Ml M"; »Ji r Amđ Ostali so sledom tvojik pridnih rok, veliko prijetnih spominov in. praznitm. ki boU. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice, sestre in tete VERONIKE DOBROTINŠEK izGlobočS (23.1.193I-23.10.2008) se iskreno zahvaljujemo vsem sorod rukom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in izražena sožalja. Iskrena hvala sokrajanom GloboČ in Dednega Vrha, pevskemu zboru iz Oploinice, trobentaču za odi^ano Tišino» pogrebni službi Raj, ge. Mileni in g. Vicmanu za opravljen cerkveni obred. Posebna hvala dr. KlanČnlkovi in osebju ginekološkega oddelka 2 bolnišnice Celje za nego in lajšanje bolečin v času njene hude bolezni, onkolo§kemu oddelku v Ljubljani in dr. Rakovi iz ZD Vojnik. Vsem In vsakemu posebej iskrena hvala za tako Številno spremstvo na njeni zadjiji poti. Žalujoči: sin Milan, hčerki Ivanka in Jožica z družinami ter vnuki in pravnuki 54d4 PRODAM MtVAprodom. Telefon (03} 58DS-I45. $660 KUPIM l£Snopon|u kupim. Telefon 041506-953. 5487 Wi'/illW PRODAM TlilCO, bftjo ^ me^ev, prodam. Telefon 041369-286. 64ee BIKA 20 ukol prodom oil nwijom la plemensko govedo.Telefon 03178M36. &476 R0DE2USi(EGAgrebenGtjQ,somKlco,stcto 4 mesece, ndovnisko, pnjnno, uboglfivo, dobro cuvojko, podom. Telefon 041797-218. 5462 KRAVO In tslin, neum>a«eno, knnlpo some s senom In lucerno, ugodno prodom. !eleron031 575-514. 5490 DVA pošflo bikco, teäo 100 In 170 kg, prQdQm.Telefon 041763^93,57954121 5404 DVE br^1 ovd prodom po ugodni ceni. TeMon031 507-519. 549« OE^ lednov storo psdo, ostoknno nem^ koovčoHto, ugodno prodom. Telefon (03) 5793-160. 5499 TEliCO unwitiAo, leiko približno 600 icfl, pfodom. Telefon 5741-416. S500 MlADO bt^o telico in krove prodorne. Telefon (03) 570M 82. 6ÖOt. BIKCA ali tellds, storo 14 dni, brez äevilke. prodom.Telefon 031 559-820. 1434 PRODAM 1t(»iopŠenke(Hudmio^|e) prodom.Telefon 041759-704. 6S.^ž PRODAM URO stoporito UngitKS, lohometer/diro-nometer, prodom zo i.500 EUR. Telefon 031 421-213. 5496 BIVAUiO prikolico v avto kampu no otoku loÜn| prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 781-7004,041 066-765,041 924466. 5608 KUPIM OMERMANKO, storasWce bjiges 19. ^oletjo in store razglednice kupim. Telefon 031 809-043. 5509 I ŽENITKA posredovolniai Zaupanje, ki je upanje v ljubezen v preteMem letu povrnilo vec kot 35.000 o»bom, posreduje za vso starome obdajo, brezplomo zo ženske (}o46kTeMon (03} 5726^19,031 505-495. Uopoki Orešnik s. p., Dolenja vos 85, Prebold. n 30.000 po«r« radijsko in agen-cijsfeo-tržno d^a vnosi Haakjv. PreSemova 19.3000 Celje, lele^ (OS) 422S190, fax: (03) 5441 032, Novi tcdruk izhaja vsak toräk in petek, cena torkovega izvoda je 031 CUR petkovega pa 1^5 EUR. Tajnica: Tea Podpe^n Veler. NaiDČnine: Majda KJanšek. Mesečna naročnina ;e 7,90 EUR. Za tujino je letna naročnina IS9,60 EUR. Številka transakdjsk^ ra* Čuna: 06000 0026781B20. NenaroČenihrokopisovinfot<> ^fij ne vraćamo. Tl^ Delo» d.d., Tiskarsko sredi&če, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med protzwde. za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvim Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor šarlah, Andreja Izlakar Oblikovanje: www.minjade$ign.com E-mail uredništva: (edriik@nt-t&8i &mail tehničnega uredništva: (ehmka.(ednU«^n{'rc.si RADIO CEUE Odgovorna urednica: Simona Brgles Ur^nica inionuativnega programa: Janja Iniihar E-mall: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info^^radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič. Brane Jeranko, Špela Kurali, Rozmari Feiek, UrSka SeliSnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šusier. Saška Teržan Ocvirk AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter num ostale agencijske storitve. PomocJmca điiektorj^ in vodia Agenci/e: Vesna Ufič l>ropaganda: Vc^ko Grobar, Zlatko Bobiiia£> Viktor K]«novSek, Alenka ZapuSek, Rok Založnik Täe&m; (03)42 25 190 (0^)S4 4! 032. (03)54 43 511 Sprejem oglasov po dekt pošti: agencija^(*n:-si it. 87 - 4. november 2008 m INFORMACIJE NOVI TEDNIK Občutljivo partnerstvo v tretjem tisočletju, ko je marsikdo prepričan, da Čustva sploh niso več tako pomembna kot nekoč, stro-kovnjakj ugotavljajo, da je Človek emocionalno veliko boij občutljiv in krhek, kot se zdi. Zlasti zapleteni in zahtevni so partnerski od* nosi. zakonske vezi in družinske zadeve. Ste kdaj občutili bolečo samoto in globoko praznino v sebi kljub dejstvu, da ste poročeni. živite s partnerjem, z otroki oziroma s svojo navidez prijazno in urejeno družino, vas obkrožajo sorodniki Ln prijatelji, obenem pa se z vsemi dokaj lepo razumete? Nič nenavadnega, podobno se dogaja vse večjemu Številu vaših vrstnikov in sotrpinov na pragu uetjega tisočletja. Pojav je tako pogost in zaskrbljujoč, da so ga italijanski strokovnjaki uvrstili kar med sindrome in ga poimenovali SVI (solitudine del vi-vere insieme), samota v skupnem življenju. Najbolj odmevni so vsekakor primeri S VI med zakonci in partnerji. Omenjeno duševno stisko zaznata in občutita oba partnerja, praviloma pa ima le nežnejši spol dovolj poguma, da jo tudi prizna, se začne nad njo pritoževali in poišče strokovno pomoč (pri tem se jim velikokrat pridruži tudi soprog. ljubimec, prijatelj oziroma partner). Značilno za SVl je, da partnerja živila v nespodbudnem ► hladnem in neperspektivnem sveru duševne, zlasti čustvene praznine, brez (ali z minimalno) verbalne in neverbalne komunikacije. Med njima ni prijaznih besed, toplih pogledov, drobnih nežnosti, pozornosti, razumevanja, naklonjenosti, prijaznosti, povezanosti in pričakovanega sožitja. Zanimivo je, da se sindrom, ki kljub morebitni fizični navzočnosti in telesni bližini označuje dejansko oddal j enost med partnerjema, praviloma pojavi brez posebnega vzroka (prepir, zamera, spor, nesoglasja, nasprotja) . SrV, ki so ga prvi diagno-sticlrali na nasprotni strani Atlantika, danes muči že več kot 100 milijonov parov. Ženske SIV močneje občutijo in se ga hočejo Čimprej rešiti, moški pa se običajno še bolj zakopljejo v svoje delo ali študij, se posvetijo svojim staršem, sorodnikom, prijateljem hobijem ipd. in tako še bolj zanemarjajo svojo partnerico, otroke in družino nasploh. In kaj svetujejo strokovnjaki vsem, ki imajo podobne težave? Poskušajte najti ponoven stik s partnerjem, se mu odpreti, okrepiti in poživiti vajino zvezo, se potruditi, da vama bo skupaj lepo, zanimivo in prijetno Ln si prizadevati, da bosta nii-vala v medsebojni komunikaciji ter čutila, da sta si resnično blizu. Pomanjkanje besed in drobnih nežnosti, ki traja dlje, kot smo pričakovali, je lahko že znak za alarm. Zato ne čakajte, da se bo vaS partner spremenil sam od sebe. Spodbudite ga k temu in mu pomagajte, odzo-vite se na njegovo stisko, sprejmite njegovo vabilo, bodite prijazni in potrpežljivi. Tbdi premagovanje in zdravljenje SIV namreč terjala svoj čas. Če vam zadeva ne gre preveč dobro od rok, poiščite strokovno pomoč, ki bo veliko bolj učinkovita in spodbudna. Če se vam bo pridružil tudi partner. Le tako bo lahko zadeva namreč res učinkovita. NM Življenjska doba pod drobnogledom Ameriški zdravniki, psihologi, sociologi in epide-miologi ugotavljajo, da se osebe moškega spola, ki so se rodile oziroma živijo v žepni državici San Marino, lahko upravičeno nadejajo zavidljive dol g o večnosti. Po pričakovanjih strokovnjakov naj bi dečki, rojeni v miniaturnih evropskih državah, dočakali visoko starost - živeli povprečno do 80. leta starosti, deklice, v letu 2008 rojene na Japonskem, pa naj bi dočakale povprečno starost zavidljivih 86 let. Najnižjo življenjsko dobo lahko pričakujejo dečki, rojeni v afriški državi Sierra Leone, in deklice, rojene na črni celini, v Svazilandu -vOboji naj bi doživeli le skromnih 37 let. Na drugo mesto lestvice dolgovečnosri. takoj za San Marinom, se je po dolžini pričakovane življenjske dobe za moško populacijo uvrstila Avstralija, njej ob bok pa stopajo Islandija, Japonska. Švedska in Švica, kjer naj bi moški spol doživel povprečno 79 let. Ko gre za deklice, pa Japonski sledi žepna državica Monako, kjer bodo dočakaie 85 let. Predstavnice nežnejšega spola. lOjene v Andori» Avstraliji, Fianciji, Italiji, San Marinu, Spani/i in Švici, pa na/ bi dočakale 94 let. Strokovnjaki svetovne zdravstvene organizacije ključni vzrok za visok razkorak v pričakovani življenjski dobi posameznih držav pripisujejo predvsem (neprimerni) prehrani, (neustrezni, slabi) zdravstveni oskrbi, (razširjenemu) kajenju in boleznim, kot so aids, tuberkuloza in ostala na-leijiva obolenja. NM živite cenejei I Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko idcoristite s kartico ugodnosti kluba pnmKTi iTpn^tfiuiu naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih cp^to/a m oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. S POPySTpM I^.KAffnCi nrOHZNML miiju« ui« »laiii KERAMIKA Kili SKINAUT amjfjunm iou> CELJSKA — irifffwadji! AVTQ.MQTnmUAN. F.>rbnMilan avtoservšs • vulkanizacija • klima naprave • diagnostika vozil • s^s motorjev'sefvis kosilnic, Maribonkd c. 87.3000 Celje, tel.: 03 49168 70, GSM 041675010- 10% popusta vali« stwitve • Casino Faraon Ce^fft Ljubljanska «sta 39,3000 Celje-ob nekuiMi IGO Htonmr 10 9rBtis ♦ Foto Rizrnai Mariborska c. 1,3000 Celje • 10% popust valja za storttve Galerija OskarKflPOf Rglure^t^. Ma Dotod^gp- Tgg Celfskih bieznv 9 3000Ce^'IQXpqwstzs vse Bd8l(6 • UoicviramB - flekiarstvo Ralanja Volk Ozka ulica 2,3000 Cefje, Tef;.0d544253S-10% popust • Goidenpoifft CeleUpark Celje. Sfoka aim noQdw • 5% popost ob nakupu do 2Q EUR, lOXpqnnt ob nakupu nad 20 EUR • Kili Industrijska prodajalna. Kasaze 34. Uboje -10% popust Mvnica, Medlos 25,3000 Celja, Gsnv041/736272-Notraija oprema po naroSlu KBIROCK PULTI -3% pi^Mct na VTBdftost naročUa ud f UR, 7\ popust m vndnost naro^ nad 2921.DS EUR DIHA Trgovina v Cffty c«irtnj GAl^UJA OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN CELJE , KR BAT 3 UZARSIU 06UVNICA Mlekarna Celeia *6d»erela *Bi«so. A/fa fOf pizze^ ^e^umo/ 6ob«ri«hMUoji t« —— tif f ZDRAVILIŠČE LAŠKO nMiOimiMiMHi rnii*«» Man - proda^lna ßolida, Arjava5 92.3301 Petrov(e-5% popust valja za cdeHie lastna prwzvodnje. ne valja za akcijska cena -Mravljica Cvetka Bohinci.p., Ulekova 1, Celje, t7govina{fl uetverlelne-10% popvst ZB vsa izdelka -Müsa Go^oska ul 30,3(^0 Celje ' 10%popustvaljapri gotoviDsiiam nakupu • Pizzeria Verona Mef^etor center Celje • 10% |wpust pri nakoiHi hrena • kartico pradhota ob naročilul 'totectserws. Ul. Leone Dobretkilka 27.3230 Šet^ur, Rogelfca cesta 19, 3240 Šmarje pn Je>ldti -10% popusta na optično nastavHov podvo^ tn do 30% popusta ob nakupu omtkh pnevmatft •OogkaSetobg. Uvec 38a, 3301 Petnivie - 6% popust ob nakupu lOftčnih očal in kofakcqskih okviiiav v vsab n^wvih PE v Slovanijl • SmsuLsa.. Ipevčeva ulica 22.3000 Celje, P.E. I^bliana. Brnčiisva 7, Ri Koper, Fefrarska 17-3% popust ob oakupu PVC stavbnega pohotva. Popust M ve§a a akc^ta cm, Poposti ea BO s«Hiva|o lesnina ^^^^ pravljica -- iSS PARI WELLNESS PARK LAŠKO KM* «»IMM' 'MVM nvav G?) ZLATARSTVO GAJŽEK —— rrttsmavd^^^ škMinJam -Slada, d.0.0. Pfinamtaa 4,3GOO Ce{je, vsa s ogrevanje m vodovod, tel-034S04770,0^051628793- 10% popust ' Top^td.OjO.. Ipav&eva ufica 22, Celje -10% popust Thermana. d. iL Wellness Park biko nudi 10% popust za bazan, savno * bazen, soteiij ♦•merniana,d. d.. Zdravtfižča Užto nudi 10% popust o bazen, savno * bazan, frtnes, solai^ ter masaža, kopeli tn druge «veilnass storitve, masacne in letne vstopnica •Žim l^rtna cona, 3220 ^re - 7% popust na velja za akcqske cona • EyßüSßBUBaiSM. Mdiera. Spa^aS, 1000 ljubljena-10 % popust na vso obutev: na valja za akc^ska cona. trg 9,Ce)je, 03492 68 86 10 % popust (razen d« izddka v s.p., Ulica taleev 3,3310 Žalec-S% popust VrunSeva 10. Celje • 10% popust Frizersk! studio (^((•Jf/on VWdevPewss.p. UUca Bkev 3J3I0 Žalec iclefoniOBI/TOS-OSI goklenpoint simor b/fvX Q 01ZC Slovenija —— ZIVEX Tr^iniUiaflaai» nntfuv ' -ttUSKA MOHORJEVA DRUŽBA. MOHORJEVA KNJinflBftlA Prešernova ulica 23,3000 Celje, telefon: 03 490 H20.eiiolta: knjig8ma na oglasnih deskah območnih stužb in uradov za delo zavoda; • na domačt strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://vvww.e5s.g0v.si; • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri ob-javi mogoče. www.radiocelje.coiiiwwvif.novitediiik.com UECCUE OSNOVNOŠOLSKA IZOBFtAZBA voznik viučarja- moski: mfa^tx bflme na. z viučaaiem naklada au rasoaoa pa-im, skrbi 2a vzdrževanje in serviranje viutarja. opravua ostaia oeia po navo- dluh mmm^k dou^n čas. 3 mesece. 7.n.200e; CED^ mesnine d.O. ZiUl c!s7a vtrnavue17.3000CaiE deia ni2uk 5ra0enj • wh ra2na i^ia pri NIZKJH gradnjah iN ZEMEUSKIN ORJfi neodločen čas. 11.t1.20ds; 6m0 vinde8. gradbena mehanizacija in sradfue, 0.0.0; zadobhdvam.321] škdfjavas DEUVEC V PROirVDUUI M/t' IZ^KOVAUE. khivüenje, vuačenje. pakiranje: DClOČEN cas. 5 mesecev. m1.2d08; HHRMl prdizvc^ mK TB6DVIKA. STwrrvr. OJXO: mmu SKA CESTA IS. 3000 CEUE PREOBUKOVALfCIN SPAJAlfC KOVIN VARILEC • hVt' OPRAVÜAUE V^ VARIL90K (E V PRDI7V0ĐNJI, VAAJENJE PODSKLDIW. mmi KONS^ÜKCU. C^VLJANJE VSEH OEi NA STHOJIH in NAPRAVAH; NEDOLOČEN (AS. IS.1UDQB: CDNTAINER PaaZVDDNO POOJtTJE. 1x0.0: BEŽIGRAJSKA KSTA B. 3000 CEUf TAULJ^IŠKI POMOČNIK POCINKOVALfCII. • M/l: NALAGAKJf ElfMBi-TOV NA DVIGALO VDOENO S TAl, RAZiAGANJE ELfUENTOV Z dvigau VODENEGA S TAL m PUVA ELiMENTGV NA CtNKAKJi BRUŠENJI aA&AWi' DOLOČEN CAS. 3 MESECE. S.1U0Đ6.' POCINKOVALNICA. STOflnVEND PDtüETJt D.O.O: BE2IGRAJ»A CESTA 6.30(fd CEUE PUSKAR MOPIESKAR • FAS/U)ER • M/2: VSASUKDPL£-SKARSKA IN fASADSSKA DELA. NEIX)lofEN £AS. 20.11.2008: M3GRA0 GfLAOBENI^O TB-GOVINA STORITVE D.O.a* BOSPDSSTISKA UüCA 13000C{L^ SREOMJA STROKOVNA ALI SPLOŠNArZOBRAZBA pomožni zavarovalni zastopnik • delovno mesto v ceud • m/z; iskanje morebittilh zavarovancev. usposaeüaue za pripo-m oovoüefua za opravüanje poslov zavarovalnega zastdpaua. tei^ensko oelo.' ootočen ^ 8 me^ev. 16.1uoos; senerau zavarovalnica oh. üubüana. kržicevaducai 1q0qliu6uana OeRATOVNieiEKTDIKAR ddratdvni električar • m/i nadziranji vzdrževanje in popravila elhtfičnih naprav, opreme. strojev in druga podofr na električarska ooa: nedoločen čas. 7.11.2D0B; vaui, proizvodnja vauev in uljt* kov 0.0.0; železarska cesta3.3220 store PRODAJALEC pimialec vtrgovini za malemu-m/ž; prodaja opremeza mauživali, nedoločen £AS. 20.n.2008: ALEAPET TH60VINA aO.D; LE-TAUŠKA CESTA 29.1000 UDBUANA PflOOAJAlEC • U/i: PRBDAJA TEKSTILNEGA BUGA. OOLOCEN (AS. 12 MESEi^. mum wn B TR60VSKA ORilŽSA. D.O.O; M PRI KOMENDI 112.121B KOMENDA PRODAJA IN VODENJE • M/2: PAOOAJA. VODE* NJE. SVETOVANJE ZA NOTRANJO OPREMO; DOLOČEN ČAS. 6 PAESECEV. 27.V.2008:6RAD0ENI-STVO IN TBGOVtNA ^R D.O.O: SALON TAGOSS CEÜE, TEHARJE 12.3221 TEHARJE TEKSTILNO K0NFEKCUSK1 TEHNIK IZDELOVANJE KROJEV IN MODEURANJE • M/t' IZOELOVAUE KROJEV IN HOOEURANJE S PQMDÜO RAČUN/^IKA. DOLOČEN ČAS, 12 MESEI^. 16.11.20DB; VRVICA ffiOlZVOONJA TKANIH IN PLfTENIH TRAKOV, VRVIC, ßPK IN OKRASKOV 0.0.0. CEUE. KOSOVA UUCA t4, KOSOVA ULJCAliSaira CEUE ELEKTROTEHNIK VKV VZDRŽEVALEC. SIHOJNITIHNIK. ELEKIKO-TEHNIK • SAMOSTOJNI VZDRŽEVALEC ELfKTRO IN STROJNIH NAPMV • VZDRŽEVALIC SPED-ALJST M/l MONTAŽA MANJSiH STBOJEV. OPRAVUANJE ZAHTEVNIH POPflA^L STliOJEV IN EIEKTUO NAPRAV TEA VZDRŽEVANJE TEH. PREVENTIVNO V^RŽEVANJE VSEH STROJEV IN ELEKTRO NAi^V IN VOOENJE EVIDENC D TEM. SOOaOVANJE IN OPRAVDANJE REMONTNIH Oa NA SmOJIH IN ÜIKTRD NAPRAVAH. LmVUANJE $ KOTLDfflICAMI. ZAHTEVNO VARJENJA OBNOVA STARIH STROJ£V; DOLO^ ČAS. B MESECEV. 7.11.2000: KLASJE UUNSKO PREDELOVALNO PODJETJE COJt DD; RESUE« VA UUCA 10.30BaCEUE EKONOMSKI TEHNIK KNJIGOVODJA • &NSKE; I2DCLAVA OBRAČUNA DOV. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA. BU-GAJNA. PREJETI RA&JNI: DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 7.11.200B; CEUSIG MESNINE du. CEUE. CE^AVTBNO\UEa300llCEUE ZAVAROVALNO RNANČNI SVETOVALEC • DELD NA OBMDÜÜ CEUA- M/Ž; SVETOVANJE PRI PE STRI IZBIRI fINANČNiH NALOŽB. BOLOČ^ ČAS. 6 MESEI^. ajUOBB; RNPBB C ZAVAROVALNO OROŽBA 0.0.0; SliUilNIKARSKA CESTA3.1230 DOMŽALE INŽENIR GHAD9ENIŠTVA KOMERCIALNI SKRBNIK mjKETOV • M/l PRIDOBIVANJE IN IZVEDBA PROJEKTOV NA KDMERClJ^EM PODROČJU GRADBENIKA. NEDOLOČEN ČAS. B.IUDOB; 8RADIS GR/^BE-NO PODJHJE (SJE 0.0; 9iJKDVŽLAX 71.3000 CEUE OIPLOMIRANMNŽENIR GRADBENIŠTVA (V$) ODGOVORNI PROJEKTANT • M/Ž: IZDELAVA GRADBENIH POPISOV. PROJEKTIRANJE. NEDC^ IDČEN (lAS, 5.t1.200B: GRADIŠ GRADBENO POI^ JETJE (aiE D.D; DI^^IVŽLAKU 3000 CEUE DIPLOMIRANI INŽENIR ARHITEKTURE (UN) /1. BBL ST/. DOGOVORNI PROJEKTANT ARHfTEKTURE - M/Ž: IZDELAVA PROJEKTOV. SO-OaOVANJE S miEKTANTI; NEDOLDČ» ČAS. 11UDQ8; GRADIŠ GRAOBEND PODJHJE COIE D.D;BUKOVŽLU( 71.30(H) CEUE UNTVERZrrUNI DIPLOMIRANI PRAVNIK DDVETNIKPRIPRAVNIK-M/tOOVETNlK. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. a.l1.20DB: VEflSTOV^K BBSTJAN - ODVETNIK. ÜLJSUANSKA CESTA & A. 3QD0CEUE ODVETNICI KANDIDAT • H/Ž; OaO V ODVETNIŠKI PISARNI, DOLOČEN ik 12 ME^EV. 0.11^008: VEi^BVSEK BO^JAN • ODVETNIK. UUBLiANSKA(HTA5A.3D0DIHJE UE LAiKO KUHARSKI POMOČNIK PDMOĆNIK - m V RADEČAH • M/Ž: POMOČ PRI PRIPRAVI TOPUH IN HLADNIH OBROKOV, DOIDČEN ČAS. 6 MESE(^. 23.IUOOB; SODEXO PREHRANA IN STORflVE D.O.O; ŽELEZNA CESTA IG, ^DOOUUBÜANA SREOKJA STROKOVNA AU SPLOŠNA IZOBRAZBA IZMENOV(HUA ZA Pn(»ZVDDNJO DEMIT • M/ I VODI OaOVND SKUPINO V PROIZVODNJI. USKLAJJJE IN ODGOVARJAZA DELOVNI PROCES. OPRAVUA PROIZVODNO LINUO. SKRDI ZA ZALO-GE. RAZPOREJA DELO IN DELAVCE. OPTIMIZIRA DELOVNI PflCaS. NADZORUJE DaO ORUBIH DELAVCEV; NEDDLC^N ČAS, M1.200B; DEMIT. PRODAJA TOPLOTNO IZOUTIVNIH FASAD. INŽENIRING IN ZAKLIUČKA OÜA V SRAI^ENISTVU. 0.0.0; SPODNJA REČICA 77.32)0 LASKO KUHAR KL«AR • DELO V RADEČAH M/t' PRIPRAVA TOPLIH IN HLADNIH OBROKOV. DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 23.1UD08; SODEXO PREHRANA IN Sn^^ITVE D.OA ŽELEZNA CESTA ib. 1000 UDBUANA GOSTINSKI TEHNIK NATAKAR - Wh STREŽBA HRANE IN PUA^. NEDOLOČEN CAS. B.n.2008; THERMANA Di); DRUŽBA DOBREGA POČUTJA. ZORAVIUSKA CESTAH 3270 LAŠKO UE MOZIRJE ni RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEH UE SLOVEHSIg KOIMICE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMOŽNA IN SAMOSTOJNA DEIA v KAMKOSE-§TVU. OSTMA DELA PO dogovdrd • H/Ž; DELO V DELAVNICI IN MONTAŽA NA TERENU. TER OSTAU DIIA PO NARDäLU OBRTNIKA: doloČEN (AS. 6 MESECEV, 23.11.2QD8; KPU FRANC SPES SP: TATTENBACHOVA UUCA H. 3210 SLOVENSKE KONJICE DELAVEC BREZ POKUCA POMOŽNI DELAVEC V ^THISTVU OaOVNO MESTO SLOVENSKE KONJICE • M/Ž; POMOŽNA deu V KUHINJI in STItEŽBI. OOID^ ČAS. 4 MESECE. iltunb: ki INTERIM d.OÜ; KOTNI-K0VAUUCA32,I(H)DUÜDUAKA OBLIKOVALEC KOVIN PREOOUKDVAKJE KOVIN M/t DELÜ NA PREO^KDVALNIH STBOJIH. DELO NA VF GE NERATORJU in PEČEN ZA PREDBÜKOVANJE, MONTAŽA IN OEMONTAŽA UTOPNIH orodu IN DBREZIINIH ORODU. KONTROLA PROIZVODOV. VNOS PODATKOV V RAČUNA^IIK ^ DELO na eks:enter stiskalnicah (?oplo prebijanje in OBREZOVANJE ODKOVKOV. KONTROLA 00- KOVKOV. RAZREZ MATERIALA); DOLOČEN 6 MESElBf, tmm: MARDVT PROIZVODNO IZVOZNO LTVOZNO PODJETJE. DJ).D; STHANICE 5B.32QB STRANICE VOZNIK VOZNIK KAMIONA • H/t: PREVOZ BUGA S KAMIONOM PO R SLDVENUI. RAZXLAO IN NAKLAD BLAGA. VODENJE EVIDENC. TEKOČE VZDRŽEVANJE KAMIONA: ODLOČEN Či^. 6 ME SECEV. 7.11.200B; AVTDPflEVDZNI§TVD RUDOLF HALOŽAN S.P: UUCA DUSANA JEREBA 3, 3210 SLOVENSKE KONJICE VOZNIK KAMIONA - M/Ž: PREVOZI 8LAGA Z VLAČILCEM PO ED. RA2KUD IN NAXiJm BIAGA. VOOEUE EVIDENa TEKOČE VZDRŽEVANJE KAMIONA: DtkOČEN ČAS. 6 MESCEV. 7.11.2006: AVTDPREVOZNIŠTVO RUDOLf HALOŽAN S.P: LJÜCA DUŠANA JEREBA 3. 2210 SUMN^ KONJICE STTtllGAR STRUŽENJE - M/Ž: DELO NA CNC STROŽNICAH. SAMOSTOJNO DUD NA CNC OBDELOVUNIH CENTRIH. STRUŽNIH AVTOMATIH,' DDUlČEN ČAS. 12 MESECEV. 6.I1.200B; MAROVT PftOEZVDOND IZVOZNO tIVDZNO PODJETJE D.O.O; STI^ANICE 55.3206 STRANICE AVTOKLEPAR AVT0K1£PAR • M/l' AVTOKLEPARSKA DEL^. I^IPAAVA AVTOMOBILOV IN NJIHOVIH OaOV ZA POPRAVILO. BARVANJE, UKIRWE: NEDOLOČEN t^, 23.1UDI]B; AVTOHEHANIKA IN AVTOKLEPARSTVO TER PRODAJA OSEBNIH AVTOMOBILOV AVTO^HVIS KAVČIČ ANDREJ KAVČIČ S.P: SPODNJE PRELOGE 40. 3210 SLOVENSKE KONJICE CVETU&AR DELO C\^ČARJA • M/t IZOEUVA ARANŽMA-JEC. ŽALNA FUIRISTIKA. ARANŽIRANJE DARIL izdelava Šopkov, vse za poaoka moaja: DOLDEN ČAS. G MESECEV. 9.1IJ006; CVETU ČARNA. TRGOVINA IN STOf^ ^JAN PUČNIK SP: CaJSKA QSTA 32tD SLOVENSKE KONJICE NATAKAR NATAKAR - Wl STREŽBA mm TEH UREJANJE NAMIZNEGA ARANŽMANA. DOLOČEN ČAS. 4 MESECE. 13.n.2nB; UNIOR KOVAŠKA INDU-STBUA 0.D; KOVAŠKA OSTA10,32t4 ZRE^ NATAKAR • Wl STKEäA PUAČIN NAPfTXOV V LOKALU BAR 1517 V HOTEU ÜNITUR NA ROGU. DOLOČEN £AS. 3 MESECE. 9.1U008; ROTTING D.Di). STORITVENa TUGOVSKO. PROIZVODNO PODJETJI SlWRINA24A.3214ZREl^ KUHM KUHAR- M/l ^IPRAVA JEDI V SKLADU Z NORMATIVI, DOLOČEN ČAS. 4 MESECE. 13.11.2DDB; ONIOR KOVA^ INDUSTBUA Di); KOVAŠKA CESTA 10.3214Z;tEČE MIZAR MONHft POHäTVA. TESAR. MIZAR • M/Ž: MONTAŽA POHIŠTVA. NOTRAUIH VRAT. MONTAŽA LESENIH IN VIKEND Hll' NEUMEN ČAS. 7.11.20DS; KOMONT ZAKUUCNA DELA V GRAt> DENISU OtäAN KOSTOMAi SP: OOLfiA GORA 5.3232 PONIKVA KMETUSKinHNIK iOklERISKI - VRTNARSKI TEHNIK - M/Ž: DEU) S STRAN KAML PRODAJA. POZNAVANJE VRTNAR SKD • KMETUSKE STROKE. SKROPWA. VSE ZA SETEV. GNOJU KOAJ SE KAJ SADI iN SEJE, ČESUUCE. GDMOUNIClZEUfUAVA.ITO.DOLO' Č^ ČAS. 6MESECEV. 13.11.2Q0B; CVETUČARNA. TDGOVINA rN STORfTVE BOŠTJAN PUČNIK S.P: \smMsmm Vam nI bUo nikoLi jasno, kako vse koUke urinega mebanizma sestavijo skupaj? Ste vedno ugibali, katera sestavina naredi dober kruh? Ali pa danes ne veste, kako nastane papir? Novi tednik in Radio Celje vam zdaj ponujata odgovore na vala vprašanja in pogled v nastanek vsakdanjih stvari. Na kupon napiSite svoje podatke in nastanek Časažeilte spoznati. Srečne izžrebance Čaka pot v odkrivanje skrivnosti. Ime, prilmekr Nadin: Telefon: Romati l^m. kako nastane (prsdagejie eno ali vsž stvBnt; novi K! ^ radio ealje pDifU f\t MdBv: VT&RC, Pnismava 19,3000 s prifuom: Pci» odkrinnj«. CEÜSKA CESTA h, 3210 SLOVENSKE KONJICE STROJNI TEHNIK ORODJAR • ORODJAR: (ZDELAVA ITTOPNIK. f^BUAlNIH. OBREZILNIR. KAUBRIRNIH IN OSTALIH ORODU; DDID&N ČAS. 12 MESECEV. S.1UOOB; UARDVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO POOJETJL D.D.O; STRANICE 56. STRANICE DOKTOR DENTAINEMEOICINE OOKTI» 0EN7ALNE MEDIQNE M/t ZOBOZDRAVSTVENA DEJAVNOST ZADORASIE. NEDOLOČEN ČAS. 23.1UOOe; ZOBOZDRAVSTVENI ZAVOD VERTAČNIK. DOBRAVA PRI KONJICAH 3 B. 3210 SLOVENSKE KONJICE Ui ŠENTJUR PBi Ci JtT KMETOVAUC VOZNIK TRAKTOfUA • M/l C^AVUA KMETIJSKA DEU S TTiAKlORJEM. NEODLOČEN Mium MÜA KMYTVSKO PODJETJE ŠENTJUR. D.D; CEfTA LEONA ODBBDTIN^ 3. 3230 ŠENTJUR EKONOMSKITEHNIK PRODAJALE NA TBENO • M/t' DOSTAVA IN PRODAJA PROIZVODOV MEJE ŠENTJUR. DOLOČEN ČAS. IZ MESECEV, mm: MEJA KME-TUSKO PODJETJE ^JDR. O.a* CESTA LEDNA ODBRDnN^3.3Z30MJUR ElfKTBIKARENERGEnK STROJNIK KOTLA • M/t' IIPRAVUANJE VROČE-VODNEGA KOTLA. [»)LOČEN ČAS. B MESECEV. 23.n JCHIB: BOHOR Im IN FURNIRNICA DUD. timm, CESTA LfONA DOBROTIN^ 9.3230 ŠENTJI^ ELEKTHOTEHNIK ENERGEDK ELEKTHOTEHNW • ENERGETIK • M/t VODENJE OaOVNIH skupin. NADZOR IN VODENJE ELEKTRENERenSKIH OBRATOV. MONTAŽA in VZDR^ANJE aEKTBOENERSETSKIH NA^V; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 23.11.2008; BOHOR ŽAGA in FURNIRNICA O.O.D. ŠENTJUR. CESTA leina OOfiROTlNŠKAS. 323B ŠENTJUR EKONOMISTINFORMATIK KDMEROAUST - fimiALiC - M/t NABAVA IN PRODAJA RAČUNALNIKOV IN RAČUNUNI^KE OPREMI NEODLOČEN 13.112008; TRCO VINA MVONLI mnt ZüPANC S.P; CESTA KOZJANSKEGA DDREQA a 3230 ^JUR DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA {VS) DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA V PROMO* CUl ZDRAVJA iN ZDRAVSTVENI VZGOJI • M/t IZVAJMJE ZDRAVSTVENE VZ60JE OSNOVNOŠOLSKIH OTBOK. DUAKOV. ŠTUDENTOV IN 00-RASUH; OOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 6.1U00B; ZDRAVSTVENI DOM ^NTJUR. SSTA LEONA DOBROTINSKA 3 B. 3230 ŠENTJUR DIPIOMIRANI INŽENIR KMETIJSKE TCHNIKE(VS} VOOJA 910*^ • M/t VODI IN ORGANIZIRA 0£U) VOR&ANIZACUSKIENOTL ODLOČEN ČAS. 12 M& SECEV, 12.1UQ06; MÜA KMHU^O PODAJE ŠENTJUR, Oü; CESTA LEONA OOBROTINŠKA 3. 3230 ŠENTJUR DOKTOR DEPfTAlNE MEDICINE ZOBOZDRAVNIK BREZ SPEQAUZACUEIUKN-CO M/t ZOBOZDRAVNIK V AMBULANTI Z? PLA. NINA PRI SEVNIQ. OOlO&N M MESECEV, IZ.1U008: ZDRAVSTVENI DOM ŠaaJUR. CE-STA LiONA DOBR JT1NŠKA 3 B. 3230 ŠENTJUB ODKTOR MEDICINE ZDRAVNIK SPLOŠNE MEBIQNE AU DRU&N9(E MEOIQNE 2 ZAKLJUČENIM SEKUNDARLIEM V ZDRAVSTV^I POSTAJI PLANINA PRI SEVNICI • M/t' ZDRAVNIK V SPLOŠNI AMBULANTI. NEDOLOČEN ČAS. mim, ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR. CESTA LEONA DODRDTINŠKA 3 B. 3230 ŠENTJUR ZDRAVNIK SPEQAUST SPLOŠNE AU DROŽINSKi MEDICINE AU ZDRAVNIK SPtOŠNE/DRUtNSKE MEDIQNE Z ZAKUUČENIM SEKUNOARUEM AU ZDRAVHIKSPECIAUZANTDRUŽINSKEMEDICINL . M/t ZDRAVNIK ORU&N»(£ MEOIGNE V m-ŠNI AMBULANTI, NEDOLOČEN ČAS. 17.n.200B; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR. CESTA UUNA D0BB0TINŠKA3B.3Z30Š^JUB UE tMABJE WII JELŠAH" DELAVECBREZ POKUCA DELAVKA V Čl^M Onu PRALNA • BEUJVND MESTO ŠMARJE PRI JELŠAH • M/t UKMiJE. 2LAGAUE. SORTIRANJE ?6ilLA. OPRAVA DEm NA tOKAOII RATANSKA VAS; OOLD^ ČAS. 3 MESECE. 10.1U008; PERITIKS NEGOVA-. NJETDmOiU); BUTNI» 2. }23B TRZIN DELAVKA V ČISBI OaU PRALNICE • DELOVNO ME^O NA U^AOII RATAN5KA VU • M/t UKAfUE. ZLAfiAfUl BRANJE PERILA. PRIPRAVA PERUA OOUlČBi ČAS. 3 MESECE. 13.1U00Br PEROEKS NEGOVARIE TEKSTILA. D.0.D;BLATNICA2.123BTRZIN SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA AVTDKL£PAR • AV70UČAR - M/t AVTOKLiPAR-SKA OZ. AVTOUČAftSKA tBK D(Xi]ČEN ČAS. € MESECEV. 13.1U008; AVTOKLIPARSTVO VUD0CVERUNS.P:STRAKIE2S.3240ŠMAiUE PRI JELŠAH PRODAJALEC PflOO/LlALK-M/tOEUlVTItGOVINL NEOO LOČEN ČAS. 23.11308; TIKOVINA JODU B02lČ SP: ZDflAVILlŠKJ TRG 11.32S0 R06AŠKA SLADNA KEMUSKI TEHNIK IZDEL0VAl£C P0UZ0ELX0V- M/t' DELO V PROIZVODNJI. PRIPRAVA IN IZDELAVA POUZĐeLKDV. DOLOČEN ČAS. 3 MESECA 9.1U008: KOZKETV KA AFROOITA PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PROMET S KOZMETIČNO KEMIČNIMI IN KOVIN^ m PLASTIČNIMI QDEUd, D.OD; ROGAŠKA ^TINA. KIDRIČEVA UUCA 54.3250 RGGAŠKA SLATINA MAGISTER fARNtACUE RAZVOJNIK - m V RAZVOJNEM LABOAATC^ RUU • M/t' RAZVOJ KOZMHIČNifl IZDEUOV. DOLDEN ČAS. 3 MESECE. 9.n.200B.' KOZMETIKA AFROOfTA PODJETJE ZA PROIZVOOUO IN PROMET S KOZMETlä^O KEMIČNIMI IN KO-mm PIASTIČNIMIIZOEUU. D.D.Dr ROGAŠKA SLATINA. KIDRIČA UL^ 3Z&0 ROGAŠKA SLATINA PRODAJALEC PRODAJALEC NA OS M/t PRODAJA NA BENCINSKEM SEHVISU IN PflAUE AVTOMOBILOV. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 6.12.2058; ROMANA OGRAJŠEK S.P: BS VELENJE GORENJE. PAR T^ZANSKA CESTA 15 A. 3320 VELENJE PRCĐAJALiC • M/t OELO DO VRAT 00 VRAT PO SLOVENUL NEDOLOČEN ČAS. 20,limTORRO TRGOVINSKE STORITVE UUBO SRNOVRŠNIK. S.P:^7.3320 VRENJE NATAKAR NATAKAR • M/t POMOČ PRI STREŽBI V BARU NA BENCINSKEM ^ISU. DOLOtiN ČAS, 12 MESECEV. 6.12^008; POSREDNIŠTVa ROMANA OGRAJŠEK Sf: OTEMNA 14. 3201 ŠMARTNO V MIZAR MIZAR M/t IZDEUVAPOHIŠTVAIN MONTAŽA. DOLOČEN ÜS. 6 MESCEV. 13.11.2008; MIZAR STVO • MONTAŽA. AOOLT REOKAK S.P: JANŠK^ V0SELD24A,332QVEl£nje ZDRAVSTVENI HKNIK PRDDAJAl£C V^CIAUZIRANI TRGOVINI M/t' PRODAJA MEDICINSKO TEHNIKIH PRIPOMOČ* KOV. OTC. SKRD ZA STRANKE. TRGOVINO. SVE-niVANJE. SKRB ZA ZALOGO: DOLOČEN ČAS. 12 ME^EV, 7.1UOOB; MAROMI, TRGOVINA iN POSREDNIŠTVO. O.O.O.' PREŠERNOVA ßSTA S A,33ZQVEIiNJE INŽENIR ELEKTTtOTEHNIKE DIPL INt EL TeiN. - AVTDMATTZAUIA • M/t PROJEKTIRANJE INO. AVTOMATIKE, NEDOUČEN ČAS. 8,112008; ATM ä AVTDMATIZAOJA IN TEHNIKA VOOENJA imE^ 0.0.0; PRE-teVACESTA9B.3320VEl£NJE MEŽAtEC ~ OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA MONTER KNAUF SISTEMOV - M/t MONTAŽA KNAUF SISTEMOV. NEDOLOČEN 6.1U008; 6RADDENI INŽENIRING TH) VRSTDVŠEK S.P: JURČIČEVA UUCA 7.3310 ZAiiC DELAVEC BREZ POKLICA POMOČm ZAKUUČNIH GRADBENIH DEUH - M/ t POMOČ PRI ZAKUUČNIK GRADBENIH DEUH. NEDOLOČEN ČAS. B.11.ZOOB: GRAL^ENI INŽENIRING TED VRSTOVŠEK S.P: JURČIČA UUCA I mim SLIKI^SKAR • M/t PLESKANJE. NEDOLOČEN ČAS, E.11.Z008.' BRAOBENI INŽENIRING TEO ^ STOVŠEK S.P: JURČIČEVA UUCA 7.3310 ŽALE NATAKAR - H/l TO^NJE PUAČ. ČIŠČBUE PO SUIVNIH IN POMOŽNIH PROSHIROV. OOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. U1U088: DNEVNI OAR IN TRGOS^NA SEBI. TAVČAR SREDA S.P; ZBORUE mMJi IB. 3311 ŠEMPHER V SAVINJSKI DOLiNI VOZNIK AVTOMEHANIK ' VOZNIK TOVDRÜJAKA • M/t VOŽfllA TOVORNEGA VOZILA V DOMAČEM IN MEONARt^NEM PROMeni. NEDOLOČEN ČAS. 4.11.2808; AV-TDPREVOZNIŠTVO. UUBDMIR VIGNJEVIČ Si: BEVKOVAOUCA10.3310 ŽALEC KUUČAVNIČAR DBUKOVALfC KOVIN H • M/t IZIEAVA ORODU IZ TANKE PUlČEVINE {REZANJE. KRIVUEUE. OBUKOVAUE. VARJENJE. 8RUŠEMJE).' NEOa LOČEN ČAS. 7.11.2IKi8; AFLAST PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O; PETROVČE IIB A. 3301 PETROVČE MIZAR MIZAR. LESARSKI TiHMK • M/t MIZAR V DE-U^VNia. NEODLOČEN ČAS. TSMim MIZARSTVO IN NEPREMIČNINE. DOMINIK KUOER S^ KAPU 16.3304 TABOR PRODAJALEC PROOAJALfC - M/t PfiOOAJALK. NEDOUČEN ČAS. 8.1U006: PAUOt DJID; BRASlOVČE; PlM^ ER 0.0.0: BRASLDVČE 2B. 3314 BRASUlVČE KOMERCUONI TEHNIK TERENSKI ZASTOPNIK.-CA ZA ZEUŠČNONEGtV VALN! IZDQKE-OELO VŽAUVM/t TE;£NSKA PRODAJA ZELiŠČNONEGOVUNlH IZDEU(DV. DUD POTEKA NA TERENU PO GOSTOOdUSTVIH. lUER SE VRŠI PfiSlSTAVTTW IN SVHDVAtö PRI UPORABI SAMIH IZOEUOV; NEOaOČEN ČAS. 6.11^008: MINO TR^ TR&OVINA IN ZA* STOPSTVO, D.D.O. UUeUANA. TRŽAŠKA CESTA 4t ?D(KIUUBLIANA ŠC. 87 - 4. iMnrMibM'20CS m Šestdeset skupnih let dela in veselja Obstajajo kmetije, kt imajo pravo gorsko pokrajino in jih ne moreS obde* I ova ti drugače kot ročno. Na eni lakili kmetij v M a* lih Doiah 37 živita Štefka in Silvester Kroflič» ki sta v soboto, 18. oktobra» svojo skupno pol potrdila z bi-semo poroko. Šiefkin dekliški priimek je bil ravno tako Kroflič, vendar nista bila v sorodu. Doma je bila v Malih Dotah 1 in razdalja med domačijama sploh ni bila velika. Pri Siivekovih 'so ostali brez mame. oče pa je bil invalid, zato je zelo prav prišla mlada ženska roka. Poročila sta se tri dni po Štef-kinem osemnajstem rojstnem dnevu» 25. oktobra 1948, v Novi Cerkvi. 2e naslednji dan moral je Silvek na služenje vojaškega roka, ki je v tistem času trajalo kar precej Časa. Delo na kmetiji je bilo težavno, a z vztrajnostjo sta uspela. Zelo veIil