leto 1871,
161
Državni zakonih
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXII. — Izdan in razposlan dne 1. avgusta 1871.
7S
Postava od 25. julija 1871,
o vvêdbi novega beleiniškega (notarskega) redi
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen 1.
Niže pridejani beležniški red d obodi tri mesece po tistem dnevi, katerega se razglasi, a člen VI tega vvodnega zakona (postave) takoj z razglasbo vred veljavnost.
Člen II.
Z omenjenim dnevom se razkrépajo vsi zakoni in ukazi, kateri se tičejo kake stvari *ega belčžniškege redu, kolikor jih on deva vred, in to posebno : postava notarstva od ^1. maja 1855, št. 94 Drž. zak., in od 7. februarja 1858, št. 23 Drž. zak., ter dalmatin-®kej kraljevini dne 15. maja 1827 razglašeni : Regolamento provvisorio per i notaj.
A po dalmatinski kraljevini naj o visokosti belčžnikom (notarjem) postavljene založnine (kavcije) zdaj veljavna določila (člen VII v Circolare del Trib. d’Appello od 23. julija 1840) îudi po sedàj ostanejo v moči namesto določil, katera so v §. 22 tega belčžniškega redu.
Zda»ji propisi o službi beležnikov za sodnje komisa»je, ter posebno 13. poglavje P°stave notarstva od 21. maja 1855, oziroma od 7. februarja 1858, in §§. 27—30 'Vdanega jim cenovnika (tarife) o pristojbinah (prejemŠčinah), potem ukaz od 7. maja i860, st. 120 Drž. zak., ohranjajo se za zdaj do prihodnje uredbe tega predela prostovoljne 8°dnosti v moči s tem ustanovilom, daje prestopke tistih dolžnosti, katere se nakladajo Koležniku, kadar je za sodnjega komisarja, tudi kaznovati po določilih X. poglavja tega ?i'ko»»a, ter da založnina, katero da Deležnik, bodi tudi v poroštvo tistim povračilom in Platežem, za kar bi kdo mogel beležnika terjati s tega, ker je uradoval za sodnjega komisarja.
(Slomu, h).
41
Člen lil.
Deležnikov, že uarečenih tedaj, ko stopi v veljavnost pričujoči zakon, ne tiče se v njih službi ta belčžniški red.
V H. 8 tega beležniškega redu postavljeno določilo sc razteza tudi na liste belčžnike, kateri so v dalmatinski kraljevini že naročeni.
Člen IV.
Deležnikom, kateri na podlogi do zdaj veljavnih zakonov na kmetih z belčžništvom združajo odvetništvo, a ko so, ko ta zakon stopi v veljavnost, v odvetniškem imeniku vpisani, ne bode se dalje odvetovati branilo, dokler ostanejo na istem uradnem sedeži.
Pravica zdanjih meničnih belčžnikov ostaje v kreposti. Ta zakon tudi nič ne predrugaca službe tržaškega borznega belčžnika niti ne zdanjih posebnih propisov o njegovem uradovanji.
Člen V.
Tisti, kateri so bili odvetništvo že nastopili, ko je ta zakon obveljal, in tudi belčžniški vajenci, kateri so ob tem časi že prebili belčžniško preskušnjo, mogö se za belčžnike naredi tudi potem, ko ta zakon že obvelja. Tako tudi belčžniški vajenci, katere je ob tej dobi smeti k belčžniški preskušnji pustiti, mogö se za belčžnike nareči, ko je ta belčžniški reč že obveljal, ako belčžniško preskušnjo prebodu v treh letih potem, ko obvelja ta zakon.
Clen VI.
Minister za pravosodje sc od pričete veljavnosti tega zakona pooblašča na t r i leta, da prosnike, kolikor jih je treba, in kateri imajo vse drugo, česar zahteva zakon (§• ® beležniškega redu), ter mogö dokazati vsega vkup štiri leta dejanjske pravosodnje službe» nareče za belčžnike, če tudi ne mogö dosvedočiti, da so dve leti bili za dejanjske vajenec pri kacem belčžniku (§. 6 lit. d), a to samo tedaj, kadar se za oddajâvano helčžnisk® službo ne oglasi noben prosnik, kateri ima vse, česar zakon zahteva v dotične službe sp°' sobnost.
Člen VII.
Začetek veljavnosti tega zakona za zdaj nič ne izpreminjn obstanka in odkaza uradnem11 sedežu tistih belčžniških zbornic, h katerim, ko ta zakon obvelja, spada toliko belčžniskih mest, kolikor jih je vsled njega dovolj, da se iz njih osnuje zbornica. Delčžniške zbornice» kar jih je po teh okoliših, naj poslujejo dalje 1er mahoma priredijo, cesar je treba, da zbornica zopet napolni po zakonu.
Delčžniškim zbornicam, pri katerih nij tega, kar se je tukaj povedalo, naj ob zaznam6' liani dobi prestane delavnost, in prvostopfnjskemu sodišču naj posle oddadč v nadaljevanj6, (§. 128 beležniškega redu.)
Člen VIII.
Po dalmatinski kraljevini pri okrajnih sodiščih shranjena pisma umrlih ali iz službe sl"' pivših belčžnikov naj okrajna sodišča izročč prvoslopinjskemu sodišču svojega okoliša, '*<* jih prejme v pisemsko hranišče (arhiv). To izročbo je javno razglasiti.
Ta zakon se ne tiče pravic, katere so si oh začetku veljavnosti pričujočega helčžniškega re«*« hile do kacega deleža belčžniških pristojbin že dobile druge osebe, ki niso v njem z»znameuane.
Č1 e n IX.
Ta zakon zvršiti se naroča ministru za pravosodje.
V Išel-u, dne 23. julija 1871.
Franc Jožef* s.
Hohenwart s. r.	Habietinek	s.	r.
Beléiniski red.
I.	Poglavje.
Beležniško področje.
§. 1. deležnike država postavlja in javno povčrja, da po merilu tega zakona o pravih izrecilih in pravnih poslih 1er tudi o dogodkih, iz katerih se hote kake pravice proizvajati, javna pisma narejajo in odpravljajo, ter da pisma, katera jim zaupujejo stranke, hranijo, in lovce in vrednostne papirje prevzemajo v preizročilo drugim ljudem ali na ostavo (v založbo) °blastvom.
§. 2. Pri helčžnikih narejena belčžniška pisma (heležniski zapisi, beležniski zapisniki
1,1	beležniska svedočila) ter po tem zakonu izdani odpravki so javna pisma, ako se je ob "arejanji in odpravljanji pazilo na vse bistveno propisane obličnosti.
§. 3. Beležniski zapisi, v katerih je dosvedočen dolg na novcih, ali na drugih stvareh "»mesto novcev, in v katerih je na tanko izrečena oseba upravičnikova in dolžnikova ter pravno lr»e, stvar in doba, ob kateri je treba izpolniti dolžnost, imajo tako zvršilnost, kakoršno "ravnila, sklenena pred sodiščem, ako je dolžnik oh enem v pismu pritegnil, daje pismo takoj zvršilno, kar se tiče priznanega dolga.
Ako je izpolnitev dolžnosti zvezana z nastopom kacega uvela (pogoja) ali kake ne po koledarji ustanovljene dobe, treba je v zvr.šilo, da se z javnim pismom tudi tega uvela ali te 'lobe nastop dokaže.
Pooblastnice, na katerih podlogi je belčžnišk zapis narediti, naj bodo, da zapisu zagorijo zvršilnost, sodnje ali bclčžniški poverjene, če niso že same na sebi javna pisma.
§. 4. Ako bi se zvršilna moč kacega belčžniškega zapisa hotela po civilnem pravu Pobijati, tožiti je k tistemu sodišču, h kateremu po pravdnih zakonih pristoji.
Prirediti je, da se za tedaj zvršilo vsled take tožbe na zahtevanje tožnikovo ustavi, "ko se dokaže sč sodnjim ogledom ali z dosvedočljivimi pismi, da se je belčžnišk zapis
41*
naredil ali odpravil, prestopivši take propise, katerih se je po tem zakonu držati, ako si zapis hoče ohraniti javnopisemsko in zvršilno moč.
§. o. Razen uradne delavnosti, zaznamenane v §, I, dovoljuje se belčžnikom tudi, p° dolžnosti njih službe, če zahtevajo stranke, sestavljati neprepirne vloge, da se podajo katerim si bodi oblastvom, ter narejati zasebna (privatna) pisma.
Belčžnikom je, kakor drugim priseženim namestovalcem, ta dela po zdanjih zakonih pošteno, tenko in pridno opravljati, kratiti vsako piipomoč k prepovedanim, sumnim ali na videz izmišljenim poslom, ter strankam biti porok za vsako kvaro (škodo), katere so sami krivi.
Vse vloge, katere sestavijo belčžniki, treba da tudi podpišo.
Plačilo, katero jim pristoji za sestavljanje vlog, ako nij že kacega dogovora, odmerjati je po zakonitih (postavnih) določilih o mezdni pogodbi.
O plačilu za sestavljanje zasebnih pisem veljâ XI. poglavje tega belčžniškega redu z razločki tamkaj zaznamenanimi.
Nadzor in ustrahovalna oblast nad beležniki tudi o zvrševanji teh poslov pristoji oblastvom, zaznamenanim v X. poglavji, po propisih ondukaj razglašenih.
II.	Poglavje.
Podelitev in prestanek beležniškega uradovanja.
§. 6. Ako prosnik hoče dobiti belčžniško službo, treba da
a) ima domovinsko pravico v kateri občini teh kraljevin in dežel, da je štiri in dvajseti let star in brezmadežnega življenja, ter da sè svojo imovino samovoljno upravlja;
b) da z vrši pravoznanske in državoznanske uke ter prebode propisane teoretične preskus-nje, ali se dopnč cesti pravoslovskega doktorstva ;
c) da z uspehom opravi belčžniško, odvetniško ali sodnje-uradno preskušnjo, ter
d) daje bil v dejanjski pravosodnji službi štiri leta, katerih se je konci (vsaj) dve let’ bilo vaditi pri belčžniku , a ostali čas je mogel tudi v sodnji ali odvetniški vadbi ali pr' kaki finančni prokuraturi biti ;
e) da zna deželne jezike, potrebne mestu, v katero je narečen.
Ali kazenski obsodbi sledi nesposobnost, dobiti belčžniško službo, ali ne, to določaj0 splošni kazenski zakoni.
Za lit. d) povedanih zahtev more pravosodnji minister oprostiti samo tedaj, kadar »e za prazno služno mesto ne oglasi nikdo, ki ustreza tudi tem sposobflnim zahtevam.
§. 7. Z belčžniško službo se ne more družiti odvetovanje ali opravljanje kake plačan® državne službe, razen učiteljstva.
Tudi se belčžniku prepoveduje vsako opravilo, katero je samo na sebi ali nadaljevanj6 njegovo nezdružno s čestjo in dostojnostjo beležnikovega stanu, ali katero bi utegnilo omajat' polno zaupnost v njegovo nepristrastje in v verjetnost pisem od njega hodečih.
§. 8. Uradna belčžnikova delavnost se razteza na ves okoliš prvostopfnjskega sodišča, v katerega je narečen.
Če je treba, moči je belčžniku naložiti dolžnost, uradne dneve rokovno (perijodično) opravljati zunaj svojega uradnega sedeža.
§. 9. Minister za pravosodje z ukazom ustanovi, po koliko belčžniških mest bode po vsacem okoliši prvostopfnjskega sodišča, in kod po okoliši bodo uradni sedeži.
Ali se število beležniških mest po okoliši zveča ali zmanjša, ter ali se uradni sedež premakne kam drugam, in o naredbah, po katerih se z belčžnikovo službo druži dolžnost, opravljati uradne dneve, o tem je treba naj prvo slišati misel belčžniške zbornice.
§. 10. Belčžnike nareči pr/stoji ministru za pravosodje.
V napolnjevanje beležniških mest je praviloma razpisovati služabni oglas (konkurz), kateri se raztezati more tudi na tista belčžniška mesta, ki so zato prazna, ker se je belčžnik morebiti kam drugam premeknil. Razpisuje in razglaša ga tista belčžniška zbornica, v katere okoliši je dotično izpraznjeno mesto.
Samo z važnih uzrokov se po nasvetu beležniške zbornice more postavljati v službo, ce se tudi poprej služabni oglas nij razpisal.
§.11. Prošnje o podelitvi službe je s potrebnimi prilogami vkladati v roke beležniške zbornice; prosnfki izmej belčžnikov kacega druzega okoliša naj jih podajo po tisti belčžniški zbornici, pod katero so, a prosnfki izmej odvetnikov po odvetniški zbornici.
Belčžniška zbornica nasvetuje, komu je dati izpraznjeno mesto, in take nasvete potem pošilja prvostopfnjskemu sodišču, v katerega okoliši je dotično izpraznjeno mesto.
To sodišče nasvet s pridejanim svojim mnenjem položi pred višje deželno sodišče, katero ga tudi s pristavljenim svojim mnenjem potem odpravi k ministru za pravosodje.
§. 12. Narečenemu belčžniku, če je v okoliši njegovega uradnega sedeža po več jezikov navadnih, naj da višje deželno sodišče potrdilo, v katerem iz teh jezikov mu bode po izkazih, kakoršni se vidijo ob narečenji, zdelovati belčžniška pisma.
Ako je v deželi, kjer je belčžnikov uradni sedež, navadnih po več jezikov, more višje deželno sodišče belčžniku vselej dati oblast, da belčžniška pisma sestavlja v vseh teh jezicih, če dokaže, da zna te jezike. To oblast more višje deželno sodišče belčžniku zopet vzeti, ako pri zdelovanji beležniških pisem on stori take napake, da svedočijo o njegovem nedovoljnem znanji teh jezikov.
§. 13. Novo narečenemu belčžniku je dolžnost, pred prisego zakonito založnfno (kavcijo) dati po propisih naslednjega poglavja, in dobiti, da se mu privoli pečat, katerega koče rabiti v svojih opravilih.
Uradni pečat privoli belčžniška zbornica v dogovoru z državnim pravdnikom potem, ko belčžnik vpoložf načrtan pečat.
V uradnem pečatu treba da je : avstrijski orel, belčžnikovo ime in priimek, njegovo zvanje za „c. kr. belčžnika“ ter ime dežele in uradnega sedeža. — Z va nje za belčžnika ter 'Menovanje dežele in uradnega sedeža bodi v tistem jezici, kateri je v belčžnikovem okoliši navadni deželni jezik, in če je v tem okoliši navadnih po več deželnih jezikov nego eden, tedaj v vsacem teh jezikov.
§. 14. Kadar mu je privoljena založmna in uradni pečat, potem je belčžniku, to izka-ZuJočemu in vpolagajočemu potrebno število pečatnih pritiskov in primerkov svojega podpisa,
v katerem bodi njega ime in priimek ter zvanje za c. kr. beležnika, prisege prositi višjega deželnega sodišča.
§. 18. Priseza se pred višjim deželnim sodiščem ali pred tistim prvostopenjskim sodiščem, kateremu ono preizroča, in sicer s temi besedami :
„Prisezam, da bodem cesarju zvest in pokoren , da se hočem trdno držati osnovnih državnih zakonov, ter uradovanje c. kr. beležnika po propisu zakonov opravljati na tanko !» vestno ; kakor mi res Bog pomozi!“
§. 16. Po prisegi da višje deželno sodišče beležniku dekret, izrekajoč, da more zdaj nastopiti uradovanje. Dan te prisege se razglasi z uradnimi deželnimi no vi nami ter še posebe naznani beležniški zbornici, državnemu pravdniku, kateri je tam, kjer ona stoluje, i» vsem prvostopinjskim sodiščem tega sodnjega okoliša, v katerega je beležnik narečen, ter vsacemu teli oblastev se pripošlje tudi po en vloženi pritisk belčžnikovega pečata in po en vloženi podpis njegovega imena.
§. 17. Če se beležnik predene v kak drug kraj, nij mu treba novic prisezati, a dobiti mu je od beležuiške zbornice svojega novega uradnega sedeža samo privolitev v novi pečal in v	dopolnitev založnme (§. 22), a ko bi morebiti bila zahtevna.
Če se premesti v okoliš druge beležuiške zbornice, tedaj je	tudi	že	plačano	založnino
preizročiti onemu sodišču, katero je tam, kjer stoluje ta zbornica.
Dolžnost je beležniku, da držeč se propisov §.14, poprosi višjega	deželnega	sodišča,
naj mu odloči dan, katerega stopi s poprejšnjega ter nastopi novi urad. — Višje deželno sodišče naredi, da se ta dan razglasi, kakor propisuje H. 16. Kadar se premesti v okoliš kacega druzega višjega deželnega sodišča, naj višje deželno sodišče poprejšnjega uradnega sedeža stopi o tem v dogovor s tistim višjim deželnim sodiščem, v čegar okoliš se predene beležnik.
§. 18. Vsak novic narečen i ali na drug uraden sedež premeščeni beležnik treba da v treh mesecih od dneva, katerega se mu vroči narečni ali premestili dekret, ali v roku, ki mu ga je višje deželno sodišče na njegovo prošnjo morebiti podaljšalo, ustreže zakonitim propisom, ter pisarnico odpre v svojem uradnem sedeži ; ako tega ne stori, smatralo bi se, da se odreka podeljene službe.
Treba je, da višje deželno sodišče, poslušavši višjega državnega pravdnika, brez druzega razpravljanja, s prihrambo pritožbe vrhovnemu in ovržnemu sodišču, izreče, kdaj ta pravni nasledek nastopi, in kadar je dobil pravno moč, da ga naznani ministru za pravosodje. Belčžniška zbornica naj naznanilo, katerega je ob tacem slučaji treba, poda višjemu deželnemu sodišču.
§. 19. Beležniku mine uradovanje :
n) vsled odpovedi, katero bi pravosodnji minister sprejel ;
b) s prestopom k odvetništvu ali k druzemu tacemu državnemu uradovanju, katero je po
§. 7.g‘ odstavku 1.°'" nezdružno z helčžništvom ;
c) z izgubo domovinske pravice v teh kraljevinah in deželah',
d) z izgubo samovoljnega upravljanja sč svojo imovmo (§. 6 lit. a) ;
e) vsled nedopolnitve odkršene mu založnme ob slučaji §. 27 ;
f) ob slučajih, zaznamenanih v občnem kazenskem zakonu, vsled kazenske obsodbe;
g) vsled stalne nesposobnosti opravljati belčžniško službo zaradi telesnih ali duševnih
slabosti (§. 169);
h) vsled ustrahovalne razsodbe, odpravo od urada izrekajoče.
Ob slučajih, naštetih za lit. h) do f), naj višje deželno sodišče, kateremu je treba da se poda naznanilo, poslušavši beležniško zbornico in višjega državnega pravdnika, brez dru-zega razpravljanja belčžnikovo odpravo od urada izreče s prihranjeno pritožbo vrhovnemu in ovržnemu sodišču. Pritožba, ako se morebiti poda, nema ustavljajoče kreposti.
Kako je postopati, kadar se belčžnik od urada odpravlja zaradi nesposobnosti (lit., g) in po ustrahovalnem prirčdku (lit. /#), ustanavlja X. poglavje.
Kadar kacemu belčžniku mine uradovanje ter je to končno določeno, treba je vselej naznaniti ministru za pravosodje in belčžniški zbornici, ter zglasiti državnemu pravilniku in vsem sodnjim oblastvom po tistem okoliši, v katerega je belčžnik bil narečen.
§. 29. Vsak belčžnik, kateri se službe sam odreče, ali kateri se kam drugam premesti, treba da opravlja dozdanje delo dotle, dokler mu višje deželno sodišče ne izreče odstopa. Belčžnikov ni j uradoma prestavljati.
§. 21. Ob slučajih, ob katerih je po določilih tega zakona belčžniški zbornici razsodbo v dogovoru z državnim pravdnikom izrekati (§§. 13, 24, 26, 27, 28, 41, 169), naj helčžniška zbornica, ako se mej njo in mej državnim pravdnikom pokaže različno mnenje, stvar na razsodbo položi pred višje deželno sodišče.
III.	Poglavje.
11 el čž niš k e založni n e.
§. 22. Kakoršen je uradni belčžnikov sedež, tako sc založmna ustanavlja, in sicer v glavnem dunajskem mestu je je 8.900 gld., po mestih , koder je konci ( vsaj) po 30.000 stanovalcev, S.000 gld., po družili mestih, koder stoluje sodišče prve stopinje, 2.000 gld., H po vseh ostalih krajih 1.000 gld.
§. 23. Založnmo je dati ali v gotovini ali v ta ci h vrednostnih papirjih, kateri so po zakonitih določilih pripravni v založbo sirot inskih novcev, ali tudi s tako nepremičninsko Zastavo, kakcršne je treba sirotinski imovnii.
Gotovino in vrednostne papirje 1er pisma o nepremičninskih zastavah treba da belčžnik z izrecilom, da je to odmenjeno v založnmo, izroči prvostopmjskemu sodišču, v katerega sedeži je belčžniška zbornica.
§. 24. Založnimi pregleda belčžniška zbornica v dogovoru z državnim pravdnikom, kateri je v njenem sedeži. Borzni vrednostni papirji se vštejejo po kurzu tistega dne, ki je kil pred lem dnevom, katerega se je dala založnimi, a vendar nikoli ne čez imensko vi‘ednost.
Ako se najde, da založnimi zakonu ustreza, naj to belčžniška zbornica potrdi belčžniku
1,1	tudi ob enem naznani sodišču prve stopinje, da zve, in ako j c treba, priredi vinkuliranje vloženih državnih dolžnih pisem.
§. 28. Založnma je v poroštvo vsem odménam (odškodovanjem) in plačilom, izvirajočim iz belčžnikovega uradovanja, za katera hi kdo terjal.
Ob druzih terjatvah se založnma more v zastavo ali v eksekucijo vzeti samo,	kolikor
se s tem ne bi kratilo predstvo v zgornjem odstavku imenovanih	pravic,	in	take	terjatve	se
iz založnme plačujejo edino tedaj, kadar se je prej postopalo po	§§. 29	in	80.
H. 26. Beležniški zbornici in državnemu pravdniku v njenem sedeži je čuvati, da se belčžnikom njiju zborničnega okoliša založnme hranijo neokršene.
Kakor belčžniška zbornica zve, da se je kacemu belčžniku založnma ali že. okršila ali da se utegne, naj v dogovoru z državnim pravdnikom odloči belčžniku rok, v katerem mu je, kakoršen je slučaj, ali dati novo založnino, ali okršeno dopolniti, ali, plača vsi dolgove, ubraniti, da se založnma ne krši.
Slučaje, ob katerih bi se založnma devala v eksekucijo, treba da sodišča mahoma naznanijo beležniški zbornici.
H 27. Ce kateri izmej slučajev poprejšnjega paragrafa zahteva, belčžnika časno odstaviti od službe, naj belčžniška zbornica poda potrebni nasvet (§. 165).
A ko se je založnma že okršila, ter belčžnik nij izkazal, da je v postavljenem roku (§. 26) ali staro založnino dopolnil ali novo dal, naj belčžniška zbornica o tem precej dovpraša belčžnika. Če belčžnik povč dovolj tehtne uzroke, zakaj je odkladal, utegne se mu v dogovoru z državnim pravdnikom privoliti kratko podaljšan rok. A ko ne povč tacih uzro-kov, in tudi ako podaljšani rok doteče brez uspeha, treba da zbornica višjemu deželnemu sodišču nasvetuje, da se izreče, naj belčžnikovo uradovanje mine (§. 19).
§. 28. Če belčžnik umerje, če se odprav i od službe ali jo izgubi' vsled kazenske obsodbe, more privolitev, da se vlastniku ali njegovemu pravnemu nasledniku povrnejo v založnino dani novci, dolžna in zastavna pisma, ter tudi privolitev v razvezo in izbris, ako big« morebiti bilo treba, zgoditi se samo po pritrdilo belčžniške zbornice v dogovoru z državnim pravdnikom.
§. 29. Pred tem pritrdilom treba da belčžniška zbornica po svojem okoliši, in če je belčžnik poprej bil postavljen v okoliši katere druge zbornice, tudi po nje okoliši, z oglasom, ki ga je trikrat natisniti v deželnih uradnih novimi h, to stvar obče razznani, opominjaj C, naj tisti, ki trdijo, da po §. 25.ga prvem odstavku vsled svoje zakonite zastavne pravice morejo terjati kako plačilo iz založnme, njej v šest mesecih napovedo svoje terjatve, kajti ako tega ne bi storili, pritegnili bi, da se po zvršetku tega roka brez ozira na njih terjatve povrnejo vlastniku ali njegovim pravnim naslednikom v založnino dani novci, vrednostni papirji in zastavna pisma, ali da se podeli tudi privolitev v razvezo ali izbris, ako bi ga morebiti bilo treba.
§. 30. O napovedanih terjatvah je beležniški zbornici udeležence dovpraševati ustno, ter izkušati, da se vgovori z lepa uravnajo, če jih je kaj. Kadar se tako uravnilo razdore-naj se prepirnim strankam reče, da tožijo.
Pritrdilno izročilo, kateremu je odpravek narediti po § 28. naj tiste terjatve, katerim seje do tega odpravka zahtevala v §. 28 zaznamenana zakonita zastavna pravica, p<lVf Izrekoma in poleg tega tudi uspeh uravnal n e razprave.
IV.	Poglavje.
Splošni propisi o beležniškem nradovanji.
H 31. Deležniku si je ustanoviti uradni sedež v tistem kraji, kateri se mu odkaže, ter zunaj tega kraja ne sme imeti stanovitnega uradnega mesta.
On more samo v okoliši prvostopmjskega sodišča, v katerega je narečen, uradovati, a v tem okoliši brez ozira, kje prebiva katera njegovih stranek.
Beležniško pismo, katero beležnik sestavi zunaj svojega okoliša, nema javnopisemske
moči.
§. 32. Novo narečen! beležnik ne sme uradovati, predno priseže, kakor je prepisano, a beležnik, kateri je prestavljen na drugo mesto, ne, predno se mu izreče, da ima pravico prevzeti svoje novo mesto (§§. 16, 17).
Beležnik ne more veljavno dalje uradovati potem, kadar se mu po tega zakona propisu (§. 163) vroči' sodnja naredba, da je njegov urad minul ali da je začasno devèn iz službe.
Beležniško pismo, sestavljeno proti tem propisom, nema javnopisemske moči.
§. 33. Niti o stvareh, v katere je zapleten beležnik sam, niti ne o stvareh svoje žene ali tacih oseb, ki so mu v ravnem rodu, v svaštvu, v posinstvu ali pohčerstvu, ali s katerimi si je v postranskem rodu do četrtega ali v svaštvu do druzega kolena, beležnik ne sme sestaviti heležniškega pisma. To veljâ tudi tedaj, kadar bi v pismo bilo postaviti kako tako naredbo, ki bi njemu ali katerej poprej imenovanih oseb bila na korist.
Beležniško pismo, zdelano brez pazke na ta določila, nema javnopisemske kreposti.
H. 34. Beležnik ne sme uradovati o prepovedanih ali takih poslih, o katerih je utrjena sumnja, da jih stranke sklepajo samo na videz ali da bi se ognile zakona ali komu druzemu »a krivično kvaro.
Tako se beležniku prepoveduje, uradno poslovati z osebami, o katerih ve ali sodi 8 trdnim uzrokom, da so k tacemu pravnemu poslu nesposobne zaradi nedoletnosti ali zaradi cesa druzega.
§. 35. Razen prej omenjenih slučajev (§§. 33 in 34) prošeni beležnik ne sme se hraniti uradskega dela.
O kračenem uradskem delu je udeležencem pot odprt, pritožiti se belčžniški zbornici, če zahtevajo, naj jim v to namero beležnik pismeno pove, zakaj se je branil.
H. 36. Ako ima beležnik pomisleke, da stranka za dotično opravilo nij, ker nema Potrebnega pooblastila ali z drugih uzrokov upravičena, naj jej pomisleke pové, a sicer, ako Se stranka še zmirom drži svoje misli, naj sestavi beležniško pismo ter v njem svoje opomi-n.jevanje izrekoma zaznamena.
H. 37. Kolikor beležnika ta zakon ne veže razodevati, kaj je v njegovih uradnih 8pisih, dolžan je strankam, da molči o razpravah, katere so bile pri njem.
Tudi je skrbeti beležniku, da njegovi podporni delavci hranijo teh poslov skrivnosti.
(SUmiieh.)
§. 38. Beležili k je porok zato, kar kako helčžniško pismo pripoveduje, da seje godilo v pričo njega, da je res tudi v pričo njega tako bilo, kakor je zapisano, ter on je odgovoren o \sakl, celo po sami zmoti storjeni neresničnosti.
H. 39. Vsak prestop uradnih dolžnosti. prepisanih s tem zakonom, beležnika dela kazmlnega , ter beležnik je strankam porok o kvari, ki bi s tega prišla. Ce da od meno (odškodovanje) za kvaro, s lem še ne mine kazmlnost zamujene dolžnosti.
§. 40. Beležnika v civilni pravdi, v kateri mu zdauji zakoni pritezajo stranke zastopati, nij pustiti za pravdnega pooblaščenca stranki, ako bi v tem pravdnem prepiru za dokazilo bilo kako pri njem zdelano helčžniško pismo.
§.41.	Beležniku je uradni pečat pod ključem hraniti.	Če ga izgubi.	mahoma	je naznaniti beležniški zbornici in državnemu pravilniku v njenem	sedeži.
Kakor se piše v §. 13, tako mu je dobiti privolitev, da si napravi nov pečat, kateri Je treba da se loči od izgubljenega.
Razen tega slučaja se pečat izpremem' samo z važnih uzrokov in to s privolitvijo belčžniške zbornice v dogovoru z državnim pravilnikom.
Zgornjega odstavka določilo velja tudi tedaj, kadar bi kak beležnik hotel izpremeniti svoj podpis.
§. 4ti.	Kadar beležnik izpremem pečat ali podpis, treba je beležniški	zbornici	prirediti,	da se to	v §. 16 zaznamenanim oblastnim razglasi po	tega paragrafa	propisu	ter ol'
enem naznani višjemu deželnemu sodišču.
Ako beležnikova delavnost s polna mine, ako je prestavljen ali se mu privoli izpremeniti uradni pečat, takrat je do zdaj rabljeni uradni pečat, in če se je izgubljeni pečat zopet našel, tega belčžniškemu arhivu izročiti sč zarezo, katera ne brani, da bi ga poznati ne bi!v>> ter s tem napraviti ga, da potem nij za rabo, in tacega shranili.
H. 43. Beležniška pisma je zdelovati v deželnem jeziku, navadnem po beležnikove*" okoliši, a če je ondukaj navadnih po več deželnih jezikov, v teh jezikov enem, katereg* hoče stranka.
Slučaje, ob katerih je v tujih jezicih pisati, določa ta zakon.
§. 44 Beležniška pisma je spisovati razločno ter brez okrajšil in presledke napol' njavati s črtami.
Dan in leto belčžniškega pisma in drugo znamenatev časa ter številke sploh je pišu*1 s pismeni (črkami), kadar pridejo	prvič na	vrsto. Izneta so:	vložna	števila, hišne	in	kata'
sterske številke, zemljiških knjig	listi in	tudi števila v imovmskih	popisih
v dedniškili delitvah, v obračunavanji kupščine ter v nič uni h sploh, kadar se je niško pismo. A končne izdelke in vsote, katere je kdo po njih dolžan kaeemu udeležene11, pisati je s pismeni.
Kadar se je oslanjati na kako	drugo pismo. tedaj se leto	in dan	tega pisma	ter	njeg0'
broj, ki utegne biti potreben, more	zapisati	sč številkami.
§. 45. V beležniškem pismu se ne sme nič izpraskati, zgoraj nadpisati ali mej vrstil vtekniti.
(inventar! 10' mljo v belci'
Ako je besede	prečrtati, n-n se tako	prečrtajo, da se mogo	tudi	potem citati. Če je
faradi tega obsežek pisma potlej drugačen, naj se število prečrtanih besed ali na strani ali na konci pisma opomni in naj podpiše to opombo sain beležnik ter tudi stranke in svedoki (priče), ako jih tega zakona določila upravičajo v podpis.
Kadar je	treba drugačnih izprememb ali dodatkov,	naj	se znamenje	naredi ondi
v pismu, kamor	jim je spadati. A te izpremembe in dodatke	je s	pridejauim	število,u dostav-
ljenih besed zapisati ali na strani ali na konci pisma ter podpisati po določilu poprejšnjega odstavka.
H 46. Koliko	nedostatki (pomanjkljivosti), narejeni proti določilom §§. 44 in 45,
verjetnost beležniškega pisma s polna ali	v posameznih delih slabe	ali	uničujejo, razsodba
0 tem, kadar bi	se pripetilo, prihranja se sodišču.
§. 47. Beležniško pismo treba da ima Številko na vsaki	stranici, in	če	ga je vpisati
v opravilni iskalnik, tudi opravilno število.
Kadar ima pismo po več pol, naj beležnik vsako pdlo podpiše ter na konci svojega Podpisa pritisne uradni pečat.
Udeleženci in svedoki, če jih je treba, naj podpišejo na konci, kolikor jih tega zakona določila upravičajo v podpis.
§. 48. Ako ima beležniško pismo pu več pôl, treba jih je sešiti z vrvco, katero je konci pisma pritrditi z belčžnikovim uradnim pečatom.
Enako je tudi, če se da, s pismom pooblastnice in druge priloge zvezovati. Kadar se fake priloge ne dado prišiti, tedaj naj se jim napiše pritožno znamenje in opravilno število železniškega pisma.
§. 49. Belčžniška pisma se praviloma hranijo v prvopisu in to pri tistem beležniku, Prt katerem so zdelana. Stranke namesto prvopisov dohodo odpravke.
Slučaje, ob katerih se beležniško pismo izdaje v prvopisu, določa ta zakon.
§. 50. Bazen posebnih, v tem zakonu navedenih slučajev, beležnik sme prvopis belčž-tiškega pisma samo vsled sodnjega ukaza sodišču izročiti ali belčžniŠki zbornici vsled nje-ttega ukaza.
Kadar je tu. naj beležnik mej svoje spise tja, kjer je bil prvopis, vloži brez koleka (štemplja) poverjen prepis, ki je treba da ga poveri tudi sodišče ali belčžniška zbornica, in kadar se mu prvopis vrne, naj shrani oboje.
Ta prepis naj sp naredi’ po tistih določilih, ki v tem zakonu veljajo o izdavanji odprav* kov (§§. 98, 90).
Dokler se prvopis ne povrne, more beležnik, če mu ne prepove sodišče ali zbornica, '* tega prepisa narejati odpravke; vendar mu je dolžnost, da o izdavanji tacih odpravkov *apiše opombo na prepis, kateri leži mej njegovimi spisi, ter tudi na prvopis, kadar se mu *0pet vrne.
§.51. Ako se dva beležnika vzameta v sestavljanje beležniškega pisma, tedaj je tudi 'Iriigi beležnik odgovoren, da se dela vse po zakonitih propisih.
Razpravo vodi tist beležnik, katerega so naprosile stranke.
Določila o podpisu in pritisku uradnega pečata veljajo obema beležnikoma.
ti«
V, Poglavje.
Posebni propisi o beležnišbem uradovanji.
L ODDELEK.
Zdelovanje beležniških pisem o pravnih izrecilih in pravnih poslih ali opravilih. (Belčiniškl zapisi.)
§. 52. Beležniku je dolžnost, kadar nareja beležnišk zapis, da kolikor more, pozvé vsake stranke osebno sposobnost in upravičenje k sklepu	dotičnega posla ; da	strankam
razbistri pravi pomen ter nasledke tega posla,	in da se uvéri	o	njih trdni in resnični volji ; da
njih izrek po polnem jasno in določno zapise, ter kadar se jim zapis prečita, da jih o njem povpraša sam in se tako zagotovi, da ustreza	njih volji.
§. 53. A ko hote stranke v beležnišk	zapis deti kaka	temna ali dvoumna	določila,
iz katerih bi utegnila	biti pravda, ali katera ne bi imela pravne	moči, ali ako se je	po
pravici bati, da kako	določilo meri na to, da bi se	kdo izmej	pogodnikov prevaril,	naj
deležnik strankam te pomisleke pove, primerno jih učeč. Kadar se stranke poleg vsega tega ne odmaknejo od taci h določil, naj sicer zapis naredi, a vanj izrekoma postavi, kako jih je opominjal.
§. 54. Ako tisti, ki so kacega pisma udeleženi, ali nekateri iz njih mej saboj hote, da bi se beležnišk! potrdilo kako zasebno (privatno), že zdelano pismo, treba je o tem sestaviti beležnišk zapis.
Zasebno pismo je	pred beležnika položiti, da ga	pretehta po	propisu §§. 34, 36,	52
in 53 , ter če naredbi	tega zapisa nij ovire, podpiše	on sam in	prizvani zapisni svedoki
(§. 56), ako jih je treba.
Pismo je potem prišiti k beležniškemu. po splošnih propisih narejenemu zapisu. kateremu je s tem, kar je v njem, potlej dopolnilen del.
§. 55. Treba je, da beležnik stranke ali sam pozna po lici in po imeni, ali da mu potrdita dva svedoka, po lici mu znana, ali prizvani drugi beležnik, da so ti ljudje res isti.
Istotni svedoki rnogo s tistim, o čegar istdti svedočijo, ali z beležnikom biti tu li v razmerji, zaznamenanem v §. 33, a sicer naj bodo, kakoršnemu je bili sposobnemu zapisnemu svedoku.
§. 56. Po dva zapisna svedoka je treba prizvati :
a)	kadar se bi ležnišk zapis dela o dčdniški pogodbi ali o drugi naredbi zadnje volje ;
h)	kadar katera izmej stranck ne zna pisati, ali
c) ne umeje jezika, v katerem sc zdeluje zapis, ali
d) če je slepa, gluha ali nema (mutasta).
Namesto obeh svedokov je tudi môci druzega beležnika prizvati.
Strankam je na izvoljo dano, da tudi oh dingih slučajih razen poprej imenovanih k /.delovanju belčžniškega zapisa privzemo svedoke.	'
§. 87. Zapisni svedoki je treba da so moškega spolu, konci po dvajseti	let	stari	in
deležniku znani po lici, ali da se njih istota potrdi, kakor ukazuje H. 55.
Zapisnim svedokom je razen slučaja, zaznamenanega v §. 65, razumeti	jezik,	v	katerem
86 pismo zdeluje ter konci eden mej njimi je treba da zna citati iu pisati.
V zapisne svedoke ne mogo biti:
a) tisti, kateri so telesno ali duševno taki, da nijso zmožni svedočiti ;
b) beležnikovo pisarniško in služabno osebje;
c) tiste osebe, katerim se ali samim v zapisu odloča kaka korist, ali katere so s kako pri
zapisu udeleženo ali s tako osebo, ki se jej v njem daje prednost, ali z beležnikom
v kacem izmej	razmerij, zaznamenanih v	§. 33.
§. 58. Če je	priziv zapisnih svedokov	potreben,	biti	jim	je pričujočim najpozneje
tedaj, ko se pismo strankam čita in ga podpisujejo.
Kadar stranke izrekoma zahtevajo, mogo se sicer svedoki odpraviti, ko se pismo čita ; ® strankam se je ob	tacem slučaji podpisati v	pričo svedokov	ter	izrekoma dostaviti, da se
Jim je pismo čitalo ali da so ga sami čitali in	da ustreza	njih	volji, ter v pismu je izrekoma
obeležiti, da se je to storilo.
§. 59. Ako se belčžniško pismo zdeluje slepemu človeku, treba da	so	zapisni	svedoki
Pričujoči, kadar stranke govore o določilih, katera je deti v pismo, ter tudi	tedaj,	kadar	se
P'smo od kraja do konca čita, in kadar ga stranke odobravajo in podpisujejo.
V pismu je izrekoma povedati, da se je to zgodilo.
Isto velja, kadar se belčžniško pismo nareja nemâku (mutcu) ali glušcu, m držati se je poleg tega tudi propisov, stoječih v §§. 60 in 61.
§. 60. Glušec, kateri citati zna,	Ireba da pismo sam prečita in izrekoma potrdi, da
je	precital ter našel ustrezajoče	svoji volji. To potrdilo je v pismu postaviti	pred
Podpis.
Ako glušec ne zna citati, tedaj je razen zapisnih svedokov prizvati še enega človeka, äteremu upa in kateri umeje njegovo dopovedovanje sč znamenji.
V zaupnike se brez razločka spolu prizvati mogö tudi take osebe, katere so glušcu ' t'odu	ali v svastvu ali z njim zvezane s	posmstvom ali pohèérstvom ali sč ženitvijo. A	sicer
Ie	tudi	takim zaupnikom imeti, česar je	treba sposobnim zapisnim svedokom.
Deležniku se je o tem, če glušec umeje dopovedovanje sč znamenji ali ne, dostojno Overiti z izkušnjami, ki ne merijo na nič tega, kar pride v pismo, izrekoma je v pismu P°vedati, da se je to storilo.
§.61. Ako se belčžnišk zapis zdeluje glušcu ali nemoglušcu, kateri zna citati in P,s®ti, naj belezniški zapis on sam prečita in sč svojo roko zapiše nanj, da ga je precital er našel ustrezajočega svoji volji.
Če ne zna citati ali pisati, prizvati je dva človeka, katerima upa in katera nmejeta nje-^"Vo dopovedovanje sč znamenji.
Tudi ob tem slučaji veljajo propisi §. 60** v odstavku 3 in 4.
§. 62 Beležnišk zapis se sme v jezici, kateri v deželi, kjer deležnik uradno sloluje, nij navaden, zdelati samo tedaj, kadar stranke izrekoma zahtevajo in če je deležnik temu jeziku postavljen za tolmača. Da je to res, treba v zapis izrekoma postaviti.
Ob tacem slučaji naj deležnik, zvedevši voljo svojih stranek, zdela zapis v tujem jeziku, ter mu prisije poln prelog v enega izmej deželnih jezikov svojega okoliša.
§. 63. Kadar katera izmej stranek ne zna jezika, ki se v njem zdeluje beležniški zapis, prizvati je v razpravo prisežnega tolmača, kateremu je ob enem imeti vse, česar je treba sposobnemu zapisnemu svedoku,
A prizvati posebnega tolmača tedaj nij treba, kadar deležnik ter z njim oba svedoka ali v njiju mesto poklicani drugi deležnik stranke jezik umeje, in ako deležniku, vodečemu razpravo, kadar se stvar suče o deželnem jeziku, potrja višje deželno sodišče, da ga zna (§. 12), a kadar se o tujem jeziku suče, ako mu potrja tisto, ker je njemu postavljen za tolmača. Ob tacem slučaji svedokov nij odpravljati. predno se prečita ves zapis od kraja do konca, ter v zapisu je izrekoma povedati, da se zdeluje brez tolmača zato, ker je ustreženo vsemu, kar se zgoraj zahteva.
§. 64. Ako je po zmislu prvega odstavka poprejšnjega paragrafa prizvati tolmača, naj deležnik po prizvanem tolmači zvé svojih stranek voljo, ter beležniški zapis potem zdela v katerem izmej deželnih jezikov in reče tolmaču, spis preložiti stranki. Če katera stranka zahteva, treba da jej tolmač zdela v njen jezik tega zapisa prelog, kateri se prisije k delež-niškemu spisu.
H. 65. Ce je po določilih §. 56 prizvati svedoke ter stranke hote svedoka tacega. da katere stranke jezika ne umeje ali ne tistega jezika, ki se v njem zdeluje zapis, prizvati je v razpravo tolmača, kateremu je imeti vse, česar je treba sposobnemu zapisnemu svedoku.
To naj svedoku v pričo stranek dopove, o čem seje razpravljalo. ter v zapis je izrekoma postaviti, da se je to storilo.
§. 66. Beležniški zapis, zdelan brez oblicnostij in ostražnostij (previdnostij), ukazanih v §§. 54 do 65. nema javnupisemsk« moči
§. 67. Kadar se beležnišk zapis zdeluje o dedniški pogodbi ali o kaki drugi naredbi zadnje volje, držati se je tudi posebnih propisov občnega državljanskega (civilnega) zakonika o veljavnosti take naredbe.
Beležnik in prizvani zapisni svedoki mogö, če so k temu sposobni, tudi biti za svedoke zadnje volje, ter nij tretjega svedoka treba prizvati, ako se prizoveta dva taka deležnika, katera sta oba zakonito sposobna, svedočiti o zadnji volji.
§. 68. Pod izgubo javnopisemske moči je vsacemu beležniškeinu zapisu treba
imeti :
a) kraj, potem leto, mesec in dan bivše razprave;
b) ime in priimek ter uradni sedež prvega in tudi druzega deležnika, če je bil v pričo
(§. 56, drugi odstavek) ;
c) ime in priimek stranek ter prizvanih zapisnih in istôtnih svedokov, zaupnih ljudi j
tolmačev, ako jih je bilo;
d) potrdilo, da beležnik po lici zna stranke in svedoke, ali da mu je ter kdo mu je pod
pričal njih istdto;
e) obsežek posla, z ozirom iva pooblastnice ali druge priloge, če so;
f) na konci pristavek, da seje strankam zapis prečital, ali imenovanje tistih obličnostij, katere so po tega zakona propisih čitanje nadomestile, ter pristavek. da stranke zapis odobrujejo ;
g) podpis stranek , ter če je po tega zakona določilih treba prizvati svedoke , zaupne ljudi ali tolmače, podpis tudi teh.
Istôtni svedoki se mogo podpisati ali na konci pisma ali pod izrečenim potrdilom o istôti.
Ce kaka stranka ali svedok ne zna pisati, naj se podkriža, a treba je, da ime take stranke pripiše kak svedok ali drugi beležnik, in taeega svedoka ime drugi svedok.
Ako bi se stranka ni podkrižati ne mogla, treba da se ta ovira izrekoma zapiše ter da jo zapisni svedoki posebno potrdijo.
h j Podpis beležnikov s pritiskom njegovega uradnega pečata, in ob slučaji druzega odstavka §. 56, obeh beležnikov.
Beležniku je vrhu tega, kakor mn povedo ali po svojem znanji v zapis postaviti stan in prebivališče stranek, zapisnih in istôtnih svedokov, zaupnih ljudij in tolmačev, posebno tedaj, ako sc zdi potrebno s tem osebo določneje zaznamenuti. A če se zapis tudi ogne tega določila, vendar mu to ne jemlje javnopisemske kreposti.
H. 69. Pooblastnice in druge priloge k belčžniškemu zapisu mogô stranke podati v izvirnem spisu ali v prepisu. A ta pisma zaradi tega. če so na os ta v o založena pri belež-hiku, ne dohod» nič večje verjetnosti, nego so imela poprej, ako jih izdavatelj ne potrdi v beležniškcm zapisu.
Priloge, katerih nijso že podpisale stranke ali katere ni j so javna pisma, naj podpišo stranke ter tudi zapisni svedoki ali drugi beležnik, če so v pričo. Priloge citati je samo toliko treba, kolikor zahtevajo stranke.
II.	ODDELEK.
Zapisi o naredbah zadnje volje z močjo sodnjih zadnjevoljskih naredeb.
H. 70. Zadnjevoljske naredbe, katere se pred dvema beležnikoma ali pred beležnikom in dvema svedokoma ustno izreko ali pismeno podadč, čislati je za enake sodnjim zadnje-voljskim naredbam, ako so se po občmh propisih o belčžniškem uradovanji zdelale, ozirom^ sprejele, in ako seje ob tem delalo, kakor propisi o sestavljanji sodnjih zadnjevoljskih naredeb ukazujejo v §§. 569, 587—592 in 594—596 o. drž. (civ.) zak., ter pazilo na oblično-sti, zapovedane v §§. 72 in 73 tega zakona.
H. 71. Ob /delovanji ustnih zadnjevoljskih naredeb naj beležnik primerno pouči za-veščatelja (zapustnika), če hoče postavljati temna ali dvoumna določila, iz katerih bi pravda utegnila priti ali katera ne bi mogla imeti veljavnosti, kakoršne žel/ zaveščatelj.
Kadar se zaveščatelj poleg vsega tega ne odmakne od tacih določil, naj beležnik sicer zdela zadnjevoljsko naredbo, a vanjo izrekoma postavi, kako ga je opominjal.
§.	72. Ako je zavesčalelj slej), gluh. nem ali nemogluh, treba se je	tudi ob tem slu-
čaji vladati po propisih, ukazanih v §§. 59—61, in če zaradi njegovega jezikovega neznanja pristopi kak izmej slučajev, zaznamenanih v §§. 62 — 64 , držati se je tudi propi' sov, tamkaj zapovedanih.
H. 73. O uradni razpravi je narediti zapisnik po določilih H. 68.
Ako bi se stranka ni podkrižati ne mogla, treba da se ta ovira izrekoma zapiše ter da jo zapisni svedoki potrdijo.
Če	se zadnjevoljska	navedba pismeno izroča, na iz volj o je dano stranki, da svoj pečat
udari na	zapor zavitku, v	katerem je zadnjevoljska navedba. Kadar se to	zgodi, omeniti je
v zapisniku.
§. 74. Pismena,	po §, 70 beležniku izročena zadnjevoljska	navedba	se more	povrnit'
pokladatclju, a edino	tedaj, kadar osebno zahteva, ali kadar	zahteva	kdo tak, kateri
izkaže nalašč v ta namen dano , uradno poverjeno poohlastnico. O vračevanji je zdelati beležnišk zapis.
S takim vračilom zadnjevoljsko ustanovilo izgubi' moč s od nje zadnjevoljske navedbe.
H. 75. Propisi §§. 70 — 73 veljajo tildi tedaj, kadar stranka oporeka tako zadnjevoljsko navedbo, katera ima krepost sodnje zadnjovoljske navedbe.
Če je oporečena zadnjevoljska navedba bila zdelana pri beležniku, zabeležiti jo oporoko v zapisniku, takoj	spočetka narejenem, a kadar se oporekava beležniku	izročena	pismena
zadnjevoljska navedba,	zabeležiti nanjo, ne samo na zavitek.
Enako zabeležiti je treba tudi tedaj, kadar beležnik o oporok, zdeluje beležnišk zapis« ali kadar se oporeka taka zadnjevoljska navedba, o kateri je on beležnišk zapis zdelal.
III.	ODDELEK.
Svedočila o dejanjih in izrecilih.
H. 70. Deležniki imajo pravico po tega oddelka določilih dajati svedočila :
uJ da se prepisi zlagajo z izvirnimi pismi (poverilo) ;
b) da so prelogi natančni ;
c) da so podpisi pristni (legaliziranje) ; d j o kateri dobi so se pisma pokazala ;
e) o tem, da kak človek še živi ;
f) o priznanjevanji izrecil;
g) o sklepih društvenih občnih zborov ;
h) o protestih menic in trgovinskih papirjev ;
i) o druzih dejanjskih dogodkih.
Javnopisemsko dokazno moč imajo ta svedočila tedaj, če se zdelajo in izdadé po pf°' piših, o izdavanji vsacega svedočila posebe veljavnih, stoječih v naslednjih HH. 77—90.
a)	Poverilo prepisov.
§. 77. Deležnik sine tedaj poveriti, da se prepis ujemlje z izvirnim pismom, kadar je Prepis narejen v jezici, katerega deležnik umeje.
Deležniku je prepis tenko primeriti s prvotnim pismom, ter na prepis postaviti poverilo, •la se po polnem zlaga.
Ako so mesta v pokazanem pismu izpremenjena, prečrtana, vlaknena ali na strani dostavljena, ako je pismo raztrgano ali po vnanji obliki očitno pomisleka vredno, naj se to v poverilnem dostavku pove.
V dostavku bodi tudi, če je pokazano pismo po vidu izviren spis ali odpravek ali prepis, ter če ima kolek (štempelj), in kakšen je.
Da bi se to vpisovalo v opravilni iskalnik ter prvotno pismo vlagalo v beležnikove zapise, nij treba.
b)	Poverilo prelogov.
§. 78. Deležniki, kateri so kacemu tujemu jeziku postavljeni za tolmače, imajo tudi pravico, beležuiški poverjati preloge v tem jeziku ali iz njega narejene, katere so oni sami zdelali ali pretehtali.
Isto velja o poveljevanji prelogov iz deželnega jezika v drug deželni jezik, če je deležnik dobil pravico, v obeli jezicih zdelovati beležniška pisma.
Poverilo je na sam prelog prvo pisno postaviti ter prelog pridružiti preloženemu pismu z nitjo in uradnim pečatom.
Da bi se to vpisovalo v opravilni iskalnik ter prvotno pismo vlagalo v beležnikove Zapise, nij treba.
c)	Poverilo podpisov (legaliziranje).
§. 79. Z legaliziranjem deležnik s vedoči, da je stranka pismo v pričo njega svojeročno Podpisala ali pred njim priznala, da je na pismu stoječi podpis njen. Če stranke po lici ne Zna, treba da mu njeno istôto potrdita dva svedoka, po lici mu znana.
Svedočilo je z izrecno opombo, da deležnik podpisnika po lici zna, ali da sta mu njeno istôto potrdila dva svedoka, katera je imenovali, prvopisno postaviti na legalizirano pismo. Deležniku je, o čem govori pismo, samo toliko zvedeti, kolikor je treba zabeležiti v zapisnik. On nij odgovoren o tem, o čemer govori pismo, niti ne o izdateljevem upravičenji.
d)	Svedočilo o dobi, v kateri se je kako pismp pokazalo.
§. 80. Svedočilo o dobi, v kateri se deležniku pokaže kako pismo, naj deležnik na samo to pismo postavi prvopisno, pridevâje dan, mesec in leto, če je treba tudi uro, v ka-teri se mu je pismo pokazalo.
(Slereeieeh).	^
Ako se zahteva in bi se zdelo treba, pristaviti je tudi svedočilo o istôti pokazal-čeve osebe, držčč se propisov §. 79.
e)	Svedočila, da kak človek še živi.
§.81. Beležniku je samo tedaj svedoeiti, da kak človek še živi, kadar osebo, katere življenje je potrditi, zna po lici ali mu njeno istôto podpričata dva istôtna svedoka.
V prvopisnvm svedočilu naj se potrdi, da je pred beležnikoin osebno bila stranka, o čegar življenji se svedoči, z dnevom, mesecem, letom, in če se zahteva, tudi z uro, kedaj je to bilo, ter z dostavkom, kako se je njena is to ta dosvedočila. (§. 79).
§. 82. Ob dajanji svedočil, navedenih v §§. 79—81, naj beležnik naredi zapisnik ter vanj postavi vsa dejanja, katera je v svedočilu potrditi. Zapisnik naj podpiše stranka io oba svedoka, ako sta prizvana.
Če katera stranka ne zna pisati, naj se podkriža ter naj se prizoveta dva svedoka, katerih eden pristavi podpisnikovo ime. Kadar en svedok ne zna pisati, naj njegov kriz drugi svedok potrdi.
fj Svedočilo o prizna njeva nj i izreci!.
§. 83. O izrecilih od stranke na stranko ima beležnik tedaj pravico dajati svedočila, kadar je izrecilo namenjeno, uterditi kako pravno veljavnost.
Kar stranka zahteva, o tem je narediti beležniku zapisnik ter vanj od besede do besede postaviti izrecilo, katero je priznaniti. Zapisnik naj stranka podpiše. (§. 82).
Sč zapisnikom naj beležnik ide v tisto prostorišče, kamor ga prosi ta stranka, da önej stranki tam priznani izrecilo.
O dejanji in dobi svojega priznanila je beležniku zapisnik nadaljevati. Odgovor one stranke se v zapisnik sme postaviti samo tedaj, če ona zahteva ali privoljuje ter zapisnik v odobrilno znamenje podpiše. (§. 82, odst. 2.)
§. 84. O priztianilu je proseči stranki, ter če ona stranka zahteva, tudi njej dah prvopisnu svedočilo. V svedočilu naj bodeta imeni obeh stranvk, izrecilo od besede do besede, dan, mesec, leto, in če je treba, tudi ura, katero se priznanja.	Odgovor	one stranke
se v svedočilo sme postaviti samo tedaj, če je postavljen v zapisnik. (§. 83.)
Ako bi se zdelo treba (§. 79), pristaviti je tudi svedočilo o osebni istôti proseč6 stranke. Razen tega slučaja beležnik nij porok za istôto proseče stranke.
§ 83. Če stranke, katerej je izrecilo povedati, nij v odkazanem prostorišči, ali c6 krati beležniku dohod ali posluh, naj beležnik, ako zahteva proseča stranka, odpravek svedočila po pošti rekomandiran pošlje onej stranki, ali naj položi ta odpravek pred sodišče, kateremu je potem narediti, da se vroči po redu civilne pravde.
Ta dogodek j c postaviti v zapisnik in v svedočilo ter ob enem	zabeležiti	,	kaj se	)e
storilo onej stranki v priznanilo.
§. 86. Stranka, katera kako izrecilo hoče priznaniti drugi sfranki (§. 83), more to od deležnika tudi pismeno ali po telegrafu zahtevati ; pismo ali telegram ob tacem slučaji Nadomešča prošnjo v zapisniku, ter naj se p riši je k zapisniku, katerega je narediti.
V svedočilu je deležniku povedati, da se mu je prošnja poslala, kakor je bilo zgoraj rečeno.
g)	S ve (ločilo o sklepih občnih zborov.
§. 87. Oh svedočilu občnozborskih sklepov delničarskih ali druzih društev je deležniku, pridevajočemu kraj in čas tacega zbora, narediti zapisnik ter vanj na tanko postaviti sklepe tam ukrenene ter vse dogodke, ki so se v zboru v pričo njega vršili, in vsa povedana 'zreeila, kar je važnih zaradi presojila o rednosti te dogodbe.
Zapisnik naj podpiše tist, ki je zboru prvosedoval, in dva druga zborova družabnika.
Če se zdi treba, more se postaviti v zapisnik tudi potrdilo o prvosednikovi istôti ali drugih, v zboru bivših oseb (§. 79). Ako tega potrdila nij, deležnik niti porok nij o istôti v zapisniku imenovanih oseb.
Svedočilo, dano v prvopisu, treba da objema ves zapisnikov obsežek.
h)	Svedočilo o d e j a n j s k i h dogodkih,
§. 88. O drugih dejanjskih dogodkih, posebno o ponudnih razpravah, o razigrah ali ° izkazovanji kakih stvarij ima deležnik pravico narejati svedočila, ako so namenjena utrditi kako pravno veljavnost in če se je dejanje godilo pred očmi deležnika samega.
V ta namen je deležniku, prizvavšemu dva po lici znana svedoka, narediti zapisnik ter v njem na tanko popisati dogodek, bivši pred njegovimi in obeh svedokov očmi', dostavili kraj in čas tega dogodka, ime in priimek proseče stranke in drugih oseb, deležnih tega dejanja. Če se zdi' treba in se zahteva, dosvedočiti je v zapisniku istôto proseče stranke in drugih, tega dejanja deležnih oseb. (§. 79.)
Zapisnik naj podpišeta oba svedoka in proseča stranka. (§. 82, odst. 2.)
V prvopisno danem svedočilu treba da je ves zapisnikov obsežek.
i)	Protesti o menicah in trgovinskih papirjih.
§. 89. Kadar deležnik zdeluje proteste o menicah ter o njih drži kazalnik, naj izpolnjuje zdaj veljavne posebne propise.
Po istih propisov zmislu se dela tudi tedaj, kadar je deležnik prošen, izreči protest 11 trgovinskih papirjih, slovočih na ukaz. (Čl. 301 in 302 trg. za k.) Zdelane proteste je Postaviti v splošni protestni kazalnik, p ml e v:ije, da se protest nij izrekel o menici nego o druzem trgovinskem papirji.
§. 90, Beležnik, kateri ima pravico v tujem jezici zdelovati beležniško zapise, sme v tem jezici tudi svedočila dajati.
IV.	ODDELEK.
Dajanje odpravkov, prepisov, izpiskov in svedočeb.
H. 91. Dokler sam beležnik hrani svoje zapise, ima edin on pravico, iz njih dajati odpravke, svedocila in prepise.
Koliko je o tem izimka ob pomadah in kadar beležnika nadomešča podstav, določata §§. 103 in 123. Ce ob tacem slučaji drug beležnik dâ odpravek ali svedočilo , treba je dobljeni uradni poziv vanje postaviti.
§. 92. Od beležniških zapisov se dajo odpravki in poverjeni ali nepoverjeni prepisi-Da je pismo odpravek ali samo prepis, to mu je na čelo postaviti z napisom.
§. 93. Odpravke od beležniških zapisov je smeti, ako v pismu nij kako drugače pogojeno, izdajati samo tistim strankam, katere so bile pri zdelovanji pisma udeležene, ter vsakej mej njimi samo po enkrat.
Večkratne odpravke sme beležnik tem osebam izdajati samo tedaj, kadar pritrdijo tisti, ki so bili pri pismu udeleženi, ali kadar oseba, zahtevajoča odpravek, beležnik» svoj poprejšnji odpravek zopet vrne zaradi kacega nedostalka (pomanjkljivosti), ali kadar dokaže, da se je izdani jej odpravek »mrtvil zaradi izgube, ali kadar beležnik» veli sodnji poziv.
Tak poziv je moči dati samo tedaj, kadar prosnik dovolj verjetno dokaže, da res potrebuje novega odpravka, in kadar ob enem nij o tem kacega upravičenega pomisleka.
Prošnjo je vpoložiti prvostopenjskemu sodišču, v katerega okoliši beležnik uradno stoluje, ter z odlokom rešiti. Ako se vanjo privoli, priznanili je tistim, kateri so pri pismi' udeleženi. Pritožbe proti privolitvi nij.
§. 94. O pritrdil» udeležencev v izdatev zopetnega odpravka j-- zdelati beležnišk zapis. Ob tem in tudi ob slučajih druzega odstavka §. 93*' je v poverilnem dostavku izrekoma povedati uzrok, zakaj se zopeten odpravek daje, ter ob enem zabeležiti, ali je tu odpravek drugi, tretji ali še večkratni.
§. 91). Poverjeni prepisi od beležniških zapisov se mogo, če pri zdelovanji nij bil° nič druzega pogojeno, tistim, kateri so na svoje ime udeleženi, potem njih zakonitim zaslop' nikom, pooblaščencem in pravnim naslednikom izdavali po večkrat, tudi ako sč svoje stran' prosijo.
O teh osebah isto velja tudi kar se tiče dajanja nepoverjenih prepisov in privolita v pregled.
Kakim drugim osebam se sme v pregled in v jemanje nepoverjenih ali poverjenih prepisov edino s pritrditvijo tistih udeležencev, kateri bi mogli sami iskati pregleda ali prepis1*1 ter poleg tega samo tedaj privoliti, kadar dokažejo, da jim je v pravnem zmislu kaj do le stvari, in če ob enem nij kacega pomisleka o privolitvi. Ako belčžnik s taeega pomislek6 pregled ali prepis krati, more se stranka pritožiti heležniški zbornici.
§. 91). Od zapisnikov, zdelanih o zadnjevoljskih naredbah, in od zadnjevoljskih bedniku pismeno izročenih namleli izdavajo se poverjeni in nepoverjeni prepisi. Isto velja tud' tedaj, kadar se o zadnje v oljski naredbi zdela belčžnišk zapis.
A izdavati jih je, dokler zaveščatelj še živi, samo njemu ali njegovemu pooblaščencu, o tem poslu uradno poverjeno pooblastnieo imejočemu, a po zaveščateljevi smrti stöperv tedaj, kadar je že bil so d »ji razglas.
Dan tega razglasa je na izdanem prepisu zabeležiti,
H. 97. Svedočila, kakoršna so zaznamenana v §§. 81 — 89, naj beležnik izdava tudi po večkrat in vsem tistim osebam, katere dokažejo, da jim je v pravnem zmislu kaj do te stvari. Istim osebam je, če zahtevajo, tudi izdavati poverjene prepise od zapisnika, narejenega zaradi svedočila.
Ako bi se izdatev tacega svedočila ali prepisa kratila, môci se je pritožiti beležniški zbornici.
§. 98. Odpravki naj se s prvopisom ujemajo do besede in bodo taki, da jih je lehko citati, pisani brez praznih presledkov ter v bistvenih delih brez okrajšil. Nič se ne sme prečrtati, izpraskati, vtekniti ali zgoraj nadpisati ; vendar je smeti izpremembe, popravke in dostavke, v prvopisu navedêne z dostojnimi obličnostmi, ne opominjâje, da so izpremembe, popravki in dostavki, devati na samo tisto mesto, kamor spadajo po zmislu govorske zveze.
V zapisovo govorsko zvezo je tudi prepise pooblastnic in ostalih zapisovih prilog tako vtekniti ali z njo združiti, da nij dvomiti, da splošni poverilni dostavek obseza tudi te priloge; vendar jih je v poverilnem dostavku v misel vzeti.
Če se stvar ne suče o odpravku beležniškega zapisa, kateri ima zvršilno moč (§. 3), mogö sc priloge v odpravku preskočiti, ako zahtevajo stranke. A v poverilnem dostavku je izrekoma povedati, da je stranka to zahtevala.
§. 99. Beležnik treba da poveri vsak odpravek. Poverilni dostavek je deti na konec odpravka. V njem je potrdilo, da se odpravek zlaga s prvopisom, ležečim v beležnikovih zapisih, povedba, kateri osebi je odpravek namenjen, ter dan, mesec in leto odpravka.
Beležniku ga je podpisati in udariti nanj svoj uradni pečat.
H. 100. Odpravek, kateri se ne bi držal propisov, zapovedanih v tem oddelku, niti ne bi imel javnopisemske moči.
§. 101. Beležniku je na prvopisu, ležečem v njegovih zapisih, ali če tukaj nij prostora, na prišitej mu poli zaznamenati izdatev vsacega odpravka ter imenovati osebo, katerej se je izgotovil, in dan odpravka.
Kadar se daje zopeten odpravek, naj se prejeti sodnji poziv ali povrni ni odpravek shrani poleg prvopisa ter na povrnenem odpravku zabelčži, da se je povrnil ter izgubil krepost javnega pisma.
§. 103. Ako beležniško pismo obseza več samostojnih pravnih opravil, tedaj sc udeležencem namesto polnega odpravka more tudi iz pisma dati okrajšan izpisek o posameznih izmej teli pravnih opravil.
Da je odpravek samo okrajšan izpisek, to je treba v njem povedati. Okrajšan izpisek »ema zvršilne moči, omenjene v §. 3.
Ob dajanji izpiskov se je držati določil, katera so v tem oddelku o dajanji odpravkov.
Svedočbe, da kak beležnišk zapis res biva, naj beležnik daje tistim, kateri so upravičeni jemati poverjen prepis tacega zapisa.
§. 103. Beležniku je dolžnost, skrbeti, da odpravki, izpiski in prepisi, katerih nij nad tri pôle, odhajajo brez pomude ter najpozneje v treh dnevih, a kadar so večji, v primernem roku.
Pritožbe o pomudah je podajati belčžniški zbornici, katera naj odpošlje druzega beléznika v zvršitev, če se zdi treba.
V.	ODDELEK.
Prevzemanje pisem v hrambo ter novcev in vrednostnih papirjev v oddavanje dragim ljudem ali v založbo oblastvom.
§. 104. Belčžniki imajo pravico, pisma vsake vrste, mej njimi tudi menice, jemati v hrambo.
A gotove novce, javna dolžna pisma in druge vrednostne papirje splošnega občila ima beležnik vsled svojega urada samo pravico v hrambo za nekaj časa jemati po določilih §§. 107 do 109. '
H. 105. Kadar beležnik prevzema pisma, treba da naredi zapisnik ter vanj postavi kraj in čas oddajatve, pokladeteljevo ime in priimek ter stan in prebivališče, potem zname-novanje oddanih pisem ter osebe, katerim pokladatelj morebiti hoče da se pisma izročč. Zapisnik naj podpiše stranka in beležnik, kateri naj tudi svoj uradni pečat nanj udari,
Ako se beležniku pisma posljo z dopisom, tedaj je dopis namesto zapisnika.
Stranki naj se da prejémnica.
§. 106. Kadar beležnik prevzeta pisma zopet oddaje, naj mu prejemnik potrdi v pre-vzémalnem zapisniku ali v druzem, posebe o tem zdelanem zapisniku, da jih je res dobil (§. 82, odstavek 2).
Če beležnik prejemnika ne zna po lici, naj	beležnik v	istôtno potrdilo prizove	dva
svedoka, katera treba da zapisnik tudi podpišeta.
Ako se o prejem nem potrdilu naredi poseben zapisnik, tedaj je oddatbo v prevzemalo! zapisnik zabeležiti, opiraje se na posebe narejeni zapisnik.
§. 107. Gotove novce, javna dolžna pisma in druge vrednostne papirje splošnega občila ima beležnik vsled svojega urada samo tedaj pravico prevzemati, ako mu jih ob nacejanji belčžniškega pisma stranka izroči, da jih on potlej odda kacemu povedanemu prejemniku ali založi oblastvom na ostavo.
Beležniku je ob prejemanji narediti zapisnik in	vanj	postaviti opravilno	število
splošnega in posebnega iskalnika, kraj in čas prevzéinanja ter na tanko povedano vsoto prejetih novcev in papirjev s pokladateljevim imenom in njegovim izrecilom, kaj je storiti z izročenimi novci in vrednostnimi papirji.
Ako se je priposlalo z dopisom, tedaj je	dopis	prišiti	k zapisniku, ki se	o	tein
naredi.
Pokladatelju naj se dâ prejemnica. Prevzete stvari' je hraniti vsako v svojem zavezku (paketu.)
§. 108. Beležniku je narediti, da sc založba sodišču ali kacemu druzemu oblastvu opravi brez pomude.
Beležnik naj vsote, podane v preizročitev kaki drugi osebi, preizroči najpozneje v 14 dneh, če pokla datelj nij drugačnega obroka odločil. A ko beležnik ne more narediti, da bi se preizročitev dognala v omenjenem roku, naj po zvršetku te dobe brez kakšne pomude prevzete vrednosti ali pošlje vrnit pokladatelju ali založi sodišču na ostavo.
H.	109. Kadar se oddaje naznačenemu prejemniku, tedaj se je beležniku vladati po določilu §. 106, a prejemnico od urada dobljeno o tem, da se je založba zgodila, treba prišiti k prevzémalnemu zapisniku.
Pokladatelju naj se priznani, da se je oddalo ali založilo.
VI.	Poglavje.
Kako se dela s hranjenimi spisi in pišejo znameniki.
§. 110. Beležniku je vse zapise, katere sam naredi', in katere mu izroče stranke ali odkaže beležniška zbornica, d e vati v red po tekočem opravilnem številu ter skrbno pod ključem hraniti v brezopasnem (varnem) in suhem kraji svojega stanovanja ali svoje pisarnice.
Če kako beležniško pismo naredita dva beležnika, naj prvopis hrani tist beležnik, kateri je vodil razpravo.
§. 111. Kadar beležnik zve, da je umrl kdo tistih ljudi j, o čegar zadnjevoljski naredbi je on zdelal belcžnišk zapis, ali kateri je po §.70 zadnjevoljsko na red bo pred njim ustno ■zrekel ali mu jo pismeno podal, naj, poziva ne čakaj e, zadnjevoljske naredbe in zapisnikov prvopis, ako se je bil morebiti napravil po §. 73 , vpoloži sodišču svojega uradnega sedeža, ali če je tam dedniško sodišče, mahoma temu v razglas. Pri sodišči se taköj v pričo beležnika zapisnik sestavi, kakšni so se našli pečati, ako so bili pritisneni, ter tudi o razpečevanji.
Po razglasu se vrnejo vpoloženi prvopisi beležniku, kateri treba da njih poverjene prepise brez pomude izroči sodišču.
Prepisarmo je plačati iz ostaline. Zadnjevoljske naredbe, katere je beležnik samo hranil po §. 1 04, naj sodišču na prejemno potrdilo izroči v prvopisu.
Kadar tisto sodišče, ki razglaša, nij ob enem dedniško sodišče, naj ono poverjen Prepis ali prvopis zadnjevoljske naredbe, katero je beležnik po §. 104 bil samo v hrambo Prevzel, z razglasnim zapisnikom vred pošlje dedniškemu sodišču.
§. 112. Belezniku je dolžnost pisati splošen opravilen iskalnik (repertorijo), v katerega mu je po časovem redu postavljati vsako belčžniško uradovanje, kar se jih pri njem z vrši.
Od zapisovanja v opravilni iskalnik se iznčmajo samo :
a) protesti o menicah in tergo vinski h papirjih, o katerih je imeti poseben iskalnik (§• 89);
b) tista svedočila, o katerih pričujoči zakon to izrekoma dovoljuje.
Belčžniška zbornica opravilni iskalnik, imejoč število na vsaki stranici, belezniku daje ob njegovih troskih, ter v njem je ali po 25 ali po 50 ali po 100 listov, kakor beležnik sam hoče. Prvosednik belčžniške zbornice zaznamena, koliko listov je, in podpisa vsi zadnji list izdavanega iskalnika udari nanj uradni pečat belčžniške zbornice; njemu je v poseben znamcnik postavljati števila teh listov in dobo njih izdavanja. Belezniku ne sine rabiti noben drug opravilen iskalnik, ter v novega pisati mu je pričeti stöprv tedaj, ko je stari že ves napolnjen ter pristojno podpisan (§. 115.)
§.113. V iskalniku treba da so ti predelki ali rubrike, v katere je pisati:
a) tekoče opravilno število ;
b) datum, ali : dan, mesec in leto zapisa ;
c) ime in priimek, stan in prebivališče stranek ;
d) stvar, o kateri je pogodba ali opravilo s povedano vrednostjo, ako je v pismu določena, in z omenjenim kölekom tega pisma;
e) pristojbine, katere zahteva beležnik;
f) kake opombe.
§. 114. Iskalnik je razločno, brez izpraskavanja ter tako pisati, da od opravilnega do opravilnega števila ne ostaje za vso vrsto praznega prostora.
Deležniku je vsako stran iskalnika posebe podpisati, kadar je koli napolnjena, ter na prvo in poslednjo stran udariti svoj uradni pečat.
§.115. V prvih deset dnevih vsacega koledarskega četrtletja treba da beležnik opravilnega iskalnika tenek prepis, katerega sam poveri, in če je iskalnik že ves popisan, tudi sam iskalnik poda belčžniške zbornice prvosedniku.
Temu ga je pregledati, najdene hibe. če more, odpraviti ali belčžniški zbornici o njih podati primerne nasvete. Prvopisni iskalnik naj zopet vrne brez pomnile, na konci, ako j6 ves napolnjen, svoj pregled nanj potrdi vsi in podpisavši ga.
§. 116. Razen splošnega opravilnega iskalnika je beležniku tudi naslednje knjig6 držati :
a) abeceden znamemk vseh stranek, o katerih je v iskalniku kaj vpisano, z dostavljenim' vsemi opravilnimi števili tistih iskalnikovih vpisov, ki se te-stranke tičejo;
b) poseben abeceden znamem'k vseh oseb, o katerih je zadnjevoljska izrecila zdelal uh v hrambo prevzel, tudi z dostavljenimi dotičnimi opravilnimi števili. Če oseba umerj6» ali če zadnjevoljsko naredbo oporeče ali zopet v svoje roke vzame, treba to v zna-menik zabeležiti ;
c) zazuamemk o prevzetih novčnih vsotah in vrednostnih papirjih (§§. 107 do 109), s pridetiin dotičnim opravilnim številom iz iskalnika ter s pokladateljevim in odmčnje-nega prejemnika imenom ;
d) iskalnik o protestih (§. 89) ;
e) znamenik iz novin svoje kronovinc sestavljen o vseh osebah, ki so po tej kronovini pod oskrbnikom zato, ker so izrečene za blazne, glupoumce ali raztoenike (zapravljivce), o katerih se je očetovska ali oskrbnikova oblast podaljšala čez doletno starost, ali o katerih imovini je bil razglašen konkurz.
Ta znamenik je vedno imeti prilepljen v pisarn ici, ter če beležnik umerje ali stopi iz službe, preizročiti ga je nasledniku njegovega sedeža.
VII.	Poglavje.
Belčžniški kamlidatje in belčžniški podstavi (substitut!.)
§. 117. Vsak beležnik si more v pisarnieo privzeti podpornih delavcev ter jih pod svojim vodstvom in nadzorom izobraževati v belčžniški posel.
Te podporne delavce je za belčžniškc kandidate smatrati samo tedaj, kadar so v to 'He vpisani v imenik, ki ga ima belčžniška zbornica.
Zaradi vpisovanja v ta imenik je beležnikti njih vstop v svojo pisarnieo in tudi odstop 'z nje ali kak presledek v vaji mahoma naznaniti k belčžniški zbornici. Delo pri bcležniku se Z!> belčžniško vajo šteje stoprv od onega dne, katerega belčžniški zbornici doide naznanilo
0 vstopu v pisarnieo.
Deležnik je odgovoren, da je tudi res kandidat, v njegovi pisarnici bil ves čas vadbe, kar ga je on potrdil.
§. 118. Beležniška zbornica drži znamenik o vseh bclčžniških kandidatih svojega °koliša.
V ta znamenik je zapisovati dan vstopa v vadbo in odstopa iz nje, beležnik, pri katerem je bila vadba, uspeh opravljene preskušnje ter druge okoljnosti, ki bi utegnile biti važne Zaradi kandidatove povzdige za beležnika.
Za belčžniškcga kandidata vpisati je moči samo tistega, kateri ob vpisu izkaže, da je
1 Uspehom opravil konci dve teoretični državni preskušnji, mej njima pravosodnjo , ali se Sčl cesti pravoslovskega doktorstva.
Vadba treba da je samo pri bcležniku ; kandidatu nij dovoljeno, ob enem se tudi pri jjjlvetniku ali pri sodišči vaditi, niti ne delati v kaki drugi državni ali zasebni službi, katera 11 kratila samoedino belčžniško vadbo.
Zbornici ter zlasti nje prvosčdniku je čuti, da se belčžniški kandidat je res tudi pri Kužniku vadijo tako, kakor ukazuje zakon.
(»'««»eh.)	44
Svedočbe o dovršeni vadbi daje beležnik a poti ja belčžniška zbornica, poprej, ako bi se zdelo treba, ovčdevši, kako so stvari bile.
§. 119. Kadar je treba podstava dati beležnikn zaradi odpusta, bolezni ali oddaljenosti, zaradi časnega ali vednega odstranka od službe, zaradi smrti ali izstopa ali zaradj česa druzega, naj ga po belčžniške zbornice nasvetu vmčsti ono prvostopmjsko sodišče ’ katero je v sedeži te zbornice.
Za podstava more biti samo beležnik istega sodnjega okoliša, kamor spada izpraznjeno mesto, ali tudi tak beležnišk kandidat, kateri ima vse, česar je treba v dobitev belčžniške službe. Ob odpustu ali bolezni naj sposobnega podstava nasvetuje sam beležnik, kateremu ga je treba, a ob drugih slučajih belčžniška zbornica.
§. 120. Ob nujnih slučajih tudi prvostopinjsko sodišče, v katerega okoliš izpraznjeno mesto spada, more za tedaj vmčstiti podstava, ne čakaj e. od belčžniške zbornice niti nasveta niti priporočila. Treba je, da ob enem po propisu §.119 priznanilo belčžniški zbornici in tudi sodišču v njenem sedeži pošlje zaradi tega, da se podstav vmčsti.
§. 121. Kadar se beležnišk kandidat za podstava dene namesto belčžnika, časno odstavljenega, naj sam da zaiožnino. Razen tega slučaja naj v podstava izbrani belčžniški kandidat zakonito propisano zaiožnino da samo tedaj, kadar beležnik, na čegar mesto pride, izrekoma ne pritrdi, da on sè svojo zaiožnino hoče porok biti za njegovo uradovanje. Tako belčžnikovu izrecilo treba da belčžniška zbornica naznani državnemu pravilniku svojega sedeža.
§. 122. V podstava devčnemu kandidatu je pred nastopom svoje službe priseči za belčžniškega podstava pred onim prvostopmjskem sodiščem, katero ga je vmestilo, če nij zv poprej kdaj za podstava prisezal. Tudi mu je potrebno število svojih podpisov položiti pred to sodišče.
Dan, katerega podstav službo nastopi, sodišče odloči ter ga naznani oblastvom, imenovanim v §. 16, a če seje beležnišk kandidal vmestil za podstava, odpošiljajo jim ob enem tudi po enega iz vpoloženih podpisov. Podstavil naj se da vmestni dekret.
§. 123. Podstavil je v belčžnika mesto opravljati vse njegove posle ter pisati njegove opravilne iskalnike in znamrnike.
Podpisujoč belčžniška pisma dostavlja, da je podstav, a opiraje se na svoj vmestu' dekret.
Če nij sam beležnik, rabiti mu je uradni pečat onega beležnikn, v čegar mesto je podstavljen.
Deležnikom veljajoči propisi sc raztezajo tudi nanj, ter heležnikom za enacega sC smatra, posebno kar se tiče nadzorh in ustrahovalnega postopanja.
Dokler podstavilo trpi, podstavljenemu beležnikn nij dovoljeno, da bi sam beležnišk' uradoval.
VIII.	Poglavje.
Beležniški zbori in beležniške zbornice.
§. 124. Kolikor bcležnikov po okoliši kacega prvostopiujskega sodišča uradno sloluje, vsi ti so beležnišk zbor.
§. 128. Vsacemu okolišu prvostopiujskega sodišča, po katerem je konci 15 beležniš-kih mest ustanovljenih, naj se iz belčžniškega zbora osnuje beležniška zbornica.
Zbornici bodi uradni sedež tam, kjer stol uje sodišče.
Po okoliših facili sodišč, katerim nij moči belčžniškc zboiiiiec osnovati, naj sodišče opravlja tiste posle, ki jih ta zakon odkazuje beležniški zbornici.
Prevzem teh poslov naj pravosodnji minister z ukazom izroči prvostopinjskemu sodišču tudi tedaj, kadar se okolišu kacega sodišča zbornica pač osnuje, a pokaže se, da nij 'noči v njej vseh cestnih zborničnih mest zastaviti.
§. 1 26 Beležnišk zbor v okoliši tacega sodišča, v katerem je po menj nego po i 8 belčžniškili mest. ustanovljenih, more se z beležniški»« zborom enega samega ali več sosednjih sodnjih okolišev, bivajočih v istega višjega deželnega sodišča okoliši, zediniti ven 'kupcu beležnišk zbor, da se iz njega potem osnuje vkuptia beležniška zbornica.
Tako združbo naredi pravosodnji minister, dovprašavši tiste belčžniškc zbore, kar jih je Zediniti, a če kateri mej njimi že ima svojo belčžniško zbornico, tudi njo dovprašavši. On odloči, kje bode vkupni zbornici uradno stolovati.
Ni tc združbe niti ne združbe takih belčžniškili zborov, katerih vsak ima po 15	ali po
več	belčžniškili mest, pravosodnji minister ne more braniti, ako jo udeleženi beležniški
zbori soglasno nasvetujejo.
Združbe, zložene po zgornjih odstavkih, mogo se prenarejati samo v dogovoru z bc-Ičžniškimi zbornicami.
§. 1 27. V beležniški zbornici je prvosčdnik	in po štirje zborniki,	kadar ima belčžniški
zbor	po pet in dvajseti ali po menj belčžnikov; a	po šest zbornikov je	v nji tedaj, kadar
•ma beležniški zbor po več belčžnikov. Dunajska beležniška zbornica ima prvosčdnika in osem zbornikov.
Prvosčdnik zbornici prvosedujc tudi belčžniškcmu zboru.
§. 128. Prvosčdnika in zbornike beležniki, spadajoči k belčžniškcmu zboru,	izmej
sebe	v skrivni volitvi z glasovali volijo na tri leta, in kadar mine ta doba, moči jih je	zopet
izvoliti.
Prvosčdniku ter naj menj polovici zbornikov je uradno tam stolovati, kjer je zbornica, ‘di konči v njenem prvem obližji.
Kakor ima zbornica po štiri, po šest ali po osem zbornikov, tako	je tudi po dva, po
*l‘i	ali po šliri nadomestilike izvolili v zavetje,	ako bi prvosčdnik ali	kdo mej zborniki ne
lllogel dela opravljati.
§. 129. Prvosédnlka, zbornike in nailomestnike je tist dan, ki ga ustanovi belčž-niška zbornica, z nadpolovično večino glasov izvoliti v shodu belčžniškega zbora, kateri je v okoliši te zbornice.
Belčžniki, uradno stolujoči zunaj kraja, v katerem je zbornica, mogo tudi volitvene liste poslati zborniškemu prvosédniku. Da bodo ti volitveni listi veljavni, podpisati in z uradnim pečatom naudariti jih je belčžniku.
Ako se ob prvem voljenji ne more potrebna večina glasov dobiti vsem cestnim mestom, kar jih je zastaviti, zopet je volitev razpisati mestom, ne še zastavljenim. Če se niti ob dru-zem voljenji ne dohode nadpolovična večina glasov, tedaj v ožjo volitev pridejo tisti, kateri so ob druzetn voljenji imeli oziroma	po največ glasov.	A deti je v ožjo	volitev	vselej	po
dvakrat toliko mož, po kolikor jih je	treba izvoliti.
Neveljaven je vsak glas, kateri zadene koga v ožji volitvi ne bivšega.
Kadar je po enčliko glasov, razsodi žreb (los.)
Če je voliti v novo-osnovano zbornico, razpisati in voditi je voljenje prvosédniku prvo-' stopinjskega sodišča v zborničnem sedeži.
§. 130. Kadar se kak zbornik	za vselej iz zbornice	loči, stopi nadomestnik	za zbornika na vso dobo, dokler bi onemu še bilo uradovati.	Če	je prvosédnik	oviran,	izvoli	mu
zbornica nadomestnika v toliko dobo, dokler bode to oviranje. Tako volitev je najstarejšemu zborniku razpisati, in tudi opravljati mu je nujne posle mej tem časom.
§. 131. Noben belčžnik se ne sme braniti, ako ga zadene volitev za prvosédniku, zbornika ali nadomestnika, prevzeti jo, če je minolo tri leta, kar je stopil iz zbornice, a z važnih uzrokov ga vsled njegove uprosbe more zbornica tega osvoboditi.
§. 132. Ako posle, po določilih §. 125 odkazane bolčžniški zbornici, opravlja sodišče, naj se mu svétnik stalno postavi v njih vodbo, in o teh stvareh se je v zborih posvetovati in odločati jih štirem glasovalcem pod prvosedstvom poslovodnega svétnika.
Če je moči, naj vsled naredbe pravosodnjega ministra dva iz poprej imenovanih glasovalcev bodeta dva heležnika sodnjega okoliša, uradno stolujoča tam, kjer sodišče, ali konci v njega prvem obližji, in ta dva je beležniškemu zboru tako izvoliti, kakor belčžniške zbornike.
Svétnik, ki mu je izročena vodba zborničnih poslov, naj prvoseduje tudi beležniškemu zboru.
Kadar v kacem so d njem okoliši nij konci šest ustanovljenih bclčžniških mest, tudi belčžniškega zbora področje preide sodišču v roke, in dotične posle je tako opravljati, kakor posle belčžniške zbornice.
§. 133. Beležniškemu zboru In tudi zbornici je dolžnost, paziti cesti in dostojnosti svojega stami ter zastopati njegove koristi.
§. 1 34. V beležniškega zbora področje spada :
1. Voliti prvosédnika, zbornike in teh nailomestnike;
2. poročati, kako stoji pravosodje, ter nasvetovati, da se odpravijo najdeni nedostatki (pomanjkljivosti), In v sprejem nasvetovati nove zakone ;
3. nasvetovati in svoje mnčnje izrekati o združbi bclčžniških zborov, ter sploh nasvetovati o belčžniškcm ustroji (organizmu) ;
4. ustanavljati razdelitve davkov, katere nasvetuje zbornica, in presojati zbornične račune;
H. ustanavljati si opravilni red, ki ga je pred pravosodnjega ministra pokladati v potrditev.
§. 135. Belčžniški zbornici so odkazane te stvari':
a) Nadzorovati o vedenji in uradovanji belčžnikov in belčžniških kandidatov svojega okoliša, ter o njih pisati znamemke;
b) držati ustrahovalno oblast nad belčžniki in belčžniškimi kandidati v cestni sodbi;
c) uravnavati belčžnike svojega okoliša ob pomotah in prepirih, ki se tičejo izpolnjevanja njih službe.
Dolžnost je belčžnikom, zbornico poklicati uravnavat, predno se je prijeti pritožbe ;
d) uravnavati, kadar so mej belčžniki nje okoliša ter mej strankami pomote in prepiri o uradovanji ali o pristojbinah, katere Deležnik zahteva;
e) razsojati o podanih pritožbah ob slučajih, zaznamenanih s tem zakonom;
f) potrjati belčžniškim kandidatom svedočbe o vadbi;
g) nasvetovati in izrekati mnenje o zakonodavstvu, o izpremembi belčžniškega ustroja ali o določbah, kod naj zbornicam bodo okoliši ali sedeži, o pomnoževanji ali zmanjšava nji belčžniških mest ali o predevanji belčžniških uradnih sedežev, o izpreinembah v pristojbinskem cenovmku (tarifi) i.t.d. ;
h) podporo vati, kadar se zastavljajo belčžniška mesta ter dajo in vračajo založmne;
i) skrbeti o gospodarskih stvareh ter ustanoviti opravilni red, ki ga je pred pravosodnjega ministra položiti v potrditev;
l) sklicavati belčžniški zbor.
§. 136. Belčžniški zbornici je pisati znamenik o vseh Deležnik i h svojega okoliša. Vanj je postavljati dan, katerega je Deležnik prisegel in službo nastopil, vsoto podane založmne, vsak ukor (grajo), katerega hi o belčžniku izrekla zbornica, ali kazen, ki bi mu jo morebiti sodišče utegnilo prisoditi, in dan, katerega mu je minola uradna delavnost, ter tudi opombo, kaj se je naredilo z njegovimi spisi.
§. 137. Belčžniku, kateri se hoče od uradnega sedeža oddaljiti na več nego na osem •linj uradovat v kak drug kraj svojega belčžniškega okoliša, prositi je privolitve od belčž-oiške zbornice.
A kadar se ne oddalji po uradnih opravilih, treba da Deležnik, ako ostane čez tri dni Zunaj, dohode odpust, katerega mu v letu dnij belčžniška zbornica more dajati do šest tednov m višje deželno sodišče do treh mesecev, a kar je več, pravosodnji minister.
Belčžniške zbornice prvosčdnik naj belčžnike, kateri se tem propisom vprek oddaljč z uradnega sedeža, pozove, da se domov povrnejo.
Vsak podani odpust je naznaniti državnemu pravilniku v sedeži belčžniške zbornice in Vrvostopmjskemu sodišču, v katerega okoliši Deležnik uradno stoluje.
H. 138. Zbornica se na prvosčdnikov poziv praviloma snide konci po enkrat vsak "msec, in razen tega, kadar je treba.
Kadar se sklepa o redovni kazni ter tudi o nasvetih in mnenjih tikajočih se zakono-davnih šivanj, treba da se snidejo konci po štirje glasovalci, na Dunaji da se jih snide konci po šest poleg prvosédnika, ob vseh drugih slučajih da se konci po dva, na Dunaji konci po štirje poleg prvosédnika.
Tudi prvosédnik ima odločilen glas; kadar je po enoliko glasov, tedaj njegov razsodi.
§. .139. Noben družabnik belčžniške zbornice niti nadomestnik se ne sme nikakoršnega skbpa, da mu ne odvzame veljavnosti, udeležiti, kadar koli se stvar suče o družabniku ali nadomestniku samem ali o kaki osebi, ki si je z njim v katerem izmej razmerij, zaznamenanih v §. 33.
Dolžnost je družabniku, imejočemu tako oviro, da jo prvosédniku ob pravem času naznani.
§. 140. Zbornični prvosédnik treba da nad vedenjem belčžnikov tako čuje, kakor zbornica. Ob nujnih slučajih je namesto zbornice njemu preiskovati belčžniške pisarnice svojega okoliša (§. 134), zbornično uravnavanje ob slučajih lit. c) in d) §. 133.°' pripravljati oziroma tudi opravljati, svedočbe o vadbi potrjevati, in razsojati o pritožbah kake stranke, da se je belčžnik branil uradovati ali da je kriv pomude (§§. 33 in 103), ob zadnjem slučaji tudi kacemu druzrmu belčžniku dati potrebni poziv.
§. 141. Na zbornične ali prvosédnikove sklepe ali nared lie se je moči, kolikor ta zakon ne ustanavlja kako drugače, k višjemu deželnemu sodišču priložiti v I 4 dneh od tistega dneva, katerega je vročen bil sklep ali naredba.
Pritožbo je izročiti belčžniški zbornici.
Ako razsodbe niso ravnoslovnc, tedaj se je na višjega deželnega sodišča razsodbo pritožiti k vrhovnemu in ovržnemu sodišču.
§. 142. Prvosédnik prvostopenjskega sodišča v zborničnem sedeži in tudi ondukajšnji državni pravdnik sta upravičena, pregledovati zbornične zapisnike in spise, da /.mirom na tanko vesta, če zakonito uraduje ali ne, ter tudi zahtevati prepise in izpiske v to namero.
Zbornike ali nadomeslnike, ne izpolnjujoče te svoje dolžnosti, moči je izločiti iz zbornice. A izločilo nastopi vsled razsodbe ustrahovalnega sodišča in samo tedaj, ako se je prej delalo po §§. 159—163.
Zbornico razdražiti more pravosodnji minister.
IX.	Poglavje.
B e lé ž niš k i arh i > i.
§. ! 43. Belčžniški arhivi so za to, da prejemajo in trajalno hranijo spise in pečate službe stopivših in umrših belčžnikov.
Po katerih krajih in katerim okolišem je ustanoviti belčžniške arhive, ter tudi njih ustroj se razglasi z ukazom pravosodnjega ministra, kakor pokaže potreba ter se oglusij0 udeležene belčžniške zbornice, katerih mu je dovprašati.
H. 144. Vsacemu belčžniškemu arhivu sc postavi ravnatelj, in ako je treba, pristav, kateremu je, kadar bi ravnatelj bil oviran, tudi opravljati njegove posle.
Ce nij pristava , naj prvostopinjskega sodišča prvosédnik postavi nadomestnika, dokler bode ovira.
Pisarnične posle opravlja tajnik. Ako se pokaže potreba, postavijo se tudi arhivski pisarji in služabniki.
Pravosodnjemu ministru je nareči ravnatelja in pristava a ostale uradnike in služabnike višjemu deželnemu sodišču.
Državna blagajnica plačuje arhivske uradnike in služabnike in troške za prevzemanje in hranilo spisov ter druge izdatke za arhivsko uradno poslovanje.
■§. 148. V ravnatelje in pristave je, kolikor se da, narekati zaslužne belčžnike, katerim vendar potlej nij svobodno, opravljati belčžniške posle, kadar prevzemo te službe.
V zastavljanje teh mest naj belčžniška zbornica, v čegar okoliši je arhiv, razpisava konkurz in priporočilo pošilja višjemu deželnemu sodišču, katero mu dostavi svoje mnenje ter ga položi pred pravosodnjega ministra.
V zastavljanje ostalih mest naj belčžniška zbornica priporočilo pošilja višjemu deželnemu sodišču.
§. 146. Ako belčžnik umerje ali se dene iz službe ali prestavi na kak drug kraj, tedaj je spise, opravilne kazalnike in znamcmkc z uradnim pečatom vred po belčžniški zbornici preizročiti beležniškemu arhivu njegovega okoliša. Kadar je naredba o teh spisih zelo nujna, bodi najbližjemu okrajnemu sodišču skrb, da se shranijo nekaj časa.
Ako se belčžnik predene z mesta na mesto v okoliši istega belčžniškega arhiva, tedaj prvostopinjsko sodišče, do vpraša vši belčžniško zbornico njegovega dozdanjega uradnega sedeža, more mu s posebno ozirnih uzrokov privoliti, spise vzeti s saboj na novi uradni sedež. A vselej treba javno razglasiti tako privolitev in tudi spisov preizročevanje arhivu.
§. 147. V prevzemanje spisov naj belčžniška zbornica odpošlje svojega zbornika, kateri naj tenko preišče, ali so spisi, opravilni kazalniki in znamemki vsi ali ne, ter naj o tem sestavi zapisnik in ga s pismi vred vpoloži' belčžniški zb rnici. Zbornica treba da pisma, in če se pokaže, da niso vsa, najprvo priredi vši postopek v njih dopolnitev, odda belčžniškemu arhivu.
Kadar se n ajd 6 novci ali vrednostni papirji, belčžniku izročeni po §§. 107—109, na drobno jih je zabeležiti z dostavkom, kako so bili hranjeni, in s popisom dotičnih zavezkov, ter brez nobene pomude sodišču oddati.
§. 148. Kadar kakih spisov nij, tedaj belčžniku, kateremu je spise oddajati, ali če je on mrtev, zastopniku njegove ostaline belčžniška zbornica ukaže, spise, kar jih nedostaje (manjka), takoj doložiti, ali če je treba, v roku, kateri se mu po okoljnostih postavi. Ako jih ne doloži, treba udeležencem v njih pravic obrambo osebno, in kadar se to ne bi moglo, z razglasom povedati, da se je našel nedostatek (manjkanje.)
Če ima odpravek od izgubljenega prvopisa kak udeleženec ali ga hrani katero ohlastvo ali drug belčžnik, naj ga belčžniška zbornica v svoje roke zahteva, ter od njega, ako nij Pomisleka, naredi prepis, ki ga poverita zbornica in arhivski načelnik, potem naj ga shrani, da sc z njim dopolnijo belčžniški spisi in od njega dalje zdelujejo odpravki. Zahtevani odpravek se povrne.
Če opravilni kazalnik ali kak znamemk nij poln, prirediti je, da se dopolni, kolikor
more.
Treba je	o dopolnitvi spisov in o tem, kako	se je to napravilo,	zdelati zapisnik ter	ga
spisom pri deti	s tistimi pismi vred, kar sc jih tiče	dopolnitve.
Troski o dopolnitvi zadeno vselej beležnika, ki je spise izročiti dolžan , ali njegovo ostalino.
§. 149. Arhivski ravnatelj edin ima pravico, da od spisov, kateri so v belčžniškem arhivu, daje odpravke, izpiske, prepise ali svedočbe, da privoljuje pregledovati jih ali «la povrne kako pismo, katero je bil v hrambo prevzel beležnik a zdaj se nahaja pri teh spisih.
Iz arhiva izdavana belčžniška pisma poveruje arhivski ravnatelj in pritiska nanja arhivski pečat.
Propisi o teh vrstah poslovanja zapovedani belčžnikom raztezajo se po svojem zmislu tudi na arhivskega ravnatelja.
Arhivske pristojbine se pobirajo po cenovmku belčžnikom prepisanem, ter gredo v državno blagajnico.
§. 150.	Ako se arhivskemu ravnatelju zdi,	stranki ne privoliti,	da hi se jej dal odpravek , izpisek,	svedočba ali prepis iz spisov, ali	da bi smela spise	pregledovati ali se	jej
povrnila kaka zadnjevoljska naredba ali v hrambo izročeno pismo, naj stranki, če zahteva, takoj pismeno pove, zakaj se tega brani.
Kadar stranka meni, da krivico trpi zaradi tacega branila ali z o d meri lom pristojbin, utegne se pritožiti onemu prvostopnijskemu sodišču, ki je v sedeži belčžniškega arhiva, da jej razsodi s prihrambo pritožbe višjemu deželnemu sodišču.
Arhivskega ravnatelja razsodba se more izpremeniti samo tedaj, ako je bil poprej dovprašan.
§. 151. Kar je po §.111 helčžniku storiti, kadar um e rje človek, čegar zadnjevoljska naredba je mej njegovimi spisi, to je (udi arhivu izpolnjevati o zadnjevoljskih navedbah pri njem hranjenih.
§. 152. Po tistih okoliših prvostopmjskih sodišč, koder nij belčžniških arhivov, naj ta sodišča opravljajo posle, pripadajoče arhivskim uradnikom. Sodnji prvosčdnik naj v to namero enemu izmej svetnikov tega sodišča izroči poslovanje arhivskega ravnatelja.
X.	Poglavje.
Nadzor nad heležniki in ustrahovalno postopanje z njimi.
§. 155. Najvišji nadzor nad belčžništvom pri'stoji pravosodnjemu ministru, a pazka <> belčžnikov in belčžniških zbornic uradovanji prvosčdniku prvostopmjskih in drugostopinjskih sodišč.
Beležniškim zbornicam je prvim na beležnike paziti o njih uradni delavnosti in kako njih vedenje ustreza svojemu stanu.
§. 154. Beležniški zbornici je dolžnost, zdaj ter zdaj odpravljati poslanca pregledovat spise okrog heležnikov svojega okoliša, da se uvéri, ali njih uradovanje prav teče ali ne.
O manjših nedostatkih, zvedenih tako ali drugače, naj ona beležnike primerno opomni, a večje, vsakakor poprej beležnika dovprašavši, naj višjemu deželnemu sodišču naznani.
Prvosédnikom višjih deželnih in prvostopinjskih sodišč po sedežih doticuih zbornic je nadzorovati, da se beležniška zbornica ne ogiblje, večkrat spise pregledovati okrog heležnikov svojega okoliša.
Prvosedniku prvostopinjskega sodišča v zborničnem sedeži je zdaj ter zdaj preiskovati zbornično in arhivsko pisarnico, ter potem, kakor preiskovanje pokaže, prirediti, česar hi se zdelo treba.
A ta prvosédnik ima tudi pravico, ako nastane trden pomislek o lcacega beležnika iz zborničnega okoliša rednosti v poslovanji, da sam ali sodnika odposlavši, stvar ob enem pri-znanjäje beležniške zbornice prvosedniku, preišče beležnikove spise, ter kakor preiskovanje Pokaže, priredi, česar je treba. K beležniški zbornici je naznaniti, kaj preiskovanje na videz dene.
Kadar se ob preiskavanji spisov beležnikovih ali arhivskih pokaže nedostatek, prirediti Je postopanje v dopolnitev (§. 147 in dalje.)
§. 155. Beležnika, čegar vedenje jemlje čast ali dostojnost njegovi službi, naj zbor-n|ca zadene z redovnimi kaznimi.
Redovni kazni sta opominjevanje, kake dolžnosti naklada stan, ter pismen ukor (graja.)
Na tako naredbo pritožbe nij. Državnemu pravilniku v zborničnem sedeži naj se priznani ysaka redovna kazen.
Enako se tudi beležniški kandidalje mog<> opominjati in koriti (grajati.)
§. 156. Kadar je prvostopenjskemu sodišču opravljati beležniške zbornice posle, tedaj îo sodišče v zboru, osnovanem vsled §. 132, sme po zgornjega paragrafa določilu beležnike 1,1 beležniške kandidate opominjati in koriti v redovno kazen.
Kadar beležnika sodišče kori, svobodno mu je pritožiti se višjemu deželnemu sodišču.
§. 157. Če beležnik kako dolžnost, s tem zakonom ukazano beležnikom, prestopi ali z vedenjem sramoti svojega stanu čast ali dostojnost, postopati je z njim ustrahovalno ter Zadeti ga z ustrahovalno kaznijo.
Vsem oblastvom je dolžnost, ako ob svojem uradovanji zapazijo kacega beležnika strahovale» prestopek, naznaniti ga beležniški zbornici, državnemu pravdnistvu ali prvosto-P'ajskemu sodišču v sedeži beležniške zbornice. To naznaniti so upravičene tudi stranke.
§. 1 58. Ustrahovalne kazni so:
Pismen ukor ;
6)	do petsto goldinarjev globe ;
c) odstava od službe največ na leto d nij ;
d) odprava od uradovanja.
(Sloreniech.)
Z o d stavo se beležniku tudi prepoveduje, opravljati v §. 5 zaznamenane uradne
posle.
Belčžniške kandidate, vmeščene za belčžniške podstave, moreta zaradi ustrahovalnega prestopka zadeti kazni sub a) in b) zaznamenani, ter tudi kazen odprave s podstavila, poslednja s to močjo, da kandidat podstavila. s katerega mu je odstopiti. novic ne more nikjer prevzeti, dokler leto ne mine.
Globa se more prisoditi ob enem tudi s kaznijo odstave, oziroma odprave s podstavila.
§. 1 59. Treba da ustrahovalno sodišče odmeri kazen po tem, kolikoršna je prestopljena dolžnost in storjena ali preteča kvara. Posebno mu je gledati premišljenosti, mere ne-skrbnosti, vdejstvovanja, katero prestopljena dolžnost more imeti do moči zdelanih pisem in do poznejše zaupnosti k beležniku, ter tudi na to, če so beležnika morebiti že prej nižje kazni zadele brez uspeha.
Ustrahovalno sodišče manjše kazni nego 25 gld. globe zlasti ne more tedaj prisoditi, kadar je ustrahovalni pregrešek zoper kacega tistih propisov tega zakona, katerih se je zato držati, ker sicer belčžniško pismo izgubi javnopisemsko krepost, ali kadar beležnik potrdi v belčžniškem pismu, da se je kako dejanje vršilo v pričo njega, če tudi se v pričo njega nikakor nij godilo.
Ako je beležnik zaračunil višje pristojbine nego po cenovniku, ter se ne more opravičiti z nikakoršno izgovorljivo pomoto, nij mu prisoditi manjše kazni nego štirikrat tolikšno globo, kolikor je preveč zahteval, a če je to storil že večkrat, ne manjše nego osemkrat tolikšno, kolikor je preveč zahteval.
§. 160. Ustrahovalne kazni višje deželne sodišče, v katerega okoliši uradno stoluj6 krivičen! beležnik. prisoja, prej postopavši po tem zakonu ter poslušavši višjega državnega pravdnika.
§. 161. O sestavi ustrahovalnega starejšinstva (senata) in o ustrahovalnem postopanj' veljajo po svojem zmislu propisi, kateri so sč zakonom od 21. maja 1868, št. 46 Drž. zak-o sodnjih uradnikov ustrahovalnem preiskovanji v §§. 9—26 in 39—41 ukazani postopanju v prvi in v drugi stopinji, kolikor v naslednjih paragrafih nij posebnih določil.
tj. 162. 8 pritrditvijo višjega državnega pravdnika more ustrahovalno sodišče, obdolženca poprej ne dovprašavši ter ne ukrenivši nikoršncga posebnega sklepa o pričetku ustrahovalne preiskave, takoj prirediti ustno razpravo in krivičenega beležnika neposredstven" pozvati nanjo.
Beležniku na to naredbo pritožbe nij.
H. 163. Vsak sklep o pričetku ustrahovalne preiskave ter vsako oprostilno ali obsodilno ustrahovalno razsodbo, kadar v pravno moč stopi, treba priznaniti k belčžniški zbornic1,
Ako razsodba izreka odstavo ali odpravo od uradovanja, treba da se razglasi tm*1 z uradnimi deželnimi novinami ter naznani sodiščem, zaznamenanim v §. 16.
Odpravo od uradovanja treba vrhu tega naznanili pravosodnjemu ministru.
Priredba, da se prisojena kazen zvrši, in pazka nad zvršilom pristoji prvostop"'.!' skr mu sodišču, v katerega okoliši beležnik uradno stoluje.
Kazen odatave ali odprave z uradovanja stopi v moč od tistega dneva-dalje, ko se deležniku vroči' zvršilni ukaz ali taka razsodba, o kateri se nij moči dalje pritožiti. Sodišče, kateremu se zvršilo naroči, naj samo ali po sodniku uradni pečat deležniku vzame in belčžniški zbornici da v hrambo (§. 42.)
§. 164. Po triletnem brezmadežnem vedenji more deležnik prositi, da se mu zbiiše vsaka redovna kazen, vpisana v belčžniški znamenik ali vanj zaznamenani pismeni ukor. Razsodba o tem pristoji belčžniški zbornici in oziroma ustrahovalnemu sodišču.
§. 165. Odstavo z uradovanja za tedaj naj ustrahovalno sodišče ukrene:
a) kadar se deležnik v zapor dene, dokler teče redna kazenska pravda ;
b) kadar brani kak resen pomislek, da bi mej ustrahovalno preiskavo ali kazensko pravdo
še dalje uradoval;
c) kadar se njegova založnina pokaže zelo okršena (§. 27) ;
d) kadar beležnika zadene konkurz, ali kadar z drugih uzrokov izgubi samovoljno upravljanje z imovmo.
Ako je ob teh slučajih odkladati pogibeljno (nevarno), more prvostopinjsko sodišče, v katerega okoliši deležnik uradno stoluje, prirediti časno odstavo; a treba da jo naznani ob enem ustrahovalnemu sodišču, kateremu je odstavo nemudoma ali potrditi ali ovreči.
§. 166. Na ustrahovalnega sodišča sklep, s katerim se prisodi časna odstava, svobodno je deležniku, a na sklep, s katerim se odstava odvrne, svobodno višjemu državnemu pravilniku pritožiti se k vrhovnemu sodišču.
Take pritožbe je vpulagati v osmih dnevih po priznanilu sklepa ter nemajo ustavljajoče
moči.
Zvršilo časne odstave se godi tako, kakor ustanavlja §. 163.
•§. 167. Ako razvidi ustrahovalno sodišče, da se more ustrahovalni pregrešek, katerega se deležnik dolži, tudi kaznovati po občnem kazenskem zakonu, naj naznani nadstojnemu kazenskemu sodišču.
Dokler preiskava pri kazenskem sodišči teče, ne sme zaradi istega dejanja teči zoper beležnika tudi ustrahovalno postopanje.
Kazenskim sodiščem je dolžnost, kadar koli se kacemu deležniku preiskava prične ali ga zapor zadene, to naznaniti belčžniški zbornici in višjemu deželnemu sodišču, a kadar kazensko postopanje mine, tem oblastvom podati prepis tiste razsodbe, s katero se je postopanje dokončalo.
Knako priznanilo je podati belčžniški zbornici, ako se je kazensko postopanje godilo z belčžniškim kandidatom.
H. 168. Ce belčžniške zbornice prvosčdnik zve, da beležnika nad 14 dnij brez privolitve v svojem uradnem kraji nij, naj naznani nadstojnemu ustrahovalnemu sodišču.
§. 1 69. Kadar kak deležnik zaradi telesnih ali dušnih slabosti bode stalno nesposoben opravljati službo, naj mn belčžniška zbornica, a kadar ona dolžnosti ne stori, tedaj prvosčdnik prvostopinjskega sodišča v zborničnem sedeži, naloži, da iz belčžniške službe stopi v roku primerno ustanovljenem.
Ako beležnik temu naložilu ne ustreže, naj beležniška zbornica, oziroma sodnji prvo-sédnik naznani višjemu deželnemu sodišču.
Višjemu deželnemu sodišču je delati po zmislu ■§§. 52—54 tistega zakona, ki je o ustrahovalnem postopanji sè sodnjimi uradniki, ter izreči sodbo, da je uradovanje beležniku minolo.
§. 170. Troške uradnih opravil o nadzorovanji in o ustrahovalni oblasti plačuje država, kolikor ta opravila spadajo sodiščem v področje, a beležniška zbornica, kolikor spadajo v njeno področje.
Ako te vrste uradna opravila dokažo, da je beležnik res kriv, naj on povrne troške, kar se jih je narastlo.
Kjer belčžniške zbornice posle z vrš uje sodišče (§. 132), tam država temu sodišču zalaga tudi tiste troške, kar jih ima, ko nadzorno in ustrahovalno uraduje, belčžniške zbornice področje opravljajo.
Kdor troške zalaga, temu naposled tudi ostanejo, ako se beležniku ne dokaže krivica, ali ako jih nij izterjati.
XI.	Poglavje.
Beléiniike pristojbine.
H. 171. Koležnik! smejo od svojih uradnih opravil pristojbine jemati samo po določilih, katera so v pridejanem cenovmku (tarifi.)
Prepovedane, ter neveljavne so pogodbe o višji meri pristojbin, »ego jo ustanavlja eenovmk.
Samo kadar se stvar suče o poslih, ki so nenavadno obsežni, vrlo težavni ali ki nakladajo posebno odgovornost ter jim je treba zelo obširnega pripravljanja, ali kateri vzemč neprimerno obilo časa, more beležnik, izrekoma povedavši uzroke, zakaj bi pristojbina po eenov-inku ne bila dovolj, zahtevati višjo, svojemu nenavadnemu delu ustrezajočo pristojbino, katero je, ako se zlepa ne dogovori, sč sodnjim ustanovilo,» ukreniti.
§. 172. Če je kako belčžniško pismo zdelano o dveh ali o več, mej saboj zvezanih pravnih opravilih, sme se pristojbina zahtevati samo od enega iz mej njih; a odmeriti jo je p» tistem cenovnikovem, semkaj spadajočem postavk», kateri beležniku najbolj ugaja.
H. 173. Od posla, katerega beležnik na zahtevanje kake stranke dela v tistem času, kar ga je od 7. ure zvečer do 8. ure zjutraj, poviša se vsaka pristojbina za polovico nad cenovnikov postavek.
H.	174. Od pričetih uradnih poslov, kateri so brez belčžnikove krivde ostali nedovršeni, beležniku pristoji primerna odmčna (odškodovanje), katera nikakor ne more sezati do pristojbine, odmerjene dovršenemu uradnemu poslu.
Ako se nij moči z lepa dogovoriti, naj sodnje ustanovilo ukrene odmčno.
H.	175. V plačilo pristojbin so za poroka, če nij o tem kacega posebnega dogovora, vsi tisti, kateri so uradno opravilo zahtevali ali se v njem zaradi česa pogodili, in to vsi za enega, eden za vse.
■§. 176. Beležnik je upravičen, takoj po dokončanem uradnem opravilu zahtevati, da se mu plačajo pristojbine.
V zalogo tistih gotovinskih izplačil, kar jih je vedeti da bodo', more beležnik tudi pred začetim uradnim opravilom zahtevati, da mu stranka takoj tedaj naprej odšteje primerno vsoto.
Beležniku je dolžnost, odpravke, izpiske, prepise, svedočbe in svedočila stoprv (še le) izdajati, kadar so pristojbine že plačane.
§. 177. Namesto beležnika vmeščeni podstav je upravičen, pristojbine od stranke jemati ne samo od uradnih poslov, kav jih sam opravlja, nego tudi od onih odpravkov, izpiskov, prepisov, svedočeh in sve,ločil, kar jih daje iz zapisov tistega beležnika, katerega nadomešča.
Ako je podstav vmeščen za odstavljenega beležnika, ta ne sme imeti deleža od pristojbin, katere podstav dobiva. Dogovor o tem nij veljaven.
H.	178. Treba da beležnik zaračunjene pristojbine najpoprej zabeleži na beležniškega pisma prvopis, ki ostane mej njegovimi spisi, in potem na stranki izdavani odpravek, poverjeni prepis, svedočilo ali svedočbo, ter da prejem potrdi na prvopisu, in ako se zahteva, tudi na izdavanem beležniškem pismu.
Kadar stranka hoče, izda jej beležnik ob njenih troskih poseben pristojhinsk zuamenik, Ua katerem je, kadar se plačilo prejme, potrditi, da je res prejeto.
H.	179. Če se stranka prolivi pristojbinam, kakor si jih beležnik odmeri, in heiežniška zbornica brez uspeha to stvar z lepa uravnava, ali če stranka tega »ravnila iskati nehče, naj, ako beležnik ali stranka »prosi, prvostop/njsko sodišče v zborničnem sedeži pristojbine ustanovi . poprej dovprašavši tudi ono stranko, ter vsa kakor zvedevši beležniške zbornice mnenje (§§. 171, 174).
Poprime se li stranka pritožbe proti sodnjemu izreku, la pritožba samo tedaj ovira 'z terja ti pristojbino, kakoršno je ustanovilo sodišče, kadar jo stranka sodišču založi.
§. 180. Beležnikove pristojbine, kar jih ustanovi sodišče, terjajo se po tistih propisih, bateri veljajo o terjanji pristojbin, plačevnnih za sodnje uradne posle.
§. 181. Od beležniškega pisma, katero je z napake v obliki ali sicer z beležnikove krivde neveljavno, od odpravkov, izpiskov, prepisov, svedočeh in svedočil, ki z nedostatkov Nijso za rabo, nij plačevati nič pristojbin, ter zahtevati sc more vračilo, ako so že Plačane.
H.	182. Beležnik, kateri večjo pristojbino postavi nego je določena v pridejanem Cenovniku, naj udeležencem povrne, kolikor je vzel preveč, in vrhu tega je postopati z njim Po X. poglavja propisih.
§. 183. Pravosodnji minister ima oblast, tla vsled nasveta beležniške zbornice ali njo dovprašavši po razmerah, v kakorsnih je posameznim krajem občilo ali cena, utegne določene postavke pridejanega cenovnika vse ali nekatere mej njimi povečati ali zmanjšati, a ne več nego za 30 odstotkov ustanovljenih pristojbin.
§. 184. Zgornja določila, razen onih, ki so v H. 181, po svojem zmislu veljajo tudi o plači, katera beležniku pnstoji od sestavljanja zasebnih (privatnih) pisem.
Heležniku je tudi ob tem slučaji dolžnost, da zahtevane pristojbine zabeležuje na pisma izdavana strankam, ter da to podpisuje. A ne sme ob taki priliki niti pristaviti, daje beležnik, niti ne naudariti uradnega pečata.
Dodatek.
Beléiniàki c e n o v ni k (tarifa).
§ 1
Belčžniške pristojbine so:
I. Hosianna (plačilo od posla), ali po vrednosti, kako,sne je stvar, ali po ustanovljeni ceni;
II. časar/na ;
lil. oddaljarma in potarma;
IV. pisarim».
§• 2.
I.	Hosianna ali po vrednosti, kakorsne je stvar, ali po ustanovljeni
ceni.
Poslarino po vrednosti je heležniškim pismom, v katerih se vrednost stvari z določeno številko ali pripoveduje ali določiti da iz podanih navedkov, razmerja ti po teh razredih:
1.	Razred, Od predevanja svojine, od delitev, od pogodeb o mezdi, naj mn ali zakupu, o<l pogodeb o dosmrtnih dohodkih, od društvenih in durdvnih 1er tudi oil dvostranskih pogodeb sploh in od zadajevoljskih naredeb, kolikor nij o tem izimka v naslednjih določilih,
ob vrednosti do	300 gld. po	..................1 gld.,
nad 300 „ do	300 gld. po.............3 „
Y>
„	300	„	„	1000	„	„..............3
1000	„	„	3000	„	„
2000 „	„	3000	„	„................5	„
Ob vrednosti nad 3000 gld. se pristojbina odmerja tudi na 3 gld., katerim se potei" pridene po '/, gld. od vsakih 1000 gld., kar je nad 3000 gld. vrednosti; a nikoli ne sin*5 pristojbine biti nad 500 gld.
§• 3.
2. Razred. Od dolžnih pisem in drugih dolžnih izrecil z dovolitvijo vpisa v zemljiško knjigo ali brez nje ali z uklonom pod takoj z vršno eksekucijo ali brez njega; od cesij, če dolžnik pripoznâ dolg ali ne, ali če se ukloni pod takoj z vršno eksekucijo ali ne, če odstopi ali ne kako prednost, ali če se prednosti odreče ali ne; od uravnil o novčni vsoti, od izreci! o zastavljanji, poroštvu, založnim", namenilnik pismih in asignacijah, ter naposled od vsacega beležniškega pisma o jednostranskih izrecilih svoje volje, kar jih ne spada pod kako drugo določilo tega zakona :
oh vrednosti do 300 gld. po	1	gld.,
„	„	nad	300	*	do	800	gld.	po	. . . . .	.2	„
»	800	*	„	2000	„	*.....................3	»
„	2000	„	„	8000	„	„.....................4	„
Ob vrednosti nad 8000 gld. se pristojbina odmerja tudi na 4 gld., katerim se potem pridene po l/K gld. od vsakih 1000 gld., kar je nad 8000 gld. vrednosti ; a nikoli ne sme pristojbine biti nad 80 gld.
§■ 4.
3. Razred. Od plačilnic (pobotnic) z dovolitvijo zbrisila iz javnih knjig ali brez nje je polovico pristojbine, kakoršna je določena v 2 razredu, a nikoli ne izpod 1 gld. ter nikoli nad 20 gld.
§. S.
Kadar beležnik ob poslih, zaznamenanih v §§. 2—4, pisma ne zdeluje, nego edino sestavlja beležnišk zapis po §. 34 beležniškega redu, tedaj sme jemati samo polovico pristojbine, ustanovljene v §§. 2—4. A poslarine naj ne bode izpod 1 gld.
§. 6.
Zlatim in srebrnim novcem ter vrednostnim, na borzi zaznamenanim papirjem se vrednost določa po tistem kurzu, kakoršen je na borzi bil prej ta dan , predno se je posel dovršil. Kadar se posli vrše o dajatvah, katere so ponavljajo, na pr. o dohodkovnih (rentnih), zakupnih in najemnih pogodbah , tedaj je ob neprestanih dajatvah jemati dvajseterico, ob dosmrtnih ali na nedoločeno dobo postavljenih deseterico letne vsote, a oh dajalvah na določeno dobo postavljenih jemati je celokupno vsoto dajatev, vendar nikakor ne več nego deseterico letne vsote.
Ob pogodbah o meni je pristojbino odmerjati od polovice vkupne vrednosti vseh stvari), kar jih je v meni, ob delitvah imovine od vse vrednosti deljene imovine brez ozira na dolgove.
§• 7.
4.	Razred. Od protestov o menicah in od protestov o trgovinskih papirjih :
o-h vrednosti do 200 gld. po	1	gld.,
„	„	nad	200	„	do	1000	gld.	po...................2	„
„ 1000	„	„	4000	„	„.....................3	..
»	»	*»	4000.............................4	„
vrhu tega od vsacega pokazanega zasilnega uadpisa po 40 kr.
*• 8.
5.	Razred. Od prevzetih novcev in vrednostnih papirjev, da se potem oddadé komu druzemu ali založe oblastvom, naj se od hrambe ob vrednosti do 1000 gld. plača po V» odstotka, a nikoli ne izpod 1 gld. Ob vrednosti nad 1000 gld. je od vrednosti, kar je bode nad 1000 gld., plačati še po odstotkov.
Vrhu tega je od sestavljanja zapisnika in dane prejemnice plačevati po 1 gld., od prevzete stvari preizročevanja odločenemu prejemniku ali od pošiljanja pokladatelju po 1 gld., od preskrbita, da se založi oblastvom po 1 gld., ako je do 1000 gld. vsote; a če je več, treba časarino plačati.
§■ 9.
Poslarina po ustanovljeni ceni se odmerja :
u) od zdelane pooblastniee, svedočbe same na sebi, od izrecita, v katerem je samo pritrditev k vpisu ali zbrisu v javnih knjigah ali samo odstop kake prednosti, ali da se kdo te prednosti odreka, ali potrdilo o izpolnjenih o h veziji-vostih brez naznačene cene, po	1	gld. ;
b) od potrdila, da se ujemajo prepisi (vidimiranje), katerih nij nad dve stranici (stranica po 28 vrst), po 30 kr., od vsake naslednje stranice po ... .	10	kr.
Ako je po več vrst, potem ako so izkazki številek, od obeh prvih stranic po..........................................................................................50	kr. ;
od vsake naslednje po.......................................................................15	kr. ;
c) od danega svedočila, da je prav zvršen kak prelog, katerega nij nad dve
stranici, po	1	gld.,
od vsake naslednje stranice po.............................................................. 40	kr.
Določilo sub lit. b) ustanovljeno o številu vrst velja tudi ob tem slučaji. Kadar imajo stranice po več vrst nego je tam določeno, plačevati je po 1 gld. 40 kr., oziroma po 50 kr. pristojbine;
d)	od poverila podpisa je plačevati :
I.	ako stvar, o kateri govori spis, ne doseza 100 gld. vrednosti, po 30 kr.;
II.	ako ta vrednost 100 gld. doseza, ali ako nij razvidna:
1. na vknjižljivem pismu po................................................... 60	kr.,
2. ob drugih slučajih po .	  1	gld-
Od slučaja ad II, 2. je družinčetom in osebam na korist, o katerih se dokaže, da živč ob dnini ali tednini, ta iziniek, da od poverila podpisa plačujejo samo po 30 kr.
Ce je poveriti podpis dveh ali več oseb, katere ob enem pridejo k beležniku, plačati je od druzega in potem od vsaeega podpisa dalje samo polovico one pristojbine, kolikor bi plačala oseba, katere podpis je poverjati, ako .bi se poverjal samo njen podpis.
Ob slučaji ad II, 1. ne sme pristojbine od poverila, če tudi se poverja po vec podpisov, biti nikoli več, nego bi po tem cenovmku bilo pristojbine od pisma, »» katerem se podpisi poverjajo ;
e) od svedocfla o dnevi, meseci in letu, katerega se kako pismo pokaže,	po	.	.	50	kr. ;
f) od zdelane svedočbe, da kak človek živi, po...................................................... 1	gld.;
g) od sestavljanja kacega izrecila, katero je priznaniti, s priznanflom tega izrecita in sè svedočilom vred, danim stranki, katera ga je prosila, po	.	.	.	3	gld.,
od svedocfla danega duej stranki, ter od vsacega drugič danega svedocfla,	po	1 gld. ;
h) od sestavljenega zapisnika o izročilu na ostavo z dano prejemnico vred,
in od hrambe na ostavo danih pisem, vsega vkupe po..............................1	gld.	50	kr.,
od oddavanja pisma, na ostavo izročenega, z narejenim posebnim oddajalnim zapisnikom, po .......................................................................... 1	gld.;
od oddavanja pisma, na ostavo izročenega, brez posebnega oddajalnega zapisnika, po......................................................................................50	kr. ;
i) od privolitve v pregledovanje kacega belčžniškega zapisa po,.....................................50	kr.,
od vsake pôle belčžniškega, na zahtevanje kake stranke prečitanega pisma, hranjenega pri beležniku, po .  .........................................................20	kr. ;
k) od potrdila, da kako belčžniško pismo res biva, po...............................................50	kr.;
I) od osebnega preizročila kacega pisma sodišču, posebno od preizročila zad-
njevoljske, mej belčžnikovimi spisi hranjene paredbe, po	1	gld.	50	kr.	;
m) od poslatve kacega pisma stranki ali oblastvu, ali od oznanila, da se kacemu
pismu odmeri pristojbina, ki jo je od njega plačati, po..........................................50	kr. ;
n) od golega pismenega priznauila stranki o kacem uradnem poslu, po	.	.	.	20	kr. ;
o) od sestavljanja zapisnika (§. 73) o zadnjevoljski naredbi, beležniku zaprto
izročeni, po.............................................................................  4	gld.
§. 10.
II.	Č a sarin a.
Časarina se jemlje po meri tistega časa, kar ga je treba uradnemu opravilu, in to namesto poslarine od one vrste pisem, v katerih nij vrednosti nič povedane ali nič navêdkov, da bi se dala iz njih določiti, in katera niso v nobenem izmej poprejšnjih cenovmkovih po-stavkov, dalje od vseh svedočil o dejanjih, in od siceršnjih belčžniških uradnih poslov, kateri ne spadajo pod druge odstavke tega cenovnika. Plačuje se je od prve, če tudi stoprv začete Ure po 2 gld., od vsake naslednje, če tudi stoprv začete pol ure po 1 gld.
Od odpravka katerega tistih svedočil, kar je zaznamenanih v §§. 87 in 88 bel. r., dajati je vrhu tega po 1 gld. trdne pristojbine poleg pisarine (§. 17 v cenovmku).
§. 11.
Ako se k uradnemu opravilu belčževat prizove drugi beležnik, sme zahtevati samo «asarino, a nikdar ne po več nego prvi beležnik dobode pristojbine.
§- 12.
Od zdelovanja zadnjevoljskih naredeb, podaritev, dčdniških in ženitevskih pogodeb, v katerih nič nij povedana imovinska številka ali se ne da nič dognati, moči je dvojno časa-rino zahtevati.
(S ....
§- 13.
V čas, porabljen k opravilu, ne šteje se edino tist čas, kolikor ga je treba, da se pismo spiše, nego tudi tist, kar se ga pred svedočilom potrebuje z udeleženci v razgovorih, pripravljajočih pismo, kar ga vzemo beležnikova pričetna dela, ko udeležencev nij pri njem, in ob poslih zunaj beležnikovega uradnega prostorišča, kar ga vzame hoja v tist kraj, kjer je razprava, in s tega kraja nazaj.
§. 14.
III.	Oddaljarina in potarina.
Kadar se na zahtevanje kake stranke zunaj beležnikove pisarnice vrši uraden posel, kateri nij že sam na sebi tak, da bi ga bilo treba zunaj opravljati, dati je beležniku od tacega uradnega posla poleg cenovniške pristojbine še po 1 gld. oddaljarine; a kadar se uradni posel vrši zunaj kraja, v katerem on uradno stoluje, tedaj mu namesto oddaljarine pristoji časarina od tistega časa, kar ga tja in sem potrebtio zahodi.
Od sestavljanja protestov o menicah in trgovinskih papirjih ter od priznanjevanja izreci! more beležnik, če te spise zdeluje zunaj kraja svojega uradnega sedeža, časarino zahtevati po zgornjih določilih.
§• 15.
Beležniku dalje, kadar po uradnem opravilu ide ven iz okrožja tistega kraja, kjer uradno stoluje, pristoji povračilo za voz z dvema konjema, a ko mu voza ne da sama stranka, poleg mostarme; a če more iti po železnici ali paroplovniku, povračilo vozarine v prvem razredu. Enako mu po glavnih mestih pristoji povračilo za voz z dvema konjema, kadar po uradnem poslu ide iz mesta v predmestje ali iz predmestnega okraja v drug predmesten okraj ali v mesto.
Kadar se oddalji čez avstrijsko miljo, pristoji mu tudi povračilo troška, njegovemu stanu primernega, ako opravilo trpi čez pol dneva.
§. 16.
Pristojbin, ustanovljenih v §§. 14 in 15, nij zahtevati, kadar uradno opravilo v tacem kraji, koder je beležnik dolžnost prevzel rokovno (perijodično) se ustavljati, teče ob tacem ustavljanji ali v tacem kraji, kamor je vmčščen za podstava.
§• 17.
IV.	P i s a r i n a.
Pisarine je po 10 kr. od vsake stranice, katera nema čez 25 vrst; ob večjem obscžku in računih, tabelarskih ali takih razkazilih, v katerih so največ številke, od vsake stranice po 20 kr.
Pričeta stranica se šteje za polno.
§. 18.
Ni od protestov o menicah in trgovinskih papirjih, ni od poverilnega dostavka, da se prepisi zlagajo z izvirnimi pismi (od vidimiranja) in da so podpisi pristni, ni od potrjevanja prelogov, ni od zapisnikov, sestavljenih v dajanje kacega svedocila, ni od črtežev, katere se beležniku treba zdi osnovati, predno zdela prvopis belčžniškega pisma, nij zahtevati pisarine.
§. 19.
Od odpravkov je poleg pisarine tudi pristojbino od poverila (vidimiranja) dajati.
§. 20.
Zgornja določila tudi tedaj, kadar se beležniku odmerja plača, katera mu pristoji od zdelanih zasebnih pisem, veljajo s tem razločkom, da je poslarino ali časarmo odmerjati za četrt niže, nego kolikor pristojbine piše cenovmk. A tudi od zdelanega zasebnega pisma ob slučajih §§. 2, 3, 4, 5 in 9, lit. a) nij plačevati izpod 1 gld. pristojbine.
Kazalo.
T vodni	zakon.........................................................................................čl.	I—IX
I. Poglavje:	Belčžniško področje........................................................................§§•	1—	®
II.	„	Podelitev in prestanek belčžniškega uradovanja..............................................§§•	6—	21
III.	*	Beležniske založn/ne........................................................................§§.	22—	30
IV.	„	Splošni prepisi o belčžniškem uradovanji....................................................§§.	31—	81
V.	„	Posebni prepisi o belčžniškem uradovanji:
I. Oddelek: Zdelovanje belčžniških pisem o pravnih izrecilih in pravnih poslih ali opra-
vilih. (Belčžniški zapisi)................................................................................§§.	52—	69
II.	Oddelek : Zapisi o naredbah zadnje volje z	močjo sodnjih zadnjevoljskih narcdeb . . §§.	70—	75
III.	Oddelek: Svedočilo o dejanjih in izrecilih...............................................§§.	76—	90
IV. Oddelek : Dajanje odpravkov, prepisov, izpiskov in	svedočeb..............................§§.	91—103
V. Oddelek: Prevzemanje pisem v hrambo ter novcev in vrednostnih papirjev v oddavanje
drugim ljudem ali v založbo oblastvom.................................................§§■	101—109
VI. Poglavje: Kako se dela s hranjenimi spisi in pišejo znameniki.........................................§§.	110—116
VII.	„ Belčžniški kandidalje in belčžniški podstavi (substitut!)......................................§§.	117—123
VIII.	„	Belčžniški zbori in beležniske	zbornice.....................................................§§.	124—142
IX.	„	Belčžniški arhivi...........................................................................§§.	143—152
X.	„	Nadzor nad belcžniki in ustrahovalno	postopanje z njimi.....................................§§.	153—170
XI.	„	Beičžniške pristojbine......................................................................§§.	171 — 184
Dodatek.
Belčžniški ccnovnik (talila) §§. 1—20.
Postava od 25. julija 1871,
da je nekatere pravne posle treba belčžniški napravljati.
8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazu jem tako :
§• I-
Spodaj zaznamenane pogodbe in pravni posli ne veljajo, ako se o njih ne napravi belčž-nišk zapis :
a) ženitevske pogodbe ;
b) mej poročenim možem in njegovo ženo sklenene pogodbe o	kupu,	meni,	dohodkih
in zajmih ter izrecila o dolgu ženi od moža ali njemu od nje;
c) potrdila o prejetem venu (doti), tudi kadar se dajo drugem ljudem a ne soprogi ;
d) pogodbe o podaritvah brez resničnega preizročevanja;
e) o pravnih poslih mej živimi ljudmi vsa pisma, katera delajo	slepci,	ali	katera	glušci,
ki citati, ali nemaki, ki pisati ne znajo, ako pravni posel napravljajo osebno.
Ta zakon nič ne predrugača zdanjih ostalih posebnih določil, vsled katerih je pravni posel treba sodnje ali belčžniški napravljati.
§- 2.
V veljavnost naj ta zakon stopi tist dan, katerega obvelja novi belčžniški red.
A po Bukovini, po Tiroljskem, razen okolišev Tridentskega in Roveredskega sodišča, po Predarelskem, Salcburškem, Koroškem, Kranjskem in Dalmatinskem naj ta zakon obvelja stoprv tisto dobo, katero, ko bode že dovolj beležnikov postavljenih, pravosodnji minister ukazoma odloči in se razglasi v Državnem zakoniku.
§• 3.
Z vršiti se ta zakon naroča ministru za pravosodje.
V Išel-u, dne 25. julija 1871.
Franc Jožef s. r.
Hohenwart s. r.	llabietinek	s.	r.
(Slovrniech.)	^