Eessda bn\rarskih škofov. Bavarski fckofje z monakovskim nadškofom kardinalom Faulhaberjem na čelu so izdali važno pastirsko pismo, v ikaterem izražajo o sedar.jih razmerah v Nem6iji jako določno in odločno besedo. Poudarjajo o obnovi, o kateri se v Nemčiji sedaj toliko govori, da je narod in državo mogoče obnoviti le, ako se spoštujejo večni, nedotakljivi zakoni krščanske vere in moralo, krščanske pravice in socialnega miru. Sredstva zunanje sile v tem oziru ne zadostujejo, kajti vera je stvar duše in notrrmjefca prepričanja in se s samo silo ne jnore niti zgraditi, niti zatirati. Duše pnih, Iki tavajo v zmoti, moremo priglobiti eamo, če oznanjamo evangelij, |n pb njem tudi živimo in delamo. DrŽava — to je res — ima pravico in dolŽnost, da čuva podlago JkrgCan$ke vere in morale, ia gleda, da jo nihče ne ¦pjaje. Toda oblast verskega življenja Jji cerkveoega reda ostane v rtfkah Łerk"ve in država v to ne sme posegati. fotrebno in koristno je skladno sodelovanje Ccrkve in države, pogubno pa je, če se cerkev poniža za deklo držaye, Ce se meja med njo in cerkvijo izfcrjše in če se cerkev akuša nacionalizirati, kar je proti njenemu bistvu. ,Ce pa smo proti nacionalizaciji cerk,Ye, smo na drugi strani odločno za to, Sa ostaneta krščanstvo in narodnost v *ivi medaeljojni zvezi, zakaj, ikakor pri- de narodu obnova samo iz virov naše svete vere, tako mora tudi krščanstvo biti tesno ukoreninjeno v življenskih glcbinali naroda. Krščanska država je nujno pravna država, v kateri so vsi državljani pred zakonom enaki. Zato pričakujejo škofje, da vlada ne bcde odobrila načela in postopahja onih, ki načelorna polagajo različno merilo na pravice posamoznih državljanov, ki državljane delijo v one, ki so polnopravni, in v one, iki so manjpravni ali pa, ki naj bodo oropani vseh pravic, zakaj na ta način bf prišli nazaj v poganstvo. Cerkev, pravijo škofje, zahteva slej ko prej, da sc vzgoja šolske mladine opira na krščansko vero in zato nikoli ne bo dala svojega soglasja brezverski ali pa versko brezbrižni šoli. Enako pa je Cerkvi pri srcu izvenšolska katoliška vzgoja mladino v letdh, fco je mladina najbolj izpostavljena umskirn zmotam in moralnim krizam. Cerkev je vedno zbirala mladino v nepolitičnih ikatoliških društvih, iki mladine ne vzgajajo samo versko in nravstvcno, ampak jo krepijo tudi telesno in gojijo v jej ljubezen do domovine in države. Zato se morajo ikatoliška društva od države ščititi in po&peševati v blagor Ijudstva in državnega občestva. — Končno povdarjajo bavarski škofjo, da se mora kulturno in duhovno življenje razvijati v čim votji svobodi. Uporaba tiska ne sme zavesti do zatiranja svobodnega mnenja in svobodne besede, posebno pa je treba pospeševati dnevni tisk, Jti se rosno zaveda svoje naloge. V najvefcji meri velja to za katoliSki tis'k, ki se je vedno z najglobljo nravstveno resnobo na podlagi večnih načel krščanske religije in cerkve za* vedal svojih nalog in svoje odgovorno* sti za najvišje vrednote ljudstva, naroda in države. Ta tisk se mora ščititi in škofje so se obrnili na državno vUkdo tudi, kar se tiče onih mož, ki so jjrli v prvih dneh revolucionarnega viliarja odstranjeni od svojih mest, na katerih so vedno zvesto izpolnjevali svoje dolžnosti in so domovini služili z vsemi svojimi silami. Dukovnike zapirajo. V Nemčiji raste število zaprtih duhovnikov od dne do dne. Kljub vsem Hitlerjevim zatrdiloni o prijaznem stališču naprarn katoliški Cerkvi uganjajo narodni socialisti sovražnosti proti katoliški duhovščini. Katoliška akcija v Regensburgu je v. tamošnjem katoliSkem listu objavila poziv bavarski državni vladi, v katerem obvešča ne samo vlado, niarveč tudi javnost, da so narodno-socialistične oblasti dale zopet zapreti dva katoliška duhovnika: župnika dr. Bauerja in beneficiata Breu-a. V tem pozivu prosi Katoliška akcija, da se zaporna odredba takoj ukine, nedolžnim preganjs.ncem da javno zadoščenie, krivci pa pozovejo na odgovornost in kazen. Poziv Katoliške akcije je imel uspeh ne v tem smislu, da bi se bila nedolžno zaprta duhovnika pustila na svobodo, marveč v tem pravcu, da je državni rninister Esser odredil, da se takšni poxivi ne smejo več objavljati v Casnikih, ker razburjajo ljudstvo. Isti minister napoveduje ostre ukrepe ne zoper krivične preganjalce nedolžnih duhovnikov, marveč zoper krščanska društva in krščanske liste, iki proti preganjanju protestirajo ali o njem pcročajo. Nemški listi tudi niso smeli poročati o aretaciji nekega nemškega katoliSkega duhovnika, ki uživa velijk' ugled zlasti v de]avskih krogih. To je kaplan dr. Klinkhammer v Essenu, ki slovi pod imenom »Rurski kaplan«. G. Klinkhammer je sam bil v mladosti rudar. Krščanske strokovne organizacije, kojih član je bil, eo spoznale njegovo nadarjenost ter omogočile njegove š.tudije. gtudiralje narodno gospodarstvo in bogoslovje. Posvečen v duhovnika, se je posvetil .dušeskrbju v Porurju. Njegovo delovanje je rodilo prav lepe uspehe, mnogoterega svobodomisleca in brezbožnika iz vrst komunistov je zopet privedel na pot vere. Njegova predavanja o verskih in socialnih zadevah so bila tako obiskana od delavcev, da je bila dvorana vedno prenapolnjena. Pred 14 dnevi pa so tega rurskega ikaplana zaprli ter odgnali v neko zbiralno taborišče. NemSld listi niso smeli o tem zabeležiti niti besedice.' Stvar se je v Avstriji doznala na ta način: Neki dunajski prijatelj Klinkhammerja je čakal na važna njegova pisma, pa jih ni dobil. Obrnil se je na Klinkhammerjevo gospodinjo in ta bju je pismeno sporočila, da je dr. Klinkharamer že 14 dni v zaporu. Zakaj ao ga zaprli? Dr. Klinkhammer je v nekem govoru izjavil: »Ako Adolf Hitler pošilja brezbožnike v zbiralna taboriSča, mora tja tudi poslati brezbožnega, Rosenberga (eden glavnili duhovnih' voditeljev narodnega socializma, iki ga je Hitler. p.oslal v Anglijo, d§ tani^aj pomiri duhove) in brezbožnega n&kdanjega generala Ludendorffa.« Te besede so bile vzrok, da so duhovnika dr. Klinkhammerja zaprli v zbiralnem taborišču. Francoska mladina za mii. Zadnji teden aprila se je vršil v Lyonu narodni kongres Katoliške akcije francoske mladine. Prisostvovali so mu 3 kardinali, 24 škofov in 10.000 katoliških mladeničev. Kongres je trajal več dni. Na njem so bila pretresena vsa vprašanja, ki so v zvezi s ikrščanskim pojmovanjem miru. Mladina je dobila pojasnilo in pobudo, fcako ji je treba v podrobnostih ravnati, da bode njeno delo za mir v skladu s ikrščanskimi načeli. V predavanjih, katerih je bilo v glavnem sedem, se je poudarjalo,-da je mir bolj odvisen od gospodarskih in socialnih vprašanjev kot od političnih. Svetovna vojna je z vojaškega stališča prinesla zmago in poraz, z gospodarskega pa za vse poraz. Ohraniti se da mir ne roliko z razoroženjem vojaške sile, ka•kor pa z moralnim razoroženjem, z razoroženjem duha. Razni internacionalizmi (mednarodne zveze in struje) navidezno delajo za takšno razorožitev, v resnici pa so velika nevarnost za rnir, ikakor n. pr. .'apitalistični internacionalizem in socialisticni internacionalizem. Vprašanje miru se da rešiti samo na krščanski csnovi. Danes obstoji mednarodno društvo, to je Zveza narodov. Okrepiti to zvezo ter napraviti v njej red: to porneni reševati vprašanje miru. Da pa zavlada mednarodni red, je potrebno, da vsak činitelj mednarodnega živijenja dobi primerno in pravično mesto po svoji važnosti. Brez načela pravičnosti se vprašanje miru ne da rešiti. Na zborovanju je tudi govoril kot zastopnik nemške katoliške mladine njen duhovni voditelj Clemens, ki je med di*ugim rekel: »Mi moramo drug drugemu nuditi roko ter se med seboj ljubiti. To je odlično apostolstvo za mladi rod novega časa. Danes ni mogoče ljubiti lastne domovine brez spoznanja in razumevanja sosednih domovin. Vaše delo, moji francoski bratje, je doseglo ta- ko čudovito intelektualno višino, J;akršne še ni dosegel kongres mladine v nobcni drugi državi.« Besede nemšksga katoliškega duhovnika je francoska katoliška mladina sprejela s plamtečim navdušenjem. Na ikongresu je bilo izdano geslo: »Vsi v Evharistično zvezo za mir!« Tako si v delu za mir podajata roke Bog in človek.