rokodelnih
narodskih
reci
Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe.
red đevane od IPr.	MiMeitveisa.
Tečaj
sredo
véliciga travna (maja) 1849
fišlava Slovencam i
9
«M Vř
aj
iharja moč razsaja,
Hraste cepi, skale taja,
Pahe zemli
zdrobi
9
Vender kakor siva skala Sred viharjev terdna stala
Većna bo Slovencov čast.
Naj se ves svet zoperstavi,
Narodu pravice davi,
In kovati ga želi; Slave zora bo svetila, Zob verige razdrobila,
Većna bo Slovencov čast.
Naj mertvaški strup jezika
Nas serdito v serce pika
Naj le slabo govori; Vzeti nam ne more slave Ne vtajiti bistre glave;
?
?
Večna bo Slovencov čast.
Kedar bliska
morije
V boji ker v jun a ška
Za
Kakor hrast Slovene stojí
?
e daruj
Vso nevarnost zaničuje;
t v
\________
Zato mi. Slov
Slo
čast.
Zvěsti
domovini
5
Eno serce bodimo! Ce nam je Ijubezin mati Ino zloga nas pobrati,
?
Vecna bo Slovencov cast.
J. Virk.

Mako s sadními etrevési ravnati
ko jih je toča poškodovala.
HIHÉHHi	HI WM
vertnár Stajarske kmetijske družbe
Skušeni
• v •
visi
?
gosp. Franc Trummer, tóle svetje :
Pri drevesih, ktere je toča otolkla, je pred vsim
ker se mora mladim drugač
na njih starost gledati,
pomagati,
kakor starim.
Je 1 do 8 lét stare drevesa toča otolkla takó. de

je drevesu po stéblu sèmtertjè skorjo odbila, jih mo
ras

čeravno so že lepo verhno krono nastavile
?
brez
vsiga pomislika drugo spo m lad nad tlamí ali saj do tistiga kraja odrezati, dotlej je skorja poškodovana. Nove mladike bojo pri moćnih krepkih drevesih dostikrat že
v pervim létu 3, 4 do
6 čevijev dolge zrasle,
od
toče ranjeno, pa ne vnovič cep lj en o drevó ti bo pa, ako se tudi berž ne posuši, vunder vedno hiralo. (Zató že tudi stara skušnja uči: kader véjo pri deblu odřežeš, rano vselej s vertnim mazilam zamaži, de ne
glad ko
začne gnjiti in drevó se sušiti). Ce deblu skorje manj

Pe
iz
Drob
léta
red
de bi kdo
lep napev, lohàk pa iskrén, za-njo zložil.
Vredništ\
ka

naglo vsahne noter do muzga, de rujavo postane in konec vzame.
Posebno nevarnoje tako poškodovanje pri češnjah višnjah in sploh vsim ko si čni m sadju, kér se pri tem ranjeni kraji nikdar ne zacelijo in zarasejo.
Pri starih drevesih pa, ktere toca na moćnim
?
deblu in na debelih véjah do mertviga ne rani, naj se
poškodovane tanjke véje noter do celiga preč odre-žejo; to stori, de nov zdrav lés zrase in de se drevó v malo létih ozdravi, kakoršno je poprej bilo. Tode poško-dovanih véj se ni kakor ne loti poléti odrezati, ravno je toča že more biti mesca rožnika drevó otolkla
vedno sla
ce

kér skusnja ucí, de véje, ki poléti zrasejo, botne in nerodovitne ostanejo.
Pri nekterih drevesih se da škoda toče odverniti,
z drevesnim mazílam berž in se pred zamažejo, preden so ranjeni kraji suhi postali. Kose je
ce se rane
pa že les posušil in se je živa drevesna tkanina skerči
9 •
la, ni več upati, de bi se drevó ohranilo; veja se sicer še nekoliko časa obderži, pa poprej ali pozneje vunder konec vzame.___
Kmetovavec kmetovavcam v re sni
premislik. - - —f
(Konec.)
Prijatli! ce pogledamo
veliki dar, ki ga ta kmetijska
družba Slovencam podá, ali nam ne bo
serce reklo: Položi
še ti svoj dar, velik ali majhin, kakor premores, na oltar domovine? Veliko kapljic zbranih žene kolesa, in barke nosi. Zató se je tudi ta slavna družba obernila k vsim
sosedam, in vse prijazno
vabi, to ko
svojim slovenskim
ristno napravo podpirati; razposlala je na kmetijske družbe po Goriškim, Teržaškim, Koroškim in Stajar-skim povabilo in prošnjo, de se naj vsi modri ljudjé opomnijo za prostovoljne darove v podporo tega verliga
Tudi
ki vse krepko podpira, kar je Bogu
naména , ki vsim Slovencam veliki dobicek kaze.
naša slavna škofija
?
m
je
pre-
zapiše svoje
v čast, sveti cerkvi v rast in vérnim tudi v časni prid to naredbo duhovnam podpirati priporočila. Prišlo bo torej med vas povabilo in prošnja, podeliti, kar vsak more z zápiskám, v kteriga naj vsaki imé in dar , ki ga bo v ta namén dal. Vsak darnik bo po tem takim znan Krajnski družbi, ki si je v prid kmetovanja to veliko skerb naložila , kér darovi vsake fare z zápiskám vřed h kmetijski družbi v Ljubljano pojdejo.
Kakor ste pa prošeni, z dara m kolikor je moč to ko-
podpirati, tako
ristno napravo podpirati, tako ste opomnjeni, de naj to poletje vsaka srenja gleda, kakiga razAimniga možá ali
poiskati, in
nagovoriti ga , de
mlad en ča v svojim kraji pojde prihod nj o jesen v Ljubljano; zakaj, če vse po
odperla, in
na léto že lahko imamo več razumnih živinskih zdravni-
sreči pojde, se bo letasnjo jesen ze ta sola
kov med sabo.
Iz Slovenskih Novin.
/
zmínilo h melo rave ani
zavoljo brošća (Krapp, Farberrôthe)
Kmetijske družbe so prejele unidan od
gosp
mi
nistra kmetijstva
lednje oznanílo Pražkiga fabrikanta
L. Epst
s tém pristavkam, de naj ga damo, vsim
kmetovavcam na znanje. To oznanílo se takóle
glasi :
»
Za svojo katónfabriko v
P r a g i
jez vsako léto
za 40.000
?
gold
brošča potrebujem
?
kteriga iz
mnogih
krajev, iz Francozki

Holanški
in iz Šlezki

do
bívam. Ne vém ravno, koliko vse fabrike
našiga
cesar
stva skupej na léto br
v V
potrebujej
?
lahko rečem, de
gre
za-nj vec kot en
to pa vunder lijon
gold
rj
domaciga denarja
w
J
dežele vsako léto
N
v
oj dobiček, temuč v prid celiga cesarstva
se podstopim visokimu
sterstvu svetovati, de naj si
prizadeva přidělo va nje b bolj na noge spraviti.
v
V «
h deželah
Pri ti
V •
pa ni samo na tém lezece, de se zna kme-
îm brošča dobro obnašati, temuč
tova vec z obdelovanjem tudi na tém, de se broščeve koreníne práv posušé, olu
si jo in zmelej
Jez sim zmirej pripravlj

kar je v moji
moči

našiga
v prid
v svoji fabriki vso ti sto prip
stva storiti, tedaj se tudi ponudim
i n
dj
SI
praviti, ki se potřebuje za poskušnje, broščeve
koreníne sušiti, lušiti in mléti, in vse te pripi
b
• r
z bi
plačila tistim kmetovavcam prepustiti, ki ho čejo na ministersko povabílo kak kosček polj
čem obdelati.
Pa tudi k temu sim pripravljen , ob svojim času
se bo dobrota in cena dila."
skušnje natanjko storiti, de
pridel
b
Namén tega oznaníla je, kmetovavce v tacih kra-jih, kjer je zemlja za brošč pripravna, k pridelovanju téh farbarških korenín spodbosti, de se denar domá ob-
derží, namest
de gr
v ptuje dežele. Gosp. minister je
pri ti priliki vsako kmetijsko družbo prasal : ali se kaj brošča v njeni deželi prideluje, in ali je zemlja zató de bi se ga več pridelovati zamôglo in takó kmetovav
>
cam nov dobicek naklonil več od tega govorili.
Drugo pot bomo tedej kaj
I
f
beseda o pravím éasu
vsim vracitelom (zdravnikam) in lekarom fapo
tekarjem) na Slovenskim.
Iz Štajarskiga.
Mnogi tudi izobražení ludjé še večidel jednostran-sko mislijo: „Kmet ostane nepremaknjen pri starim kopitu , ino težko napreduje s časom." Takšne ino druge
misli so med zidovjem izležene. Ta starokopitna okor
n ost
ostanek prejsnje vlade, Bog ji daj vecni pokoj! se kmetu po krivim oponaša; zakaj on misli kratko, djanjsko. Glavna
pa
pogodba
ino
bode
telesne ino dušne
moči
je ino vselej v člověku takó razviti
naloga

da se on v vsih prigodkih svojiga življenja dobro obnašati zna ; posebno ako se na to obnašanje veže sreča za deržavo, za lastno ino družbinsko življenje.
pogodba pa se je dosihdôb celó v nemar
Ta
glavna
puščala. Da se ta
naloga
uistini (uresniči), morajo tudi vračiteli (zdravniki) po svoji moči obilno pripomagati.
To je bilo potreba v misel vzéti, preden svoje mnenje razodenem.
Akoravno bi bilo misliti, de v tacih recèh, ktere zadevajo cloveško zdravje in življenje — ki je nar imenitniši telesno
Blizo slovenskiga mesta
P ... na spodnim štajeru zapišem pred nekimi mesci več vračitvenih predpisov ( receptový s pristavljeno slovensko signaturo (to je, z nau-kazam, kakó zdravilo vživati), kterih lekár (apotekar), akoravno z latinskimi pismeni (čerkami) napisanih .
ni
znal brati. Po mojim kratkim razjašnjenju se začne lekár celó smešno izgovarjati: „to je dosihdôb v slovenskim jeziku nenavadno bilo, ino je meni gladko neznano"!!
Se tedaj tukaj gospoduje bedasta starokopitna navada
kjer je treba siromaškimu bolniku fki samo
ino
sega,
slovensko razume) vracitela naukaz razjasniti! Oh! kako
nemškutarstva še visi tukaj. kjer je
dolga
kita
gerdiga
celó življenje v nevarnosti ! ! — Mislimo si bolnika v britkih bolečinah zdihuje : on hlepí po zdravilu
?
ki
kor ozebli za soncam! pa bolnik
kako vračitel odide, pozabi
, kako se ima vracitvo (zdravilo) vživati ! Vra čitvo se donese, bolnik se nadja (zanaša), da bode pri stavljen tudi naukaz, kako ga jemati. Resnično! signa tura je pole
cr
» 9
pa je
družina jo gledajo kakor kitajske
ga jemati. Resnično! nemška! Bolnik in njegova
hieroglife
(skriv-
nopisarijo), akoravno se vračitvo s slovenskimi peticami
plati; in akoravno je v lekoslovju ojstro ukazano : signatura se ima pristaviti v jeziku,
kteriga
bol
nik govori. Njegovi otroci znajo sicer čitati (brati), pa nikdo ne razume nemško. Saj bi nazaj poslal k vra-
pa je žalibože ! predalječ.
nemira zdaj bolnik v
ga prasat
koliko britkiga
citelu ali lekaru Lahko si mislimo
svojim sercu občuti! On jemlje tedaj vračitvo po svoji vlastni spoznavi o ne pravim času ino v ne pravi koli-
kosti ! Kaj iz
tega
sledi
9
lahko vsak třepetaje razvidi
y
kterimu je le kolickaj znano, kako nevarna je dostikrat človeškimu telesu moč vračitva. Tega pa ni kriv tišti, ki je vračitvo pripravil, temoč vračitel. Ino žalostni na-
si edki
tega, kaj
so
? Otroci se jočejo, kér so
zgu
bili svojiga oceta in odgojitela!
(Konec sledí.)
Haj Vodnih od nas Slovencov
in slovenskiga jezika na dalje pise.
(Dalje.)
Od nekidaj so čutili Slovenci svojo moč, ino so se sovražnikam serčno branili. Večkrat so bili premagani
ali nikolj niso zgubili prave Ijubezni proti svoji domovini. Se današnji dan svojo lastno deželo silno ljubi-
ako bi jo
jo , in so perpravljeni, se za sovražnik požréti žugal.
njo potegniti,
Noben Slovenec ne zapusti rad tih svojih ; rajši je
šel na ptuje prebivat.
domá; težko ga
je
spraviti, de bi
Slovenska ljubezin proti domu je dostikrat prevelika, de neradi gredó v žold (soldate), ne kakor Nemci. kteri na léta v soldate hodijo clo pod ptuje kralje. Slovenec
pa ne gre drugam pod orozje , kakor le samo za domaće dežele.
De so Krajnci serčni v boju bili, in de so še se-daj, ni treba dvojiti (dvomiti, cviblati), kér se vé: kakó serčno so se nekidaj s Turkam bojevali. Ob sedanjim
času pa oficirji Krajnce kader se enkrat pervadijo.
hvalijo, de so
nar boljši soldatje
9
Po Kristusovim rojstvu v létu 595 je en Kan A v ar o v, nekiga sovražniga ljudstva, Slovence hotel premagati, inje slovenskimu knezu Lavritu zapove-
doval, de se mu ima podvreči; alj ta je unimu odgovori! rekoč? „Kteri člověk pod milim Bogam je v stanu nas premagati? Mi smo vajeni ptuje dežele pod se spraviti, ne pa svoje lastne zgublovati. Premagovali bomo, dokler
se ni cakalo še le vstavne enakopravnosti, bode kej vojske in kaj meča na svetu."
blagó
vunder tudi mi mislimo, de prióijoča beseda je »beseda o
Slovenci niso med kerpkostjo in med grozovitnostjo
pravim času«, ktero bo vsaki rodoljubi zdravnik poterdil, zadosti razločka dělali. Katere SO
ki vé, de se z besedo dani naukaz dostikrat pozabi, in de namest »n ach B er icht« je vselej boljši, popolni naukaz na recept zapisati v ravno tistim jeziku, v kterim je zdrav-
premag
ali, so jih tudi
nik poprej z besedo naukaz dal.
Vredništvo.
neusmiljeno deržali, dokler niso bili bolj podučeni in razsvitljeni. Eniga izgovora so sicer vredni, zakaj
tudi sovražniki so tako z njimi nasproti dělali. Alj vun-
der so bili večidel sovrazeni in poterti, kakor hitro so Majerja, Hasnika, Dr. Muršeca, J. Poklukarja,
peršli sovražnikam v pést.
Krajnca, Vir ka in več druzih.
Od grozovitnosti Slovencov je persel pregovor med
Avarce, de Slovenec ni clovek
vic
«
V poterjenje svojih besedi bomo dali bravcam „No
da
Pa so tudi Avarci
gerdó delali s Slovencam
y
ka
pri pervi priloznosti en sostavek za pokušnjo
y
nes jim podamo eno pesmico.
der so ga premagali
so ga v sužnost spravili, takó de
Kar besedo sostavkov vtiče, je tudi létas večidel taka, kakoršno naši bližnji štajarski Slovenci govoré, ki To imé se še dan današnji v ptujih jezikih najde se ne loči ravno veliko od naše slovenšine. Sèmtertjè
imé Slovenec je per njih imé sužniga postalo
in suzniga pornem
Od tega vedniga ponižanja pride, de Slovenci
zadenemo slovniš ki
de vse odkritoserčno povémo
na kak
pregresek
y
na priliko, de se
njegov,
njih
pij
y
nosti
in de radi za usesi nosijo svoje skřiv- rabi namesto svoj; de se v za nika vn i vézi fin negativen Sátzen) kaz a v nik (accusativ) rabi namest
Zlasti ne zaupajo ljudem druziga jezika
Slovenci radi skrivajo svoje stare navade pred r o div nika (genitiv); de se ne delà povsod razloček
ptujimi. Těžko bode Nemec zvedel natanjko, kaj Slove- med določivnimi in nedoločivnimi
p r ilo gi
nec misli, alj kakosne navade de ima
Pokorni in
boglj
stimmende und nicht bestimmende Beiwórter) i. t. d.
?
so sicer dosti radi ; alj vunder tode ti in enaki
pogreški so gotovo vecidel le tiskarni
»
ne marajo, de saj v
žatu figo pokažej
pogreški, kterih se, ako
Kader bojo bolj podučeni
y
boj
smo še tako pažljivi, nikdar po
tudi z vec zaupa- polnama obvarovati ne moremo. Kdor je imel z natisam
bukev sam opraviti
y
njem to deržali, kar si bodo skusili, de je za njih dobro. Krajne nerad od stare navade odstopi, in kar je za na nobeniga vrednika.
ne
bo zavoljo tega vergel kamna
dobro več lét skusil, terdno derží
Slov
očitajo, de
Tudi natís, papir in jekloréz — podobšina sv. Mo
se radi moštujejo za přejete desta
krivice ,
kadar se moštuje, ino babje , ako se hudo s hudim ne
kažejo , de sta si tiskar in zaloznik zares
in res je, de so měnili, de to je mosko, prizadjala, slavno delo tudi v lični obleki na svitlo dati.
y)
povèrne. Alj te reci so peršle od tega, kér jih sovraž- létašnji tečaj „Drob ti ne"
Novice" tedej le svojo dolžnost spolnejo, če spet
niki nasproti dražijo
vsím
v
Slovencam
živo pripo
Prokop
• v
pise

de Slovenci niso ne
hudobnig
y
ne
ročé, in če serčin pozdrav: „Živijo še mnoge létaa pošljejo svoji predragi Stajarski tovaršici!
goljufiviga nagnjenja. Večidel so pošteni, ino tudi proti ptujcam dobrotljivi.
(Dalje sledi.)
Iz
Ter sta.

Drobtince
%a novo
Slavjanski rodoljub" se imenuje mesecni časopis , ki ga je začelo enkrat na mesec slavjansko družtvo v Terstu na svitlo dajati. Pervi list pod tem Uto 1849. Na svetio dal imenam je přišel pretečeniga mesca na svitlo, kteriga
J\Tore slovenske bakre.
Matija Vodušek, apat v Celi. Natisnil J. K. Jere- vrednik je gosp. Janez Cerer, sedanji predsednik
tin v Celi.
Zares
ljivi knez in škof Lavantinski okoli noviga léta med drugimi rečmi tole pisali
žalostniga serca smo bili, ko so nam milost
y
n
Letašnje léto „Drobtinc"
m
Teržaškiga družtva in Slovencam dobro znan rodoljub* Na veliki poli obseže pervi list mnogo lepih sostavkov iz kterih svojim bravcam podamo sledečiga:
Nova kronska dezelica.
Beremo v teržaških novinah „Osservatore", de Istri
slim de bo poslednje. Kruha je v mnogih casopisih in
listih toliko, de v prihodnje po drobtincah prašanja jani mislijo odbornike (deputacijo) njih Cesarski Svitlosti ne bo. Bote za novo léto 1849 „Drobtince" přejeli, jim poslati s prošnjo, de bi ne bila Istrija Krajnski de-
pa pog
°rebnico napišite."
De sta nas tedej z veseljem, s serčnim veseljem napolnila „predgovor" in „priporočilo"
letasnj
tečaja, ki nam obljubita, de ljube „Drobt
c e
a
prihodnje léto vunder spet na svitlo pridejo , nam
ni treba tištim še
posebno zagotovljati
y
ki vedó
yy
N
y
de
in
y>
Drobtince" ste si bile že od per
želi in Goriški grofíi kot kronska dežela perdružena, temuč tudi ali samostalna kronska dežela priznana ali pa vonder s Terstam zedinjena. Zadnja bo mende velja-la,
glavarstvam zedinjena ostala. Ce bo pa le sam Terst s
in Istrija, kakor doslej, s Teržaškim deželskim po
za
svojim okrožjem samostalna kronska dežela, kér v be
četka nar zvestejši prijatlici eniga serca, eniga naména: sedah svitliga Cesarja, o ti reči Teržaškim poslancam
podučiti slovensko ljudstvo v mnogove r stnih danih od Istrije potrebnih
h
y
« V
nic
y
govorj eniga bilo ni
y
bomo pa zna
biti veselje dočakali, de bo tudi Istrija samostalna kronska deželica cesarskiga namestnika (Statthalterja)
Res je, de imamo zdej Slovenci mnogih novih bukev in časopisor: tode milo bi pogreševali poterjeniga in v sredi dežele (morde v Giminu ali v San Vincenti)
korist- imela. Kaj bodo pa-tisti Slovenci, kteri niso nikdar
ljubijeniga stariga prijati a, ki je toliko icpig«* m ivunoi-	y«- uou	----- -------
niga svojimu narodu skozi več lét daroval, in ki bi nam Is tri j ani — temuč le po sili k Isterski kresijski okrajni
Slovenci Novograjskiga kan-
lepiga m
• v
zdej ta dar le zató odtegniti hotel, kér v svoji ponizno
jo reče
gnjeni
bili
sti misii, de ni prihođnjič več potreben. Lahko
Dolinske, Kastavske in Ilakovaske
pote tona
verh-županije, storili? Ali se bojo raji Istrijanam
berejo, ni eniga, ki bi ne bil ž njimi zadovoljin, naj bo perdružili ali pa Krajnski deželi, kteri od nekadaj prost kmet ali omikan člověk, naj bo učenik ali uče- slišijo ? ali pa bojo morebiti tudi prosili sam os talnakron-
mo , de med mnogimi jezeri Slovencov
, ki „Drobtince"
nec
y
duhoven ali ne, mlad ali
star
, možák ali ženska,
ska dezelica biti ?
tih bravec ali goreč in za svoj narod nadušen Slovenec: vsak najde v njih drobtinco, ki jo njegovo serce poželi. Naj reče, če kdo more, de ni takal
Jezikoslovne dr^btiniee
(Kaj bo z t ali nar o
yy
dnostj
u
Beseda
d
ta
Tako smo sodili druge léta;
tako sodimo tudi 1
narodnost je sedanji cas potrebna beseda; še bolj potrebno pa je, de njéni pomèn dobro vémo. Kaj
y
ko smo prebrali létašnj
tečaj, s kterim
se
gosp
Celjski opat izverstniga vrednika skazali. Stari bia
s
pomeni
ga,
dno st? Pomeni sploh
y
kar je narodom
p o séb e j pa, kar ima kak národ posébniga, raz
duh
láduje v novih sostavkih
y
m
V
ze
iména gosp. pi- lo čniga od druzih naródov, postavim : sege, jezik i. t. d
y
saveov, ktere naj demo v létašnjim tečaj
kakor Lavantinsk
imena
sovitih SI
y
ts
kof
gla
narodoriga posebej
y
so ..Drobtince" spet bogato obdarovali, Stoj
y
ki M.
tedaj kar je (Ruthenen) narod ovo st, (ne
je nai
Torej pravijo Rusmi o dno st), za to kér
odoro. (Tudi nekterim našim ljudem bi bilo raz
88
umljivsi,ko bi narodov namesti nar o din, narodov
nost namesti narodnost rêkli

kér jih je veliko, ki
domaćih in vunanjih hudodelcov. Pravijo, de se en kos Madžarske armade pripravlja skozi Slezijo na Poljsko priti in tudi tam plamen punta vžgati. —
Na našim
ne vedó, de nerođen in nerođen ni vse eno ; za besedo rod ali narod še vedó; berž pa ko i mé (Hauptworť) Laškim je zdej vse vmirjeno, razun Benetek; od tod
premeniš v prilog (Beiwort) in reeeš na rodin
pa njih slovenšina
S
V
ze
?
je
pa se bo tudi kmalo kaj slišalo, kér so
?
grabni in
delà
pri kraji, kér potem ne razlocijo
ze
dokončane, de se bo bombardiranje na terdnjavo Mu í
več nerodniga člověka od narodne Ijubezni). Slovenci gêro začélo. Marsal Hajnau je oznanil poslancam
sta v Benetkah, de naj re-
imamo verh druzih Iastivni končníci ov in pa in ; za moške, in za ženske iména. Takó
ov
Anglezkim in Francozkim, ki
pravimo

posta
četa zapovednikam
angležkih
in francozkih bark
i
de
vim: bratov
p rij ate 1, s é str i n
vert. Horvatova serčnost, imajo do 20. dan t. m, Beneško morje s svojimi barka
Mir
Krajnična snažnost i. t. d. Južni Ilirci pa, tudi mi mi zapustiti, kér bojo Benetke v obsejo djane. kterikrat, in za moške iména rabijo, postavim: Stara- med našim vladarstvam in Sardinci še ni dogotovljen, sin i n, Lukin, Markin i. t. d. namesto: Starašinov, kér je minister Bruk še zmirej v Milani.
Naša
pomoč , je 16. dan t. m.
Markov, Luko v; od todi tudi narod in, a, o, namesto narodov, a r o d o v o s t.

?
o, in od todi narodnost, namest na
armada

ki
gre Pa p ezu na
(Nikar ne recimo
mesto Bol o g no premagala po silnim bombardiran ji. Tudi mesto Li vor no v Toškani, kjer je mogel nadvojvoda
Žleht izhaja iz
i
de

je „žleht" žleht beseda.) Leopold II. zavoljo punta zbežati zlo, z 1é g"
?
SO
naši
in toškanski
i
zlégt,
zleht zléhten. vojaki po bombardiranji, ki je celi dan terpelo , dobili
se pogosto pretíka v *, postavim: z in ž (predlog in posedli. V vsim skupej je naše armade 17000 mož
na Toškanskim, 16000 pa na Rimskim. — V Rimu
mit); zêlo in zelo; Zazař (lastno imé) iz:
zar; mazem,
mazati; z a g r a d
iz z a g
rád
Z aje-i. t. d.
G se pred t spremeni v
5
postavim, té g (niti)
se pripravljajo k strašni zoperstavi. Celo mesto je polno
_	_ _ ^ _ __v	v - -__-	i	_	_
?
zagraj
50000
mož
je v orožji. Vsak gost v vsaki hiši
té ht en, tehtatí. Zavoljo nemškiga kar besede žleht" ne zametujmo. Ce je pa le nočemo ulice

schlecht" ni- mora imeti 3 žaklje s persljó
napolnjene, de jih bojo na
vergli in jih takó zabranili če bo treba. Pri pervim
imeti

pa
pred vse „žleht"
reči

in „žlehtne" lastnosti
střelu, ki

zaverzímo , potlej je nam pa ne bo treba.
r
JWoriéar iz Fjubfjane.
bo sovražnik storil, morajo po vsih cerkvah začeti plat zvoná biti in rešnje teló vun postaviti za dosego zmage čez sovražnike. Takó je ukaz puntarske
, Papežů v po-
vlade !
20,000 Napolitancov gré
Y)
Dajte, dajte!" se razlega zdej po Ljubljani, moč, nad Rim. Sam kralj jih pelje, ki je obljubo storil kamor koli se obernemo. „Zgodnja Danica" nabera za Papeža, — neko „družtvo domorodeov" za ranjene vojake" domačiga regimenta, — „kmetijska družba"
de mora Papezu zgubljeni
nič
tron spet pridobiti. Od Fran
Na N e m
?
gotoviga
ne ve.
cozke armade se zdej škim se punt od dné do dné bolj razširja. Iz Fran
i
za zivinozdravilsko solo za spominik Drja. Prešerna
??
slovensko družtvo"
narodna straža"
kobro da šviga plamen krog in
krog.
Tudi Prajzovski
za dozidanje
»

svojiga
kralj je poklical poslance nazaj. Frankobrodcani terjajo stražíša (vahte). — Vojskovodja de naj se njih vstava po celim Nemškim za ve-
1
Radecki je 11. t. m. iz Milane predsedniku mestne ljavno spoznátako kakor je brez spremina. Veči del (28) gosposke v Ljubljano pismo poslal, v kterim se zahvali manjših nemških vladarjev se je v dalo temu tirjanju,
za dopis
?
ki mu ga je mestni odbor v poslavljenje
nje
govih
Prajzovski kralj in še nekteri veci vladarji pa seno
imenitnih zmag pri Mon tari, Gam boli in No- čejo vdati : in iz
tega
se je oginj vžgal, kteriga bo, Bo
rr
»
zamoglo.
vari na Lásko poslal; v tem pismu pohvali Radecki daj, de ne! le veliko prelite kerví pogasiti slavilo obnašanje Ljubljančenov v nar nevarniših časih Nadvojvoda Jane z je v silni zadrégi, kér ni v stanu,
hudih zmešnjav in prekucíj. Marsal Ha j n a u, ki je za- dvéma strankama vstreči. — V Parizu je še sicer mir povednik tište armade, ki ima čez Mal gêro in Bene-
čane planiti, je šel v saboto popoldne skozi Ljublja-
pa hudo hudo vre ! Minister notranjih oprav je mo
zbora popolna
no
pravijo, de so ga Cesar poklicali, de se ima naglo
gel odstopiti, kér je zaupanje
narodniga
ma
zgubil.
Cesar Ferdinand se bojo cez poletje k armadi na Ogersko podati, kjer se bodo njegove ve- v Inspruk preselili, kamur tudi nadvojvoda Janeza like vojne vednosti zdej bolj potrebovale, kakor na pričakujejo. — Ni davnej, kar so bili 3 učeniki slovan-Laškim. Njegov namestnik pri Malgêri na Laškim je f. skiffa slovstva iz noviga izvoljeni: na Dunaji Dr. Mik-
m ar šal grof T h u r n.
i
pri Malgêri na Laškim je f. Ljubljanski škof so iz Dunaja pisali, de létas o binkuštih nebo birme v Ljubljani zató, kér zbor škofov na Dunaji ne bo dokončan. Potem takim je mende tudi v druzih škofijah ne bo. — V pon-deljik popoldne so se krajnski in laški zidarji, ki na
o .V « ^ «.
IV . v
0 SI c
in
Kolár
VIJO
5
de bodo
?
v
Pragi
C e 1 a k o v s k y.
Pra
mogle
sole v
Pragi
še ta mesec jenjati.
IzKolomij v Galicii se bere: „Pomlad je nastopila
• v
nic
naše polje stojí neobdelano, kér kmetje nimajo clo
gradu zidajo

Ljubljanskim
priti vojaki miriti; krajnski zidarji so hotliLahe iz delà spoditi. — Perve češnje smo vidili v Ljubljani 21. t. m.

grajšine pa le malo žita za setev. Še krompirja
tako zbili, de so jih mógli nimamo saditi. Že zdej se lakota kaže — kajšelebo?"

Današnjimu listu je pridjan
dokladní list.
Noviéar iz mnogih hrajev
Na Ogerskim še ni bilo velike vojske, ki je bila přetečeni teden napovedana. Od vsih straní gré Rusov-ska armada skupej , naši na pomoč, in se postavlja na mnogih krajih. Nasproti pa se tudi Madžarska armada zlo
takó de bo vojska strašno huda. Rusovski cesar Miklavž je 11. dan t. m. razposlal slovesní razglas
vsih svojih deželah, v kterim oznani, de gré avstri-janskimu Cesarju na pomoč; naš Cesar so pa 12. dan t. m. tudi ljudstvam Ogerske dežele na znanje dali
množí
V MjJ(ibtjan i j I" jKrajtiji
%itni kup
(Srednja cena).
19. veličila trav.|21. veličila trav
£Old.
sold.
i
po
1
de naj Rusovske vojake kot prijatle svoje domovine in
SVOJ
kralj
sprejmejo , ki jih pridejo řešit sužnosti
1	mernik Pšenice domace	
1	»	y> banaške
1	»	
1	»	Soršice.......
1	»	
1	»	Ječmena......
1	y>	
t	»	
1	»	
Natiskar in záložník Jozef Blaznik v Ljubljani.
\