Izhaja vsaki Četrtek in velja t poStninn Yred iti t M ur i ti oni s poiiljftr.jem na dom na celo leta r po! leti 3 fl. 1 i! 60k. — iJ. SOlc-u;i tlom 2 fl. 51) k. 1 ti. 30 k. "fl. 70k. kn gld. t(> izvira iz tega, ker pre za zemljišno odvezo 35.Ü80 gld. vsako leto premalo plačamo, ktero vsoto mesto nas plačujejo pre nemški prebivalci Stirske zemlje. Zakaj da naši nemški sosedi nam Slovencem tu dobroto ukazujejo in mesto nas plačujejo, storijo-li to iz gole dobrosrčnosti ali zarad računske pomote, rega g, Lohninger ni povedal, ampak isračunil je, da ta nad-plača z obrestmi vred iznaša V vseh 4Ú letih, v ktcriii se izplača zeiuljišnn odvoza 3'/s milijona in več. Ta račun iu g. Lohningerja noš slov. poslanec dr. J. Vošojak v misel jemlje in ker v deželnem zboru, ki se je ze drugi dan ptítem e končal, ni mogel odgovoriti, mu odgo varja v „Slovenskem Narodu", ter dokazuje, da je ves t.i račun na krivi podlagi in neresničen, lir. Vosojak dokazuje, da Stirski Slovenci oziroma Mariborski okrog k deželnim t roško m nič men j ne priplačujomn a ne samo nič menj ampak razraemo še dnhti več, kakor nam dohaja. Plačujemo namreč za zemljišno od vet o vsako leto 9714 gld. več, kakor hi morali po svojem delu zcmljršuc odvezne glavnice, in to iznaša z obrestmi vred na 4,5 let zračnnjcno 1,62-1.892 gld. To plačamo pri zemljišni odvezi več a ne toliko in toliko inenje. Na dalje 47.060 gld. 6e plačujemo kot naptnč» za administracijo dežele. Ker jeg. Lohninger s svojim računom vodo na svoj mlin navračal iu .Slovencem očital o zedinjenju Sloveucev, mu ta protiračun vse jeze sopet podere iu ravno nasprotno kaže se očitno neka tlaka, ki ¿e nalaga Slovencem s lo razmerno večo pri plačo, iu nagon zediujene Slovenije se s tim podpira. — lleč je imenitna, zato hočemo g. Lnhningerjev račun in dr. Veljakov prntiračuo v sledečem še nekoliko drobneje pregledati; g. Lohuingcr račtmi: Vse štirske dežele zemljišno odvezna glavnica iznaša.......24,447.000 gld. Mariborskega okroga zemljišuo-odvezutt glavnica iznaša......_ 6,300.000 „ Amortizacijo iu obresti te vsote vsako leto za celo deželo iznašajo .... tSO-1.841 gld. Amortizacije iu obresti te vsolti vsaku letu za Mariborski okrog .... .__ 217.742 „ Mariborski okrog plača neposrednega davka 777.226 gld. in od tega 23% naklaila za lomljišno odvezo iznaša 17S.762 gld., tedaj plačuje Mariborski okrog mesto . 2i7.7-12 gld, v istini le.....-_178.762 , to je, on plača premalo vsako leto . . 38.930 gld. G. Lohninger je za podlago svojega racnna, koliko plača Mariborski okrog za zemljišno odvezo vzel neposrednega davka šlevilko 777.2Í-1 in od tc Številke 23°/^ prikJado za zemljišno odvezo izračunih G. dr. Vošnjok pa dokazuje, da jc ta številka kriva podlago, in da je neposredni davek s tretji nsko naklado (Drittclzuschlagj vred prava podlaga deželni prikladi, a ne direktni dnvek brez tretji nske doklade. Iliiz-loeek pa je ta. Cela dežela je imela neposrednih davkov 1.1^67 2,09^,72« gld. " jiuako naklado vred*!. 1*67 . . 3,672.813 „ na Mariborski okrog prihaja tedaj neposrednega davka ...... 777.224 „ na Mariborski okrog prihaja tedaj neposrednega davka s tretji nsko naklado vred . '.>36.485 „ Vzorne It se menjSa številka neposred ni b davkov, t. j. Številka brez priklade, onda so dobi, če 2,0n&.72S gld. pomnožimo s 23 kr.ijearji: iS2,707 gld. za zemljišno odvezo vsa dežele, dobiti pa moramo 601.1441 goldinarjev kajti toliko iznaša vsota zemljišne odveze vse štirske zemlje za vsako leto, in ta številka nastane le, če večo štovilko 2,672-816 gld, pomnožimo h 23 kr. Zato so je g. Lobniuger zmotil, ker je vsakoletno vsoto zemlji!ne odveze za Mariborski okrog izraeunil iz menjie Številke neposrednega davka brez naklade in g d(*i Voinjaa kaže, da mora vzeti za podlago neposredni davek s tretji nsko naklado vred, da mora vzet) mesto 777.224 številko 915,-185 in tnkn j®0/» zetnljišne odveze za Mariborski okrog i znaš njo v i3tini 227.136 gld. Iz tega računa si lehko vsak bralce prepriča, rla ima g. dr. Vošujak prav in da mu imamo prav hvaležni biti za ta račun, v kterein so vidi, da ne plačujemo premalo ampak preveč. Mati Ionski okrog po takem tedaj v istim plačuje za zemljišno odvezo .... 227,456 gld. plačati pa hi imel, kakor g. Ldininger sam izračuni, vsako leto le . . »__. 217.743 tedaj plaenje preveč . 9.714 gld. kur v 40 letih iznaša 437,130 gld, in z obrestmi vred, kakor je že povedano 1,818.902. To je bil ju i i dul računa, v kterem je dokazano, da Slir^ki Slovenci za zemljišno odvjzo nič menje ampak razmerno še več plačujemo. V drugem delu računu pa je pobila trditev g. Lohninger j a, rla za deželne stroške razinerno premalo plačujemo: za deželne na mene plačuje nekdaj ni Mariborski okrog 54.286 gld,, pravi g. Lohninger, kar je prav malo v primeri a tem, kar plačujejo drugi deželni oddelki. G. dr. Vošnjak pa račtmi nasprotno tako-le: Via deželna pri klada iznaša za Mariborski okrog 145.128 gld. če odtegnemo zemljišno odvezo, ki iznaša . 227.-l&G „ šc ostaja za drngo deželne rumene . . I i7.672 gld. G. Lohninger se je tedaj juko zmotil, če je števil ko pri plače Mariborskega okroga za deželne namene postavil le na . . 54,2iiG „ Nadalje kaže proračun leta lt>69, da skupni deželni stroški, ki se potrošajo za vso deželo in po vsi deželi, kakor za policijo, ceste, soper živinsk i kugo, za bulnišniee na deželi, za cepljenje koz, za vožnjo vojakov, za podporo ljudskih učiteljev iznašaj n v vaern ..... 161.000 gld. Vzemimo 37 °/tt stroškov za Mariborski okrog, kakor je tudi razmera pri plače, to iznaša M3.000 „ prištejuio za bodočo vinorejno šolo pri Mariboru postavljenih .... . 11.000 B imamo izda v k o v za ŠtirBke Slovence . . 70.000 gld. priplačujemo pa ..... -_117,000 „ nad plač a še z mirom ostaja ztt administracijo dežele.......47.000 gld. Tretji del dr. Vošojakovega protirtiuna je obrnen proti tiéi to vanju g. Lobuingerja, ki pravi naj hodemo veaelj Slovenci, če smemo biti pri Stirskih Nemcih združeni, kajti pridemo li k Kranjskim Slovencem, imeli hodemo pre ne 35°/„ priklade ampak več, knjti na Krnjskcm plačujejo še "/„ deželne priklade 183.00« gld. Odgovor na Graško pri klado je kratek t:;, da v ti rad tu samem ludi deželnega denarja ostaja 1,115.000 gld- Zarud povečanja deželno fulklade, ki bi vtegnoli p0 g. Lobniugerjcvih mislih narasti, čo bi se Slovenci zedinili, pa je protigovor jasen, če g. dr. VoSnjak kaže, da na žtirskoai razve 35 deželne priklade raste deželni dolg, ki iznaša za leti 18tj3 in t8b9.....tflU.OOO gld. kaj i dolg, če «e v enem letu hoče poravnati daje za 7 */9 večo priklade, to hi dalo 42 u/o priklade. To je glaven onsežek odprtega pisma, ki ga g. dr. Voš-tijak piše g. L ihuingerju, Kakor je g. Lolminger botei dokazati, da Slovenci na St irskem nimamo vzroka zediniti se z drugimi Slovenci, in je reč lako zavil, kakor da hi premalo plačevali radi verjamemo, da uo sam rad ainpuk le po zmoti in errare hiiutanum, moliti se je človeška sl.ibost, ravno i tako mii je ta dokaz spodletel in dokazal je g. dr. Vnšnjak nasprotno, da imamo vzroke na ločitev misliti in da si s t i m na vsako stran stanje poboljSamo, prihranimo si tien o rji, napravimo si narodna uiilišča, uk in blagostanje pa se vjo-mala. Koncčuu pa se dr. Vo.iajak g. Loliningcriu zahva!ujer da je s svojim govorom ga prisilil preiskati denarno razmere med slovenskim in nemškim Šlajurskim. iAiij je Išberalfio ? l*o velikem lirnpu, ki ga je naredilo v državnem zboru ob ravnanje o izjemnem ataun v lJrngi in o hrambo vski postavile zdaj vse mirno in tiho v Cislajtamji, Veliki politični Voz, na kterem leži dovolj vpeljanega in domačega blaga, so zapeljali zadnje dni v Pesi, kamor vsa težnja avstrijska politike visi in kjer sli ravno te dni vsa politika dela. N:iši liberalci nimajo nobenega pokoja, delajo na vse kriplje po noči in po line: zdaj se potijo v deželnem, zdaj v državnem zboru, šc nimajo časa, da bi si cddabnoli, hnjd, že jih kličejo delegacije. Ustav i ti a mošina drvi nemudoma naprej, — slovanska opozicija, pa mirno ven ti ar pazljivo i^leda in pričakuje, kaj bo iz vsega tega; ona ^e ne boji, da bi zaostala v političnem življenju, ker stoji na krepkih nogah, trna duševne in materialu e moči dosti v oehi, da se ohrani za boljše čase. liesen čudne so le razmere, posebno pa to, da liberalci ne vidijo, du tako enostransko postopanje in ravnanje % blagu» I a nje m mnogih ljudstev ni prava pot k zaželenemu koncu ali cilju. Iiu ne more dolgo tako trpeti, to je čutil že davno vsak misleč človek, pa tudi manj političnim krogom se zdaj to prepričanje že vriva; svedoki tega so vsi časniki. Tako trdovratno prezir itn jo jnavic tolikega naroda, kakor ,ie slovanski, ne more za Avstrijo dobrega sadu obroditi- Zraven tega je plašč, pod kteriui se skriva nekdnj tako h vali ta na liberalnost, že ves luknjast in se je že hotel večkrat celo pretrgati, če bi ga ne bili go podje spet pokrpali, ne ravno iz hvaležnosti, ker so so sami nekdaj pod njim greli, ton ne, ker so ga potrebovali sopet enkrat, kakor v zadnjem državnem zboru Dolgo smo ugibali, kaj je neki načelo te liberalnosti, ker po obnašanju jenih pripadenfiev ni bilo nobenega videti, in vendar je visoke ecue vredno tako modrost spoznali. Pivi in naj viši apostol 1o liberalnosti je bil menda sam, če to misliti ni predrzno, dostikrai v zadregi, ko so jegovi učenci okoli stoje ga obdajali in pralall, kaj je liberalnost. Veliko tou jih je gotovo sledilt), ki niso vedeli, zakaj gre, pa to so znali po njegovih čudežih, skoraj bi rekel, čndnostib, da je velik prerok. Pri takošui priliki je meuda bilo, ko je on veliko besedo mirno izustil in so potem jegovi učenci j rt po njih tudi mi uevedueži zvedeli tajtio skrivnost novega uka: „waf iw e e k m asa i g i s t, i s t 1 iber a P— kurje ugodno, jo liberalno - «1*0$ itju, ou sam (Blagotinšok) jo rckol. Pa kakor so vsi preroški izreki tunini in razjasnjenja potrebni, lako tudi la: za druge, ki sladkosti tote liberalnosti niso poskušali, je menda težko, si to rnzložiti; mi pa Slovani, ki jo poznamo v njenih djanjih, si lebko ta izrek razjasnimo; hotel je namreč apostol reči: k ¡a je Nemcem in Ogrom ugoduo, to je liberalno- - Ne belimo si zitoraj več glave, reč je zdaj dognana in jasna — ec že ni davno bila. — i m JVa&e narodne pesmi. Spisal /'. Kn&tcar, Pobožnih erkvcinb in molitvenih pesmi je v St. Vrazovi zbirki precejšno število, to tla jih veti deJ se ne umre med narodno pesmi šteti, ¡napak spada med uuietue; ravno kakor so tudi \ ICorilkovein izdanju skoro vse pesmi te btiže le umetne, in ne narodne peamt, Narodnih crkvenih pesmi je celo malo, in če je kler.i narodna, ni tolikanj crkvena, kakor sploh pobožna ali molitvena. Da dana s mislim se nikjer ntt Slovenskem prave uarodn« pesmi pri crkvemb obredih več ne pnjejo, kakor ib se morebiti nekdaj; umetne so jiii fiel ) fifjodriuole. IjC n i božjih potih bi se še dala more-liiti, ktera vjeti V nobeni stroki se pu pri nas Slovencih mnctiii poeziji m tolikega nasilja delalo, kakor v stroki crkvenih pesmi. Učitelji in mežnurji in voditelji procesij ua Imžja pota sit bi!i jih oficielni kovači. Pa kako ne! Cr-kvjne jiesmi s«) velika potreba za naš nurott, vsak djiu tako rekoč se rabijo, in ker nobeden naših poeiuv do zdaj še ni to stroko obdeloval, so ii->tt, ki so to potrebo, to pomanjkanje v narodu naj bolj živo eutili, hočeš, nočeš, se na polje podali in ti so bili posebno učitelji naših ljudskih šol. Tisti učitelj, ki posebno v prej »nt h časih ni znal dobro orgijah, lupo [teli in nove trk veno [¡tmuiioe shirati, tisti pri naših kmetic nt bil priljubljen. In v nekterih krajih je naš nnrdJ bil v toni pogledu že tako razvajen, da sni se ljudje cb velikih praznikih kar na kor ogledavali, češ, ali bode tu o danus kako 80V0 pesem culi! in če je ni bilo, jo bilo obče negodovanje, obče mrmranje proti učitelju. V jeseni pu, kadar je učitelj i. iakljcm prišel, ni dobil tolike merice, kakor jo bi bil djhil iuače- Kdo b| tcd.ij našim učiteljem Kameri 1, ec so sem ter Ije kakšno napačno skovali o eurtaui Mariji ali o sv. Frančišku. Kar se ni h telo z lepa strinjati, se je i silo zvevulo. In tako smo zelo obogateli na cikvcnilt pesmih, ki so ua pol narodnega, tla pol pa umetnega značaja, ali s «no besedo rečeno; pravi poetični spaki. Kdo bi v^ tc pesmi zhrojiL! Naj boljo ji. Vrazovo zbirke v Glasniku m potem v Noticah priobčil. Tukaj omenim s;m.o eno p" gospodu M. Majarjn zapisano narodno pesem /. naslovom: molitev soper sovražnika, v kteiej se te le vrslice nahajajo; I Jo h g in svata T tii je (sovTPimiktf) pota^], jtnbig in iVKta Kmpa ie po krapi, U^iia" in »veta lite[jii jč taktom Vse litiju uate i a jeuiee ud- Kakošnc se le sveticč Taša, Kropa iu Klepa, to še m nobeden preiskavah Me ni ogreti o ¡in tej |iriliki omenim, da V Okiču bliao Jaskc časte nekega svetnika Kluka, ter prvo nedeljo po maJcj maši imenujejo Klučko nedeljo, iu someuj, ki se tačas tam obdržava ; Klučki soiuenj. Poliiižjega o tem sv ciniku do zdaj nisem mogel zvedeti. Nagajive naše narodne pesmi niso brerf zbadljivosti m pikavnosti, in neke so za lahkomiselno čud našega naroda zelo značajne. TuUaj-lu eno za kratek čas iu dobro voljo: Digo d igo d s tika, Mo,i» iena j' mucka, t)a bi viureti, DA bi jo odreti, Ce bi se od lega spisa u naših narodnih pesmih zahtevalo, da je vsestranski po po len, bi moral poseben oddelek odmeriti ntišim ljubljenkam, našim erotičnim pesmim, ki jih Koiko fhiwittfïi Za peUlaiel dukalt féiiL-zH zapiti Pa. drujjoij tu ienîti. Tretji del dr. Vošnjakovega protirtiuna je ohrnen proti očitovanja g. Lohuingerja, jti pravi naj hodomo veseli Slovenci, če smemo biti pri Stirskih Nemcih združeni, kajti pridemo li k Kranjskim Slovencem, imeli bodemo pre nc 3iJ°/n priklade ampak več, kajti na Krajskcm plačujejo že "/„ deželne priklade 183.001) gld, Odgovor na Graško pri klado je kratek ta, da v Gradcu samem tudi deželnega douarjtt ostaja l,liù.fXH> gld. Zarad povečanja deželno priklade, ki hi vtegnoli po g. Lohuiugerjcvih mislih narasti, če hi ge Slovenci zediuili, pa je protigovor jasen, če g. dr. Vošnjak kaže, da na âtirskom razve 35 deželne priklade raste deželm dolg, ki iznaša za leti 18tj3 in t8b9.....18U.000 gld. koji dolg, čo «c v enem letu hoče poravnati daje za 7 */9 večo priklado, to hi dalo 42 "¡() priklade. To je glaven obsežek odprtega pisma, ki ga g. dr. Voš-tijak |iišc g. L ihiiingerju, Kakor je g. Lohninger hotei dokazati, da Slovenci na Stirskem nimamo vzroka zediniti se z dragimi Slovenci, in je reč tako zavil, kakor da bi premalo plačevali radi verjamemo, da 110 sam rad ampak le po zmoti in crrare hiiinanum, moliti se jo éjoveâka sla bost, ravno i tako mu je ta dokaz spodletel in dokazal jo g. dr. Vošnjak nasprotno, da imamo vzroke na ločitev misliti in da »i s t i m na mfcti stran stanje poboljSamo, prihranimo al tlemi rji, napravimo si narodna uiiiišča, uk in blagostanje pa se vje-mala. Konce mi pa se dr. Vošnjak Lolmingcriu zahva!ujer da je ti svojim govorom ga prisilil preiskati denarne razmere med slovenskim in nemškim Štajurskim. iAiij je Išberalfio ? l*o velikem lirujiu, ki ga je naredilo v državnem zboru obrav nanje o izjemnem stanu v lJragi in o hram bovški postavi, je zdaj vse mirno in tiho v Cislajtaniji, Veliki politični Voz, na kterem leži dovolj vpcijauega in domačega blaga, so zapeljali zadnje dni v Pesi, kamor vsa težnja avstrijska politike visi in kjer sli ravno te dni vsa politika dela. Naši liberalci nimajo nobenega. pokoja, delajo na vse kriplje po noči in po line: zdaj se potijo v deželnem, zdaj v državnem zboru, še nimajo časa, da bi si oddabuoli, hajd, že jih kličejo delegacije. Ustav ina mnšina drvi nemudoma naprej, — slovanska opozicija, pa mirno vendar pazljivo ^Icda in pričakuje, kaj bo iz vsega tega; ona ^e ne boji, da bi zaostal a v političnem življenju, ker stoji na krepkih nogah, ima duševno in materialu c moči dosti v oehi, da se ohrani za boljše čase. lic so □ čudne so le razmere, posebno pa to, da liberalci ne vidijo, da tako miostranskn postopanje in ravnanje % blagostanjem mnogih ljudstev ni prava pot k zužclenemu koncu ali ciiju. Da nc more dolgo tako trpeti, t > je čutil že davno vsak misleč človek, pa tudi manj političnim krogom se zdaj to prepriča njo že vriva; švedski tega so vsi časniki. Tako trdovratno prezir nujo pravic tolikega naroda, kukor ie slovanski, ne more za Avstrijo dobrega sadu obrodili. Znivcn tttga je plašč, pod kteriia sc skriva nekdnj tako hvali ta na liberalnost, že ves luknjast in se je že hotel večkrat celo pretrgati, če bi ga no bili go podje spet pokrpali, ne ravno iz hvaležnosti, ker so so sami nekdaj pod njim greli, te mu t, ker so ga potrebovali sopet enkrat, kakor v zadnjem državnem zbnru Dolgo smo ugibali, kaj je neki načelo te liberalnosti, ker po obnašanju jenih pripadeneev ni bilo nobenega videti, in vendar je visoke ecue vredno tako modrost spoznali. Pivi iu naj viši apostol 1« liberalnosti je bil menda sani, če to misliti ni predrzne, dostikrai v zadregi, ko so jegovi učenci okoli Stoje ga obdajali in pralall, kaj je liberalnost. Veliko mu jih je golovn sledilo, ki niso vedeli, zakaj ^re, pa to so znali po njegovih čudežih, skoraj hi rekel, čednostih, da je velik prerok. Pri lakošni priliki je menda bilo, ko je on vc-iilio besedo mirno izustil in so potem jegovi učenci in po njih tudi mi nevedueži zvedeli tajtio skrivnost novega uka: „was »w e c k m asa i g i s t, i s t 1 iber nlL— kurje ugodno, jo liberalno - «ftos; itju, on sam (Blagotinšek) jo rckol. Pa kakor so vsi preroški izreki lunini in razjastijcnja potrebni, tako tudi ta: za druge, ki sladkosti tote liberalnosti niso poskušali, je menda težko, si to razložiti; mi pa Slovani, ki jo poznamo v njenih djanjih, si lebko ta izrek razjasnimo ; hotel je namreč apostol reči: kar je Nemcem in Ogrom ugodno, to je liberalno- - Ne belimo si zitoraj več glave, ree je zdaj doguuua in jasna — če že ni davno bila. — i m JVa&e narodne pesmi. Spisa f /'. Kn&tcar, Pobožnih crkvcuth iu molitvenih pesmi je v St. Vrazovi zbirki precejšno število, to da jih veti deJ se ne more med narodno pesmi šteti, ampak spada med umetue; ravno kakor ko tudi \ ICoritkovem izdan ju sknro vse pesmi te bnže le umetne, in ne narodno pesmt, Narodnih erkvenib pesmi je celo malo, iu če je ktera narodna, ni tolikanj crkvcna, kakor sploh pobožna ali molitvena. Da danas mislim se nikjer na Slovenskem pr&ve narodne pesmi pri crkvemb obredih več nc pnjejo, kakor so se morebiti nekdaj umetne so jili cel ) sfjodriuole. IjC a i hožjih potih bi se še dala morebiti, ktera vjeti V nobeni taroki se pa pri nas Slovencih muctiii poeziji m tolikega nasilja delalo, kakor v stroki crkvenih pesmi. Učitelji iu meŽBurji iu voditelji procesij ua božja pota so bili jih oficielui kovači. Pa kako ne! Cr-kvjne pesmi so velika potreba za nas narod, vsak dan tako rekoč sc rabijo, in ker nobeden uaših poeiuv do zdaj še ni lti, ki bo to potrebo, tu pomanjkanje v narodu naj bolj živo čutili, hočeš, nočeš, se na polje podali in ti so bili posebno učitelji naših ljudskih šol. Tisti učitelj, ki posebno v prejšnib časih ni znal dobro orgijah, lepo [teli in nove erkveuo [temniti ¡dajati, tisti pri naših kmetih ni bil priljubljen. In v uekterih krajih je naš naro gld- Znrad povečanja deželno prtklade, ki bi vtegnoli [)0 g. Lobuiugerjcvih mislih narasti, če bi se Slovenci zediuili, pa je protigovor jasen, če g. dr. Vofmjak kaže, da na âlirskeni razve 35 % deželne pri klade raste deželni dolg, ki iznaša za leti 18tj3 in t8b9.....tflU.OOO gld. koji dolg, če «e v enem letu hoče poravnati daje za 7 */9 večo priklado, to bi dalo 42 pri klade, To je glaven obsežek odprtega pisma, ki ga g. dr. Voš-tijak piše g. L iltningerju, Kakor je g. Lolminger hotel dokazati, da Slovenci na St irskem nimamo vzroka zediniti se z drugimi Slovenci, iu je reč lako zavil, kakor Ha bi premalo plačevali radi verjamemo, da 110 sam rad ampak le po zmoti in eriare humanum, mol iti se je éjoveâku. sla bost, ruvuoi tako niii je ta dokaz spodletel in dokazal je g. dr. Vnšnjak nasprotno, da imamo vzroke na ločitev misliti in da »i s t i m na vsako stran stanje poboljSamo, prihranimo si denarja, napravimo si narodna tiiilišča, uk lu blagostanje pa se vje-mala. Konečuu pa se dr. Vodnjak g. L'ihningcriiî zahvaluje. da je ti svojim govorom ga prisilil preiskati dsaarue razmere med slovenskim i 11 nemškim Štajurskim. iAiij je Išberalfio ? l*o velikem hrupu, ki ga je naredilo v državnem zboru obravnavo o izjemnem ataun v lJragi in o bratu bovški postavi, je zdaj vse mirno in tiho v Cislajtaniji. Veliki politični Voz, na k ter i m Ježi dovolj vpeljanega iu domačega blaga, so zapeljuli zadnje dni v Pesi, kamor vsa težnja avstrijske politike visi in kjer sli ravno te dni vsa politika dela. Naši liberalci nimajo ui>liet)čgtt pokoja, delajo na vse kriplje po noči in po dne: zdaj se potijo v deželnem, zdaj v državnem zboru, še nimajo časa, da bi si oddabuoli, hajd, že jih kličejo delegacije. Ustav ina niaSiuu drvi nemudoma naprej, — slovanska opozicija, pa mirno ven ti ar pazljivo gleda in pričakuje, kaj ho iz vsega tega; ona ^e ne boji, da bi zaostala v političnem življenju, ker stoji na krepkih nogah, ima duševno iu materialne moči dosti v oehi, da se ohrani za boljše čase. licson čudne so le razmere, posebno pa to, da liberalci ne vidijo, du tako enostransko postopanje in ravnanje % blagostanj ern mnogih ljudstev ni prava pot k zužclenemu koncu ali cilju. Iiu ne more dolgo tako trpeti, t > je čulil že davno vsak misleč človek, pa tudi manj političnim krogom se zdaj to prepričanje že vriva; svedoki tega so vsi časniki. Tako trdovratno prezir itn je jHavie tolikega naroda, kakor ,ic slovanski, ne more za Avstrijo dobrega sadu obroditi/raven loga je plašč, pod kteriui se skriva nekdnj tiiko h vali tu na liberalnost, že ves luknjast in se je že hotel večkrat celo pretrgati, če bi ga ne bili go podje spet pokrpuli, ne favne iz hvaležnosti, ker so se sami nekdaj pod njim greli, temnč, ker so ga potrebovali sopet enkrat, kakor v zadnjem državnem zboru Dolgo smo ugibali, kaj je neki načelo te liberalnosti, ker po obnašanju jenih pripadeneev ni bilo nobenega videti, iu vendar je visoke ocne vredno tako modrost spoznali. Pivi iu naj viši apostol 1« liberalnosti je bil m eo d a sam, če to misliti ni predrzno, dostikrai v zadregi, ko so jegovi učenci okoli Stoje ga obdajali in prai&U, kaj je liberalnost. Veliko mu jih je gotovo sledilo, ki niso vedeli, zakaj j:re, pa to so znali po njegovih čudežih, skoraj bi rekel, čudnostih, da je velik prerok. Pri lakošui priliki je meuda bilo, ko je on veliko besedo mirno izustil in so potem jegovi učenci in po njih tudi mi uevedueži zvedeli tajno skrivnost novega uka: „was »w e c k m asa i g i s t, i s t 1 iber nlL— kar je ugodno, jo liberalno - «ftos; itju, 011 sam (BIngotinšuk) jo rckol. Pa kakor so vsi preroški izreki temni in razjasnjenja potrebni, tako tudi la: za druge, ki sladkosti tete liberalnosti niso poskušali, je menda težko, si to rnzložiti; mi pn Slovani* ki jo poznamo v njenih djanjih, si lehko ta izrek razjasnimo ; hotel je namreč apostol reči: km je Nemcem in Ogrom ugodno, to je liberalno- - Ne belimo si zatoraj več glave, reč je zdaj dognana in jasna — če že ni davno bila. — 1 -<¡33 m JVa&e narodne pesmi. Spisal /'. Kn&tcar, Pobožnih erkveuih iu molitvenih pesmi je v St, Vraiovi zbirki precejšno število, to da jih veči del se ne umre med narodno pesmi šteti, ampak spada med umetne; ravno kakor so tudi \ Koritkovem izda njo skoro vse pesmi te ha že le umetne, in ne narodne pesnu. Narodnih erkvenih pesmi je celo malo, iu če je kteru narodna, ni tolikanj crkvonu, kakor sploh pobožna ali molitvena. Da dauas mislim se nikjer na Slovenskem prave narodne pesmi pri erkveuih obredih več ne pojejo, kakor so se morebiti nekdaj; umetne 30 jih cel ) sfjodriuole. L? n i božjih potih bi se še dala morebiti, ktera vjeti V nobeni taroki se pa pri nas Slovencih umetni poeziji ni tolikega nasilja delalo, kakor v stroki erkvenih pesmi. Učitelji in mežnarji i■ a voditelji procesij na Imžja pota sit bih jih ofictelai kovači. Pa kako ne! Cr-kvjne pesmi so velika potreba za nas narod, vsak dan tako rekoč se rabijo, iti kor nobeden naših pociuv do zdaj še ni I o stroko obdeloval, so ti->ti, ki so to potrebo, tu pomanjkanje v narodu naj bolj živo čutili, hočeš, nočeš, se na polje po-daii in ti So hili posebno učitelji naših ljudskih šol. Tisti učitelj, ki posebno v prej šn t h časih ni znal dobm orgljati, lepo peti in nove erkveue [¡tmmit;e ¡dajati, tisti pri naših kmetih nt bil priljubljeni I11 v uekterih krajih je naš nnroiJ bil v tem pogledu že tako razvajen,' da sni se ljudje ob velikih praznikih kar na kor ogledavali, češ, ali bode tu o dauas kako novo pesem čuli! In če je ni bilo, je bilo obče negodovanje, obče mrmranje proti učitelju. V jeseni pa, kadar je učitelj 1. iakljmn prišel, ni do hi I tolike merice, kakor ¡0 bi bil d mil iuače- Kdo hi ted.ij našim učiteljem zameril, če so sum ter Ijc kakšno napačno skovali o eartani Mariji ali o sv. Fru 11-čišku. Kar se ni h telo z lepa strinjati, se je i silo zve val o. In tako smo zelo obogateli na erkvenih pesmih, ki so na pol narodnega, tla pol j>a umetnega značaja, ali s eno besedo rečeno; pravi poetični spaki. Kdo bi vkc tc pesmi zhrojii! Naj boljo je, če rečemo, da jih imamo na cente. Vsaka fara ima svoje. Imena pesnikova so fie pozabila, in to je že mar-sikterega zapeljalo, da jih je za uarodue imel, kar pa niso-Kakor sem že gori rekel, in še onkmt ponovim: da pravih uarifdnih erkvenih pesmi prav malo imamo. Njih naj Uulj.št predmet je Marija, Kadar Kristjani boj s Torki bi-jejo, jim Marija v oblakih na pomoč stoji. „Sem pa gre mi bela megla — v megli gre mi devica JVbNljal* Ltko pravi narodna pesem prtiic Marija verne iu pobožne tolažit. Kmalu za njo} pa pride poguba neVerutui: „Sem pa gre 'na siva megla — v megli gre grotuaka strela". Tudi za vatauovljenje naše barodno ntilolagije so marš:-ktero zrno najde v naših narodnih pe indi. V teai obziru se tukaj pozivom 101 tisti.- narodne pesmi, Ui sem jih iz M, Vrazovo zbirke v Glasniku in potem v Noticah priobčil. Tukaj omenim samo eno po gospodu M. Majarjn zapisano narodno pesem naslovom: molitev soper sovražnika, v ktetej se te le vrstice nahajajo: I Jo h g in svata T tii je (somimke) pot aii, Itn h g iti iVKta Krnpii ie pokrovi, U^ua" in »veta lite^ii j t nakloni Vse htiJu uate i a jeni če ud. Kakošnc kc te sveticč Taša, Kropa 10 Klepa, to še 111 nubeden preiskavah Memogredo ¡in tej priliki omenim, da v Okiču blizu Jaške časte nekega svetnika Kluka, ter prvo nedeljo po maJcj maši imenujejo Klučko nodeljo, iu šumenj, ki se tačas tam obdržava : Klučki aomenj. Pnhiižjegu o tem sv ciniku do zdaj nisem mogel zvedeti. Nagajive naše narodne pesmi niso hrta zbadljivosti iu pikavnosti, in neke so za lahkomiselno čud našega naroda zelo značajne. TttUaj-lu eno za kratek čas iu dobro voljo: Digo d igo diSfca, iena j' mačka, t)rt bi ^toln viureii, Dtt Li jo odreti, Če bi se od lega spisa u naših narodnih pesmih zahtevalo, da je vsestranski po po len, bi moral poseben oddelek odmeriti n:išim ljubljenkam, našim erotičnim pesmim, ki jih KoitCo fhtwittfïi Za peldatel dukau I'MIL-ZH zapiti Pa. drugo û tu jeni ti. imamo v tolikem izobilju, da so more s pravico refi, do ju dobra polovica vseli naših narodnih pesmi zaljubljenega značaja. Mural bi opisati ljubico in Ijubčeka, moral bi povedati, kako dekleta fan t njej o, in kako fantje vasujejo in še več drugega. Pa da v lis Lu, ki je posebno za naš prosti narod namen j en, pohujšanja ne bom delal, opnstitu to tukaj. Našlo se bo za to že se mesto. Kakor sem že s konca tega spisa rekel, jo jegov namen ta, da bi obudil večo mavuost za naše narodne posmi,da hi se, če mogoče, vse zapisale, kolikor jih je v tirôem narodu in tako pogube rešile. Cc sem t« moj namen !c v količki meri dosegel, hočem zadovoljen bili. Kkoueuàe nekaj. Zadnje „Kovice* so v opazki rekle, da fit. Vrazova slovenska literarna zapuščina še z m i raj ni v Ljubljano prišla, Če se ta stvar ne bo na dotičuem mestu dreguola, vtegnejo nušenarodne pesmi še dvadeset let v prahu ležati, kakor so že Ležale. Da se pa stvar enkrat k koncu iti kraju pripelje, naj matica slovenska enega ali drugega svojih mandatarjev v Zagrebu pooblasti, da spise od jugoslovanske akademije sprejme in v Ljubljano pošlje, Rekel bi še nekaj rad, kar se tega tiče, pa naj bo ! Gospodarske stvari. Francoski divji oves nI i puhovk». Med m nog o vrstnimi žel išči za klajo ali pašo, ktera so naj bolj vredna priporoObe, da se ž njimi napravijo umetne seuokoše aii >1 l se sej^jo med deteljo, zasluži prvo mesto pahovkfflj ker ne služi samo kot prav izvrstna klajn, temoi; da tudi v nekoliko dobro zemljo sejana dobro Žetvo. Že zgodaj v pomladi se pokažejo prav lepi šopki perja iz zemlje in v kratkem je alntua M-n črevljev visoka, tako da njiva dobro z pahovka «bsejnua iz daleka izgleda, kakor da hi bila obsejana z ržjo. Posebno prednost ima to zelišče tudi v tem da se seme hitro zezori, 14 dni namreč prej, kakor zimska rž in v tem, da po žetvi seniena požeta slama, ktera «o je tedaj celo zelena, tla prav dobro seno. Puhovka se lahko koristno seje, kakor je že rečeno, ali da se napravijo umetne senokošc z drugimi za to dobrimi zelišči, ali med deteljo bodi si lueerno, esparzeto ali prosto rudečo. Naj bolj koristno je sejanje pubovke med deteljo na njivah, ktere so zlo podolgaste (viseče na bregibj, ker se njiva tolikokrat tic orje iti tedaj ui potrebno pršli tolikokrat gori voziti, iu tudi tam o, kdor rudeea (Štajerska) detelja samo prvo leto po sejanju dobro žetvo da. Da j o žetva ti m obilnejša, vi m je polje bolj obdelano in bolj čisto od plevela, .^e samo [to sebi raznimi va. Seje pa se puhovka zmešana i rudečo deteljo zgodaj v pomlaai ali v zimsko ali v polletno žito. Puhovki* sa lahko seja ali zmešana z detelja ali pa se seja vsaka poselil; 3 pinte detdje ia 2tl funtov ali blizo jedcu VUgan pahovke je naj boljša zmes. Seme se mora povlačiti ali samo pova-liti, kakor zahteva njiva. Po žetvi prvega gornjega žita, še da ta smeš pahovke iii detelje v dobrih letih prav dobro želvo. Priliudnu leto preraste detelja pahovko, drugo leto pa puhovka deteljo, ktera tint lepše raste, čim I »olj i zo s taja detelja i it z zvekšinošcda tretje loto prav obilno žetvo; če je vreme vgodno, šepobovkada tako dobro otavo, kakor je naj boljše seno. Na njivi, na kicri jc bila prej posejana pobovka, rastejo vsa žita tako dobro, kakor posaana v skopano celino. Potrebno šo bode, da še nekaj omenimo kako se dobi naj boljše seme od pahovke. Seme pahovkino dozori 10—14 dni po cvetenju in se mora taki požoti, ko naj bilrej zrnje ni več mlcčmiTO in še tudi ui celo trdo, ker celo zrelo seme laki izkaplje. Latovje se požtuje i. srpom iu se zvežov snoplie. ki se vložlje na druge, na kterili vendar samo neke dni ostanejo, ostala slama se po tem pokosi in posuši, kakor seno in tako spravi. Ce bi se Čakalo dokler bi se snopiči na drogih popolnoma. posušili, bi posebno pri vetru vse seme izkapalo. Seme se mora taki i/mlatiti in po tankem nasipati ali na zračno podstrešje ali na gumno, kder se hitro popolnoma posuši. Hrani pu ae kakor vsako drugo zrnje. Slama ae ausi taki zvunaj skednja na soltičnem mestu ne vendar celo raztresena temoč V male osterve zložena. Slama da posebno zlo redljivo klajo. Ce puhovka le nekoliko obrodi, se dobi na edni raii zemlje 1 cent semena, ki je poprek 20 gld. vredno. Ii"l"» s«* tttara iu m I n <1 k drcvoM» otarjejo, lin n? rani i o na "jilt niti muh niti li.šaj Ravnanje je celo prosto in ui drago. Drevesa se morajo naj prej, kolikor je naj več mogoče, zesnažiti od vsega maha in lišaja, in sicer se to zgodi med raipokano skorjo z posebni m strugajo m na gladki skorji pa samo z vol nato cnujo pri mokrem vremenu. Ko se je to storilo, se vzetne navadni prosti iug za pr;inje, se v njem namoči mehka kefa (krtača) iu sež njo operejo vsa debla in veje celo do čistega, če se je ro zgodilo ne rasle naj man ju tri leta ni ah na drevesu in skorja poslano gladka in lepa. Stura drevesa, ki imajo zlo raz po k a no skotjo, se morajo večkrat prati, ker zlo razpokana skorja se z enkratnim pranjem nemore popolnoma zesnažiti- Oopisi, lin ti bo i-. Üesedii zrni njo nedeljo v takojšni čitavnici je bila prav živahna. Gnsp. prof. V. jc govoril zanimivo o „stdzah" oil iiziologiiine strani snlze pwjaxnuje. Izmed po-vanib pesmi je posebno četverospev vzbudil vseubčni p|osk. Tudi tombolii jo živo raz veselo vala vse pričujoče. Se le pozuo po polnoči so zndnji zaposlili čitavničue sobane. v t t Iz L'di jii. ( (..iUilmčitio laih'oc.) Ptujska čitalnica si jc f>. inajnika, t, I. pravila ponovila, ktera so tudi od c. k, ua-mestuije v firadcu za podlago društva -Cita luice" spoznana. Viled tega je 18. listopada odbor sklene i, sklicati občno skupščino na kvaterni četrtek 17. grtidua ISôS ob 10 uri pretl-poldne v čitalnico, da se račun da od zadnje skupščine sem, iu da se na podlagi preuarcjenib pravil voli čitalnični ravnatelj. Odbor. I t, Polo ve a *) dne îi), novembra (J. J, Naši Orninški neinškutarji se jako srdijo. Vse je ta „Slo von-ščinaJ kriva, a ko se kde kaj napačnega ali tudi pravičnega zgodi, pa proti volji neniš kutane v. Pred včeraj mi je na varaškem trgu neki „zgubljencc" pripovedoval, ter rekel, da še Ljutomerska „Slovenščina" ni tolike lindobije naredila kakor Ormoška. (V Ljutomera jc bil tabor, a vOrmužn samo narodna veselica z godbo in gl cd i s n o igro.) Da od Ljutomerskih uradnikov nobeden nT službe zgubil; v Ormužu pa četirje. To takr, tedaj aemSbUtorji ljudem pravijo, kadar za jo/,o preveč v kupico pogledajo. Prej 80 bili vsi slekli, kadar smo imeli v vrtu g. Siügerja naroduo veselico: a ¡¡daj pa, ko ao „službo gospodovo" zgubili, so cel i zmesuii. i'rudnike smo prej imeli takovc, dauekl.cri res uiso bili na svojem mestu. Nek posestnik je prisodniji vložil prošnjo 7. okt, l^fiT, ReŠ-ua pa jc bit i o va prošnja še komaj 10. okt. Kakova logika? In /daj ie deželni odbor iu v-îiî obline neko pismo poslal, v kojem veli, da so naši vrli poslanci v deželne m zboru krivo govorili, in da se željam ljudstva pu poluuma po uraduijah in šolah zadostuje, in d« le nekteri ljudstvo podpihujejo iu šnotajo. Öitali pa amo v ti^tcin pismu mnogo neresničnega in zato upamo, da bodo naši rodoljubi ostro na nje odgovorili. Pazite toraj, da Va* ne zmoti tisto pismo, a ko ga kteri v roko dobi ! Kar ae letine lice, so vina dobra — izvrstna, Samo n asi manšetarji so nam vendar pa vinsko ceco pokvarili. Tak ovi manšetarji kupce alepiji. ubogemu viiiojfadskemn posestnika kvur delajo, sami sebi pa sramoto. Čakajo kitj^e vsak dan na kolodvoru in še večkrat jih kdo j«ko m norca ima. Tu ko naj omenim dogodho, kar hoiu sam slišni. Pu poslu pridem z mojim vinom na kolodvor, ko ura 11 odbije. Radoveden, kdo bo se z vlakom dopepl, kterije že žvižgal, stopim ludi jaz pred kolodvor. Skoči neki manSelar, koji b- lj razume konje česati, kakor kaj drugega — k nekemu Židu, ki jc iz kolodvora došcl — mu poljubi roko, iu ¡if> nemški včesne : „ I hit m e I u H ötr n, s au b a n i B C i u k a ü f a r ? — Žid mu potem odgovori; „Ja mein Freund sein mir". imamo v tolikem izobilju, da se tuore s pravico refi, do ju dobra polovica vseli naših narodnih pesmi zaljubljenega značaja. Moral bi opisati ljubico in Ijubčeka, mora] bi povedati, kako dekleta fan t njej o, in kako fantje vasujejo in še več drugega. Pa da v lis Lu, ki je posebno za naš p r « a t i narod namenjenh pohujšanja no bom délai, opustim to tukaj. Našlo se bo za to že se mesto. Kakor sem že s konca tega spis« rekel, jo jegov namen ta, da bi obudil večo mavuost za naše narodne posmi,da bi se, če mogoče, vse zapisale, kolikor jih jo v našem narodu in tako pogube rešile. Cc sem ta moj namen le v količki meri dosegel, hočem zadovoljen bili. Kkoneuše nekaj. Zadnje „Kovice* so v opazki rekle, da fit. Vrazova slovenska literarna zapuščina še z miruj ni v Ljubljano prišla. Če se ta stvar ne bo na dotičucm mestu drcguola, vtegnejo naše narod ne pesmi še dvudeset let v prahu ležati, kakor so že Ležale. Da se pa stvar enkrat k koncu in kraju pripelje, naj matica slovenska enega ali drugega svojih mandatarjev v Zagrebu pooblasti, da spiso od jugoslovanske akademije «prejme In v Ljubljano pošlje, Kekel bi še nekaj rad, kar se tega tiče, p i naj bo ! Gospodarske stvari. Francoski divji oves nI i puhovk ti. Med iti nog o vrstnimi žel išči za klajo ali pašo, ktera so naj bolj vredna priporoebe, da se ž njimi napravijo umetne senokoše ali >1 i se sejeio med deteljo, zasluži prvo mesta pahovka, ker ue služi samo kot prav izvrstna klajn, temoč da tudi v nekoliko dobro zemljo sejana dobro Žetvo. Že zgodaj v pomladi se pokažejo prav lepi šopki perju iz zemlje iti v kratkem je slama M-5 črevljev visoka, tako da njiva dobro z pahovka obsejaua iz daleka izgleda, kakor da hi bila obsejaua z ržjo. Posebno prednost ima to zelišče tudi v tem da se seme hitro zezofi, 14 dni namreč prej, kakor zimska rž in v tem, da po žetvi semena požeta slama, ktera še je tedaj eelu zelena, da prav dobro seno. Puhovka se lahko koristno seje, kakor je že rečeno, ali da se napravijo umetne senokoše z drugimi zatodobritoi zelišči, ali med deteljo bodi si iuceruo, esparzeto ali prosto rndečo. Naj bolj koristno je sejanje puhovke med dctclp na njivah, ktere so zlo podolgaste (viseče na bregibj, ker se tijiva tolikokrat ne oije iu ted.ij ui potrebno priti tolikokrat gori voziti, i a tudi tam o, kdor rudeca (Štajarska) detelja Samo prvo leto po sejanju dobro žetvo da. Da jo želva tim obilnejša, čim je polje bolj obdelano in bolj čisto od plevela, se samo [to sebi raznimi va. Seje pa se puhovka zmešana i rndečo deteljo zgodaj v pomladi ali v zimsko ali v polletno žito. Pahovka se lahko soj» ali zmešana z detelja ali pa se seja vsaka posebi; 3 pinte deldje i 11 2tl funtov ali blizo jedcu vagan palmvkc je naj boljša zmes. Seme sc mora povlaeiti ali samo pova* liti, kakor zahteva njiva. Po žetvi prvega gurnjega i\ta, še da ta smeš paliovke i ti detelje v dobrih letih prav dobro želvo. Pri h o dno leto preraste detelja pabovko, drugo leto pa pahovka deteljo, ktera ti m lepše raste, čim I »olj izostaja detelja in z zvekšinošeda tretje loto prav obilno žetvo ; če je vreme vgodno, šepobovkada tako dobro otavo, kakor je naj boljše seno. K a njivi, na kicri je bila prej posejana pobovka, rastejo vsa žita tako dobro, kakor posejana v skopano celino. Potrebno šc bode, da še nekaj omenimo kako se dobi naj boljše seme od pabovko. Seme puhovki no dozori 10—14 dni po cvetenju in se mora taki požeti, ko naj bitrej zrnje ni več mlečnato in še tudi ui celo trdo, ker celu zrelo seme laki izkaplje. Latovjo se pož iuje z srpom in se zvezo v snopiče, ki so vložijo na druge, tla k te rili vendar samo neke dni ostanejo, ostala slama se po tem pokosi in posuši, kakor seno in tako spravi. Ce bi se čakalo dokler bi se snopiči na droglh popolnoma. posušili, bi posebno pri vetru vso seme izkapalo. Seme se mora biki i/mlatiti in po tankem nasipatt ali na zračno podstrešje ali na gumno, kder ae hitro popolnoma posuši. Hrani pa ae kakor vsako drugo zrnje. Slama ae suši taki zvunaj skednja na solnčnem mestu ne vendar celo raztresena temoč v male ostorve zložena. Slama da posebno zlo redljivo klajo. Ce pahovka le nekoliko obrodi, se dobi na edui rali zemlje 1 cent semena, ki je poprek 20 gld. vredno. lin ko si* stara iu mlada drevesa o ta r jejo. da ne rčt*Jo »a tijilt ti iti mali uiti li.šaj Ravnanje je celo prosto in ui drago. Drevesa se morajo naj prej, kolikor je naj več mogoče, zesnažiti od vsega maha in lišaja, iu sicer se to zgodi med razpokano skorjo z posebnim strugajo m na gladki skorji pa samo z vol nato en njo pri mokrem vremenu. Ko se je to storilo, se vzetne navadni prosti iug za pranje, se v njem namoči mebka kefa (krtača j iu sež uiooperejo vsa debla in veje celo do čistega, če se je ro zgodilo ne raste naj man j o tri leta ni ah na drevesu in skorja postane gladka in lepa. Stura drevesa, ki imajo zlo razpokano skotjo, se morajo večkrat prati, ker zlo razpokanu skorja se z enkratnim prunjem ue more popolnoma zesnažiti- Oopisi. Maribor, liesedu zadnjo nedeljo v tukajšni čitavnici je bila prav živahna. Gosp. prof. V. je govoril zanimivo 0 „solzah" oil iiztologlčue strani sidze pojasnuje. Izmed po-va ni Ii pesmi je posebno četverospev vzbudil vseobfini p|osk. Tudi tombola jö živo raz veselo vala vse pričujoče. Se le pozno po polnoči so zndnji zapustili čitavničue sobane. v t t Iz 1'toju. ( (..iUilmčitio laihoc.) Ptujska čitalnica si je f>. majnika, t, I. pravila ponovila, ktera so tudi od c. k, na-inestnije v firaden za podlago društva -Cita Inice" spoznana. Viled tega je 18. listopnda odbor skleooi, sklicati občoo skupščino na kvaterni četrtek 17. grudna ISôS oh 10 uri pred-poldne v čitalnico, da ae račun da od zadnje skupščine sem, iu da se na podlogi prenarejenib jiravil voli čitalnični ravnatelj. Odbor. Iz Polo ve a *) dne îi), novembra (J. J, Kaši Ormnški nemškutarji se jako srdijo. Vso jo ta „Slove ti-5 č i rt aa kriva, a ko se kde kaj napačnega ali tudi pravičnega zgodi, pa proti volji nemš kutane v. Pred včeraj mi je na varaškem trgu neki „zgubljcncc" pripovedoval, ter rekel, da še Ljutomerska „Slovenščina" ni tolike hudobije naredila kakor Ormuška. (V Ljutomeru je bil tabor, a vOrmužn samo narodna veselica z godbo in gl cd i š no igro.) Da od Ljutomerskih uradnikov nobeden nT službe zgubil; v Ormužu pa četirje. To tako tedaj uemškularji ljudem pravijo, kadar za jezo preveč v kupico pogledajo^ Prej so bili vsi slekli, kadar smo imeli v vrtu g. Stilgerja uaroduo veselico: a ¡¡daj ¡ki, ko ao „službo gospodovo" zgubili, so celo vimcsuii. 1 jadnike smo prej imeli takove, danekteri res uiso bili na svojem mestu. Nek posestnik je prisodniji vlož i prošnjo 7. okt. I^f>7, Res-ua pa je bil t o va prošnja še komaj 10. okt, Kakova logika? hi zdaj jo deželni odbor m v-fe občiue neko pismo poslal, v kojem veli, da so nafli vrli posland v deželnem zboru krivo govorili, iu da se željam ljudstva pu poluoma po uraduijah in šolah zadostuje, in da le oekteri ljudstvo podpihujejo iu šnutajo. Öitali pa smo v ti^tcin pisuiti mnogo neresničnega in zato upamo, da bodo naši rodoljubi ostro ua nje odgovorili. Pazite toraj, da Vas ne zmoti tisto pismo, ako ga kteri v roko dobi ! Kar se letine tiče, so vina dobra — izvrstna, Samo u asi manšetarji so nam vendar pa vinsko ceco pokvarili. Tafeovi manšetarjikupce slepijo. ubogemu viiiojradskemu posestnika kvar delajo, sami sebi pa sramoto. Čakajo kuj^e vsak dan na kolodvoru in še večkrat jih kdo juko za norca ima. Tako naj omenim dogodho, kar hoiu sam slišal. P» poslu pridem z mojim vinom ua kolodvor, ko ura 11 odbije. Radoveden, kdo bo se z vlakom dopepl, kterije že žvižgal, stopim tudi jai pred kolodvor. Skoči neki ntanSclar, boji b- lj razume konje česati, kakor kaj drugega — k nekemu Židu, ki je iz kolodvora doiel — mu poljubi roko, iu po nemški včesne : „ I hit m o i u il e r r n, s a n s a n i B o i u k a u f a r ? — Žid mu potom odgovori; „Ja mein Freund sein mir". imamo v lolikem izobilju, da so tuore s pravico refi, du ju dobra polovica vseli naših narodnih pesmi zaljubljenega značaja. Moral bi opisati ljubico in ljubčcka, moral bi povedati, kako dekleta fan t njej o, in kako fantje vaeujcjo in še več drugega. Pa da v lista, ki je posebno za naš p r « a t i narod namen j en h pohujšanja ne bom delal, opnstiiu to tukaj. Našlo se bo za to že se mesto. Kakor sem že s konca tega spisa rekel, jo jegov namen ta, da bi obudil večomavuost za nase narodne posmi,da hi tc, če mogoče, vse zapisale, kolikor jih jo v našem narodu in tako pogube rešile. t_'c sem t« moj namen le v količki meri dosegel, hočem zadovoljen bili. Kkoueuše nekaj. Zadnje „Kovice* so v opazki rekle, da fit. Vrazova slovenska literarna zapuščina še z m i raj ni v Ljubljano prišla. Ce se ta stvar ne bo na dotičucm mestu dreguola, vtegnejo naše narodne pesmi še dvadeset let v prahu ležati, kakor so že Ležale. Da se pa stvar enkrat k koucu in kraju pripelje, naj matica slovenska enega ali drugega svojih mandatarjev V Zagrebu pooblasti, da spise od jugoslovanske akademije «prcjnie in v Ljubljano poilje, Kekel bi še nekaj rad, kar se tega tiče, pa naj bo ! Gospodarske stvari. Francoski divji o vos nI i puhovk». Mod mnogovrstnimi žel išči za klajo ali pašo, ktera so naj bolj vredna priporoOhe, dn se ž njimi napravijo umetne seuokoše aij >1 l se sejem med deteljo, zasluži prvo mesto pahovkn, ker ne služi *amo kot prav izvrstna klaja, temoč da tudi v nekoliko dobro zemljo sejana dobro Žetvo. Že zgodaj v pomladi se pokažejo prav lepi šopki perju iz zemlje in v kratkem je aluma M-n črevljev visoka, tako da njiva dobro z puhovka ohsejaua iz daleka izgleda, kakor da bi bila obsejuna z ržjo. Posebno prednost iuia to zelišče tudi v tem da se seme hitro zezori, 14 dni namreč prej, kakor zimska rž in v tem, da po žetvi semena požeta slama, ktera «o je tedaj celo zelena, da prav dobru seno. Puhovka se lahko koristno seje, kakor je že rečeno, ali da se napravijo umetne senokošo z drugimi za to dobrimi zelišči, ali med deteljo bodi si iuceruo, esparzetu ali prosto rndečo. Naj bolj koristno je sejanje pabovke med dctclp na njivah, ktere so zlo podolgaste (viseče na bregibj, ker se njiva tolikokrat tic orje in ted.ij ui potrebno priti tolikokrat gori vozili, in tudi tam o, kdor rudeča (Štajarska) detelja samo prvo leto po sejanju dobro želvo da. Da j c želva ti m obilnejša, čim je polje bolj obdelano in bolj či.ii'i od plevela, .^e samo po sebi rastnimiva. Seje pa se puhovka imesana i rndečo deteljo zgodaj v pomlaaj ali v zimsko ali v polletno žiti), P.ihovka sa lahko seja ali zmešana z detelja ali pa se seja vsaka poselil; 3 pinte detdje in 2tl funtov alt blizo jedcu vagan pahovke je naj boljSa zmes. Seme se mora povlačili ali samo pova* liti, kakor v,ahtcva njiva. Po žetvi prvega gornjega žita, še da ta smeš pahovke iti detelje v dobrih letih prav dobro želvo. Pri bo dno lelo preraste detelja pabovko, drugo leto pa puhovka deteljo, ktera ti m lepše raste, čim I »olj i zo s taja detelja in a zvekšinošcda tretje loto prav obilno želvo; če je vreme vgodno, šepobovkada tako dobro otavo, kakor je naj boljše seno. K a njivi, na kicri je bila prej posejana pohovka, rastejo vsa žita tako dobro, kakor posejana v skopano celino. Potrebno no bode, da še nekaj omenimo kako se dobi naj boljše seme od pabovke. Seme pahovkino dozori 10—14 dni po cvclenju in se mora taki požeti, ko naj hitrej zrnje ni več mlečnato in še tudi ui celo trdo, ker celo zrelo seme laki izkaplje. Latovjo se pož iuje z srpom in se zvezo v snopiče, ki so vložlje na druge, na kterih vendar samo neke dni ostanejo, ostala slama se po tem pokosi in jiosuii, kakor seno in tako spravi. Ce bi se čakalo dokler bi se snopiči na drogih popolnoma. posušili, hi posebno pri vetru vso seme izkapalo. Seme se mora biki izmlatlti in po taukem mtsipati ali na zračno podstresjo ali na gumno, kder ae hitro popolnoma posuši. Hrani pa ne kakor vsako drugo zrnje. Slama ae suši taki zvunaj skednja na solnčnem mestu ne vendar celo raztresena tetnoč v male ostorve zložena. Slama da posebno zlo rcdljivo klajo. Ce pahovka le nekoliko obrodi, se dobi na edni rali zemlje 1 cent semena, ki je poprek 20 gld. vredno. lin ko si* stara in mlada dreves» otarjejo. da ne rani i o na njift ti iti muh niti ti saj Ravnanje je celo prosto in ui drago. Drevesa se morajo naj prej, kolikor je naj več mogoče, zesiiažiti od vsega maha in lišaja, in sicer se to zgodi med raipokano skorjo v, posebnim strugajo m na gladki skorji pa samo z vol nato cnujo pri mokrem vremenu. Ko ae je to storilo, se vzetne navadni prosti iug za pranje, se v njem namoči mehka kefa (krtača! in sež njo operejo vsa debla in veje celo do čistega, če se je ro zgodilo ne rasle naj man j o tri leta mah na drevesu in skorja poslano gladka in lepa. Stura drevesa, ki imajo zlo raz po k a no skoijo, se morajo večkrnt prati, ker zlo razpokana skorja se z enkratnim pranjem nemore popolnoma zesnnžiti. Oopisi, lin ti bo c. Desetin zadnjo nedeljo v tukajšni čitavnici je bila prav živahna. Gnsp. prof. V. je govoril zanimivo 0 „solzah" oil iiziologlčue strani i^nlze pajaxnuje. Izmed po-vatlih peami je posebno četvercev vzbudil vseobfini p|osk. Tudi tombola jö živo raz veselo vala vse pričujoče. Se le pozuo po polnoči so zndnji zapustili čitavničue sobane. v t t Iz flu j a. ( (..iUilmčitio laih'oc.) Ptujska čitalnica si je f>. inajnika, t, I. pravilu ponovila, ktera so tudi od o. k, na-inestuije v firadcu za podlago društva -Cita Inice" spoznana. Viled tega je 18. listopada odbor sklenol, sklicati občno skupščino na kvaterni četrtek 17. grudna ISàS ob 10 uri pred-poldne v čitalnico, da se račun da od zadnje skupščine sem, in da se na podlogi prenarejenih pravil voli čitalnični ravnatelj. Odbor. I t, Polo ve a *) dne 29. novembra (J. J, Kaši Orninški neinškutarji se jako srdijo. Vse jo ta „Slove tišči nau kriva, a ko se kde kaj napačnega ali tudi pravičnega zgodi, pa proti volji nemškntaijev, Pred včeraj mi je na varaškem trgu neki „zgubljencc" pripovedoval, ter rekel, da še Ljutomerska „Slovenščina" ni tolike hndobije naredila kakor Ormoška. (V Ljutomeru ju bil tabor, a vOrmužti samo narodna veselica z godbo in gl cd ¡fino igro.) Da od Ljutomerskih uradnikov nobeden ui službe zgubil; v Ormužu pa četirje. To tako tedaj aemSbntorji ljudem pravijo, kadar za jezo preveč v kapico pogledajo. Prej Bo bili vsi slekli, kadar smo imeli v vrtu g. Stiigerja naroduo veselico: a ¡¡daj ¡ki, ko ao „službo gospodovo" zgubili, so cel i zmcšiui. 1 'rudnike smo prej imeli takovc, danekteri res uiso bili na svojem mestu. Nek posestnik je prisodniji vlož i prošnjo 7. okt. I^f>7, ReŠ-ua pa je bil t o va prošnja še komaj 10. okt. I So*. K aktivu logika? In zdaj jo deželni odbor m v-fii občiue neko pismo poslal, v kojem veli, d i so naši vrli poslanci v deželnem zboru keivo govorili, in da se željam ljudstva popolnoma po uraduija h in šolah zadostuje, in da le nekleri ljudstvo podpihujejo in šnutajo. Öitali pa smo v ti^tcin pismu mnogo neresničnega in ïato upamo, da bodo naši rodoljubi ostro na nje odgovorili. Pazite toraj, da Va* ne zmoli tisto pismo, ako ga kteri v roko dobi ! Kar ae letiuc lice, so vina dobra — izvrstna, Samo n aši manšetarji so nam vendar pa vinsko ceco pokvarili. Tafeovi manäetarjikupce «lepijo. ubogemu viitogradskemn posestnika kvnr delajo, sami sebi pa sramoto. Čakajo kup^e vsak dan na kolodvoru in še večkrat jih kdo j«ko m norca ima. Tu ko naj omenim dogodho, kar som sam slišul. Pu poslu pridem z mojim vinom na kolodvor, ko ura 11 odbije. Radoveden, kdo ho se z vlakom dopepl, kteri je že žvižgal, stopim ludi jaz preti kolodvor. Skoči neki manSclar, koji b- lj razume konje česati, kakor kaj drugega — k nekemu Židu, ki je iz kolodvora doiol — mu poljubi roko, in p« nemški Včesne : „ I bit m o i u il e r r n, s a n s a n i B e i ti k a ti f a r ? — Žid mu potem odgovori; „Ja mein Freund sein mir". Med besedovanjem nc i a kolodvora obadva t Kg it bita. Svojo jioslc potem opravim ter se vrnem domu. Zapazim, da se manSetar iit Žid jako pri gostiJniei z besedami tepe trt. Pristo-[iin: bliže, fer vidimt da je tid manietarja le ta nos vodil jO se inn na kolodvora lepo zlagal, ManSetar odstopivši je kazal zidu pest in rekel: „Dises j 11 d, tes sein a lu m p t" - j> — Putitiojii oijled, Delegacije cia- in transi f^taaska' ste v Peš ti svoji seje i,d,vi končale. Pri li priliki je vojni minister na vprašanje, ka j misli vlada storiti, da se vojakom državljanske pravice obvarujejo. rekel da na vprašanji- zdaj še ne more dati odgovora, ker ta zadeva n naj novejšem sporočilu je sodnija vrednika ni za krivega spoznaj«. Orientalsko ali vzhodno vprašanje se zdaj vendar menda že počenja reševati. Dobro v ti zadevi izvedene osebe trdijo, da se borba med Turkom in Grkom dalje odkladati. Z a mej ni posebno francoski časniki se v naj vejšein času zlo pečajo z češkim vprašanjem. To je nenre-varljiv« znamenje, da so Cehi izpolnitvi svojih želj bližt nego je morda marsikomu drugo. V Pariz t) tudi ne v J a d a več oni mir, kterega ie dozdaj železna rokaposeuskega moža vzdržati umela. Žadjne dni 60 neki več nepokojnežev potakoli po Ijuknjah. Goveja kuga se je, kakor se piše, v GuntramsTlorfu na spodnjem Avstrijskem prikazala, 2000 milijonov! Tuliko je veljala od leta 1648 do 18G2 avstrijska armada. Ali so bodenio še čudili visokim davkom? Beseda Prešernu na časi v lleču je btU jajita. Oeska božja služba na Dunaju se bodo ne more no- prav si- se Tako po pn-jc pr;iv I ^ _ I jI Prej ko nO bodo ti predlogi tudi državnemu *boru po godu. zadevanja društva čcaklb delavcev vpeljala, rnhodnja seja državnega zbora bode 10, doc. teda; puV8ndil it, zmirom: „Sviij k svčmu" rasno dnnes. ...... N C a p o t H a n s k i k pa )j se pri na Goriškem naseli, ist se iz \ai'save, da m- uh gabski men burujo velike (jeskem pa Hunoveranski. litera dežela se moro rman' vojaške čete, m da seje neke dni smn veliko orodja za š&ti z toliko kraljevimi naseljenci? ■'kope iu trdnjave prevažalo po železnici v Czenstoi-havo.¡ Na Vrtin*kom b->do v začetku novega Jeta odprli Dalje se pripoveduje, k; ---— —- ——_ .t_. i?. . . u . da bi rusko vojaštvo naj raj še imelo povelje iin Galicijo in Ogersko vdariti. Po tem takem Ui paf pot ii: bo val i v delegacijah dovoljenih vojakov, ki jih ji- postimo 304), vojni minister zalite val trdeč, da Lmade Ruska sovražne ijjinione proti Avstriji. Drugi pa sopet pravijo, d ¡i so te besede gosp. ministra ilui>1b le biti strašilo si delegate voljire napraviti v ti zadevi. SponiUd nam da gotovo odgovor na to vprašanje. Da bi nam bila rešitev tega ozlii le v sreča in korist. Iz Carigrad se javljajo prav važne reči. TnrSki poslanec je pre ■> Atenah svoj arhiv izročil varstvu angleškega poslanstva. Vojna ladja se je pre podala v Atene, do pripelje one osebe, ki so pri turškem poslanstvu v Atenah i službi bilo. To bi bil tedaj začetek vojski! med Turkom in Grkom. V sle d novih volitvah na Angleškem je prejšno minister-stvo "odstopilo in kraljica je naročilu Gludstomi naj bon ta vi novo sedaj n im volitvam primemo, To se pa godi vse tako mirno iu porodu, kakor da bi bilo to čisto kaj vsakdanjega. V veliki politiki, tako trdijo izvedenci, ue v no t raj ni ne v jmiuajne se ue bode kaj posebnega spremenilo. „narodno čitalnic o". Živeli! V Og o rs k i jo «d početku januarja da novembra, t. I. -I't milijonov gld. nepl čane dače zaostale. = 3 £4 ji. k. \o\icar. Mlada čitalnica v HI o v en j i b i s t r i c i je 29, preteklega meseca praznovala svoje vstanovljenje. Pri ti priliki se je volil odbor, v kterega so voljeni gosp. dr, Vo&njak za predsednika, gosp. Pr, Hatej, biležnik, gosp. Limavšck, gCStitoičar, g, j. ijtlezuikar, koncifiienf in g. K. Cene, župnik v SmartP&m Za odbornike. Ravnopravno«t prod sodnijo. V TeSinu na Sln-ekem je bila pred kratkim k.mečna obravnava proti g- Stal mnhn, vredniku časopisa B0wiazdka Cicszinska". Zagovornik je zahteval uaj bi se v poljskem jeziku obravnavalo, pa 5 Ti o a « i h 4 00 3 as. s 10 2 Ü0 4 iO — 94 -[9 - JO -20. -39 Tržna cona pretekli teden.' P&enioa v fi^aii filrevtukn) . m . Jačniena „ .... Chrta „ .... Tmiiee [knruau) vagun Af^fl n Prosu. ,, Kroinjiirja , Govidiae funt . , Telfliinf! „ .... Svliuetiaa entve fnet . , Drv flfi'J trtJtb fiienj vKIaftur) st tB" ,, ,, , . , , „ 36" mehki h „ . IS" Oglenjn trj^ga lusa vagan „ „ mehlieffa „ „ . Sina cent , Slamo cent v iopah , . , „ „ steljo Slainne (špeha) cent , Jajce, pet 21 .... Cesarski zlat velja 5 1], 57 kr. a. v. 1/ ijo srebra 117.—. A 41 rod mi drž. posojilo C4.2&, Loterfjni1 »rečko, V Graden 2. det >re . ■ t ! O« 9 60 Prilioil ■ ra 130S. 3 * S . a__ ¡T k. n. k. ñ. k. 4 'JO 30 3 20 ■> f,0 8 -U 80 t 20 4 — a — 2 90 1 ao 2 70 1 TO 2 60 1 — — ÍS t 1 40 — 26 — 2it ——"sa 0 — IJ,— idr — 45'—¡80 -M ¡-1® Sfi J — 10 —190 —m iü--10 lidatelj, 3vložnik ¡11 odgovorni, vradiiik lir. ilnllja Trelojc. Ii*kt>i t'duflrd Jabelé t Mariboru. Med besedovanjem no i a kolodvora obadva t Kg ubita. Svojo jioslc potem opravim ter se vrnem domn. Zapazim, da se manSetnr iit Žid jako pri gostiini ci z besedami tepeta. Prisio-[iin: bliže, fer vidim, da je tid iuanSetarja le ki nos vodil jO se mu na kolodvoru lepo zlagal, ManSetar odstopivsi je kazal Židu pest in rekel: „Discs j 11 d, tes sein a In m p t" - j> — 1'utitioiii Obleti. Delegacije d*- in transi iranska ste v Peš ti svoji seje z daj končale. Pri I i priliki je vojni minister na vprašanje, ka j misli vlada storiti, da se vojakom državljanske pravice ob' vaftyejo. rekel da na vprašanje zdaj 3e ne more dati odgovora, ker ta zadeva no pripada samo jed ni ali drugi državni polovici in da se bode o ti reči še prej z ministerstvoma obeli državnih polovic sporazumel Na to poprime ilrjfavni pečatnik Heust (kteri je te dni, da mimo gre d ti rečemo, zu Moje zaslugo v grofu bil povišan) besedo iti j. rekel, da je z delovanjem obeli delegacij zadovoljen, kajti zadostile ste no le željam vbnliuim. ampak tudi smislu obeh državnih z bora v ker ste I nam bovško postavo sprejele iu tako za obrambo mira novo poroštvo \ kvarile. Gotovo zastopniki te postave niso dovolili misleci, da ima vlada na mirne vojaki ne. ampak da more svoj glas za ohranitev mira krepko povzdignoti in vse p roteče ni varnosti in napade tudi odbijati Vlade svoje dolžnosti. Idero je z timprevzela, ne bode po/abila. ampak bode kolikor mogoče prizadevala, da morejo narodi z za-dovoljuosrjo, spoštovanjem in zaupanjem na njena dola gledati. Na (.0 je povzel ž i. KaisersfeJd besedo iu ko so se bili gospodje drug drngoga ^ kadllom pokadili. je bfl delt-gaegskeiun posvetovanju konec. Hrambo v sk a postava je tudi že od j ne s viti epa eesaija pot gena. t radni list jo razglasi v kratkem. Ministri se posvetujejo o dačini preu.strnj!)i, ki se ima potem državnemu zastopništvu v postavoilajavno posvetovanje iziočite. Pravi -e. da se popusti od dače na premoženje in da namesto te vpelje razredna dara. po praškem izgledu. na njegovo pohlevno prošnjo mu je g. predsednik z temile besedami odgovoril: „Mi smo tu nemška sodnija, tukaj se nemško obravuava in bilo bi le i ¿polno vanje otročajskih želj, a ko bi hoteli poljsko obravnavati". So pač povsodi jednaki. Solarije v V c l i C k i so po naj novejših sporočilih toliko kot zgubljena. Vse naprave so se skazale nesadosti-vne nekteri časniki trdijo celo neprimerne. Zdaj ne bode več treba razpisa vati nagrado za k varilno sredstvo živinski soli, da bi se ljudem gabilo, jo v svoje potrebe rabiti. Pri volit v i v deželni zbor istrijnnski v Vohvski je bil hiležnik Matija Stepančič z 50 glasovi med od Slovencev izvoljen, O s po raz umi j cilj u z Ceh) prinaša zadnia Šusel-kova Reiorma člauok, v kierem dokazuje, daje sednjmi vredba državina sopet le začasna in da je vprašanje o sporazum-Jjcnju češkem jako nujno. 11 let ječe in 4000 gold. izgube na zuložnini je nasvetov al državni zastopnik pri zadnji pravdi češkega lista „Narodu) Pok rok" za v redni ha g. K ve ton a. To mn bode vendar mendn zadosti, da se popolnoma spokori, T,i naj novejšem sporočilu je sodnija vrednika ni za krivega spoznal«. Orientalsko ali vzhodno vprašanje se zdaj vendar menda že počenja reševati. Dobro v ti zadevi izvedene osebe t rili jo, da se borba med Turkom in Grkom dalje odkladati. Z a mej nt posebno francoski časniki se v naj vejšem času zlo pečajo z češkim vprašanjem. To je nenre-varljiv« znamenje, da so Cehi izpolnitvi svojih želj bližt nego je morda marsikomu drugo. V Pariz 0 t odi ne vlada več oni mir, kterega jo dozdaj železna rokaposeuskega moža vzdržati moela. Žadjne dni so neki več nepokojnežev poiakoli po ljuknjah. Goveja kuga se je, kakor se piše, v GuntramsTlorfu na spodnjem Avstrijskem prikazala, 2000 milijonov! Tuliko je veljala od leta 1648 do 18G2 avstrijska armada. Ali so bodemo še čudili visokim davkom? Beseda Prešernu na časi v ileču je bila jajita. Ocska božja služba na Dima ju se bode ne more no- prav si- se Tu k o po pn-je prav! ^ _ . . Prej ko ne bodo ti predlogi tudi državnemu zboru po godu. zadevanja društva čeaklb delavcev vpeljala, rnhodnja seja državnega zbora bode 10, doc. teda; puV8ndii ¡n zmirnm: „Sviij k svému" mno danes. ...... Nía po t it a n s k i k v a H se pri na Goriškem naseli, ist se iz \ai'save, da m- uh galiski men zlurajo velike m* (jeskem pa Hunoveranski. litera dežela se more i„,ua-vmaske čete, in da seje neke din veliko orodja za š&ti z toliko kraljevimi naseljenci? ■'kope iu trdnjave prevažalo po železnici v Czenstoi-havo.¡ Na Vranskem b->do v začetku uovega Jeta odprli Dalje se pripoveduje, A" k: ---— —- ——_ .t_. . . u . da bi roško vojaštvo naj raj še imelo povelje iin Galicijo in Ogorsko vdariti. Po tem takem Ui paf potrebovali v delegacijah dovoljenih vojakov, ki jih jo posidino 304). vojni minister zahteval trdeč, da Lmade Roška sovražne Jjjimoiie proti Avstriji. Drugi pa sopet pravijo, da so to besede go^p. ministra ilui>1b Ji biti strašilo si delegate volji*? napraviti v ti zadevi. Spomlad nam da gotovo odgovor na to vprašanje. Da bi nam bila rešitev tega oz ta le v sreča 111 korist. iz Carigrad se javljajo prav važne reči. TurSki poslanec je pre ■> Atenah svoj arhiv izročil varstvu angleškega poslanstva. Vojna h ulj a seje pre podata v Atene, do pripelje one osebe, ki so pri tur£kcm poslanstvu v Atenah i službi bilo. To bi bil tedaj začetek vojsko med Turkom iu Grkom. V sle d novih volitvah na Angleškem je prejšno minister-stvo "odstopilo in kraljica je naročila Gludfitonu naj bon ta vi novo sedajIlim volitvam primerno, To se pa godi vse tako mirno iu ju-redu, kakor da bi bilo to čisto kaj vsakdanjega. V veliki j>olitiki. tako trdijo izvedenci, ne v no trajni ne v zvuuajno se ne bode kaj posebnega spremenilo. „narodno čitalnic o". Živeli! V Og o rs k l jo od početku januarja da novembra, t. I. -J'1 milijonov gld. ncpl eane dače zaostale. = 3 £4 ji. k. \ovirar. Mlada čitalnica v HI o v en j i b i s t r i c i je 29, preteklega mesecu praznovala svoje vstanovljeuje. Pri ti priliki se je volil odbor, v kterega so voljeni gosp, dr, Vo&njak za predsednika, gosp. Pr. Hatej, biležnik, gosp. Limavšck, £C Stilu i čar, g. J. Železu ¡kar, koncipient in g. K. Cene, župnik v Žmarto&m za odbornike. Ravno pravno« t prod sodnijo. V TeSinu na Sle-skem je bila pred kratkim k.mečna obravnava proti g- Stal mahu, vredniku časopisa B0wiazdka Cieszinska*. Zagovornik je zahteval naj bi se v poljskem jeziku obravnavalo, pa 5 Ti o a « i h 4 00 3 as, s 10 2 uo 4 10 — 9« -[9 - 20 -20. -'iS Tržna cena pretekli teifcn.' P&eaioa v fi^aii idrev taka) . m . Ječmena „ .... Chrta „ . Taiiiee [knruiu) \agttn Aj^fl Prosa ,, Kroinjiirja , Govidiae funt . , Telsiinf! „ .... Bviq]«tiaa entve fnet . , Drv flfi'J trdib fiienj vKIaitur) st tB" ,, . . , , „ S6" mehkih,, . IS" Oglenjn trj^ga Itsii vagan „ „ mehlieffa „ „ . Senu oent , Slama ccnt v iopah , . , „ „ stetjo Slaiune («peha) cent , Jajec, pet 21 .... Cesarski zlat volja 5 i]. 57 kr. a. v. 1/ijo srebra 117.—. rod mi drž. posojilo C4.2&, Lotcrfjni1 »rečko, V Gratien 2. det >ra ■ i ! O« % Prihod ■ m 130S. 3 * š . B__ 11. k. u. E t\. k. 4 'JO so 1 f,0 8 -U 80 t 20 4 — a — sao 1 ao s "o 1 TO 2 60 1 — — iS t 1 40 — a« — 2a ——"sa 0 — II,— SIE — 45'—¡80 -¡se,-j® ss J — 10 —190 -ao 4Ú- —lio H* lidatelj, 3 al ožil ik ¡11 odgovorni vradnik lir. ilallja Trelog. Ii>kr>i t'duflrd Jan¿Jé t Maribora. Med besedovanjem nc i a kolodvora obadi'a t Kg ubita. Svojo posle potem opravim ter se vrnem doma. Zapazim, da se manSelnr iit Žid Jako pri gostilni ci z besedami tepetn. Pristopim bliže, fer vidim, da je tid manSetarja le kt nos vodil jO se inn na kolodvoru lepo zlagal, ManSetar odstopivsi je kazal Židu pest in rekel: „Discs j 11 d, tes sein a lu m p t" - j> — Politični Obleti. Delegacije cis- in transilvanska sto v Peš ti svoji seje z daj končale. Pri !i priliki je vojni minister na vprašanje, kaj misli vlada storiti, da se vojakom državljanske pravice ob-vangejo. rekel da na vpR^anje zdaj Se ne more dati odgovora, ker ta zadeva ne pripada samo jed ni ali drugi državni polovici in da se bode o ti reči Se prej z ministerstvoma obeli državnih polovic- sporazumel Na to poprime državni pečatnik Houst (ktcri je te dni, da mimo grede rečemo, za M oje zaslugo v grofu bil povišan) besedo iti je rekel, da je z dedovanjem obeh delegacij zadovoljen, kajti zadostile ste no le željam vbidinim. ampak tudi smislu obeh državnih zborov ktr ste hnimbovsko postavo sprejele in tako ¡¡a obrambo mira novo poroštvo vstvarile, Gotovo zastopniki te postave niso dovolili misleči, da ima vlada namene vojslane, ampak da more svoj glas zu, ohranitev mini krepko povadignoti in vko p roteče nevarnosti in napade tudi odbijati Vlado svoje dolžnosti, ktero je z timprevzela, ne bode pozabila, ampak bode kolikor mogoče prizadevala, da morejo narodi z za-dovoljuosrjo, spoštovanjem in zaupanjem na njena dola gledati. Na (.0 je povzel ž i. KaisersielJ besedo iu ko so so bili s o-podje drug drugoga z kadllom pokadili^ je lul dele-gaegsktiun posvetovanju konec. Hrambo v sk a posla v u je tudi že od j ne sviti epa eesaija pot j jena. Ciadni list jo razglasi T kratkem. Ministri se posvetujejo o dačini preustrojbi, ki se ima potem državnemu zastopništvu v posta vodajavno posvetovanje izročite. Pravi -e. da se popusti od dftfe na premoženje in da nnuiestii tc vpelje razredna dača pni praškem izgledu. na njegovo poblevuo prošnjo mu je g. predsednik z temile besedami odgovoril: „Mi smo lu nemška sodnija, tukaj se nemško obravuava in bilo hi le izpolnovanje otročajskih želj, ako bi hoteli poljsko obravnavati". So pač povsndi jednaki. Šola rije v Velički so po naj novejših sporočilih toliko kot zgubljene. Vse naprave so se skazale nesadosti* vne nckteri časniki trdijo celo neprimerne. Zdaj ne bode več treba razpisa vati nagrado za k varilno sredstvo živinski soli, da bi se ljudem gabilo, jo v svoje potrebe rabiti. Pri volit v i v deželni zbor istrijnnski v VolovskI je bil hiležuik Matija Siepančič 1 50 glasovi med od Slovencev izvoljen, O s po raz umi j en j u z Cehi prinaša zadnia Šusel-kova Reiorma članek, v kierem dokazuje, daje sednjna vredba državi na sopet le začasno in da je vprašanje o sporanum-Jjenju češkem jako nujno. 11 let ječe in 4000 gold. izgube na založnini je nasvetov al državni zastopnik pri zadnji pravdi češkega lista „Narodni Pok rok" za v redni k a g. K ve ton a. To mn bode vendar mendn zadosti, da se popolnoma spokori. P,i naj novejšem sporočilu je sodnija vrednika ni za krivega spoznala. Orientalsko ali vzhodno vprašanje se zdaj vendar menda že počenja reševati. Dobro v ti zadevi uvedene osebe trdijo, da se borba med Turkom in Grkom dalje odkladati. Z a m c j ni posebno franeoski časniki se v naj vejšeni času zlo pečajo z češkim vprašanjem. To je nepre-varljivo znamenje, da so Cehi izpolnitvi svojih želj bliži negi je tnorda marsikomu drugo. V P a r i z u t u d r n e vlada več oni mir, kterega je dozdaj železna rokaposeuskega moža vzdržati umela. Žadjne dni so neki več nepokojnežev potakoli po Ijuknjah. Goveja kuga se je, kakor se piše, v GuntramsTlorfu na spodnjem Avstrijskem prikazala. 2000 milijonov! Tuli ko je veljala od letu 1648 do 18G2 avstrijska armada. Ali so bodcnio še čudili visokim davkom? Beseda Prešernu ua časi v ileču je bila jajita. Ocska božja služba na Dunaju se hodu ne more no- prav si- se Tako po pn-jc prav! ^ _ I jI Prej ko nO bodo ti predlogi t odi državnem« zboru po godu. zadevanju društva čeakib delavcev vpeljala. Piinodiya seja. državnega zbora bode 10. dne. teda; puV8ndi ¡n zmirom: „Sviij k svému" miio danes. ...... N C a p o l H a n s k i k pa )j ge pri na Goriškem uaseli, ist sr iz \ s 11 save. da m- uh gahski meji zlnrajo velike na (jeskem pa Hud o v eran ski. litera dežela se more pona' vojaške i-f te, in da seje ucke din veliko orodja za sati z toliko kraljevimi naseljenci? okope iu trdnjave prevažalo po železnici v Czenstoi.-bavo.¡ Na Vranskem b->do v začetku novega letu odprli Dalje se pripoveduje, k; ---— —- ——_ .t_. i?. . . u . da bi msko vojaštvo naj raj še imelo povelje na Galicijo in Ogeasko vdariti. Po lom takem bi pač potrebovali v delegacijah dovoljenih vojakov, ki jih j.- pust-lnm 304). vojni minister zahteval trdeč, da Lmade Rtiaka sovražne jjjimoiie proti Avstriji. Drugi pa sopet pravijo, ida so to be--ede gosp. ministra imele Jt biti straSflo si delegate voljire napraviti v ti zadevi. Spomlad nam da gotovo odgovor na to vprašanje. Da bi nam bila reSitev tega ozla le v sreča iu korist. Iz Carigrad se javljajo prav važne reči. TnrSki posla-ncc je pre v Atenah svoj arhiv izročil varstvu angleškega poslanstva. Vojna ladja se je pre podala v Atene, da pripelje one osebe, ki so pri tur£kcm poslanstvu v Atenah i vlužbt bile. To bi bil tedaj začetek vojski! med Turkom iu Grkom. V sle d novih volitvah na Angleškem je prejšno min iste r-stvo "odstopilo in kraljica je naročila Gbidstonu naj sestavi novo sedaj n itn volitvam primerno. To se pa godi vse tako mirno in po rti d u, kakor tla bi bilo to čisto kaj vsakdanjega. V veliki politiki. tako trdijo izvedenci, ne v no trajni ne v jmiuajne se ne bode kaj posebnega spremenilo. „narodno čitalnic o". Živeli! V Ogors It i jo od počotka januarja da novembra, t. I. -In milijonov gld. ncpl čane dače zaostalo. = 3 £4 ji. k. \o\icar. Mlada čitalnica v HI o v en j i b i s t r i c i je 29, preteklega meseca praznovala svoje vstanovljenje. Pri ti priliki se je volil odbor, v kterega so voljeni gosp. dr, Vo&njak za predsednika, gosp. Pr, Hatej, hiležuik, gosp. Limav&ck, £C Stilni čar, g, j. železu ¡kar, koucipicnf in g. K. Cene, župnik v SmartP&m za odbornike. ltavuopravnost prod sodnijo. V TeSitiu na Sle-skem je bila pred kratkitu k.jnečna obravnava proti g- Stal mnbu, vredniku časopisa BCwiazdka Cicsziuskn". Zagovornik je zahteval naj bi se v poljskem jeziku obravnavalo, pa 5 Ti o a « i h 4 00 3 as, s 10 2 uo 4 iO — 94 -[9 - JS -20. -39 Tržna cona pretekli teden.' P&eitioa v a^raii idrevtukn) . m . Ječmena „ .... CKaa „ .... Tmiiee [ktiraau) vngan Af^fl * Prosa Kroinjiirja , Govedine fant . , Telfliinf! „ .... Svinje ti ne entve lun t . , Drv flfi'J trdib fiienj vKIaitur) st tB" ,. ,, . . , , „ S6" roehkili,, .... Oglenjn trd$ga lena vagan „ „ mehkega „ „ . Sina cent , Slama i:cpt, v iopah , . , „ „ stetjo Slaiune (špeha) cent , Jajce, pet 21 .... Cesarski zlat volja 5 1], 57 kr. a. v. l/.i jo srebra 117.—. A 41 rod mi drž. posojilo C4.2&, Lotcrljni1 srečke, V Graden 2. det „n ■ t ! O« 'i UH Prihod ■ m 1305. ^ 3 * S . a__ ¡T k. it. k. ñ. k. 4 'JO so 3 20 ■> f,0 8 -U 80 P 20 4 — a — 2 90 1 aú 2 70 1 ro 2 60 1 — — iS 1 1 40 — a« — 2a ——"sa e — u,— idr — 45'—¡80 -M ¡-1® Sfi J — 10 —m iü--10 lidatelj, saložaili ¡11 odgovorni, vradnik lir. ilnllja Trelojc. Ii*kt>( t'doflrd Jabelé t Maribora.