Paliativnĺ tim KIeIija Štľancar Povzetek V prispevku bomo za iztoiníco ovľednotili vsebino pojma paliativne oskĺbe, kot jo dęfinira Svetovna zdravstvęna organizacija in je tudi temelj našega prispevka. Paliativne oskľbe pa si ne moremo zamišljati brezpaliativnega tima. Ker pa Se mora paliativni tim prepoznati v svoji vlogi in delu, so potrebne vsebinske pĺiprave, ki temeljÜo na ovľednotęnju posameznih pojmov: tim' timsko delo, paliativna oskĺba. Našteti tęrmini so v vsakdanji praksi razlićno razumljeni, zato jih je potrebno razčistiti źey zaćętnífaziformkanja paliativnega tima. od razumevanja teh pojmov je odvisno tudi razumevanje in uspešno načrtovanje dela paliativnega tima. Ključne besede: paliativna oskĺba, organizkan pristop, paliativni tim' tim' timsko delo Uvod o paliativni oskĺbi je danęs med zdravstvenimi delavci veliko razprav, čeprav še ni enotne doktrine glede organiziranega pristopa k praktični izvedbi. Mnenja in predstave se med zdľavstvęnimi delavci razlikujejo tako na teoretični kot praktični ľavni. Večina stľokovqjakov sicer pozna definicijo paliativne oskľbe kotjo predstavi Svetovna zdravstvęna organizacija, vendar paje to, kako in na kakšen način naj bi ta potekala v praksi na organiziĺan način, bolj zapleteno vprašanje. 1. Paliativna oskrba Paliativna oskĺbaje celovĺta obľavnava bolnega človeka, ki pľide v poštev takĺat, ko zdravljenje s ciljem ozdľavitve ni več moŽno. Njen namen je nadzorovati bolęčino in druge moteče simptome: tęlęsne, psihosocialne in duhovnę naravę, ki vplivajo na bolnika in njegove svojce. Glavni namen izvajanja paliativne oskĺbę je doseči najvišjo možno kakovost ŽivĘenja za bolnika in njegove svojce (WHo, 1999 v Clark in Seymoul 1999: 83). Za pahativno obravnavo bolnikov kot njihovih svojcev potrebujemo paliativni tim. Vendar je pred samo sęstavo tima potrebna temeljita in premišljena priprava načrta. mag. Klelija Šftancaľ, uniu dipl. teolog on ko lo ški inštitut Lju b li ana 4t 2. Paliativni tim: foľmuliľanje pľoblema, namen in cilj Problem sę nanaša na področje skrbi za hudo bolnę in umirajoče |udi ter njihove svojce, kjer ni organizíranega in celostnega pristopa obravnave tę skĺbi. Za njIhnĺ poskĺbjeno tako, da bi bili obravnavani po principih paliativne oskľbe. Seveda pa mora biti problem, da bo uspešno obravnavan, tazpoznayen, osveščen in sprejet tako s strani uporabnikov kot zaposlenih. Namen je formirati (oblikovati, sestaviti) paliativni tim kot pomoč k organizira- nemu pristopu skĺbi zahudo bolne, umirajoče in njihove svojce' Cilj je uvedba in delovanję tima, ki bo podprl otganiziran pristop paliativne oskĺbe, tęr analiza projekta. 3. Sestava paliativnega tima in ľazumeYanje ključnih pojmoY: timo timsko deloo paliativna oskľba Paliativni tim sestavljajo osebe razlićnih strokovnih podľočij: zdravnik, medicinska Sestra, psiholog, fizioterapevt, socialni delavec, delovni teľapevt, dietetik, duhovnik ter osebe, ki po potľebi vstopijo glede na potĺebe bolnikov in svojcev. Člani tima morajo te na zaćetku doseči Sporazum glede ključnih pojmov: a) kajje tim b) kaj je timsko delo c) kaj je paliativna oskľba Razumevanje in osvojitev pojmov pripomoľe k zavzetejšemu delu. Vsebina pojmov, ki jih pĺepoznamo kot vľednote, postopoma povzročijo spremembo v kakovosti ľazmišljanja. To pomeni, da se morajo zgoditi spremembe na filozofski ľavni; ljudje morajo ľazmišljati dĺugače in se sčasoma tudi obnašati drugače (Pegg, 1996: 86). 3.1 Kľatka pojasnitev pojmov ad a) Tim je skupina posameznikov, ki delajo povezano pri uľesničevanju skupnega cilja. oxfordski besedqjak angleškega jezika jasno ĺazlikuje med >skupinami< in łtimi<. Skupino oblikujejo >fiudje ali stvaĺi (s) .'. kakĺšnim koli skupnim odnosom ali... določeno stopnjo podobnosti<. Tim pa oblikujejo ljudje' ki jih: >zdĺuŽuje skupna dejavnost,... skupina, ki sodeluje v profesional- nem delu, podvigu alizadolžitvi< (Bluck, 1996:I-Ż). oblikovanje tima je delo, v kateľem tim sam pľeučuje proces skupnega dela. Żeli oblikovati ozraéje, v kateľem se člani tima medsebojno vzpodbujajo teĺ cenijo 42 doprinos dľug drugega. Njihovo delo je usmerjeno k reševaqju pľoblemov, učin- kovitosti nalog in maksimizira4iu uporabe viľov vseh članoĺ da bi dosegli namen, kt gaima tim (Bateman, 1990). ad b) Timsko delo je največji moŽni prispevek posameznika, skľb za osebnostni razvoj in rast članov, rezultati dela so večji kot seštevek ľezultatov dela posameznikov, učinkovito sprejemanje odločitev oz. razreŠevanje problemov, odpľta in poštena komunikacija, razlmevanje stališč drugih, je ozračje, ki vzpodbuja izrabo znanj in sposobnosti teľ njihovega razvoja, je sodelovanje med člani, medsebojno dopol4ievaąje in soodvisnost članov (Bateman, 1990). ad c) Paliativna oskľba ima po Doylu ( 1993 v Claľk in Seymour, 1999: 86) tľi termine. Najpľej gre za pľistop paliativne oskľbe, ki si prizadeva za fizićno in psihofizično blagostanje posameznika in je nepogľeš|iivi sestavni del vsake klinične prakse, ne glede na stadij bolezni. Upošteva vlogo druŽine in domačih negovalceĺ pri odločitvah o zdľavljenju pa ne le medicinskih in fizičnih dejstev, temveč tudi bolnikovo psihično počutje. Pĺistop paliativne oskĺbe mora soditi med znanja vsakega zdravstvenega delavca. Naslednji teĺmin je specialistíčna paliativna oskrba, ki vsebuje specializiĺane storitve in jo opľavlaj o za to usposobfieni stľokovqjaki . Gre za multidisciplinarne ekipe stľokov4jakoĺ ki deĘejo v bolnišničnih in drugih oko{ih. Glavne naloge te oskĺbe so izobraŽevanje, ľaziskovalno delo in podpora drugim strokovnjakom s podľočj a zdravstvenega varstva. Kot tretji termin v tej tim. zdnlżeni definiciii paliativne oskľbe je palíativna medicina, ki se nanaša na teorijo in prakso paliativne oskĺbe s strani zdravnika. Leta 1987 je bila piznana kot ločeno medicinsko področje. Doyle jo je definiľal kot >pľoučevanje in upravljanje z bolniki zboÍeznijo v poznem stad|ju teľ z omejeno prognozo, kjeľ se oskĺba osredotoči na zagotavLjanje kvalitete żivĘenja. 4. Zaključek Vsebina pľispevka izhaja iz pľedpostavke, da sedanje oblike zdravstvenega varstva niso zadostne v skľbi za hudo bolne in umiľajoče ljudi ter njihove svojce. Zdravstvene ustanove so namenjene predvsem kurativnemu zdravljenju. Ker skb za hudo bolne in umiĺajoče ne pomeni kurativnega zdravĘenja temveč le ohranjevanje Življenja, je zanemarjen dęl v sistemu zdravstvenega varstva' Metode, poteki in učinki takšnega 43 zdravljenjapa se velikokrat ne oziĺajo na kakovost Živłeqja bolnikov. Ne le za bolnike, fidi za njihove svojce in osebe, ki za takega bolnika skĺbijo, je to čas izľedno občutlivega obdobja. To obdobjeje tudi prostor in čas, ko paliativni tim vstopi s svojo skĺbjo glede kakovosti življenja bolnikov in qjihovih svojcev. Liteľatura - Bateman, Aĺnold ( 1990):Team Building: Developing a Productive Team. Dostopno preko http://ianĺpubs.un1.edu/Misc/cc352.htm. 8.3.2005. - Bluck, Robeľt (1996):Team Management. London: LibraĺyAssociation Publishing. - Clark, David in Seymour, Jane (1999): Reflections on Palliative Care. Buckingham - Philadelphia: Open University Press. - Pegg, Mike (1996): Pozitivno vodeqje: Kako oblikujemo zmagovalni tim. Ljubljana: Gospodarski vesnik. 44