Hoehl&bl. k. k..gofbibliutbek, 1 Wieir**-^ St. 10. V Gorici, 9. marca 1883. Tedaj XIII. „Soča" izhaja t«ak petek in velj« po pošt! prejemana *!i v Goriri t>a » " Ii ii Š i' Za v«t-e čike po prostoru. Posamezne §tevilke se dobivajo po 8 kr. v tobakainicah v gosposki ulici Mi/u ,.t!fh kron", na starem trgu in v nnr.ski ulici ter v Trstu, via Ca-serma, a. Dopisi naj so blagovoljno poSiljajo umlnistvn ..Soco" v Gorici v Via AbcoH 8, I., wu'ocnma pa opravniSSvu „So«5e" Via delta, Croce fit. 4. II. Rokopisi se ne vrafiajo; dopisi naj se blagovoljno frankajejo. — Delalcem in ilrugiiu nepremosSnim so narofinia znua, ako se oglaw pri opravnl&tvu. Bolni&nicne zadeve. 1. GortSki bohtiki pa trzu^ki mestni statut. Ni je hujo nadloge za na§e obfiine od stroSkov, katere morajo pladev»tt vsako leto zuiianjim bolniSni-cam za domace bolnike, ki so se v iijih zdravili. V zadnjih 10 alt 11 letih so placate goriSke ob6in» fiez pol milijona goldinarjev takih stroSkov. Ako se stvar o pravem Casu ne premeni, pridejo obtine vsled tega Se na beraSko palico. Najvec goriSkih bolnikov se zdravi v triSaSki bolnisnici, ker nikaraor ne zahajajo Goricani in Go-ri&inke v toltkem Stevilu in tako pogosto dela iskat, ko v Trst. Kdor ne more doma fcivcti ali komur se zdi, da bo v mestu Me in bolje 2ivel, ko doma, se poda v Trst v sluzbo ali k delu, Mnogo jih je, ki najdejo v mestu sreco in si pridobijo potrebnih novcev, da zacncjo kup&jo ali kako delo na lantuo roko in ostauejo v Trstu, kjer nstauovijo dm2ino. Drugi «i pridobijo le toliko, da izhajajo od dneva do dueva, ali od tedna do tcdna, vendur jim je ijubSe mesto, ko dezela, w v njem naselijo in odrejnjo svo-je otroke, kakor morejo. Tretji so veseli tdugbe katero feO dobili, in jej ostanojo zvestt, dokler se jim kosti vkup drze; ko jim zaCnejo kosti razpadati, pri-dejo v boIttiSnico in domaca obcma mora za nje pla-cevati. Drugi an tuudijo v Tratii le zacasno, kak mesec ali kako leto; ako obolijo, najdejo pit v bol-nisnico in Cc refiejo, da ne morejo placati dotiCuih stroSkov, se poslje raCun domafii obfiini. Trst iu Tr-^aCani so prosti v^eh stroSkov za take bnlntke in zabtevajo pladiio od domaCib obdin, kateiiin postaja-jo stroski nezno.sljivi. To pa ni prav. Izmed triiaSkega prebival^tva ima komaj polo-viea domovinsko piuvico v Tratu. Nifi ne poraaga, da prebivtt kdo 50 let v nicstu, da ima tain svoje premoienje in dru^ino, da plaLuje v niestno blagaj-nice davek, da nosi vs« butare in teze bog.itega Tr-sta. Ako mu ni biio odtoLno podeljeno me§Lanstvo, ostane tujee on, njegovi otroci in otrokov olrocu Trst pa ne podeiuje rad uieSiaiihtva posebuo tibogitn ue ; zato so vecinuma le bulj* stanovi niesthinki, uize vr-ste so pa Inez domovinske pravice v Trstu. Kadar kdo teb oboli iu ga zauest>jo v bolni^nico, ^e poprasuje, kod je bil Djegav ote, dec! ali praded doma, da od doticne obfiine iztirjajo pla^ilo. To je bicer praviluo po trzaskcm me.stiiem fetatutu, ali fttatut (obciuaki red) Bam w, ne vjema z daiiaSnjiini pravnimi nazori, nitt z dejanskirai razmerami. Vsakdo mora prizoati, da, ako zivi katura dru^ina 50 ali 100 let v Tistu, nima tista obeina, iz katere je zacetnik dru^ine iz-§«U od nje nikake karisti. Ako je dotiLna dru^ina na svetu kaj koristila, je koristila tr2aSkemu mestu. Tr2asko mesto naj skrbi torej za take bolnike in naj ue obklada s plaCili obgin, katere §e le t?.krat zvejo, da i'm tak filovek na svetu, ko dobijo plaCilni nalog, med tern ko prej ni bilo o njem ni duba ni sluba. Diiava naj torej za to skrbi, da se trSa&ki mestni St at ut tako premeni, da se bo vjemal z danaSnji-mi pravnimi cuti in z dejanskiini potrebami, da po-staue podoben drugim obfinskim redom, da bodo na-seljeuei la^e dobivali domovinske pravice v Trstu, da ne bo v statutu sankeijonirana (potrjena) oblast, po kateri Trst skoduje obfiiiiam namesto da bi sam trpel ^Uodo, katero mu uzrokujejo ujegovi prebivaui. Diiavui zbor naj bi pregledal poatavo o domo-vinski pravici in naj bi ukreuil, kav je treba, da ne bodo place vale uboge kuiufike oMine m bolno ineso, katero so izznudi mestni bogataSi. Kdor ima dobicek od zdravega dtoveka, ta naj -skrbi za boluega, no pa da bo obeina odg«>jevala otroke na svoje stroSke v prid bogatinom iu da bo skrbela za bolnike, katere je izmolzlo bogato mesto. 2. Podjetniki pa delavci, gosp odarji pa slu/.ubnilci. Trzacani pravijo, da so goriSki in kranjski de* ^<»li ueizmerue koristi, ker dajejo zaslu^ka brezStevil-uiui Knuijcetn in GoriCanotn, mo^kitu iu ienskam. GoriCam in Kranjei bi pa lahko odgovorili, da dajejo Tiia^anom ne.zmerno korist, ker jim prenaSajo 2aklje in pestvajo otroke, kar sami ne znajo. Da se o tern ue botno priCkali, recimo, kakor je v resnici, da Tr-ziifaa koristi d'^olanu, deZelan pa TfzaCatiu, kakor sluzijo usta ^elodcu, zelodcc pa us torn. Sicer pa je znano, da Trst ima kakih 20 tisoC fakinov iz Italije, katetim ni nikoli oCital, da jih redi, kateri mu celo pomagajo, da ovija hgovo perje italijanstva okoli svo-jih golih sloveuskih kostij. Trst daje v resnici dezelanom zaslu2ka, ali ta zaslu^ek je tudi zasluzeu. Trst ne daje zaslu^ka za-stonj, ampak za trud, za znoj, za mofi, za zlvljenje. Kdor hoce kaj zasluiiti, mora trdodelati, morasvojo mofi napenjati, mora zdravlje vnevarnost postavljati, LISTEK. Iz Solskih spominov na Solarja. V Gorici, 28. febr. Kakor so tudi easniki te dni porocali, u^itelje-val je pokojni golski nadzornik za Dalmacijo, L. g. Ivan Solar, na goriSki gimnaziji od 1. 1857— 1867. Bi!a je to doba, ko je naSa gimuazija evntla glede na kpo kopico vrlih uCiteljev, kakor tudizarad velikega Stevila u6encev. Takrat so v§teli ta ufini za-vod v pivo vrsto.vMed tedanjimi proftaorji se je od-likoval tudi Ivan Solar. Po bodu iu ponosni postavi si ga 2e od daled zapoznal; v soglasji z zunanjostjo je slovel pri uCeucih zarad uCiteljskih lastnostij. Vsa-kemu je napravil vtis posebne bistrosti iu uCeuosti Ze prve ure* ko ga je dobil za ueitelja. Piscc t^h vrstic je imel sreCo, sprejemati ujegov poduk iz latiusfiine iu sloveuSCine naj prej v prvem razredu, kjer je na-stopil Solsko leto kot razrcdni ufiitelj. Prvo delo je bilo to, da je po iraenu poklieal vsakega uCenca, ki je vstal, da si ga je dobro ogle-dal. Drugo uro je ie vedel vsakcmu suie ua paniet, tako da smo se mu vsi cudili; ko je to zapazil, se nam je nasmijal, kakor da bi bil hotel reft, da mu uorcljivci tudt zacetkom ne uidejo. Takoj nam je naz&duH, da nas ue bo ne vikal, ue onskal, ampak, kakor se ediao slovcqsiji in j?o domaCe soudobi, saino tikal. Mi smo bili tega jako veseli takrat in se bolj pozneje, kedar nas je grajal. Saj nam ni nikdar ugajalo, da so nas drugi odzdravljali s MservusB in nam niorda §e istega due wkljukicou zabele&li. Ivo smo prvikrat vezali „samtt iu nmeusatt, in namjeslo §e dovolj gladko, je vskliknil v naso tola^bo: ^Glejte, ie danes govorite latinski, kaj pa §e le bo!" in za-dovoljui smo §li z novo lekeijo domu. Znovim nasje po malem obkladal; ali s tern gradivom smo morali toliko bolj stavke presukavati in spreminjati. Na pisne vaje je strogo gledal; domace knjizlee so morale biti euako sna^no pisane, kakor Solske. Kdor se tega pravila ni dr^al, je za pokoro moral prepisa-^ati Ko nam je narekal nemSke stavke, da smo jih kot §olsko nalogo prelagali na latinsko, nam je §\:el napake proti nem^kemu pravopisju, ravno tako, kakor uapake v latinskih stavkih. To je pomagalo, da smo se driali reda tu iu tarn. Hotel je, da se privadimo snaznosti tudi v pisavi, in kdor je kolttkaj CeCkal, moral je iti za kazeu k »Euzlerjutt, t. j. u&telju, ki je ledaj v I. in II. razredu u6il lepopisje. Solar sam je bil pravi zgled tudi na to stran. Takrat je bilo prvo leto, ko so nam odloCili 2 uri na tedeu tudi iz alovenSeme; prej se je zafiela slovenSCina podueevati se le v 2. razredu. Prvo uro in naj prej smo brali Vodnikovo: BKrajn'c, Tvoja zemlja je zdrava". Pove-dal nam je mnogokaj o naSem pesniku. Ouo pesem smo morali vedno na pamet znati. Kdor je bil len, sliSati je moral par vrstic iz one pesni. Pri sloveuskih glagolih se je rad dalj Casa mudil, in uam je 2e mora pogosto bolezen na se vzeti in celo smrt fto-riti v mladih letih. Trst daje zasluika, dokler je fitovek mlad, 5vrst, moCau, zdrav; kadar Clovek opc-Hii, m postara, obneinore, zboli, takrat ga Trst ve5 ue pozna, takrat pozna le njegovo obSino, ki naj plaCuje zanj. To ni prav. Bogatini, ki so jezdili ailega konja v boji in na lovu, na potovanji in na sprchodu, se usmilijo stare pare, ko jih ne more ve<5 nositi, in ji dajejo potrebnega ov»a, da si podaljsa svoje stare dui. Lov-ci, katere je spremljal dober lovski pes na njili lovih in potovanjih, imajo usiniljenjo b starira psom in mu odloOijo vsak dan nekaj kuhinje, da si oh rani livlje* nje. Trst je bogato mesto, naj posnema torej bogate lovce in viteze, naj se usmili svojih konj, ki so mu vozili bogastvo na knpn, naj ima usmiljenje s svoji-mi psi, ki so mu bogaBtvo varovali, naj jih ne m-meta zato, ker imajo 61ove§ko podobo, ker so Ijudje. Trzaski delavcl in slu^abniki so stvarjeni po tisti po* dobi, kakor trzafiki bogatini, naj ima torej mesto z" njimi usmiljenje, ko obnemorejo, naj jib sprojme v svoje varstvo in skrb, naj jih ne povrafia domaSim obCinam kakor izzmete pomeranfie, katerih sok so Tr^acnni popili. Ali Trzacani so kupei in skrbijo za svoj dobiCek tcr se ne brigajo za to, kar clove&nost uci in zahteva. Trza§ko bogastvo naj ne slu^i le bogatinom, ki so preskrbljeni za se in za otroke z vsem do smvti iu Se po smvti; bogastvo naj slu2i tudi tistim, ki ga vkup spravljajo, delavcem. Delavec ni zadosti pladan, ako dobi samo to, kar potrebuje za delavuik, zamla-da in zdrava leta; dobiti mora toliko, da ima tudi za praznik, za bolezen in za starost. Dokler je ve-ljala boija postava, se je to godilo: delavci so bili varfini, bogatini pa usmiljeni; s tem je bilo pomaga-no. Dandanes se pogosto ne zmenita za Boga ni delavec, ni gospodar: delavec je zapravljiv, gospodar v.a. skop in samopasen; zato mora vlada stopiti vmes s svojo post&vo, z jeklenim meCem. To je storila tudi nasa drlava, ki po novi obrtni postavi meri na to, da bodo morali imeti delavci druSbe po svojih strokah (cehe), da bodo morali v dru2bo plafievati, da bo drugba skrbela za bolne in onemogle. Tako je prav. Treba je, da postava §e gospodarje pritisue, da dajo delavcem primerno placo iu da bodo tudi oni plafievali v druStvene blagajnice. To naj se v Trstu pred drugim izpelje, potem bo naSim obCinam odvzeto mnogo onega bremena, ki jih po krivici tiSdi. tedaj njih mo6 pojasnjeval iz razodeval. Obrazila na-Sa, sosebno sutikse, nam je ocenjeval in nas opozar-jal na vse prednosti naSega jezika. Srecne je nas Stel, da smo rojeni Slovenci. Dasi ni nam mogel vseh dobickov razjasniti, toliko nam je vendar dal ra-zumeti, da v slovenSfiini utegnemo natenko in kon-k r e t n o raisliti. Zavidal nas je, rckSi, da on §e v VIII. latinski slovenskega ni znal, in dajevse znanje v tem pogledu pozneje dosegel. „Pa sedaj sem ponosen, da sem Slovenec"; s temi besedami nas je o priliki spodbodel; pa pritaknil je; »tei ker iniarao oro^je v jeziku, treba je, da si i njim tudi kaj pridobimo; drugafie nam slovenScma sama na sebi ni6 ne pomaga." Pavno s to potjo nas je svaril pfed prelahkira ali puhhm berilom, in nas je doloCno za-vrnil, da bi ne brali enolienih in premnogo praznik dopisov, kakorSni se v 6asnikih nahajajo. K pridnosti nas je spodbujal, dasi nas ni bilo treba pri njem in za njegove predmete posebe opo-minjati. On ni bil osoren, ali vsak se toliko priden je fintil, da zanj premalo zna. Marljivih ni hvalil, osramotil pa je zanikernikc pred vso Solo, Eukrat je rekel blizu to-le: „Slovenski afienci so v obfie pridni v prvih, to je v nigih razredih, v viSih pazaostajajo. Zapeljuje jih domiSljavost, «e§ da so dobre glavice in da zarad tega se jim ni treba uCiti. Smeti je treba pomesti pa prej". Takd je tudi ravnal; dobro je pre-sojeval mofii in mar^jivost pojedincev; kdor ni bil zrel, dobil je kljukico za dobro. „Kaj paje to?tt tako je newarne^e posvarjl. Zanikarnika je prili<5no Kdorjeimel dobicek od krep&ega, zdravega delavca, ta naj skrbi zanj v boiezni in starosti; zakaj bi skrbela zanj obSioa, M je aboga, ki sama se-be komaj redi, dokler so drugi, ki imajo veco dol2-nost skrbeti za poiomljeno svoje orodje? Kar velja za delavce, to tadi za sluzabnike. I Sluzabniki naj skrbiio sami za cas bolezm in starosti; I skrbijo naj za nje pa tadi gospodarjt. Slazabnikom I in sluzabnicnm naj se zapove, da pristopijo k pod- I pornioi drugtvom, ki skrbijo za bolue ia obnemogle I cde. ^wpaol l^ delelali naj bi nikomcr ne dajali I dovoljenja ali potnega Ksta, ako doticnik ali doticuica I ne ©befia, da pristopi kakerau podpornemu droStvn. I Sluibene bukvice naj bi dajali le za eno Jeto in naj I bi jib koucc leta ne podaljSevali, ako bi prosilec ne I izkazai, da je vpisan v podporno drustvo. Bazan tega I bi morala postava doloCiti, koliko naj goapodar pla- | Cuje za boloe io obnemogle sluzabnike. Sklouilo naj | bi se a. pr., da za vsako leto, katero je kdo slulil I pri kukcm gospodarjt, ima pravico, da ga doticni go* I Hpodar v boiezni ali v starosti redi en mesec ali pol I mescca ali pa da placa gospodar za svojega siuaabni- I ka pritneruo vsoto v bbtgajnieo, ki bi bila nameojena | za bolne in obuemogle sloiabnike iu sluzabu'ce. I Ta vsota bi dala doticnemu slulabnihu pruvico, J da bi bil v boiezni ali v starosti na blagajnicne stro- I ike preskrbljen za toliko in toliko casa. Take » ta- I now so neobhodno potrebne, ako hocVmo reslti pro- I pada na§e obcine, ako hoceiiio nase sluzabnike zadr- [ icvati na opolzli poti zapravljivosti, uemaruosti in surovosti. To vcjo, da, ko bodo bolni, pridejo v bol-niinico, ne da bi kaj placali, zato zapravljajo zdrav-]je in premozenje. Zupani, staraSine, obcinaiji, pre- I miSljujtc te refii, in Se spoznate, dase dajo izpeljati, | ne bojte se jib. Na tak nacin obvarujete obcine mno-gib stroSkov. j 3. Goriski bolniki domov. | V Gorici iiuamo bolniSuico, v kateri se placoje za domafie bolnike v tretjem razredu po 40 kr. na ' dan; v Trstu plaCujemo pa od vsakega bolnika po | 86 kr* vsak dan. Leta 1877. je bilo v trMki bol-1 nisuici prehraojenib 1067 goriSkiii bolnikov; na vsa- I kega boioika je priSIotisto fctopoprek38 dnijzdrav-1 Ijenja, na vse goriSke bolnike torej 40.546 daij. Za I vse te dai si' je placalo 34.869 gl. 56 kr. Ako bi [ so bili bolniki v Gorki zdravili in bi bili potrebovalt I ravno tisto Stevilo dnij za ozdravljeoje, bi bila tleie- I la placala le 16.218 gld. 40 kr. in bi bila pribranila j samo pri teh boluikih, ki so se zdravili v Trstu, J 18.651 gl. 16 kr. Ce pa pomislimo, da bolniki se na- j vadno laze zdravijo doina, ker so zraku vajeni, ko ] diugod, in da ima Gorica za bolnike tako ugodno { podnebje, da hodijo slabotni Ijudje celo iz daljoih j krajev, z Dunaja in drugih inest v Goricy zdravlja | iskal, smeino re5i, da bolniki bi v Gorici ne suieli [ potrebovati toliko casa za zdravljenje, kakor v Trstu. j Pa tadi Ce deoemo, da bi rabili bolniki v Gorici to- { liko casa, kakor v Trstu, bi vendar prihrauili veS i ko polovico stroskov, katere Trstu placujemo. L. ! 1877. bi bili prihranili 18.651 gl. 16 kr., drugo leto morebiti 2e 20.000 gl.; te vsote so velike za tako \ main dezelo, kakorsna je naSa.' \ Nikdo aaj ne pravi, da to se ue da izpeljati. Tako naredbo imajo tudi drugod, da se jim boluiki , po^iljajo domov, n. pr. na Hrvagkem, v Galiciji, na \ Ce§kem. Ako se tem dezelam volja izpolnuje, zakaj bi se GoriSkemu ne izpoiuovala? Zdravnikom drugih ,' kronovin smemo vendar toliko zaupati, da povejo po svoji vesti, ali se more spraviti bolaik brez nevarno- ' sti, da bi se bolezen shujSala, v domafii kraj ali ne. Ce so nasproti dtugira dezelaai vestui, bodo tudi na-sproti na§i. Na tak uaciu bi prihrautli maogo stro- i Skov, tudi ko bi ustalo §tevilo bolnikov tako veliko, kakor je zdaj, ko se zdravijo v tujih bolaiSnicah zu-uaj delele. Zdi se nani pa, da bi se §teviIo bolaikov skr&lo, ako bi se poiiiiaij domov. Nekatere ir.nske boiezni so take, da nobena jib nimi rada dorat, na tujem se jib pa marsikatera ne sramaje. Ako bi ve-dela, da, ko oboleje, pride v Garico, kjer jo morejw svoji obiskovati, bi se boiezni varovala ali pa bi v Trstu sama pkeala doticoe stroske; zdaj pa ^?e, da zarad svojega iivljeuja o« bo imela stroSkov, ker jib mora obLina placati, in da zivi du§i izmed domafih ne pride pred oe1, ki li jo mogei spomiriti na bekt ohUko prvega sv. obbajila. l\aY te iemk& stanejo valikanske stroike, katonh naj bi ne morale veduo obfiine placevati. Ako imaj* take bolnice kaj pre-mozenja, naj plaeajo same rfotitnc stroSke; ako ga nimaja, naj bi m djale v poariao delatuico, dokler bi toliko ue zasluiile, da splacajo stroike, katere so po lastni krivdi uzroCile. Frav jef da se pride bolitim na pomo^ in da se pri tem ne gieda na to, ali so sveti ali postetiii, praviftui ali krivicui, kn pomoc se deli zarad putrebe ne zarai.1 vrednosti; aU Le morajo mdoMm obcatu pritrgovati si od ust, da placajo bo!ni§ni^ue itroSke za brezvestna razveselje valko, zakaj bi se ne smelo zahtevati v prvi vrsli od te, ki je boiezni in stroSkov vsled svojega noreuja Isriva, da si nekaj pr.trga v popta&mje omenjeinb stro^kov. Ce nove postave hodejo biti bumatme, do-bro, naj bodo; pa naj ne puznajo buutanitati amnrt za krivicnike, ampak naj jo paznajo tudi za uedolzne. Po ua§em nnieuji se humanitati slabo strt^e, ako se enema pripusti, da sine po svoji volji rogoviiiti, dru-gemu iniruetiiu in poSien*;ma ddavljanu da se pa nalozi, naj mu obveze rogove, kattre si jb poloinil, Prava humanitat bi obstala v tem, da s* rogovilezu rogovi porezejo, da ne more miniim dtzavljauora sko-dovati. Tako bi bilo pomagano na obe st;atu: edea bi bil obvarovan maralnih jiuSnili) ran, drug bi bit obvarovan, da se mu mw§t;ja po nepotrebaem ne prazni.—Torej bolnike domov in doma naj po mogo-fiosti sami placajo; obCina naj pride zadoja na vrsto. Po obbni debati o prorafcunu za I (883 v dunajskem driavnem^zhoru. ParlamentariCna uavada je, da pricne boj z b<;-sedami in govori v dizavuih zborih tedaj, ko zahteva vlada od poslancev, da ji dovolijo sredstva za vzdr-sSavauje vojakov, uradtiikov, sptob za vse dr^avue po-trebe. Taki boji se bijejo navadno med dvema stvau-kama, med veCino, katera vlado podpira, in manj^ia'), ki ji navadno nasprotuje, Vlada puzira ob taki prili-ki marsikatero gienko besedo, ali dana jej je tudi prilozuost, da marsikatero greoko zasoli temu aU ooe-mu poslancu. Tudi v duuajskem dr^avuem zboru pii-fiela se je pretekli teden taka bitka med dvema stran-kama (prav za prav med tremi) med tako zvauo usta-voverao ali strauko leviCarjev in med desnico, ki je sedaj v vecmi. Kot posebao krdelo se je udelezil b->ja Coroniiii-jev klub, katerega imenujejo sredujo strauko LeviCarji ao letos boj pii&li; prvi ajib govoruik sta-jerski poslanec Carueri, zagaal je strasauski btup proti ministerstvu in desuict, razsajai in razbtjal je kakor beseu, sumniCil je desnico iu Siuvaue, ocital ministerstvu, da mu pomaujkuje pravi avstiijski dull, da je oskrunilo ustavo, da zatira uajmimejSe avstrtj-sko Ijudstvo (namtec uemsko), a da protezira (podpi-ra) siovauski zivelj ter ga spodbuja tako k suvrastvu proti Nemcem. Govornik uavaja (seveda brez uajmauj* sega doKaza), da vlada ueki umazaui duh nad tjs-kovno svobodof kakor tudi pri volitvah, v takem du- prijel za roko, cbrnil proti Soli ter dejal: „Du bist ein faules Tufsh and machst nichts das gauze Jahr hindurch". Smeh se ga je na to polastil; ter je pri-stavil: „Glejte, namesto da bi se eJovek jezil, postane v nejevoiji Se pesnik.* V obfie je gledal pa tadi na sna&iost §e v obleki in je spomiujal na „strgan ro-k a v", katerega tudi ubozcu treba ni, ce zua iglo rabiti. Dodalje, dajoznaon §e zabadati, pa da, hvala Bogu. mu je zdaj treba ni. Kakor v tem razredu, gledal je na natancnost in relativno temeljitost tudi v visih oddelkih. Veliko je pripomogel k ufcenju, da je opozarjal na euakost in sorodnost debelvjezikih; pa tudi stavke in stroke ali periode je razlagal, kako se v razuih jezikih vje-majo iu razlikujejo, in s tem obSirnim primerjeva-njem je utrdii v ufieucih pravo znanje in je vzbudil veselje do samostojnega uCenja. Povsod je gledal na mero in prepricati se je hotel, kdo si je zares kaj pridobii. Siepe mehanifiuosti ni trpel v naukih, Bbu-teijai* so bili v svoji priduosti od njega slab© po-placani. Eedar je dobil slabo §olo v vislh razredib, jo je t enem leto spaobruil v doticnih predmetib. Nid se ni bal, pri koreniui zafieti in bistvenosti ponoviti, ker ga je skuguja u&Ia, da po taki poti zaostalo dohiti, in taka je tudi bila. Kakor prerojeni so se eutili dotiiui razredi, in oMalovaii ao uCeuci, da niso iiaeli %m a^elja po ve^ let. Cjm nrej so ga izgttbili, tem dalje so se sponiiojali njegovih prednostij iu svojstev, pa tudi hudo Outili tazhko med ujim. in drugiun pro-fesorji. SovraStva do njega m imei uobeu uCeuec, tudi s trojko ue, ker knvtce ni storii nikomuc; pau pa so se oziraii 5 hvale^nostjo na lepe ure, katere so bile toliko bolj zlace, koukor vec je kdo zavesti imel o vreduosti redkega ucitelja. Vsak je 6utd, da v vsem vedeuji in zuaaji Solaijevem tiCi ob euem skrivna moc, ki je uceuce moraluo brez opomiuov spodbujala k pravema udenja ia pravema dijaSkemu obaasanju. Osmosolec, kakor prvoSolec sta euako cu-tila, da sta z vso svojo priduostjo uasproti njegovim naukom prava pagiavceka, iu jaz memm, da poti t.jim ni bil nikdar noben uC'euee zarad zuanja napubueu. Pac* pa so Usenet o2ive!i pod ujim, m vsak je ietei, da bi med uami ostal. Zato pa je bil hud vdarec za nas, ko smo izvedeli, da se pieseli na gimnaztju Ijub-Ijauako. Ali toiazilua je bila zavest, da sbveuske koreuine siu osrefiuje s svojmi mogofiuo vplivnim zgle-dom ueence pa drugud. Vedeh smo, da deiuje tudi na viSem mesta v blagor o2je in SkSe domovuie uase. Prava zalo^t je presuuila ujegove nekdauje uceuce tudi na Gori§kcm §e le zdaj, ko so izvedeli, da pie-menito in vstrajuo delavuo zivljeuje zasluzeuega sol-nika in iskienega rodoljuba sloveuskega je uagioma in veliko prerano nebaio biti. Njegovi nauki iu iiva-Mm srea pa mu ostaaeio. Vecea mu spomia ( j hn da se nporablja druStveni zakon (vereinsgesetz) in I da se rusi neodvisuost sodnikov, imeuuje vse liste, ! kateri niso protivni Taaffejevemu programu, nesramne [ (scbandpresse, here pa sevMa le ustavoverue), pravi, da p.istajaja pojmi o pravu veduo zmedeuejSi, kar nam kaze ravno obelodauj^na pukvarjenost, kakor§ae svet ni se videl. Govornik zagotovlja daljr., da so Nemci ze sprevideli, kam taka politika vodi, da so spoznali pravi pomen pomirljive poIWke, katera se je pokaza-Ut ko je §emo odvrgla, kot prizadevaoje, da bi se Avstrija poslovauila. Najlep§i dobaz za to je samotni udanc, katerega je prizadela po ministerstvu dovolje-ua fieika privatna §ola sreu nem§ke Avstrije, t. j. Dun.tju. Sprava med avstrijskimi ljudstvi postala je izdajstvo avstnjskega zuaftaja, breznaCidno vladanje zadiijih let pouz^ociJo je, da je prijel do povrsja Zivelj, kateri je Avstrije dobro ime oskruuil. Kar go-vornika veudar veseli, je to, da se za teuu temnimi obiaki »vita dan (za ustavoverce uamrec,) BVsaka stvar ima svoj kouee*, tako je kontot v Veroui roje-ni reuegat in atrastui slovatioierec, svoj govor. Na ta itaciii boj pneeti, na bi bilo iiapacuo, ko bi bit** izvirno. Sovra^mka najprej prestra^iti da mu vpjde poguni, ua vse usta mu povedati, da je — tudi ce ni red— krivifiuik, kateri hoce nasp^otnika na meh odreti, da bi od boja odnehal. Toda s takimi sredstvi takim obrekovaiijem brez podlage, s pretiiaujeui iu vpitjem se u« bojuje boj iiiti proti ^euskam, toliko niuij pa prott mo^eui. kateri sovraiuikove zvtja6i take vrste koj spregledajo. Levica je steer tetuu govoru s ploskanjem pritrjevaia, a inuogo ujunih udov je ru-decica oblila, kajti sprevideli so takoj, da je Uarne-rijev govor za strauko velika blama^a (osramoiieoje). Drugi govoruik je bil siov. po.-jlauee g. K1 u u. V svo-jem obsiruem govoru biCai je aeusmiljeuo gospodar-stvo sedauje matijSiue, ko je bila Se ua krmiiu, katera je vso avojo moc uporabljala proti Slovauom iu kou* servativcem, katera je nauemarjala poljedelstvo, obr-trike iu vsako posteno deio iu je pospesevala le gi-bljivi kapital, kateri je bil davkov prosf iu si je hotel z odpravo postave proti oderustvu itd. podjarmiti elovesku dtuzbo iu ujeuo sreCo. Ko je pa aastopila sedanja vlada iu proglasiiu svoj program poinirljivosti in jeduakopravuoati, loiiio m je uarodoy veselje, ker so slutdt, da se oproste more, katera jili ju pod prej-&iijo vJado ueusuiiijeiio tlacila, Aluugo tuga, kar je vlada obljubilii, hu je za ixvedlo, /* miiogo iu mud tem jciko va^ucga je 04taIo iieizvi^euega. Govornik obzaiuje, da ni o olajsauji iu stedeuji v upravi uikjer dobiti sledu, zeli, da bi stedilua komisija, katero je vlada v ta uameu po.-itavila, z dojuiiskiuu predtogi iz teiimic stupila ua dan. Ualje obialuje, da se shsijo zmeiom Se pritozbe od juga do severa, da se v mar-sit'em ni obruilo se na boije, da je Se marsikje vse, kakor je bilo pod ustavoveruo vlado, da se s prebi-valstvom ta pa tarn tako ravua, kakor bi bili se v sredi zaiostuih casov ustavoverue dobe. Govornik se uoCe pefiati s pntozbami iz Ueske in Moravske, ker je uverjeu, da pov.id;guejo zastopuiki teh dezei uze, tako svoj odvaZui glas, a patoSeb iz ^tajerskega ne more zauiotcau. Prebivaistvo na Stajerakem ue more zaradi tega, ker so uraduiki sloveuskega je<5ika uez-miiZui, z ujtuu uiti obcevati; tudi se posiljajo vrad-uikt, ki ljubtjo svoj uarod, kakor pred leti ua hlad. Oicoit 400.000 dui brojeCe prebivaistvo uema v Sta-jeraKtm dezeiueui sulskein svetu uiti jedue^a zastop-utka, dasi iineuuje viada sama vse ciaue te oblastuije iu se inai Sioveuci gotovo Uobe mozje, ki bi ue bill mauj spusoum od Nemcev za to uajvisjo sobko obiast. flIn v Tratu ? Ne zaate-li, kako cudui dogodki 8se nam od tarn porocujo ? uadaljuje govoruik od be-Bsede do beseue. DjgodKi, ki bi se prav lehko od-sstrauiii, ako bi vlada z euergicuo ruko posegla vines „ia ko bi a v Trstu hoteia pruediti odiocue zastop-9uike svojih nacel. Ni li cudeu, vsakega pravega Av-Batnjica z bwlestjo poluec pnzur, da so v avjjtrijskeal npristauiscueiu me.>iu proti avscrijbke deiuostraeije ua „i!uevuem redu 'i Ni-ii jaiio euduo, da so ijudje, ki ho-„Cejo v Trstu biti vladua strauka, kazaii uajvecje ve-„seije, ko so uedavno v razuih listih Citali ^e toliko-Bkrai pugreto vest, da bode vlada odstopila? Mari „je v Trstu druga vlada, Uruga pa ua Duuaji?* l)a tudi pti nas ua Kraujskeiu uiso oduosaji v soglasji z obstoje(3imi raziu^rauii, da bi biio Se veiiko zeteu, se je v tej visoki zboruici zo muogokrat poudarjaio, in jaz bi potrpezijivost gospodov poslancev po uepotreb-iiem uporaoijai, ako Ui uavajal ze pouavljune pritozbe. Zuaue so viaoKi zboruici iu viadi iu moiejo se od-strauiti brez pusebuega truda. Posebuo poudarja govoruik zalostui polo&y koroSsih Sioveucev, kateri ue-majo niti jeduega zastopuika v drzavuein zboru, ter priporoca vladi, naj odstraui uedostatnosti v imeuo-vaui krouoviui ter reSi sioveusko Ijudstvo neuaiavne-ga jarma, v kateri ga je ustavoverua strauka iz do-bickarije vpregla. Govoruik poudarja, d» bo morala vlada krdelo uraduikov iz prejSuje dobe kateri Se ztneroni mtslyo, da morajo za ustavoveiuo strauko rogoviliti, razptSiti all jun vsaj jaauo povedati, da so bluzabutki drzave iu ue ustavoverue stranke. ^Dalje v prilogi.) Priloga k 10. štev. „Soče". Prvi dan sta Sla,v boj od leviCarjev Se dunajski I podzupan Steudel in Stajerski poslauec dr. Magg. Prvi je 6e precej rait'no razvijal svoja uacela, katera se strinjajo vefiinoma z onhni ustavoverne stranke. A njegov govor neraa toliko vaznih tocek, da bi jihmo-gli til navesti. Tem strastueje pa se je vedel in re-penCil dr. Magg. Govoroik se je trudil, da bi dokazal neuspeSnost dosedauje denatne politike, ter je trdil, da je finanfini poiozaj drzave vedno nevarnejSi in neu-godnejSi. Da bi bil za svoje trditve tudi dokazov navel, tega niti niisliti ni. Ljudje te vrste itnajo 6udne novcmke, ki si ogledujejo dela nasprotnikov. Cim vgodnejSi so uspebi, Cim fiistejSo in poSteuejSa so de-la vlade, tim ueugoduejSi, nepoStenejsi in nepovoljnej-Si vidijo se tem gospodom ti vspebi. Izleti tega go-vornika na politidao polje presegli so vse meje dostoj-Dosti; tako kakor on, more napadati vlado le po Btrasti popolnoma oslep^jeui zagrizeuee, po miiiister-skem stolu hrepenefi ciovek. Zal nam je, da nam prostor ne dopusfia, da bi Maggov govor obSiiueje razpravljali ter ga naSiin cltateljem podali; radi bi to uftinili, da bi nasi citaleljt sami se prepricali, kam zamore strast cloveka dovesti, koliko more mo2, ka-teri bi moral biti reaeu, kajti v dr/avnem zboru ni mesta za burke, iz golega sovraStva napadati, sumni-eiti, obrekovati in zaaicljivo se rogati prvim sluzab-nikom naSega presvetlega ceaarja, in vse to, ne da bi zual navesti najmanjsi dokaz za svoje po6etje ali da bi sploh akuSai navesti ga. Pad, en slucaj je na-vedel, s katerim je hotel dokozati, kaka kriviea se godi pod Taaffejem Nemcu v Avstriji. Slucaj je sle-deft: Neki Prus je zacel v Pragi v kremi gla«uo in na vso moL Bisiuarka hvalwati, kar ni bilu gsstom povsem vSefi. Kicuiar nut zavolju tega poSlje listifi, v katerem ga prosi, naj bitro pa brez hrupa krcmto za-puiti: Magg. je to stvar tako pnpovedoval, kakor bi bili Cehi Nemca iz krcroe vrgli zato, ker je Nemec. Ali so taki mozje Se resniV In g takirn orozjeui mi-•lijo veCiuo in vlado uuiCdi ? Na desnici je prvi dan govoril tudi dr. Oelz ter je posebuo poudarjal, da je treba valike Stedljivooti | v dosego ravuuU'/ja med dobodki in sttoSki m ju za- j ziiuiuovul one tocke proraeuua, pit katenh bi bilo mogoce strolke kaj ziiianjlati. Govoruik je zel iniiogo ! pobvale od d&snkc. Tudi govor g. dehauta Piiugi-ua | je bil od desuice jako prijazuo sprejet ter se je su- j kal v obce v tistik niejah, kakor oui poslaoca Oelza. Tako so stale stvari prvi dan obcue debate in uaUvovejui listi uiso zabili vihteti kadilnie, da bi svojiin poslaucem kadiii. a^maga je nasa in bode za vas osodepojua; miuisterstvo je uuiCeuo, destuea pp-biu, da ne bode mogla vec ua uuge", tako so ti listi v svet ttobili. A bitka je bila Se le pnceta; ueopra-viCen krik in psovanje kvice ni preplasil desuice iu vlade, temveC le obelodanil je slabosti nasprot-uikA. To slabo^t sovqizuika je drugi dan izkoristil poslauec Hausuer, ki je tako ueusmiljeuo bical levico s evojim dovtipom, neusmiljeno ironijo iu sarkaztuom, da so leviearji, po pekoCib udarcih osupnjeni, popol-uoiiia zabili na njih uavadne noho" klice, katere vedno rabijo, k&dar jmi pove kdo neprijetuo resnico brez oviukov. Ta od konca do kraja, po vsebtni iu obliki, dovrSeni govor je preob&reu (Hausuer je.dve uii govoril), da bi ga priobCili v ceiuii, uiogoce nam, je navesti Je vaiueje odstavke iz njega. Hajprej zgrabil je Hausner poalanca Carneri-ja ter mu je z neobzirunn sarkazmom dokazal, da je popelaoma po nevreUuem na glasu kot filuzof, ker v avojem govoru ni navel ui6 dejauskega in prepriCal-ncga proti sedauji viadi in njeuim voditeljem, ker je glob in step z% gospndarsly razvoj iu ker smatra za najvazuejsi dogadek v zadnjih dveh letih dovolitev CeSke privatne ^ule ua Duuaji. Najpnpiosteji pojero a praviti in svybodi govori za to, da se mora v prav-nej Urzavi dati tako dovoljeuje, ali pomaujkauje vsa-kega citta pravice je dospelo pri ustavovercih tako dalei, da ni niti enega levicarja, katen bi sprevidel, da je ta slucaj enak tistim, v katenh snuje sole nem-Ski Bschulvereia,'. Kako podia je usta^oveisko miSlje-nje uasproti misljeuju vrhb Fraucozov, kateri diso leta 1831. Bo^jakom v Panzu naroiiue Sole samo do-pustiii, temvefi jim jo Se podptrali. Tam bi se ne na-Sel Francoz, Se mauj pa filozofiCuo kobrazen mo2, kateri bi se temu podjetju protivil. Potem razdira na drobno, skoro stavek za stav kom, ves Carnerijev govor, kazoC, da mu ne dostaja kricanje in jadikovanje o zatiranji Nemcev, ki imajd pod sedaojo vlado Se 3[4 vseh visokih in uplivnih 8luzeb v svojih rokah, katenh jezik se govori v vseh firednjib uradib, pri dvoru, v dr^avni zbornici in v vojaSkih krogih. Na dvogovor, katerega je Carneri med Premis-tem Otokarjein iu gtofora Taaffejem navel, odgovarja poalanec, da bi tudi cesar JoM II., ko se je hotel a poalancem Caruerijem prifikati, tako le zaklical; »Jer-nej Carneri, sin slavne Verone (C. je rojen v V.), ti si aelo predrzen, ker hod'S pod ustavoverno vlado, Wlera prizjiava Tsero narodnosUm njih pravice, to dosefii, ker se meni samovladarju. ni posiefiilo, nam-refi veCino ljudstva ponemfiiti. Ti si Ir-liko iz Jerneja Carneri-ja (Italijaua) napravil trdcga Nemca; to ti je bilo na prosto voljo darto, toda veCiua H.milijonov, Slovanov se ne da v trde Nemce prestrojiti". Potem. se loti stavka, v kateiem je Carneri trdil, da levica je mogoftna po svojej vtsoki nravnej resnobi, ter pravi, da bi moral kdo drugi izreCi tako sodbo o leyici ne pa sama, da preduostij iu krepostij noben izobrazen elovek na sebi ne hvali. Govornik nadaljuje, da Car* neri bi se gotovo nikdar ne bil uostopil trditi, da se je pod sedanjo vlado obelodanila pokvarjenost, ako bi se bil spomnil skozi deset let stokiat levifarjetn oLi-tanega „§vindelnaa in onega poloma, ki je koncal ti-so5 in tisoc dtuzin iu ^ivljenj. Hausner naSteva iu zavruca neiesniCne in neo-pravi^ene trditve dr. Magg-a in Mengerja, preide se potem na narodno-gospodarski polo2ai in dokazuje, da se je z letom 1881. obrnilo na bolje, kajti vnanja trgovina Avstrije pomnozila Be jo tako, da je za tre-tjino viSja od italijanske in da skoro vnaujo trgovino Rusije presega. ___________ Gorisko-tolminske ceste v driavnem zboru. | NaS driavni poslanec dr. Jo2el Tonkli po-tegoval se je tudi v javni seji dr^avncga zbora 6. t. m. za goriSko tolminske ceste, kakor se je potegaval prej v prorafiunskem odseku. V daljSem govoru je zagovarjal vsote, ki so bile sprejete v imenovanciu odseku, kakor smo porofiuli v Stevilki 5. naSega listu, in je ob enem razvijal program, katerega naj bi se drzala vlada gledd popravljanja refienih cest. Dr. Ton-klijev govor se glasi v slovenski prestavi tako-le: nVisoka zboruica 1 Ako sem prosil pri tej pri-iiki za besedo, sem atoril to iz tega uamena, da gor-ko priporofiim visokt zbornlci one vaotc, katere jeod-lodit prorafiunskt odsek za ceste na Tolminske in, in da viBoko vlado nujno poprosim, da '/Mm vendar eu-krat po kakem dolu5(>nem naCrtu uredovati, ravniti in Siriti drzavno ccsto, ki pulje po soSki doliui iz Gorioo do Terbiza". „S tem bi se naj prej zvezala gorska stran z Goiico po lahki, rnvui cesti, potem pa bi postala e-dina cesta, ki ve2e Gorico in Terbifc, to je kroaovini GoriSko iu KornSko, taka, da bi se dalo po nji brez ! tezave vozit. Znano je, da se ne morcmo hvaliti a posebno dobrimi cestami v naSi kronovini iu da se v tem oziru ne moremo pouaSati s posebno naklone-nostj > visoke vlade in visoke zbornice. Tako zadeva n. pr. le ena zeleznica — juzua — le en del GoriS-kegu, med tem ko dve trctjiui te de2ele sti brez vse 4elezni6ne zveze. Govorilo se je sicer veliko o pre-delski zeleznici, ki naj bi vezala Tcrbifc in Trst, po kateri bi se imela Rudolfova zeleznica ozwiti in ka-tera bi morala pomagati Trstu do novega razvoja in novega razcvitanja v kupcuskem oziru. Trdno sem preprifian, da se bo ta zeleznica enkrat stavila v ko-rist Rudolfove 2elezuice — katera ima postati dr^av-no korist, v korist naSedezele in trMkega mesta, vendar vein tudi, da se to ne zgodi tako hitro. Zato je pa raoja proSnja in tirjatev opravieena, da naj se vsaj drzavna cesta, ki ve2e Terbi2 in KoroSko z Gorico, tako popravi, da bo promet lajSala, ne pa, kakor se zdaj godi, tezila iu na nekaterih mestih celo zadr2evala. Ta cesta je namrefi zdaj na mnogih kra-jih tako azka in strma, da v resnici zavira promet. Dovoljujem si zaznamovati ona m^sta, da jih visoka vlada iz stenografiCnega zapisnika spozna in da se blagovoljno in zdatno na nje ozira". „Najprej se nahaja, ako se peljeS iz Gorice, pod Desklo kamnit moat, ki je obokan (yelban) in tako ozek, da more samo en voz naenkrat iti cezanj. Vrhu tega je cesta na tistem mestu zayita v podobi pod-kovi in se zvraca na severui strani na levo, na juini atiani pa na desoo; zato se voznika ne moreta viditi, ako prideta od nasprotnih stranij. Tukaj se pogosto prigodi, da trCijo vozovi vkup in da pridejo kouji in ljudje v nevaruost. Tudi je svet ob strani ceste na enem kraji viSi, ko cesta, zato se ne morejo videti vozniki, ki peljejo od nasprotoih stranij in trfiijo pogosto eden v drugega ne le po nofii in ob Casu megle, ampak tudi Cez dan. Ako bi se most preioiil, bi se j potrebovalo k ve6emu 6000 gld., ki v primeri a veli-kimi naSimi stroSki ni: o taka vsota, zarad katere bi se moralo opustiti delo, s katerim bi se navedenim neprilifinostim priSlo v okom. Priporocam lorej visoki vladi, uaj se te zadeve prav temeljito poprime.*1 BDalje proti Kanalu je cesta Se precej urejena, vendar je Se tu pa tam ostala stara cesta, ki je Se veduo preozka in na nekaterih mestih tudi prestrma. Tudi ta kos potrebuje iemeljite poprave, da si ni po-treba tako siljena. Ko pa Kauai zapustiS in prideS na desui Socio breg in se peljeS proti RoCiaju iu Se naprej, prideS do mesta, ki se imecuje Ovink, Cesta se nainieC obrne na levo in dela SpiSast kot. Tu se vzdiguje cesta prav strmo in je ob enem, ker je v I skalo vsecena, neizrcCeno ozka, tako da na tem mestu 4va nasprotna wza, ako w petjetti, ne moreta of niti se eden drugemu. Ko toraj eden voznik.vidi ali sliSi, da gre drug voznik uasproti, si poiSfie kako inesto, kjer stopi z vozom v.stran, dokler ne. gre drugi naprej." nT.j mesto je najnevaruejSe in. potrebuje najsil-neiSe poprave iz tega uzroka, ker voznik, ki pelj^ iz Gorice, mora na to raCuniti, da na tem mesta ne bp mogel s svojim blagom uaprej; za^o mora 2e.v Go-rici manj ualoMti na voz in tirjati vigo vozuiuo od nalozenega liiaga, all pa mora ze eno dro prej, v Rq-! Cinji, vzeti priprego in dobro jo placati*. „Prav taka je cesta na nasprotni strani, 'ko se ! pride s KoroSkega, iz Bolca, Kobarida, Tolmina. Tudi na tej strani je cesta tako strma, da w ne more j peljati toliko Waga, kakor po navadai certi, Tudi na tej strani mora voznik eno uro prej vzeti priprego in sicer v VolSab, kar dela vozniao drazV „Iz teh uzrokov bi visoki vladi toplo priporo-6al, naj se tudi tega kosa resno loti in naj, ako je koliko mogoLe, dene v proracuo piihodnjega leta pri-raeren znesek za poravnanje ceste na Ovinku, da so pride enkrat v okom tem velikirn ncprilicnoaUm, To je toliko bolj 2eleti, ker na tak nafiin bi se daUava med Gorico in Tolmiuom mofino BkrajSaln." „Tolmin je sedez c. k. okrajnega glavarstva in okrajne sodnfje, srediSLe celega hribovja. Ob enem je okolica od narave tako lepo obdarovaua, da se more ta hribovski svet primerjati s Svico, in ravno tako viSi svet v Bolci." ffAko bi bila cesta v teh k raj ill popravljoua, bi se priSlo iz Gorice v Tolmiu v treli urah in tako bi bilo inogoCo vabiti v dezelo turiste (ki plazijo po hribib) in bogatiue — po^ebuo Trzacano—, ki iSCejo I poleti hladu v hribib, Ti kraji bi se mnogo obisko- | vali, ako bi bila cesta poravnana, in to bi bilo pre- I bivalcem v gmotno korist." > „Kot nasleduja stopuja za drugo leto bi bilprl-poroCila vreden drug kos cesto, to jo trnovaki klunee mod Kobaridom in Bolcotn. Tudi ta kluuec uzrokujo, da vozniki ne morejo nakladati blaga, ko-likor bi hoteli in kolikor se sme na lepi ceati, in spravlja ljudi in ^ivino v nevarnost, Kadar se nam-rec peljeS s Truovega, je cesta tako strma, da, ako bi se utrgala zavora pri teikem vozu, bi Sel voz in konji vse vkup cez glavo noter v SoiSo." „Ako bi se odstrauil tudi ta tklanec, potem bi bilo lahko voziti se po cesti iz Gorice v fiolec. Bo-lee sem ze prej omenil; le2i na visoki plaojavi, je I obdan od lepih, pogozdenih, zeienib in visokih gor, zato vabi k sebi take, ki iSiSejo poletnega lilada, in I v resnici dohaja poleti marsikdo v Bolec s KoroSkega in iz Trsta. Ali velika daljava, ki je Se veto za-I rad slabih, nevoznih cest, straSi veliko ujih, da si I morajo odreSi prijetno letno bivanje vteli lepih kra-I jih. Ako bi ta zadrzok odpadel, bi priilo, se ve da, I veL takih letnih tifiev v hladni Bolec, ki bi dali ljud-I stvu kaj zasluika, ki je siluo ubogo. To glede soSke I ceste." I aKar zadeva podpore, ki so v proraejin postav- I Ijene, priporocam jih prav nujno, da se sprejmejo, I ker cesta, ki pelje ob Idrijci proti Idriji je sil-I no vaiua. Ko bo dodelana, bo vezala Kraujsko, posebno mesto idrijo s tolmiuskim okrajem in z Gori-I co; mesto Idrija si bo nioglo Jito, vino, sadje, kate-I ro daje goriska dezela obilno, po tej poti za cizko I ceuo priskrbeti." j nPrav tako velika je vazuost te ceste v voja- I Skein oziru. Ko bo dodelsna skoz Cirkno in skoz I dolino Kopagnice naprej v poljansko dolino, iz katere I pelje 2e dobra cesta v Loko—kjer je zelezniCaa uo- staja—-, bi imeli najkrajSo zvezo med Loko in Tol- minom, oziroma med ceato po soSki dolini, ki pelje po eni strani v Gorico, po drugi pa skoz Kobarid v Italijo*. „Ravno.tako vazna je druga cesta v bag ki dolini, za katero je postavljenib. za zdaj 5.000 gU* I sTukaj moram omeniti, da prebivalci teh dolin, ki so zavoljo svoje dolgosti redko naseljene, so sto-| rili vse, kar je bilo v njih mo6i, da bi napravili pri-I pravno cesto. Ne le da piaCnjejo 30 odstotkov do-I klade k neposrednim davkoin za te ceste, so si na-I lozile obfitue v baCki dolini Se prostovoljno 50 od-I stotkov dela, da bi naredile to cesto. BaCka cesta I se vleCe, posebno od Grahovega naprej proti Podbr-I du in Kranjskemu ob nekem potoku, ki o velikem I de^evji mocno dere in je pred dyema letoma cesto, J ki je bila ze gotova, odueael." I „Ako se ne da tem ljudem podpora iz drzavne- I ga zaklada, ue morejo narediti ceste, ker na morejo j ve5 zrtovati in storitiod tega, kar soze storili. Za-j to priporocam visoki vladi prav siluo, da postavi tu-I di vprihodnji proraCun za baCko cesto med Graoo-I vim in Podberdom primeren znesek." I nZadnja in opravieena rnoja ielja je ta, {naj se I sprejme siluo vazaa cesta od Ciginja, cez Sv. I liucijo, po idrijski dolini; skoz Cirkno v poljan-I sko dolino med dizavne ceste. Dasi je ta I cesta ze.pretrgana, je vendar Se ozka; nek&tera me-1 eta so strma in preozka, ks se ne ^opopravitb.rw drzavne pomoci, ker je ljudstvo redko naseljeno in ubozno in ne more Ted storiti od tega, kar je z*e atorile.* „Ta cesta je pa silno Taz*ua v vojaSkem oziru, ker pelje od drzavne meje pri Ciginji ali Voleah na-ravnost v sredo Kranjske in k Meznicni postaji v Loki. To ji daje neizraerno vaznost, posebno odkar se ima spvejeti po predlogu, ki gazagovarjam, cesta, ki Tele a gsoSko In nedizko dolino, ki gte iz Ko-barida do italijanske meje (sprejeto), med drzav-ne ceste. Na ta nacm more ob casu nevarnosti to-jaski oddelek po ravni poti a Kranjskega marSirati proti meji, ne da bi ga mogel kdo nadlegovati ali mu braniti, se more ob meji trdno usianoviti, proti Gorici ali proti Italiji iti in mejo braniti, ali pa ako bi imel napadati, more prodreti v Furlanijo, v Cedad ali Videm,* ,Ker je cesta priznana kot silno vaina iz to* jaikih ozirov in ker je piebivalci ne morejo na svoje stroike tako popraviti, da bi sluiila vojaSkim na-menora, zato priporocain visoki vladi prav nujno, naj tudi tocestoobldriji vvrsti med drzavne ceste in naj jo sprejme v svoje skrb. Visoko vlado prosim, naj vzame te moje iejje blagovoljno na znanje, viso-ki zbornici pa priporocam. naj sprejme zneske, kate-re je sprejel proracunski odsek.* Dr. Tonklijeve besede niso bile zastonj, ker vsi zneski, katero smo v 5. stevilki naSega lista nazna-niii, so bili v zbornici sprejeti. Valed letosojega skle-pa dobijo torej tolminske ceste podpore iz dvzavne blagajoice 17.400 gl. in sicer: za ceato v backi do-lini 5.000 gl., ob Idrijci 6.000 gl., od Zelina proti kraujski meji 6.000 gl. in za vzdrzevaoje ceste od Kobarida do italijanske meje 400 gl. — Bog daj, da bi se tudi soska cesta popravila, kakor je bilo refie-no, in da bi drzava vzela vazuo cesto od Cigiuja ob Idrijci do Cirknega in naprej na Kranjsko med svoje ceste. To bi bilo- za naso dezelo velike koristi. U-pajiao da se tudi zgodi. Dopisi. Izpod 5avna, 8. febr.—„Javna pisma se mo-rajo pisati v tiatem jezika, ki ga doticniki iraajo in zahtevajo. Na Vas, narodni Bolcani, je vecldel Mece ali Vain bo g. notar pisal slovensko ali nemSko. Dr2ite se pravic, katere Vam dajejo temeljne postave, in ne bote osramoteni." — Tako si navduSevala, draga „So-ca,* t 8. Stevilki narodne Bolcane ter jira na srce pokladala, naj se potegajejo za svoj narodni jezik. Zalostno je, da moramo narod k tenia navdusevati, da od nradoT in notarjev zahteva sloyenska pisma. Ako bi bile nase razmere nrejene, bi ne smelo biti potrebno tako navdaSevauje; razni nradniki kot zve-sti cesarski sloiabniki, kot omikani Ijndje in kot pra-Ticoljubni odje CloveSke drnzbe bi raorali sami od sebe pisati le t narodnem jeziku ne da bi jih bilo treba k temu siliti. Pri marsikaterem na§em uradni-ko pa pomanjkuje eden ali drugi teh pogojev in & njim sloTenska pisava. Koliko krat je sliiati uradnike, ki strasansko ndribajo cez vlado, koliko je takib, bi ne znajo narodovega jezika, med katerim sluzijo, ki vlecejo z nasprotoiki naroda in se vesete, ce se na-rodtt kaj neprijetnega pripeti. Da bi Bismark imel take sluiabnike, bi jib uze uell skakati cez prasko pa-lico, ali nasa vlada se drzi najuovejsih pedagogienih nacel, ki uCijo, naj se otroci odgojujejo brea sibe. Ne vemo, kako dolge o<* to trpela; to pa vemo, da naS notar v AjdovSfiini izdeluje slovenskim ljudera, ki ne razumejo besedice nemske razlicna pisma v nemikem jeziku* In vrhu tega kaj zapi§e g. notar v vsako tako pismo ? V vsako pismo zapise z razlognimi besedami, ker to postava zahteva, da je pisal pismo v nem§kem jezika, ker so to stranke 2elele. Ali veste zdaj, trdi slovenski bmetje, narodni Ajdovci, zakaj imate nem&a pisma? zato, ker jih sami 2elite. Pra? se Vam godi; narod, ki ne zna sani sebe spo-Stovati, ki ne zna tirjati svojih pravic, je zasmehovan; tnjci se redijo od njegovega potu in ma paScajo lupine za drag denar. Kakor je postava za kmeta, da mora plaCevati davek, tako je postava za notarja, da mora spisovati pisma v slovenskem jeziku. Ako tega ne bo hotel stonti, tirjajte pred prigami, kar Vam postava dopo-Sca. Ce Vas ne bo hotel uslisati, naznanite aSoei," da ga dene v zchto; primaroha, Ce je Se tako star in irdovraten gresnik, moral bo ali pokoro delati ah pa prestor storiti dragemn kot nesposoben za mesto, ka-tero zavzema. Ajdovski notarjat ni najviSa instanca v Avstrijr; na Dunaji imamo ministerstvo, ki 2eli iz-peijati c.nakopravnost med narodi; imamo presvetlega eesarja, ki j« rekel, da hoce imeti mir med ljudstvi, in ne bo imel usmiljenja s sluiabniki, ki nocejo ume-ti njegove besede. Ajdovci, na noge! dr2ite se postave, ki Vam je dana, in zahtevajte pravice, ki so Vam T postavi zagotovljene. Tako pokazete, da ste zaved-ni drzavljam, ki hodejo, da se postava izpelje in da ne ostane mrtva grka. Ni prav, da bi zarad enega moza narod trpel; udi naj se slovenskega jezika; ako jii teC m VieDje, naj gre y zaslu^eoi pokoj. Pritolite se pri slavoi c k. deielni nadsodniji v Trstu, kako nekaterim odgovarja, da naj si gredo dnigam pisma delat, ako noCejo neraSkib. Edo je sliial kedaj tako predrzno besedo iz nradniikih ust! Notar je postav-Ijen, da si nil naroda, in dobi za to dobro plafiilo; namesto da bi avstrijskim drzavljanom stregel, jih posilja drugam in jira naklada stroSke L Ustava, po-kali svojo moe, da si za ljudstvo in ne za iiemSku-tarje. ___________ Iz cerkljanskih hribov, 25. febr. - iz vseh Tasij Tolminskrga prinasa .Sofe* dopise o Teselih in :?alostnih dogodljajib, o dobrera in slabem staoji ta-moSnjih raziuer; le s Cerkljanskega nam dohajajo tako redki dopisi, da bi si Clovek mislil, da je ta okraj brez veljave in vsakdanjih dogodeb. In vendar zapazimo ravno tukaj med prebivalci take razmere, da bi ne bilo slabo, ako bi u njih nekoliko sprego-vorili. V izgled vzemimo si za dunes faro v Otalezii. 0 ljudski omiki tukaj ne moremo §e govoriti, ker od omike se tukaj le toliko veT da je nekje, a do nas hvala Bogu ni 3e dospeia, ker mi smo ljudje stare korenine, katerih se ne piime vsaka neumna muha. To je tudi nzrok, da se ljudje Se do sodaj trdno drie svojih starih naLel. Tukajinje ljudsko stanje je podobno onemu zgodovinskemu Casu, ko je bilo ljudstvo se razdeljeno na kaste. Tudi nase pre-bivalstvo se samo deli na dva dela in sicer: v kmete in v bajtarje. To je paS majhen razloLek, bi si mar-sikedo raislil. Bes je majhen, in po mnogih krajih ga celo ni. In vendar kak razlogek je tu? NajlepSa primera bi bila, ako primerjamo na§ega kmeta z a-ristokratom, bajtatja pa z nekdanjim plebejcoin. Tak razloiek si na§e vise glave domi§ljtij**jt«. Na§ aristo-krat si misJi: 9Jaz sera kmet, U si ubog bajtar; bodi zadovoljen, ako dobi§ to, kar meni ostaja". Bajtar, bojeCa du§a, molCi in trpi, da, tak „re3pekt" ima pred njim, da si ne upa Se po vodo iti, ako je kmet z zlvino pri koritu. Ti ubogi bajtar bodi zadovoljen in ponosen, ako kaka vi§a ktnefika glava s teboj spre-govori, in kadar & njim govoriS, pazi, da vso vodo na njegovo kolo obrnea. Vc*asih bi kmet rad kaj yozil, a pot se mu zdi preslaba. Tedaj sklice vse so-sedne hlapce — bajtarje in jih poSIje pripravljat pot gospodu. Na§ bajtar popade lopato, motiko iu kar more, ter tece po klancu, da mu vse skriplje pod Skornjami, kajti od zgoraj je dano to povelje. Ako jo treba pa v5asih deliti kako zemljiSce, ati kaj dtuzcga, tedaj si prilastuje samo aristokrat pravico do tega. Vcasih se oglasi kak pravicoljuben glas reko5: „Kaj hofiemo pa z ubogimi?** „Obesimo jih, v dimnik jih denimo su&t, da jih bomo imeli za prihodnjt pust'', se oglas6 uLeni mozje. Bog vam jih btagoslovi in zraven va§e nenasitljive zelodce, da oi imeli etikrat dosti in bi tudi ubogemu kaj privo§6ili, ker tudi on je ustvarjen po bozji podobi. Bajtarji t Ako bi se znalo kedaj zgoditi, da dobite zupanijo, sedaj veste, kje imate iskati usmiljeno srce, katero bo vase pravice zagovarjalo in se za vas potegovalo, ker drugaee o-stane vse glas vpijocega v puSCavi. _______ Koderik. IZ SezatlSkega Okraja, 4. marca. Ear na vsa usta kriC6: napredekt a vendar v mnogih in pre-mnogih ozirih je: nazadekl Ali morda se motimo, ako trdimo, da kdor se opira na postave in predpise, ki so veljale nekdaj, ko je se 8Matuzle spod kore-nike* kukal, nikakor ni naprednjak, nego nazadujak? Kakor je iz svetega pisma znano, je iivel BMatuza-lem* 969 let; pravljica pripoveduje o njem, da ni i-mel rednega stanovali§6a, nego da je pred hndim vremenom ali po noci vgujel se pod koreniko veli-kanskega drevesa. Ko je dozivei uze 800 let, so mu s-.etovali sosedje, naj si napravi saj Ieseno bajto, da mu ne bo traba laziti pod koreniko. Pa kaj je od-govoril Matuzalem? „Ej! pravi, kaj bom zidalsihiso, saj tako ne bom zivel, kot §e 100 ieticl* Od tistega dasa je pregovor za vnemarne ljudi, ki bi iahko kaj storili, pa se jim to2i: »Si tak, ko Matozle spod ko-renikel* Ako velja ta izrek v kakem koli oziru, smejo ga rabiti duhovniki glede uravnanja svoje plage na-sproti viadi, da je kakor „Matnzle*. Kedaj zb se je govorilo in pisarilo in razpravljaio o tej rccr, pa vendar je ostalo vse pri starem in je duhovuik v tem oziru se na slabSem, ko v prejSojih nje. §kof se je pripeljal v lept koC'iji k cerkvi „Marije an-gclske" (Madonna degli Aiigeli), ktera left zunaj me-Bta; tukaj bila je tiha mafia, katero je imel proSt, Po masi zacela se je poimkati proti mestu in stolui | cerkvi dolga procesija, ktere so se udelezile tukojsoje ! bratovsfiiue, blizuja in daljna duhovS6iua, vsi zupaui in uradniki in mnogo ljudstva. Pred inestom uapra-vili so bili slavolok z napiaom: Avvanzati e felice-mente regna (pridi sem pa srecno vladaj), pa: Benedetto colui che venue nei noine del Siguore" (blago-slov njeuiu, ki je priSei v imcnu Gospoda). Pod tern slavolokom in sotoroin je pozdravil mestni zupau, dr. JoM pi. Vergottini, z dulgim govorom Skofa, kteri se mu je z giojenim srcem iu enako dolgim odgovo-rom zahvalii. Proeesijo spremljala je mestua godba. Po oknih videli so se lepi tapeti (preproge). V stolid cerkvi prieakovalo ga je vse polno ljudstva. Na prii-nici prebrano je bilo glasno ujegovo iuieuovauje od cesarja, kakor tudi od papezu, prvo vtiemSkeni, dru-go v latinskem jeziku, Pozdravil ga je Se stdui profit v latinskein je-ziku, kteremu se je zabvalil z jako lepim iu dolgim latinskim govorom; potem sledila je velika Skofova inaSa z lepim petjem in orkestrom. Po maSi so ga vpeljali v posestvo njegovik do-hodkov; ob 2, popoldue bil je obud, pri kterem je bilo se fiez 40 oseb. Zvecer bilo je celo mesto razsvetljeno. Mestna gospoda zbrala se je v svoji dvoraut „Casiuou, ktero je milostljivi Skof se eez 1 uro s svojo nazocuostjo pocnstil. Spremljali so ga potem z beiigalicnimi luciui po mestu proti rezidenci (skofovski hi§i). IZ Ljllbijane 6. marca. Nasi narodni uciteij so I praznovali duu 1. t. m. petintndesetletuieo jednega ] svojih drugov, in ee tudi se je slavuost vtSila v ozjein I krogu, vender je tolicega pomena, da se mi vredao I zdi o tern porocati ludi tebi, draga Sofia. 35 let uci- I teljevatija sicer ni Bug si ga vedi kaj, ali vecji pomeo I dobiva stvar, ako dotienik more red o sebi, da se I vseh 35 let ui iznikoli neverii svojemu pokltcu: biti I uarodu uciteij v piavem pomeuu te besede, ako I more reei, da je ves cas-naj je pihal tak ah onak veter — svojemu uarodu ostal zvest siu ia da nikdar iu nikomur za voijo ni odstopil od rodoljubnih nacel, ki so ga u2e vodila kot mladenica. Iu vse to more z mirno vestjo reft o sebi gosp. And re j Prapro t- ii i k, komur je veljala ta slavnost. Zuacaj mora biti mo2, ki se dolzih 35 let ni spotakuil, dasi so bile skusnjave dostikrat bude. To ee nekaj reCi v ua§ih prevrtljivih iu omahljivib fiasib, ko so se mozje (??) kakor peteiini na streht obrafiali po vsakem vetru, I ko je mnogo kateri bil presreCen, ako se je sme^do- | tekniti roba kake visje uradmSke suknje, ko je ta in j oni svoje boljSe prepricanje in vsa pedagogijska pra- vila kakor staro obrablieao Saro vrgel pod klop, ako se mu je le od kake strani namigmlo s kako nagia- dico ali s kacini krizxeni, pa bodi si se tako majlieu. Upajmo, da so ti zalostui fiasi uze za nami, in |bas velika, rekli bi skoro splosua udele^iiev sioveuakega uciteljstva pri Praprotnikovi svecauosti nam je porok, da se stvar obra^a na bolje. JS"ajtuaujsa je bila vu- dele^itev s Pnmorskega. Zakaj,, ue vem. Mogoce, da niso vedeli za njo, ker piiprave vrsiie so se prav tiho. In vender so poslavljeucn pribajale od vseb strani fiestitke v telegramih in v pismih, v vezani iu nevezani besedi, izlasti muoge prav prisrenih s Hr- vaskega. Tudi prevzviseni gospod naS de^elni pred- aednik baron Winkler se ga je spomnil. Tukaj se nam ne zdi primeren prostor, da bi opisovali na drobno slavnost iu g. Praprotmka velike zasluge, ki jib. ima za slovensko uaroduo §olstvo. Hteh smo samo s politicuega iu naroduostuega stali-Sea poudarjati, da zua6aj, krepka volja in p o S t e n o d e 1 o prej ali slej dobiva zasluleuo priz-fiftoje pri vseb poStenjacib, celo pri nasprotaikib, &e tudi tega glasno ne izrekajo, Nasproti pa omahljivca koristolovca iu izdajalea vse ?:aui6uj|, tudi tisti, ki se mu sicer dobrikaji. d ;-:! r ga pf-trebujejo za svoje uamere. Upravda./ Politifini pregled. i V seji 2. t. ni. je bila konfiana ob6a ie- I bata o proraLunn za leto 1883. v dunajslem I driavnem zboru, o Lemer govoiimo na drufem mestu, Pri glasovanji skleuilo se je z velika ve- I 6ino glasov preiti v debato posaraeznih pwra- I cunovih todek, Toda 2e pri prvi tocki |naj-vi§ji dvor" obnagal se je znani poslanec schtt-nerer tako itedostojuo, da je bila uela zbqrnica v zadregi in neznosnem polo^aji. Schdne^r je predlagal, naj se jedcii milijon civilne lijte t. j. doneskov za najvi§ji dvor, uporabi za'usta-novo zaklada za ouemogle delavce, Ta pfedrz-nost je zbudila v eelej zbornici stud in nkoljo. — V seji v ponedeljek so bile sprejefe vse to eke proracuua za notranjo ministerstv*. Pri tocki ncestne stavbe" govoril je med Irugtmi tudi dr. Tonkli ter izrazil Le!jo, da sti v pri-1 hodnji proraLun nastavi dr^avna podpra za j ceste iz Gorice v Tolmin in Bolec. Nfspreme-j njen je bil sprejet v istej seji tudi prorata za I defcelno brambovsko ministerstvo. 6.;t. ra. je priSlo na vrsto poglavje ^ministerstvo ^a uk in bogofiastje^; tudi za to poglavje je biJ prorata ncspremenjen sprejet. Govorilo so je pri vsakem poglavji nmogo, a posebno va^nega, ;edrnatega ni prislo na dan. V tem tednu zboruje tudi gosposla zbornica. Ako gled6 zunanje politike povemo, da ae je na Francoskem ministerstvo Ferry utrdilo, da podunavske konference ni Se konec, Kakor je bilo prifiakovoti, da so bo kronanje rusfeega cesarja gotovo meseca inaja vrSilo iu da je Srbija ob-hajala jednolctnico svojega obstanka kot kralje-vina, smo va^ntvje in nase citatelje zanimivajoSe dogodjaje navel i. tmmmmmmmmmmmmmmm Domafie stvari. Prevzvi§eni gospod Franc grof Ooronini I iuiel je v dizavuem zboru 1. t. iu. zauuuiv govor o I nasih denarnih zadevab iu o potrebi, da se uresniCijo I besede presvetlega cesarja, katere je izrekel v zadujem I prestolnem govoru glede pomirjenja in porazumljeuja j med razniuit avstrijskimi uarodi, ter o izpeljavi §. 19. I osnovuih postav. Zuameniti govor naSega domafina in I zastopnika prinesemo, kolikor bo mogoCe, v slovenski I piestavi v pnbodnji steviiki, v kateri bomo nadalje- I vali obravnavo o ietoSnjein proracuua. Po najaovejsib I porocilih je stavil grof Corouini v eni zadujih sej re- I solueyo, naj se vpelje v srednjih Solah na Primorskim I za italijanske otroke italijauski kot ucni jezik. TJbo- j gi BCoriere,tt ki je moral Se to do^iveti. 1 QoriSka citalnica bo imela v ponedeljek, 12. | t. m. ob 8. uri zvecer besedo, zanimivim programom. Beseda je imela biti v nedeljo, pa se je oduesia na prosnjo onega odbora, ki napravi 10. in 11. t. m. veseltce v giedi§Ci v prid gori§ke mestne godbe. j Podporao druStvo goriSko je imelo preteklo I nedeljo dobro obiskauo dotaaco zabavo s petjem tom-bolo in zauiimvim govorom g. preds. Fr. PovSeta.,0 o-I trocjib vrtih. DomaCi in Seuipeterski pevci so dobro iz- | vrsili svojo nalogo; zabava je bila v resnici domafia, brez napetosti iu zabavna. — Predpoludne je imelo dru&tvo tiho sv. maso pri sv. Antouu, pri kateri so peii pevci sloveuski aPred Bogom*. Po masi bil je blagoslov. — Tako se je prazuovala prva obletnica ustanovljenja; Bog daj, da bi jib Se mnogo sledilo. — Udele^itev jo bila v cerkvi m pri zabavi dobra. 6. g. Simon Gregordid, vikar na GradiSSi (P. Ranee) iu blavui uaS pesnik, dobil je od visokega I uaucuega mmisterstva umetuiski Stipeudij, ki zuasa I vec sto goldiuarjev. Naufiuo ministerstvo podeluje I naimec, kar je uekaj let, denarno podporo, stipeudije, j rgzuim nadepoluim umetuikom: peoiiikom, malarjem, kiparjem, in drugiin, da se v svoji stroki uadalje izu- I rijo. Letos je v celi Avstriji 12 umetnikov, ki so do- I bili stipeudije; med njimi je na§ pesnik, fiegar ime I je zaslovelo posebuo od lauskega leta, ko je izdal I svoje poezije, dasi je bil tudi prej prav dobro znan. Na tako odlikovauje siueuio Sloveuci, in §e posebej I bli&iji rojaki Goticaai, ponosni biti. ^Bag 2ivi uaSega I pesuika ujegovemu poklicu in umetuosti. Slavat I jjSlogi" so dosli popolueni imeuikiz Baa j Sic, J iz Plavij ia ia RoCinja (dodatek) z 19 udi, Had okraji, ki so do zdaj poslali imenike, Steje najvefi udov rocinjski poverjeniSki okraj (Rodinj, Ajba, Srednje), namreC 22. Slisimo, da tudi v vipavski do-!ini se nekateri poverjeniki prav marljivo trudijo, da naberejo lepo Stevilo udov. Hvala jim! Za slovenske otrodje vrte zafieli so doha-jati doneski tudi z dezele. Tako je lepo. Viadu ni nasprotna otrocjim vrtoin, ampak je voljua dovoliti jih, ko se izpolnijo postavni pogoji, Na :odoijnb>h je zdaj lezece, da podpiSejo in vplacajo potrebne vsote, potem se yrti...lahko vsak Cas odprejo.______ Na noge tmej, rodoljubi in clovekoljubi sploh brez ra/lufika narodnosti; blago podjetje je vredao vsestrau-ske podpore. Darovi naj se po§iljajo na odbor 8Slo-ge,4 ali na prudsedniStvo, ali na deuarnularja g. Aa-dreja Jeglid:i. V Gorici naprosi raorda predsedaiStvo nSioge" kakema gospoda, da^bo uabiral v knjizico, ki se mu izroft, v katero bodo dobrotniki vpisovali svoje doneske. Q, Matej Oigale, miuisterski tajuik ia spo-Stovani slovenski pisatelj, dobil je naslov vladnega svetovaica. 0. Josip Gorup, veletr^ec v Trstu, podaril je 1000 goldiuarjev podpiralnl zalogi slovansklb vseu-Cili^nikov v Gradci. Slava vrlemu rodoljubu! Gospod Mihael Zavadlal, doma iz Klanca pri Gorjauskem, opravil je te dni na duuajski uui- verzi presku^ujo iz glycine in latinScine z izvrstnim vsnehom. Ako povemo, da sta iz 13 kaudidatov za I klusicno filologijo samo dva za vso gimnazijo sreCno I prestopiia ta grozni propad preskuanje, bodo pac vsi I oui umolknili, ki si dan danes po nepotrebnom bru- sijo svoje jezike nad ubogiini iilozoli, iu jim tako te - zavtio delo le se bolj te^a I G. Zavadlala cetititamo. Tudi v Solkanu in na Banjeicah se je v» I pisalo letos, kolikor je zuauo, vec ljudij v dru^bo sv. I Mohoia, kakor laasko leto. Gospodoma povorjwniko-I ma, ki sta se pri tem tnidila, bodi izrecena najBrdnejSa I zahvala v imeuu naroda. Gotovo je stovllo druiftve-nikov tudi po drugib krajih gori§ke nadikofijo letos I posko&lo, o Corner nas preprifia prihoduji Koledarfiek I dru^be sv. Mohora. Starokopitnost in noob6utna okamneloBt iiuSili fiuuncuib urudov spozuava se iz njib delovauja, ki je popisauo v dauagnjem dopisu iz seLanskega o-kraja. Tako puhio uradovanja brez duha in brez po-zuauja razmer iu postav ne more slu^iti v cast dr-2avi. Za dobro placaue slurbs naj poi§6e vladu u-raduikov, ki so sposobni za delo, ki ne ialijo s svojo brezobzirnostjo in breztaktnostjo in z Matuzalemovimi formulari posteuih in omikanib davkoplafiovaicev. V Dolenjo Tribu^o dobijo za Veliko noC lep cerkveui kinC, dva para zalih ro2 (palem), katere je izdelala gori§ka umetnica gospa K a r o 1 i n a F a b i-j a n o v a. Po zelji ondaSnjega gospoda kurata vde-iauo je med cvetice tudi razno sadje: grozdje, hruS-ke, breskve, ki je popolnoma podobno pravemu sadju. Cvetice se zdijo celo od blizu naravne in so prav u-kusuo razvrScene. Za bodo^e praznike v resnici pri-merna olepsava hiSe bozje. BGorriereu opisuje v svoji Steviiki od 3. t.m. katoliskega duhovna v ljudski Soli. Ker uredniStvo ne pozua doti5aega predmeta iz lastoe skudnje, obr-nilo se je za poduk na dunajsko nDeutsche Zeituug", veliko sovraznico Slovauov iu katoliske cerkve, ter je prestavilo \t nje dolg sestavek, ki popisuje caatila-komnega in gospodovalnega katol. duhovna. Nadejamo E se, da prihodnjiC opisc goriSki naprednjaSki list vpliv rabiuov (zadovskih duhovnov) na blagor cloveStva ia da bo mogel govoriti v tej stroki iz lastne skuSnje. Ako bi pa tudi v tem potreboval kakega poduka, do-bi ga vsak (as pri profesorji dr. Rohlingu v Pragi, cegar samostalai spisi in sestavki v „Tribuaea vtem obziru bi utegnili biti znani „Corrieroveinuu urednistvu. Voiitev v dr^avni zbor namesto odstopivSega Lazzarinija bo v Istri 9. aprila. Imenik volilcev, ve-leposestuikov, ima 103 imena. G. Ivan Filli pa Grgarci. Mnogim naSim I aitateljem dobro znani g. Ivan Filli, T2 letni Gorican, I ki je v furlanskem, itaiijanskem in uemSkem jeziku I sestavljai patrijotifine spise, ki je §e zadnja leta hodil I pe§ na Dunaj, kamor je navadno dospel v 8 ali 10 I dneh, spremljan od svojega zvestega Cveterono2uega muftija, nam je poslal daljSi popis zadnjega svojega potovanja iz Gorice do FovSkcga Kala nad Grgarjem, I katerega zarad pomanjkanja prostora nismo mogli pr'-I nesti v polnem obsegu. Stare korenike 4Gorican opi-I suje v oineujenem dopisu, da se je bil letoSnjo zimo j 6. januarja, ua god sv. treh kraljev, za Grgarjem, ko je mislil iti na Dunaj, ponesreSil, da se je bil zavoljo I svojega psa, ki je bil v nevarnosti, da bi bil v nekem zmrzlem vodnjaku utonil, popolnoma zmoCii do zadnje niti. Zarad hudega mraza, ki je bil tisti dau (10 sto-pinj pod nieio), je bilo njegovo stanje pomilovanja I vredno. V tej stiski rau je pomagal neki kmet iz Onega kraja, ki mu je dal suho obleko, ki ga je posedel I za o$enj in ki ga je obdr&l jpn sebi dv» dni, Iz hw leznosti do tega kmeta io njego^e lii§c je namevaval imenovani gospocV objaviH reSeni popis, nje narastlo je na 39.002 gl. 32 kr. v gotovini in vcednostitib papirjih.__________ Javna zahvala. Podpisani se vsi gineni prisreno zalivaljnjenio vsera znancein in prijateljem za blago socutje, ki so ga pokazali za easa bolezai io pri pogrebu nepozab-Ijivega nam FKA1SCETA STUBELJ-NA. Sprejmejo naj na§o najsrcnejso zahvalo nmogoStevilni domacini in vsi zenanji obciiiarji med zadnjirai sosebno Rihem-ber^anje, bated so se v tako obilnem Stevilu pogre-ba udelezili. H^alezno se hocemo spominjati K. A. Ko-drica, bi je prevzel skrb za pogrebne potreb§6ine, ka-kor tndi g. ueitelja in pevcev. Smarje, doe 2 majrda 1883. ZalujoCa drnzina in 21ahta. Vase blagorodje! Stejem si t s^eio do!2no3tr da se Yam zahvalim za moo ozdravljenje. Moogo zdravnikov )oma zdrav in upai , da se bole&oa ne povrae, ker in 2S dnij sem je piost. Dr. Uozov iiivljenaki balzara morem v •esuiKi vsakema najtopleje priporotiati in gar mdi res pripoaocam vsem mojim zaancem, ki; t pijo zacnako bolpznijo. Jabraljujeui se~ Vam prav sreno. Z najfe5im spostovanjem Znojciu (Znaim). >____________ Miha Springer, zasebnik. Temeljita pomoe vsem, ki so v zelodei aJi trebuhu bolni. O h r a n ,j f ii ) e idravja n;*l«nja se mii'i del na tisi-enje in s»aienje ^okrovice in krvi in na pospelevauje dobrega preb&vljanja- N»i-boHc sredstro za to je dr. Roza zivljesiski halzam. Zivljenski balniwi dr. KoiOV nsirew* popolnem rami tem zahtftvam: O/.ivIja prebavljanje, imrcja zdravo in ffeto kri. da dobt at«p»t svojo pte|5ni» moc in zdr.»vjet odpravljn te8k«> probavljanj«, gnjus do jedf, kislo ad*" Sovaije, nanetostt Wjevsinje, kr* r ielotk-i, zaslinenost, zlato /.ilo, prcobtczeiije /olodcaz jedili itd,, j» gotow in skuiano domate «r&d«tfO, ki se je r kratkem zarad svojo izrrHtno tnoci obfio razsirilo. 1 velika sklenica 1 gl., pol sklenice 50. kr. Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravijeuik Itazpo:»ilja se lia frankirane dopise na vse kraji proti poitnemtt povzetjn. ____ ¦Mr SYAKJEISTJE! ^^f Da se izognt vsakdo neljnbint pomotaia, prosim tso p. n. gg. naroCniko, naj zahterajo povaod izro^no dP. Rozot zivljenski balzam iz lekarne B. Fragner-ja ˇ Pragt, kajti znpazil sem, da'so naro'ftniki na ve8 kwjih do-bilt znns brez vse mofii, ako so zabtevali samo slTlj'enski balzam, in m izroano dp. Rozovega zivJjenskegi* balzaiua. Pravi dr. Eozov zivljenski balzam dobi hc samo v glavni zalogi izdeloiralca B. FragneP-ja, v lekarni „k cnicnm orlu" v Pragi, Ecko der Spor« uergaHsc Nr. 205—ti. — V OORICI: ft. C'ristofoletti, lekarnt&ir; G. B. Pontoni, lokarmYar,' R. ICtiPner, lokar* ni^ar. \ OQLIUI: Damaso d'EIia. - V TRSTU: P. Prendini, lekarnii-ar; G. Fopaboschi, lckam^ar, J. SeP-ravallcrEd. de Leitenbui'gf lekarni&r. — V ZAOREBIJ: C. Arazim, lekiirniear. Vie lekarne Sat ve6je trgovine z Baaterijalnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega zivljen&ega balzama. TAM SE TUDI DOBI : Pra>.ko domaee niazilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ak» so zenam prsa vnamjsjo, ali strdijo, pri bulnh vnako vrstfr, pri torib, gnojnih tokih, pri crvn r prstti in pri nohtaiji, pri zlezah, oteklinah, pri zmag^enji, pvi morski fmit^ij kosti. -— Zaprto bule in pteklino so hitro o-zdravijo; kjer pa ren te6e, potegne, ma/ilo v kratkem ve» gmoj na-so, in rano ozdravi.' Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. B a I z a m z a n li o. Preiflfavan in po mnogih pnokuHih kot najzanosljivejae sredstvo znun odafr.ini iiitgliiho.it, po njom hi> dobi tudi popoln> uze zgtibljcn hIuIi. I sklenica I gl. a. v. POZOlt. S tribto do petsto goldinarjev v gotovini ali vrednostnth papirjih more vsakdo dobiti 25 do 80 goldinarjev na teden na borsi, torej v kratkem «ksu zdatno pomncziti svoje prerao^enje. Ustmena in pismena pra§anja »aj se obrnejo na protokolirauo bank no in lombardno kupdijo Theodor Soderer & Co. na Danaji, am Peter 7. I. nadstropje, kjer se dajejo dotifini svett brezplacno in pod najveCo moic< finostjo. Zalogo s pohvalnim darilom odlikovanega Perl-mooskega cementa iz Portlanda po cenah, kakor v tovarnah, ima Kari Mulitscli Hk ^ 1 in vse živčne bolezni zdravi pittticno llAWlftf