■ ii',"H ST. 101 - LETO 62 - CELJE, 21.12. 2007 ■ CENA 1,25 EUR CELJE Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta? MIK d.o.o., Gaji 42b, Celje "NOVA" OKNA prednost je v kvaliteti 080 12 24 www. mik-ce.si Murska Sobota Maribor Celje Ljubljana Izola Nova Gorica Kranj Umor na Trnovem Hribu Pazite se goljufive pobiralke denarja! »Pepi naj bo! Štamperlov!« Škof Marjan Turnšek s spomini na Celje ODKI IIÜSI, ROZMARI PETEK UVODNIK Kot na trnku Koliko ste do današnjega dne že zapravili za darila? Veste, da vrhunec »zapravljivosti« šele prihaja? Pred vami so še dva dobra moža, božična in silvestrska večerja ...A zato se prazničnega časa toliko bolj veselijo trgovci - vodilni, da ne bo pomote - saj v tem času zaslužijo od 30 do 40 odstotkov več kot ostale mesece. Medtem ko imajo zaposleni gneče prav gotovo že vrh glave. Že nekaj časa je mogoče opaziti, da nakupovalna mrzlica ne traja le zadnji mesec v letu, temveč vsaj petkrat na teden, ko do zob naloženi poštar v nabiralnik odda enajst reklamnih katalogov samih cenovnih uspešnic. Najnižje cene, velika razprodaja, totalno znižanje, neverjetni otvoritveni popusti... Prav na vse pademo kot ribe na črva, privezanega na trnek! Ne vem, če ste opa-zili, vendar so trgovine ob prav vseh odprtjih, ki so mimogrede vedno v dopoldanskem času, ko naj bi bila večina ljudi v službah, nabite z nakupovalci, ki se obnašajo tako, kot da svoj živ dan še niso videli trgovine. Ali primer dveh tujih diskontnikov, ki ljudi dvakrat tedensko skozi svoja vrata vabita z izredno nizkimi cenami določenih izdelkov. Vendar če se v trgovini ne prikažete točno ob 8.00 ali se za zadnji kos znižanega izdelka nočete boriti s komolci, je brez pomena, da trgovino sploh obiščete. Da o totalnih Ru-tarjevih razprodajah, ki jih na žalost kopirajo tudi ostali trgovci s pohištvom, sploh, ne izgubljam besed. Ob vsem tem sindikalisti opozarjajo, da je iz meseca v mesec več ljudi z minimalno plačo, živilski predelovalci napovedujejo nov val podražitev, pred nami je dvig cene elektrike ... Težka nam bo predla, sploh, če se bodo vse uveljavile in dobile še »mlade«. A po vseh dvigih cen, ki smo jih v tem letu, odkar je z nami euro, že imeli, je prav presenetljivo, da smo v trgovinah še prav tako (ali še bolj) sproščeni kot nekoč. In najbrž tudi prihodnje leto ne bo nič drugače, saj, kot je povedal znan psiholog, smo le tako zadovoljni, če nas trgovci prepričajo, da smo nek izdelek, pa če ga potrebujemo ali ne, dobili ceneje. So krivi trgovci ali naše lačne oči? In smo spet pri dilemi o jajcu in kuri ... KRATKE-SLADKE Izjava tedna e je do zadnjih poplav držal pridevnik celjski Beverly Hills. Zdaj to območje imenujejo zgolj še celjske Benetke ...« Jana Govc Eržen ob obravnavi protipo-plavnih ukrepov na zadnji seji mestnega sveta. Spoštovani bralci! V torek zaradi praznikov Novi tednik ne bo izšel, zato je nekoliko obsežnejša že današnja številka, takšna pa bo tudi naslednja, ki bo izjemoma izšla že v četrtek, 27. decembra in bo zadnja letošnja. Vesele praznike vam želimo, da bi v prostih dneh našli čas zase, za svoje najbližje in tudi za prebiranje Novega tednika. Uredništvo KARODI d.o.o. Savska cesta 24d SI - 8290 SEVNICA Tel.: 07 8141147 Fax: 07 816 29 01 MM.: 051 358 189 www.karodi.sl »Nimamo skrivnosti in ne slabih namenov« O lokacijskem načrtu Cinkarne šele januarja - Alarmantni podatki o onesnaženju napačno tolmačeni - Cinkarna pripravljena na dialog Pričakovano na torkovi seji celjskega mestnega sveta niso obravnavali lokacijskega načrta za Cinkarno Celje. Uradno zato, ker so sejo zaradi novoletnega druženja časovno omejili ter zato obravnava ni prišla na vrsto, neuradno pa zaradi pritiskov tako z ene kot z druge strani. So pa svetnikom, in včeraj še medijem, svojo plat zgodbe predstavili v Cinkarni. »V Cinkarni smo pripravljeni na dialog,« je bilo prvo, kar je poudaril predsednik uprave Cinkarne Celje Tomaž Benčina. »Tako s krajani, civilnima iniciativama, kot s predstavniki lokalne skupnosti. Pripravljeni smo tudi na vključitev v komisijo, saj nimamo ne slabih namenov, ne skrivnosti. Očitno je namreč, da javnost o našem delovanju in uspehih ni bila dobro obveščena, zato bomo to sedaj popravili. Upam pa, da med krajani ni slabonamernih, saj njim zagotovo ne bomp^ nikoli prišli do konca.« V nadaljevanju so se lotih pojasnjevanj najpogostejših vprašanj, ki so v medijskem pompu burili domišljijo posameznikov. Ne gre za izcedek, ne za prekoračitve Visoke vrednosti težkih kovin v izcedku sadre, ki so jih v ponedeljek predstavili člani civilnih iniciativ, so predstavljene napačno, saj so izmerjene vrednosti primerjali z dovoljenimi vrednostmi za površinske, ne pa za odpadne vode. »To je kot bi primerjali jabolka in hruške,« je pojasnila tehnična direktorica Nikolaja Podgoršek Selič. »Po pravilnem kriteriju si izmerjene vrednosti vsaj desetkrat nižje, kot jih predpisuje splošna uredba za odpadne vode ter uredba za proizvodnjo titanovega dioksida. Zanj namreč velja posebna branžna uredba, ki omejuje le vsebnost sulfatov. Naše vrednosti se gibajo med 120 in 140 kilogrami sulfatov na tono titanovega dioksida kar je daleč pod evropsko nor- Instalacije Vrečer iz Celja iščejo interesente za delo na terenu -strojne instalacije. Možnost redne zaposlitve za nedoločen čas. Kontaktna oseba Denis Vrečer (041/311-840). mo, ki znaša 800 kilogramov na tono proizvoda.« Zavrnila je tudi obtožbe, da sadra iz deponije Za travnikom nekontrolirano uhaja. »Krajane bi resnično rada pomirila. Naša deponija je pod stalnim monitoringom, je varna in stabilna. Vode, ki se pojavljajo v obcestnem jarku, so izvorske vode in nimajo nobene povezane z deponijo, njihova rdeča barva pa izvira tudi iz geološke sestave tal. Tla so tam bogata z železom, ki pa, kot veste, na zraku oksidira in postane rdeče. Rdeča barva izvira torej deloma iz železa, deloma pa zaradi izlivnih vod iz sadre.« Potvarjanje podatkov? Posebej so se ustavili tudi pri očitku civilnih iniciativ, da Cinkarna zato sama kontrolira odpadne vode, ker lahko s tem potvarja podatke. »To, da Cinkarna sama kontrolira odpadne vode, je dodaten vložek v varovanje okolja, namreč, tako lahko . na vsako odstopanje takoj reagiramo. Dokaz je viden v življu v potokih in rekah, če bi lagali, bi namreč vse ribe plavale hrbtno.« Tudi špekulacije, da je titanov dioksid rakotvoren ali da so odpadki, ki pri proizvodnji le-tega nastajajo, zdravju škodljivi, so zavrgli. »Če temu ne bi bilo tako, nas titanov dioksid ne bi spremljal na vsakem koraku. Najdemo ga namreč tako v zobni past, tabletah, kremah, ličilih, posodi, obleki... Enako velja tudi za sadro,« je še dodala Podgoršek Seličeva. Na stran Cinkarne se je v teh dneh postavil tudi direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje Jože Pu-šnik, ki meni, da so vsakršne ovire v obliki neutemeljenih javnih pritiskov za obstoj podjetja lahko usodne. Civilni inciativi pa sta Cinkarni pred novinarsko konference namignili, naj s konfliktnimi izjavami nikar ne poglabljata spora, sicer bodo problem razširili preko slovenskih mej. Podjetje Hobi Mont iz Celja, ki se ukvarja s pohištvom po naročilu, išče zaradi širitve programa izkušenega monteija in mizarja. Za informacije kličite po tel.: 040/792-787, Aljoša Kranjc. Hobi Mont Aljoša Kranjc, s.p.. Mariborska c. 105, Celje. Izmerjene vrednosti težkih kovin v izcednih vodah na deponiji Za travnikom: parametri izmerjene vrednosti dovoljene vrednosti d za površinske vode ovoljene vrednosti za odpadnevode baker 0,055 0,005 0.5 cink 0,87 0.1 2,0 kadmij 0,014 0,001 0,1 krom 0,075 0,01 0,5 nikelj 0,088 0,01 0,5 svinec 0,058 0,01 0.5 Potrdih pa so, da Cinkarna obratuje brez okoljskega soglasja, za kar niso krivi sami. Cinkarna namreč zaradi prilagoditve zakonodajnim zahtevam potrebuje spremembo lokacijskega načrta. Glede lokacijskega načrta, ki ga celjski mestni svetniki v torek niso obravnavah, je Benčina povedal, da gre v tem primeru res le za legalizacijo že obstoječe proizvodnje, saj so jo od leta 2000 z 42 tisoč ton titanovega dioksida povečali na 56 tisoč ton, sicer bi tovarno zaradi konkurence lahko kar zaprli. Lokacijski načrt so želeli spremeniti že leta 2003, a so, podobno kot letos septembra, na javni razpravi pogoreli. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, ki je naredil zadnje analize vsebnosti kovin na deponiji Za travnikom, sicer redno sodeluje s Cinkarno Celje. Ti so zato zavod že pozvali, naj jim pojasnijo, kako so lahko izmerjene vrednosti primerjali s tistimi v uredbi, ki velja za površinske, ne pa odpadne vode. Odgovora do včeraj še niso prejeli. Krajanom bodo v naslednjih dneh na dom poslali zloženke, v katerih so pojastije-na vsa vprašanja, vezana na proizvodnjo, okoljsko problematiko in zdravlje ljudi. ROZMARI PETEK ZA IN PROTI Srečko Čater, sekretar območnega odbora Zveze svobodnih sindikatov Celje: »Pri odnosu do >kvazi< ekologov moramo biti v slovenskem prostoru rahko kritični. Danes se dogaja, da imamo kar naenkrat večino slovenske industrije ekološko sporne, ob tem pa so imeti že od osamosvojitve možnost, da bi to povedali. Kar naenkrat je postalo strašno moderno, da se vsi spoznajo na ekologijo in bi zaprli Cinkarno, pa cementarno, pa >plastično fabriko<, skratka vse, kjer se kaj kadi.« Lana Stojan, Civilna iniciativa Teharje: »Lepo bi bilo, da bi v novem sistemu, ko je človek vsaj na papirju znova pridobil na veljati, to začeli tudi v praksi izvajati. Da se nas ne da kot stranko v postopku šele, ko bo Cinkarna šele zaprosila za gradbeno dovoljenje. Da se nas, skratka, vzame v obzir, da se nas neha zastrupljati, da bomo lahko še naprej delali in bomo produktivni člani družbe, kar pa kot oboleli z rakom ne moremo biti. Vsaj te mehanizme, ki so nam v demokratični družbi na voljo, bi radi uporabiti. Ne le zaradi nas, ampak tudi zaradi otrok, ki se še niso rodili.« m Št. 101-21. december 2007 NOVi TEDNIK DOGODKI 3 as.gospoclinfStvii, STiKe-so predlogi zdellce:trszđete^aajSkiltcJociatov;eene.so.v^eviihifrt'k!|uni;eio ODV, aügovar) stalne ponudbe HAPPY HARVEST Lešniki p raženi, mleti. ;ža jajca L iz hladilnik 0,12/kos HAPPY HARVEST Mandlji celi, 200 g BELLINA Vanilijev sladkor 12x8g Kvas ^ iz hladilnik 2*12 g CHOCEUR Bela čokolada • s krispiji ali • s kokosom ali • fina «sxasai aa 200 g j >*•/„.., 3,96/kg (pro Hofer sporoča KJE SO NAŠI POSLANCI Napoved gromlfe Jeseni Ko bo slovensko predsedovanje EU končano, bo v državi izbruhnila sovražnost. Grozljivo bo. Financial Times, o predvolilnem letu, ki nas čaka Ugleden finančni časnik, ki recimo v Bruslju velja za daleč najbolj obveščenega, je ta torek objavil zapis o slovenskem predsedovanju skupnosti 27 držav in na koncu priobčil takšno zloveščo napoved, kaj nas čaka v zadnjih tednih pred parlamentarnimi volitvami 2008. Pravzaprav je predvolilna vojna izbruhnila že pred meseci, ko se je dotolčena LDS nehala cepiti po frakcijah, ko so v SD doumeli, da so postali najmočnejša opozicijska stranka, in ko so po jav-nomnenjskem preobratu vladajoče stranke začele vse bolj živčno gristi okoli sebe. Del spopada, ki že skoraj spominja na kulturni boj iz mračnih dni, je razprava o profesorju pohtologije na FDV Igorju Lukšiču, ki je hkrati podpredsednik Socialnih demokratov. Podmladek SDS je afero Lukšič sprožil s trditvijo, da študijske metode pri svojem predmetu uporablja za ustrahovanje vernikov, kot se je to dogajalo v komunizmu. V isti rog so začeli pihati v vsej SDS, pridružili se je del desnice, nazadnje še Cerkev. Politični boj pa je dobil zelo problematičen zasuk s sklepom državnozborske komisije za človekove pravice, ki je sklenila, da so univerzitetni profesor in njegovi študentje tajni policijski špiclji. V demokratični državi se parlament naj ne bi vmešaval na področja, ki imajo zapovedano avtonomijo, kar univerza zagotovo je. Še več, parlament bi moral to avtonomijo univerze, sodišč, cerkve ... dosledno braniti. Vendar pa ravnanje, ki so ga nekateri politični analitiki primerjali kar s simbolnim požigom parlamenta, niti ni presenetljivo, saj v komisiji za človekove pravice skupaj s predsednico sedi sedem poslancev, kar trije pa so iz vladajoče stranke. Še bolj zanimivo je dejstvo, da so odločitev poslali evropskemu komisarju za človekove pravice. Enako ravnanje novinarjev je njihov šef Janez Janša razglasil za blatenje države v tujini. Veliko gromoglasnih salv je letelo med razpravo o pro-titajkunski zakonodaji, poslanci pa niso varčevali s težkim orožjem. No, tega se v prihodnje lahko nadejamo tudi v čisto konkretni obliki. Minister za obrambo Kari Erjavec je poslancem namreč pojasnil, da nam bodo Rusi v zameno za svoj klirinški dolg poslali 50 metrov dolgo vojno ladjo. Ta bo po ministrovih besedah večnamenska, saj bo uporabna tudi za naloge s področja zaščite in reševanja in bo omogočala delovanje potapljačev. Minister se celo nadeja, da se ne bo motovilila samo v piranskem bazenu, ampak bo denimo v Sredozemskem morju prestrezala tihotapce mamil. Na krovu bo 25-članska posadka, prostor pa bo imelo tudi deset potapljačev. V vojski razmišljajo tudi o vgradnji hiperbarične komore, ki bi omogočala pomoč ponesrečenim potapljačem. Opozicija ni ravno poskočila od navdušenja, Šalečan Matej Lahovnik (Zares) je resno podvomil, da bo tako velika ladja sploh lahko uporabna v slovenskem morju. Po njegovem je preokorna in prevelika in bi bilo smotrneje kupiti manjše, okretnejše in hitrejše plovilo. Na vladni strani poslanskih klopi so menili, da gre za dobro odločitev, še en poslanec s šaleške strani naše regije Drago Koren (NSi) je denimo prepričan, da gre za dober dogovor, ladja pa bo po njegovem denimo prišla prav ob reševanjih v primeru velikih neurij. Morda bo prispela še pravi čas, da reši brodolomce po velikem neurju, ki nam ga za prihodnjo jesen napovedujejo politični meteorologi britanskega časnika. SEBASTIJAN KOPUŠAR »Jazbec naj odstopi« V štorskem občinskem svetu so na zadnji seji veliko razpravljali o novinarski konferenci, ki jo je pred dnevi pripravil nekdanji župan Franc Jazbec. Ta ostaja poslanec državnega zbora, na novinarski konferenci pa je v zvezi s hudim finančnim položajem v občini pojasnjeval, da ga je podjetje Hudournik izigralo. Med 14 občinskimi svetniki jih je namreč kar osem kandidiralo na listi Slovenske demokratske stranke, ki ji pripadata tako nekdanji župan Franc Jazbec, kot tudi sedanji Miran Jurkošek. Opozorili so, da je Jazbec moral novinarsko konferenco sklicati na pritisk politične stranke, kjer www.novitednik.com naj bi pojasnil vse okoliščine nastalega finančnega položaja. Temu, da je Jazbec podjetju Hudournik nasedel, namreč ne verjamejo. In kako komentira njegovo novinarsko konferenco župan Jurkošek, ki se je je udeležil? »Osebno sem bil nad njegovimi navedbami razočaran. Govorilo se je v bistvu o poroštvih ter o tem, da je bil zaveden. Dokumentacija v primeru banke Kärntner Sparkasse pa je jasna in kaže na odkup terjatev, ki niso obstajale, ter njegov podpis izjave.« Z novinarsko konferenco, kjer je Jazbec povedal, da je Hudournikova žrtev, je prav tako nezadovoljen predsednik Občinskega odbora SDS Marjan Doberšek. »Nezadovoljni smo, ker navedbe niso bile dovolj konkretne, dovolj točne. Upam, da se bo držal izjave, ki jo je dal v zadnjem delu novinarske konference v zvezi z odstopom s političnih funkcij, saj smatram, da je sopovzročitelj nastalega finančnega položaja v Občini Štore.« BRANE JERANKO Št. 101 - 21. december 2007 AKCIJA ZIMA 2DDB! 42 m iljanja več kot 100 TV in več kol 50 radijskih pr PROMOČI JS K A PONUDBA! mmmwre.. Dodalne informacije: 03 42 88 112 03 42 88 119 e-mail: info@turnsek. www.turnsptjCf NTjtC 4 DOGODKI NOVI TEDNIK Celjski poštarji bodo v tem mesecu prerazporedili milijon pošiljk več kot ostale mesece. Pregreti poštarji Decembra do milijon pošiljk več - Skupna celjska blagajna pošti odžrla posel Med najbolj obremenjenimi v decembrskem času so poleg trgovk zagotovo poštarji. Zgolj na Celjskem raznosijo skoraj milijon pošiljk več kot ostale mesece, težo v torbah pa jim vsakodnevno delajo še reklamni letaki. Ker sami od povečanega obsega dela nimajo nič, se zadnje čase vse bolj »pregrevajo«. V celjski poslovni enoti Pošte Slovenije se decembra promet na račun pisem in dopisnic poveča za skoraj 50 odstotkov, »opažamo pa, da zadnja leta število oddanih voščilnic upada na račun telefonskih sporočil ter elek- tronske pošte,« ugotavlja direktor celjske poslovne enote Pošte Slovenije Štefan Zi-danšek. »Predlani smo sprejeli preko 4 tisoč voščilnic, lani pa le slabih 3 tisoč.« Kljub »propagandi« Pošte Slovenije, da naj bi voščilnice oddali že v prvih dneh decembra, je ravno od 17. do 25. v mesecu oddanih največ pošiljk. »Dela za naše poštarje je v tem času največ, obvladujemo pa ga tako, da v tem času prekinemo dopuste, najamemo še študente in na ta način delamo brez zamud,« pravi Zidanšek. Kako nejevoljni so ob tem sami delavci, Zidanšekni ko- mentiral, ker je zato pristojno vodstvo pošte. Poštarje namreč moti, da se jim obseg dela in norme iz leta v leto povečujejo, plače pa ostajajo na enakih ravneh. Poleg tega se jim kopičijo nadure, ki jih nimajo časa izkoristiti. Da o »nabasanih« torbah reklamnih sporočil (vsak poštar jim ima v torbi povprečno tri tisoč) niti ne govorimo. Godrnjajo tudi dostavljavci paketov, sploh kadar morajo sami raztovoriti pralni stroj. Govori pa se, da morajo zaposleni na poštah hočeš nočeš prodati določeno število igre na srečo, sicer... Odgovora uprave pošte žal do zaključka redakcije nismo prejeli. Sicer pa na celjskem pošta še nima prave konkurence, vsaj kar zadeva dostave paketov ali dostave tiskovin. »Je pa Celje, kar zadeva plačilo položnic, določena spe-cifika. Namreč, odkar je Mestna občina Celje odprla pisarno, v kateri lahko občani brez provizije plačujejo položnice komunalnih podjetij, na naših okencih beležimo 40-odstotni padec vplačil na področju plačilnega prometa,« je še povedal Zidanšek. ROZMARI PETEK Foto: ALEKS ŠTERN Prvi magistri logistike Na Fakulteti za logistiko v Celju so v sredo podelili diplome prvim desetim diplomantom, ki so opravili magistrski študij na drugi stopnji fakultete po bolonj-skem programu. Diplome je prvim magistrom fakultete podelil dekan prof. dr. Martin Lipičnik in ob tem posebej poudaril, da je dogodek praznik za vse di-plomirance, za fakulteto in tudi za Slovensko vojsko. »Diplomanti so namreč generacija najboljših študentov, ki so hkrati študirali logistiko in bih udeleženci general-štabnega izobraževanja za najvišje čine in zadolžitve v Slovenski vojski kot sestavnem delu Nato zavezništva,« je povedal Lipičnik. Dogodka se je ob diplomantih in predstavnikih Slovenske vojske udeležil tudi Marko Marhl, prorektor Univerze v Mariboru, katere članica je Fakulteta za logi- NW stiko. »Dogodek ima velik pomen za univerzo, ki si prizadeva za nove perspektivne programe, med katerimi je tudi logistika. Veselimo se prvih diplomantov na drugi bo-lonjski stopnji, torej diplo- mantov, ki bodo s svojim znanjem v ponos fakulteti in univerzi,« je povedal. Novi magistri so opravili študij v programu Logistika sistemov. Na magistrski stopnji je še 46 študentov, medtem ko Smuka tudi na Celjski koči Mrzli dnevi zadnjih dni so delavcem na smučiščih, tudi tistih nižjeležečih, omogočili izdelavo kompaktnega snega s pomočjo snežnih topov. Tako je tudi na Celjski koči, kjer so pravo smučarsko sezono začeli sinoči z brezplačno nočno smuko. Na progah je trenutno 30 centimetrov naravnega in umetnega snega. Na Celjski koči so še bolje poskrbeli tudi za otroke, saj so podaljšali smučarski tekoči trak na delu smučišča, ki je rezerviran za najmlajše. Trak je zdaj dolg že 74 metrov. Sicer pa bo smučišče na Celjski koči za nočno smuko obratovalo tudi v petek od 17. do 21. ure, v soboto in nedeljo pa za dnevno in nočno smuko. Dnevna vozovnica vas bo letos stala 12 evrov, zgolj dopoldanska, popoldanska ah nočna smuka pa 9 evrov. Za otroke in upokojence stane dnevna karta 9, vozovnica za dopoldansko, popoldansko ah nočno smuko pa 7 evrov. BS Denar za čistilne naprave Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno "politiko je za skupino projektov Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov na povodjü Savinje odobrila dobrih 8 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz evropskega kohezijskega sklada. S tem denarjem bodo sofinancirali, gradnjo treh čistilnih naprav, in sicer v Kasazah, Šentjurju in na Dobrni, ter gradnjo skoraj 49 kilometrov novega kanalizacijskega sistema. V izvajanje teh projektov, ki naj bi jih končali sredi leta 2010, je vključenih dvanajst občin ob povodju Savinje, poleg Mestne občine Celje še občine Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče, Šentjur, Laško, Dobrna, Štore, Vojnik, Mozirje in Šmartno ob Paki. Vse naložbe so ocenjene na dobrih 30 milijonov evrov. Gre za prvo odločbo Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko za črpanje sredstev iz kohezijskega sklada v programskem obdobju 2007-2013 in izhajajo iz dobre milijarde in pol evrov težkega operativnega programa räzyöja okoljske in prometne infrastrukture v tem obdobju. BS SREČNO 2008! Občanke in občani! Hvaležni smo vam za zaupanje, sodelovanje in pomoč! S skupnimi močmi spreminjamo odnos do okolja, saj želimo, da bodo tudi naši otroci lahko občudovali lepote neokrnjene narave. Želimo vam vesele, tople božične praznike in srečo v novem letu 2008! mag. Marko Zidanšek, direktor, s sodelavci V skrbi za okolje OPTIKA j uioJjIr na doktorski stopnji študira 28 študentov. Prvi redni študenti Fakultete za logistiko bodo diplomirali na prvi stopnji še v tem šolskem, a naslednjem koledarskem letu. BRST, foto: AŠ PE CELJE, Stanefova ulica 13, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek 0KULISTIČNI PREGLEDI Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Leveč 38 Telefon: 03/428 55 80, fax: 03/428 55 83 www.novitednik.com St. 101-21. december 2007 NOVI TEDMIX g DOGODKI 5 Mesto zaščititi za vsako ceno Izvedba idejnega načrta protipoplavne zaščite Celja bi stala od 20 do 25 milijonov evrov Celjski mestni svet je v torek med drugim obravnaval poročilo o uresničevanju sklepov izredne seje, ki so jo namenili odpravljanju posledic zadnje poplave in načrtom za povečanje poplavne varnosti v občini. Agencija za okolje je po poplavi malo manj kot 200 tisoč evrov namenila čiščenju strug Savinje, Koprivnice in Sevščnice. Do konca leta v občini zbirajo tudi vloge za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Od države so dobili 44 tisoč evrov za zagotovitev prevoznosti cest in 174 tisoč evrov za sanacijo zemeljskih plazov in sanacijo komunalne infrastrukture. Občina bo za končanje teh del morala prispevati še dodatnih 350 tisoč evrov. Pri tem slabo kaže pri povračilu stroškov za popravilo v intervencijah poškodovane opreme, še slabše pri povračilu škode vsaj najhuje prizadetim fizičnim osebam, saj je država za zdaj pri tem bolj skopa od mačehe. Dolgo razpravo svetnikov je vzbudila obravnava idejne zasnove protipoplavnih ukrepov na območju Mestne občine Celje. Gre za obsežen načrt ukrepov ob Savinji s pritoki in v porečju Voglajne in Ložnice. Skupni imenovalec vseh teh ukrepov so utrjevanje in dvig obstoječih nasipov, povečanje pre-točnosti rek in potokov, ru- šenje oziroma dvig nekaterih mostov, zlasti kritičen je Splavarjev v Mestnem parku, postavitev premičnih zajezi-tvenih sten, vzpostavitev novih črpališč za odvajanje zalednih voda, posodobitev in avtomatizacija zajezitve na Šmartinskem jezeru in podobno. Roman Kramer, ki je pripravljal idejni načrt, poudarja, da gre izključno za ukrepe na lokalni ravni, njihovo uresničevanje pa je odvisno od tega, ah bo z njimi soglašalo tudi ministrstvo za okolje in prostor, ki gospodari s slovenskimi vodotoki. Še več neznank za izvedbo načrta ostaja zato, ker Vlada RS še vedno ni sprejela državnega prostorskega načrta za porečje Savinje. Načrt, ki ima »brado kralja Matjaža«, je šele na polovici. Zato se še ne ve, ah bo vseboval tudi gradnjo suhih zadrževalnikov visokih voda v Savinjski dolini, prav od tega pa je odvisno tudi, kakšne ukrepe bodo izvedli v Mestni občini Ce-lje. »Od izgradnje suhih zadrževalnikov je odvisen pretok Savinje skozi Celje. Če bo ta pretok načrtovanih 958 kubičnih metrov vode na sekundo, kot je predvideno ob zgrajenih zadrževalnikih, bo lahko potrebnih ukrepov dosti manj kot sicer. Če pa zadrževalnikov ne bo, bo treba narediti zahtevnejše in dražje ukrepe, višje nasipe, ki ne bodo več prijetni za oko, podreti in na novo postaviti bo treba več mostov...,« pravi Kramer. Za izvedbo takšnega programa bi po grobih izračunih potrebovali od 20 do 25 milijonov evrov, odvisno od tega, ali bodo zgrajeni tudi zadrževalniki v Savinjski dolini. »Sliši se veliko, toda podpisan operativni program med Evropsko unijo in Slovenijo je za to rezerviral 74 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz kohezijskega sklada v tej finančni perspektivi. Če bo država prepoznala, da lahko s temi ukrepi zaščitimo Celje, izpeljemo protipoplavne ukrepe, in če bomo uspeh s kandidaturo, je lahko vsaj najnujnejše zgrajeno v dveh, treh letih,« je optimističen Kramer. Svetniki so se večinoma strinjali s pripravljeno idejno zasnovo, na predlog svetnika Jožeta Bučerja pa sklep dopolnili še z nalogo, da se do februarja izdela terminski in finančno opredeljen načrt del, pa tudi to, da naj občina vendar že zaposli strokovnjaka, ki bo nekakšen skrbnik nad izvajanjem vseh načrtovanih dejavnosti. Predvsem pa bo, so menih svetniki, potreben močan pritisk na državo, da bo slednjič le izdelala državni lokacijski načrt za porečje Savinje, ki predvideva gradnjo suhih zadrževalnikov vode. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GK Če bo Celje uresničilo načrt protipoplavne zaščite mesta, se slike, kot smo jih videli ob zadnji poplavi, ne bi smele več ponavljati. NAJ VOSCILNICA Dober odziv za akcijo Za 11. akcijo naj voščilnice smo do 20. decembra dobili že osemnajst pošiljk, v katerih je bilo 69 iz različnih materialov ročno izdelanih božično-novoletnih voščilnic. Ker vsako leto dobimo največ voščilnic zadnje dni decembra, lahko upravičeno pričakujemo, da bo tudi letos odziv zelo dober in konkurenca v posameznih kategorijah za lepe nagrade huda. Doslej so največ voščilnic poslali iz Varstveno-de-lovnega centra Šentjur, ki vse od začetka redno sodeluje v naši akciji in tudi osvaja nagrade. Njihove enote v Šmarju pri Jelšah, Slovenskih Konjicah in Šentjurju so poslale 31 voščilnic. Obsežno po- šiljko smo dobili tudi iz Vars-tveno-delovnega centra MUC v Braslovčah, ki nam je poslal enajst voščilnic. Med ostalimi so posamezniki, družine in šole, žal pa vsaj zaenkrat pogrešamo še vrtce, ki so znani po najbolj domiselnih voščilnicah, ter zavode in domove starejših. Vsaj zaenkrat se še niso odzvali tudi mnogi, ki so bih na zadnjih natečajih zelo uspešni in nagrajeni. Voščilnice bomo sprejemali do 31. decembra - oddate jih lahko osebno v oglasno-naročniškem oddelku naše medijske hiše ali po pošti (Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje). Januarja bo v galeriji Piros Jožeta Žlausa v Globočah pri Vojniku pregled vseh voščilnic in razdelitev nagrad v kategorijah posamezniki, vrtci, osnovne in srednje šole, družine, zavodi in domovi, podelili pa bomo tudi posebno nagrado za kolekcijo oziroma najboljšo voščilnico ter učinkovito besedilo. Nagrade bomo podelili na prireditvi, ki jo bomo v drugi polovici januarja pripravili s pokroviteljem Občino Vojnik. Z akcijo želimo spodbujati ljudi, da bi se v dolgih zimskih večerih sami lotili izdelave voščilnic. S tem preizkusijo svoje »umetniške« ustvarjalne ambicije ter razveselijo tistega, ki voščilnico dobi. Morda boste za izviren izdelek tudi nagrajeni v naši akciji. TV Dokument razvoja in življenja Občine Celje, Dobrna, Štore in Vojnik so dobile nov dokument razvoja. Podjetje Fit media je namreč včeraj izdalo že deseti letopis z več kot 450 stranmi, v katerem so predstavljeni vsi pomembnejši dogodki v minulem letu ter dogajanja na posameznih področjih življenja in ustvarjanja v teh občinah. Kot je razvidno iz obsežne deseüetne kronike, so se v vseh štirih občinah na praktično vseh področjih zgodili veliki premiki v razvoju. Število brezposelnih se je v zadnjem desetletju bistveno zmanjšalo, število delovnih mest se je povečalo vsaj za 3.000 oziroma za 16 odstotkov, na področju šolstva smo dobili nove srednješolske in visokošolske programe, tektonski premiki so se v Celju zgodili na področju športne infrastrukture, Celje je postalo ekološko osveščeno mesto ... Ob tovrstnih vzpodbudnih podatkih novi letopis tudi ves čas opozarja na razvojne možnosti, ki so še neizkoriščene. Tako se vse štiri občine še vedno soočajo s težavami, kot so poplave, demografski trendi, ki so značilni za vso Evropo (upadanje rojstev, staranje prebivalstva) ... V jubilejnem letopisu ob stalnih rubrikah, kot so kronika, občine, država, družba, gospodarstvo, vzgoja in izobraževanje, mladi, kultura, šport, zdravstvo, sociala, okolje in prostor, turizem, mediji, verske skupnosti in obrazi, najdemo tudi pogled na prihodnost. V rubriki Celjski jutri so zbrana mnenja nekaterih Celjanov, ki so prispevali svoj pogled na prihodnjih deset let. Prvi letopis je Fit media izdala in založila leta 1998, najprej samo za Mestno občino Celje, že naslednje leto pa tudi za Dobrno, Štore in Vojnik. Do danes se je nabralo več kot 4.000 strani informacij, podatkov, analiz in prikazov razmeroma dinamičnega razvoja vseh ključnih področij življenja v celjskem prostoru. BOJANA AVGUŠTINČIČ Nagrada Fužirjevi Za delo na področju socialnega varstva je najvišjo nagrado za življenjsko delo prejela mag. Jelka Fu-žir, ki je dolga leta vodila velenjski center za socialno delo. Fužirjeva prihaja iz Radegunde, socialno varstvena dejavnost pa je bila njena delovna stalnica vse do upokojitve v letu 2006. Med njenimi največjimi dosežki navajajo delo s skupinami starih za samopomoč, razvijanje prostovoljstva in skupinskega dela ter ustvarjanje pogojev za strokovno pomoč otrokom in mladostnikom s težavami v odraščanju. Fužirjeva je posegla na številna področja socialno varstvene dejavnosti, s svojimi aktivnostmi pa je prispevala k utrjevanju človekovih pravic in k spreminjanju miselnosti ljudi. US Smo srednje veliko gradbeno podjetje s 60-letno tradicijo. Razpisujemo štipendijo za: - šolanje na Fakulteti za gradbeništvo -program UNI Gradbeništvo od prvega letnika do zaključka rednega izobraževanja. Vaše ponudbe pričakujemo v roku 8 dni od objave tega oglasa na naslov: GRADIŠ, gradbeno podjetje Celje, d.d., Bukovžlak 71, 3000 Celje. meovma Conrad Electronic Vodnikova 6, Celje Tel: 03/491-25-50 conrad@edicom.si ELEKTRONIKA, TEHNIKA, TELEFONIJA, GSM, NAROČNINE, RAČUNALNIŠTVO, VIDEO-AUDIO IZDELKI, PRAZNIČNA DARILA Izšel je novi katalog 2008. St. 101 - 21. december 2007 6 »ARSTVO C cetis »Za dva pršuta bo žeta Božićnice le v narekovajih - Zneski od 20 do 550 evrov Večina podjetij s Celjskega bo v teh dneh zaposlenim izplačala tako imenovano božićnico, ki se bo gibala od 20 do 550 evrov. Vendar pa ta božićnica ni prava božićnica, ampak gre v večini primerov za poračun drugih prejemkov, ki jih delodajalci med letom niso izplačevali ali so jih plačevali manj, kot bi morali. Razlog za to je v zakonodaji, saj božićnica ni razbremenjena davkov in prispevkov. Ravno zato tudi delodajalci ob našem vprašanju, koliko bodo delavci prejeli božićnice, niso bili najbolj zadovoljni. »Ne vemo še natančno, ampak za dva pršuta bo že, tam nekje okoli 200 do 250 evrov bruto,« je povedal direktor Emo Orodjarne Stanko Stepišnik. Pri Tušu so nas vzeli še manj resno ter so samo potrdili, da božićnica ter darila za otroke zaposlenih bodo, ne pa tudi zneskov. Bolj konkretni so bili v Gorenju, kjer so ravno včeraj izplačali darilo delodajalca v enakem znesku za vse delavce, »izplačali pa bomo tudi še odprte letošnje obveznosti do zaposlenih, izhajajoče iz določil kolektivne pogodbe in v skladu z dogovori s sindikati. Ta del je odvisen od števila rednih delovnih dni, opravljenih v letu 2007, neto znesek pa je ugotovljen in izplačan na podlagi povpreč- ne stopnje dohodnine posameznega delavca. Višina izplačanih prejemkov bo znašala v povprečju 455 evrov neto,« je pojasnila vodja odnosov z mediji Uršula Menih Doki. Iz zadnjega odgovora je razvidno, da v opisanih primerih ne gre za prave božićnice ali trinajste plače. »Težko je namreč govoriti o terminu božićnica, saj gre pretežno za sredstva poračuna materialnih stroškov, saj se minister za finance v primeru, da bi podjetja rad izplačala božićnico, noče odreči davčnim dajatvam, kar je za državo, ki temelji na krščanskih vrednotah, prav tragikomično,« pojasnjuje sekre- tar območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Celje Srečko Čater. Po podatkih sindikata bo večina podjetij prejela neke vrste božićnico ob koncu leta, ki bodo delno izplačana tudi v bonih ah kakšnih drugih materialnih oblikah, gibala pa se bo od 20 do 550 evrov neto. V bivših podjetij Železarne Štore bodo prejeli okoli 500 evrov neto, v šentjurskem Alposu 300, v Unior-ju 340, v Emo ETT od 20 do 50 evrov, delavci v živilsko-predelovalni industriji pa naj bi povprečno prejeli 500 evrov božićnice, pri čemer bo polovica izplačana v bonih. ROZMARI PETEK Klasje stavi na zdrav kruh Po nekaj letih zatišja je svoje delo in načrte javnosti spet predstavilo celjsko Klasje. Razloga sta vsaj dva - podjetje bo v kratkem na trg poslalo kar devet brez-glutenskih izdelkov, s katerimi se želi proslaviti zlasti na tujih trgih, prihodnji mesec pa bo v Celju, v bivši pekarni Mlakar, odprlo prvo eko pekarno v Sloveniji- Predsednica uprave Dragica Murko je povedala, da se je Klasje po krizi, ki je trajala kar nekaj časa (in ob kateri so mnogi podjetje že videli med »pokojnimi«), spet postavilo na noge. »Tako po finančni kot tehnološki plati smo narediti veliko. Vso pekarsko dejavnost smo združili v Celju in jo posodobili. Povečali smo proizvodnjo nekaterih izdelkov in prepoloviti mlinarstvo, zdaj pa smo tik pred tem, da na trg pošljemo brezglutenske izdelke, ki smo jih združili pod blagovno znamko Feliks. Zanje že imamo naročila iz Velike Britanije, Italije in nemško govorečih evropskih držav. Računamo, da bomo s temi izdelki, ki niso namenjeni le ljudem s celiakijo, ampak tudi tistim, ki se želijo prehranjevati zdravo, v prihodnjih letih ustvariti kar precejšen del naših prihodkov,« je povedala Murkova. V Klasju so letos v posodobitev proizvodnje vložiti 700 tisoč evrov. Kar nekaj denarja je šlo tudi za ureditev eko pekarne Mlakar, za katero bodo v kratkem pridobili vse potrebne certifikate, tako da se bodo lahko pohvalili s prvo tovrstno pekarno v Sloveniji. V njej bodo pekli pet vrst eko kruha in tri vrste eko peciva. Da gre Klasju na bolje, pričajo tudi letošnji poslovni rezultati. Po prvih ocenah bodo imeti malo več kot 13,3 milijona evrov prihodkov od prodaje in 74 tisoč evrov čistega dobička. Dragica Murko za prihodnje leto napoveduje še višjo rast, Klasje so v zadnjih letih mnogi povezovali z Žitom in Mlinotestom, vendar Dragica Murko pravi, da gre le za govorice. Največji lastnik podjetja so še vedno Ptujske pekarne. zlasti dobička, ki naj bi ga zvišati kar za 76 odstotkov. Po letih odpuščanja delavcev naj bi začeti spet zaposlovati, vendar predvsem ljudi s tehnološkim znanjem. Prihodnje leto načrtujejo tudi širitev maloprodajne mreže. Med prvimi bodo odprti novo prodajalno v Laškem. JANJA INTIHAR ; T4 // /■lß\VMt W > 'jjffi ENERGETIKA;CEL javno podjetje. d.o.o. .1. rac Veliko sreče i n lepili soh| naj vam prinese božični dan in novo leto naj zaživi radosti polno brez solza in skrbi. St. 101-21. december 2007 AS z zavidljivo rastjo Celjska enota zavarovalnice Adriatic Slovenice bo leto zaključila s 25 milijoni evrov premij ali tri milijone več kot lani, kar predstavlja 10 odstotkov premij celotne zavarovalnice. Prihodnje leto nameravajo tržni delež z 20 dvigniti na 25 odstotkov, premije pa povečati za dva milijona evrov. »Celjska poslovna enota je kljub nekaterim večjim škodnim dogodkom uspešno poslovala, kajti kot zavarovalnica, ki dolgoročno skrbi za pravo varnost, imamo večje škodne dogodke pozavarovane, tako da na ta način pokrijemo velik del škode, ki nastaja,« je poslovanje opisal direktor poslovne enote Celje Marjan Krajne. Vrednost izplačanih odškodnin in zavarovalnin je znašala 17 milijonov evrov, od tega so oškodovancem septembrske ujme izplačali 2 milijona evrov. Z osemdeset zaposlenimi ter 50 sodelavci so ozemlje od Velenja do Zasavja pokrili 20-odstotno, prihodnje leto želijo tržni delež povečati na četrtino. Zaposleni Adriatic Slovenice so letos za najbolj prizadete v zadnji ujmi zbrali 45 tisoč evrov, sama zavarovalnica pa letno za donacije okolju, v katerem deluje, nameni 55 tisoč evrov. V tem tednu so ček v vrednosti 5 tisoč evrov podarili Zdravstvenemu domu Hrastnik - ta bo denar porabil za nakup defilibratorja, nepogrešljive naprave pri reševanju nenadnega zastoja srca. . Zavarovalnica Adriatic Slovenica, ki je z združitvijo dveh zavarovalnic pred dvema letoma postala druga največja zavarovalnica, bo leto zaključila z 250 milijonov evri vplačanih premij, kar je v primerjavi s prejšnjim letom 9-odstotna rast. Največji delež, skoraj 60-odstoten, zasedajo premoženjska zavarovanja, sledijo zdravstvena zavarovanja, za 7 odstotkov pa je osebnih zavarovanj. ROZMARI PETEK ANKETA Davčna želi račune Davčna uprava je v prednovoletnem času poostrila nadzor pri prodajalcih blaga in storitev. Ugotavljajo namreč, da nekateri prodajalci blaga in storitev že plačanega davka ne prikažejo v davčnih obračunih. Enako se znajdejo tudi v primeru, ko kupec račun pusti na samem prodajnem mestu. Kako pogosto pa vi vzamete račun? Ivana Kruleč iz Celja: »Račun v trgovini vedno vzamem, ker si doma vodim knjigovodstvo, zato da vem, kam dam denar in da potem na koncu meseca nisem presenečena sama nad sabo. Nekaj časa račune hranim, nato jih zavržem. Če ne dobim računa, zanj vedno rečem in ga potem vedno tudi dobim. Če nakupujem na tržnici, pa res nisem pozorna na račun.« Miroslav Bahčič iz Celja: »Ponavadi vzamem račun. To storim zaradi lastne evidence in ker sem tako navajen. Če kupujem pri kakšni stojnici, pa ga ne vzamem, niti ne rečem zanj, če ga ne dobim. Kadar mi ga ne dajo v trgovini, pa ga zahtevam. Nato račune spravim za mesečno evidenco in za vsak primer, če je kaj narobe.« Franc Hrušovar iz Celja: »Računa ne vzamem vedno. Kadar ga vzamem pa ga obdržim, da ga pokažem ženi. Če ga ne dobim, zanj ne rečem vedno, odvisno od tega, kaj sem kupil. Če gre za manjše stvari, ga ne zahtevam, če so večje stvari, pa obvezno. Še posebej takrat, kadar račun potrebujem za garancijo. Na tržnici pa nikoli ne rečem za račun, saj ga tam niti ne bi dobil.« Fanika Johan iz Celja: »Kadar nakupujem, račun vedno vzamem, ker doma vse pregledam, da ne bi bilo kaj narobe. Še posebej, odkar imamo evre. Potem račune shranim in jih prepišem. Vsepovsod jih dobim, ne da bi morala kaj reči. Če ga ne bi vzela, bi ostal na blagajni, ampak prodajalka mi ga vedno ponudi.« KŠ ietUTI partner i najboljšim okusom 7 ZDjRAVILAO Širimo svojo dejavnost, zato vabimo medse poslovodjo in prodajalca ud1e 2 valik° zažetnic° oboroženim Družbe Poslovne skupine Sava: Sava, d.d. Savatech, d.o.o. z zunanjetrgovinsko mrežo Sava-GTI, d.o.o. Sava Rol, d.o.o. Sava IP, d.o.o. IP Nova, d.o.o. IP Nova A, d.o.o. Sava IPN, d.o.o. PC AG, d.o.o. Sava IMG, d.o.o. • Sava Nova, d.o.o. Sava Medical In storitve, d.o.o. Energetika Sava, d.o.o. | - Sava-Schäler, d.o.o. | Sava Hoteli Bled, d.o.o. | • Terme 3000, d.d. • Terme Radenci, d.o.o. Terme Ptuj, d.o.o. • Terme Lendava, d.d. roparjem Umirajočim moramo prisluhniti in narediti vse, da bodo do zadnjega dne živeli čim bolj kvalitetno, pravi Marija ZupanC Ko smo v laški občini poizvedovali, koga bi se zaradi njegovih plemenitih dejanj in posebnega čuta do sočloveka spodobilo predstaviti v rubriki Ljudje z veliko začetnico, smo ničko-liko pohvalnih besed slišali o Mariji Zupane iz Tevč, ki je že več kot deset let marljiva članica odbora RK Marija Gradec. Pri skrbi za tamkajšnje krajane so ji v pomoč tudi izkušnje, ki jih je dobila v društvu Hospic, kjer je sodelovala nekaj let. »Bilo je pred leti, ko mi je umrl oče,« se spominja Marija, »takrat sem spoznala, da se do umirajočega nisem znala zrelo obnašati, sram me je bilo, da bi me videl jokati. Smrti sem se bala, dokler nisem v časopisu prebrala članek o hospicu in se tudi sama včlanila v to društvo za pomoč umirajočim in njihovim bližnjim. Tu sem se ogromno naučila. Predvsem sem se naučila doživljati smrt kot nekaj naravnega.« Marija zdaj čuti posebno dolžnost, da obišče človeka, ki umira. Kot pravi, je treba narediti vse, da bi bolnik do zadnjega živel čim bolj kvalitetno. »Treba ga je znati predvsem dobro poslušati in tako spoznati, kakšne so njegove želje in potrebe. Nikoli ne moremo reči, da za bolnika ne moremo nič narediti. Ne moremo ga sicer pozdraviti, lahko pa mu drugače pomagamo,« je prepričana Marija, ki kot aktivistka pri Rdečem križu ne obiskuje le umirajočih. Pogosto se, kar tako, da jim polepša dan, ustavi V našem uredništvu se je doslej nabralo že 4.000 kuponov, samo ta teden pa smo prejeli kar 398 vaših glasov. Čeprav v naši akciji ne gre za klasično tekmovanje, smo veseli prav vseh kuponov. Še zlasti pa bi vas radi povabili, da nam predlagate nova imena, torej koga vse naj še predstavimo v naši rubriki. Prepričani smo namreč, da je med nami še zelo veliko ljudi, ki bi jih morali pisati z veliko začetnico. 1. Majda Makovšek 2. Cvetka Operčkal 3. Klavdija Brežmk . . •1 Branko Koštomai . 5. Sabina Kolar ... (>. Sonia Mastnak...... 7. Tomic«i Kordiš...... 8 Ivanka Tofant...... 9. Olga Žiildn .......... 10. Bngitd Muškotelc. . 920 glasov ............ 825 ............620 ............ 530 ............258 ..... I 56 .............I49 .............. 96 pri ostarelih in osamljenih. V času božično-novoletnih praznikov se skupaj z drugimi člani RK odpravi tudi v domove za ostarele, kjer z obiskom razveseli svoje krajane. Marija pa je tudi vedno pripravljena pomagati zbirati finančna sredstva za krajane, ki se znajdejo v takšnih ali drugačnih težavah. Človek namreč nikoli ne ve, kdaj bo tudi sam potreboval pomoč dobrih ljudi. Tega se Marija še kako dobro zaveda, saj je ravno pri zbiranju pomoči za druge tudi sama potrebovala pomoč. Ko je odhajala od hiše, je namreč tako nerodno stopila, da si je zvila gleženj in nemočna obležala na tleh ... Rop in druge prigode Čeprav je Marija članica RK dobrih deset let, se z ljudmi in njihovimi težavami srečuje že praktično celo življenje. Kot poštarica je morala storiti tudi kaj, kar sicer ni bila njena poklicna dolžnost. Spominja se Rom-kinje, ki je dobila pismo, a glej ga zlomka: dama ni znala brati, zato je prosila Marijo, naj ji prebere, kaj piše v njem. »Meni pa se je krep- Marija Zupane še posebej uživa v trenutkih, ko se lahko posveti svojima vnučkoma. V naročju pestuje dveinpolletnega Jerneja, ki mu očitno še ni do pojavljanja v medijih. ko zatikalo, saj ne razumem romskega jezika, zato sem bila pošteno okarana, kaj sploh počnem na pošti, če ne znam brati,« se spominja Marija. Da v sebi že od nekdaj nosi poseben čut do sočloveka, ljudje ponavadi začutijo že ob prvem snidenju z njo. »Nekoč je na pošto prišla gospa, očitno ganjena od pesmi, ki jo je malo prej slišala pri maši, in me prosila, ah mi jo lahko zapoje. Seveda sem privolila, čeprav mi je bilo strašno nerodno pred drugimi strankami. A sem hkrati čutila tudi zadoščenje, ker sem na ta način razveselila ženico,« pripoveduje komunikativna in marljiva babica dveh vnuč-kov, ki še sama komaj verjame, da jo je toliko v hlačah. Ko je še hodila v službo, je na pošti doživela rop, pri čemer ji je bilo kaj malo mar, da je bil nepridiprav oborožen. Enostavno se je pognala za njim, a ji je ropar pobegnil ... No, tudi to je dokaz, da se Marija loti slehernega dela. Sicer tudi njej, kot vsaki upokojenki, ponavadi vedno zmanjka časa, toda za svoje najbližje, za peko dobrot s priokusom tradicije in razna ročna dela si vedno zna utrgati proste trenutke. Pa seveda za svoje sokrajane tudi, ki jo resnično cenijo in spoštujejo kot človeka z veliko začetnico. BOJANA AVGUŠTINČIČ i(£)judje z veliko začetnico! Nagrajenec tedna, ki bo prejel majico Novega tednika, je Tomaž Pusar, Olešče 46, 3270 Laško. Št. 101 - 21. december 2007 NOVI TililK In kaj pravi o novih razmerah župan obmejne Občine Podčetrtek Peter Mišja: »Moram reči, da nekega posebnega strahu med občani ni. Na ta režim smo navajeni od osamosvojitve, vsekakor pa je na meji zdaj več policistov. V občini imamo dvojne zapornice in tri mejne prehode, to je Podčetrtek, Miljano in Sedlarjevo. Tudi s hrvaško stranjo dobro sodelujemo, zato mislim, da posebnih težav ne bo.« Zapornica na ključ ter policijski avto prod mejo Evropske unije na mostičku čez Sotlo v vasi Trlično. Trličani so s sosednjo hrvaško vasjo Hromeč kar najtesneje povezani, vendar morajo zadnje čase k sosedom čez 2,5 kilometra oddaljen mejni prehod. Šengna se ne veselijo Ob Sotli so pričakali šengensko mejo z mešanimi občutki - K najbližjim sosedom čez oddaljen mejni prehod V hrvaških in delno slovenskih medijih so se v preteklih mesecih pojavile bombastične novice o rušenju mostov na Sotli. »Nič nismo rušili, most med Imenim in hrvaškim Bratkovcem se je zaradi dotrajanosti zrušil kar sam. Imamo tudi nekaj dvo-lastnikov, tako da je prišlo do postavitve zapornice, ki jo je mogoče odpreti s ključem. Fant s hrvaške strani prihaja k nam v šolo, tudi on je dobil ključ,« pravi Mišja. Z naše strani je dobil ključ poslanec Marjan Drofenik iz Imenega. Najbolj nezaupljivi so v Termah Olimia, ki dajejo kruh najširši okolici na obeh straneh meje. »Tega me je strah, vsako življenje, ki je ob meji, ki je trdna, je težko,« pravi Zdravko Počivalšek, direktor term, ki so tik ob mejni črti s Hrvaško. »Meje se tako na oko sicer ne bo videlo, onemogočeno prehajanje pa bo lahko delalo težave tako našim zaposlenim kot gostom,« dodaja direktor, ki upa, da bo postopanje policistov takšno, da ne bo imelo za posledico slabe volje gostov. Na obeh straneh meje pri Podčetrtku je skupna Turistična cona Sotla - dohna izvirov zdravja, kamor lahko odidejo gostje Term Olimia čez manjši mejni prehod tik pod termami. Od danes naprej in tudi v prihodnjih letih naj ne bi bilo tam nič drugače. Primer zase Med štirimi obsoteljskimi občinami, ki so ob meji s Hrvaško, so s hrvaško stranjo najbolj povezani v občini Rogatec. Po osamosvojitvi so morali številni občani v naseljih Rogatec ter Trhčno pri Dobovcu (ki sta na slovenskem ozemlju) od doma po cestah, ki so bile speljane tako, da so morali prečkati mejni prehod. Slovenija je zanje v preteklih letih zgradila obvozni cesti, ki potekata tako, da se mejnima prehodoma izogneta. V občini Rogatec je tudi največji mejni prehod v naši regiji, to je Dobovec, kjer so ponavadi dolge kolone tovornjakov. Nove objekte mejnega prehoda so uradno odprli včeraj, tik pred zdajci. »Ministrstvo za javno upravo je izvedlo tudi vse druge predvidene ukrepe glede šengen-ske meje. Tako je prišlo tudi do postavitve zapornic, kjer lahko prehajajo dvolastniki. Če je kdo dvolastnik, lahko prečka mejo s ključem zapornice,« poudarja rogaški župan Martin Mikolič, ki je tudi poslanec. Obiskali smo tudi krajevno skupnost Dobovec pri Rogatcu, kjer so ljudje najširše povezani s sosedi na hrvaški strani, saj je v tem kraju kar polovica mešanih, sloven-sko-hrvaških zakonov (pri čemer preseneča, da je tam na zadnjih predsedniških volitvah na volišču zmagal kandidat Zmago Jelinčič). Bili smo tudi v vasi Trlično pri mejnem prehodu Dobovec, kjer šengensko mejo med vsemi kraji najbolj občutijo, vendar se najbolj jezijo na tovornjake. Obljubljena jim je izgradnja tretjega, odstavnega pasu za tovornjake, saj morajo zdaj voziti po nasprotnem voznem pasu ter se izpostavljati prometni nevarnosti. Župan Mikolič nam je povedal, da bo pas za tovornjake zgrajen spomladi skupaj s pločnikom in z javno razsvetljavo, pri čemer sodelujeta država in občina. V vasi Trlično so posebej prizadeti, ker zadnje leto ne morejo več naravnost do najbližjih hiš v hrvaški vasi Hromeč, kjer živijo njihovi sosedi, sorodniki in prijatelji. Na mostičku čez Sotlo, na tako imenovani zeleni meji, kjer zadnje čase ne smejo več čez, je noč in dan policist. Po novem je dostop v Hromeč le čez mejni prehod Dobovec, zato jih od sosedov zdaj loči 2,5-kilometrska razdalja. S Hromcem pa so posebej povezani, ker je v času skupne države tja vodila cesta izključno po slovenski strani, čez Trlično, nato pa so Hrvati za Hromčane zgradili novo cesto po svojem ozemlju. V Trličnem so torej posebne, težje lokalne razmere, drugod je lažje. Kljub vsemu življenje ob strogi šengenski meji zagotovo ni nikjer ravno privilegij. BRANE JERANKO ANKETA Mihael Prah iz obmejnega Trličnega: »Radi bi videli, da bi bilo nekoliko bolje kot zdaj, naj se odgovorni pogovorijo. Na hrvaški strani so naši sosedi, njihovi otroci hodijo k nam v šolo. Avtobusno postajališče je tu, naši sosedi pa morajo na drugo avtobusno postajališče, ki je 2,5 kilometra proč. Da bi vsaj otrokom iz Hromca pustili čez mejo. Kaj slabega lahko stori otrok?« Igor Bele iz Trličnega živi v hiši tik ob obmejnem mostu z zapornico, kjer vaščani meje ne smejo prečkati: »Ne, šengenske meje se ne bojim. Tako bo, kot je zdaj. Pogostejših policijskih kontrol osebno ne občutim, za druge vaščane pa ne vem. Pritožujejo se dvolastniki. Sicer pa se lahko pritožuješ, a niti ne veš, komu se naj. Iz tega, da bi dobili dvolastniki ključe, ne bo nič.« Nena Potočnik iz Trličnega: »Na začetku, po osamosvojitvi Slovenije, so bile težave zaradi pogostih policijskih kontrol, zdaj težav vsaj jaz nimam. Policisti prej domačinov še niso poznah, prišli so od drugod. Danes je drugače, policijske kontrole se mi ne zdijo pretirane. Šengna se ne bojim, bojim se edino gneče tovornjakov na mejnem prehodu Dobovec, kjer manjka odstavni pas.« V Obsotelju je danes uradno vzpostavljena šen-genska meja, kar pomeni za občane povečan nadzor na meji s sosednjo Hrvaško. Tamkajšnje prebivalstvo se strožjega režima na meji seveda ne veseli, sprejema ga kot nujno zlo. V preteklih dneh smo jih obiskali ter preverili razmere. Ljudje so se povečanega preverjanja, ki je v zadnjem času očem bolj skrito, delno navadili, nekateri se še pritožujejo. Problem je seveda širši. V posameznih krajih so ljudje na slovenski in hrvaški strani meje kar najtesneje sorodstveno in drugače povezani, ponekod so domačinom najbližje sosedi na hrvaški strani, s katerimi so vse do lani živeli brez težav pri prehajanju zelene državne meje. To je bilo sicer ilegalno, vendar so policisti zamižali na obe očesi. Sprijaznjeni Ponekod novih razmer skoraj ne čutijo, drugod je težje. »Šengenske meje se ne bojimo posebej, vsaj na našem koncu ne. Res pa je, da je vse bolj pod nadzorom, kar ima tako dobro kot slabo plat,« pravi Nada Vindar iz Sedlarjevega, predsednica KS Polje ob Sotli. Posameznike moti zanje pretiran policijski nadzor, po drugi strani ie res, da ob meji hišnih vlomov in podobnih kriminalnih dejanj tako rekoč ne poznajo. Turški tovornjakar, ki je čakal v koloni pred mejnim prehodom Dobovec, si je na sredini cestišča privoščil zasluženo malico. Trličani težko pričakujejo odstavni pas za tovornjake, ki jih ovirajo na poti v njihovo vas. '"4 ž| '11 fohjö Iff ti ®SSMS »tj rac St. 101 - 21. december 2007 V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali PETROVČE. Našo novinarko boste našli v pe-NAUI TEDNIK tek, 28. decembra, ob 9. uri v prostorih krajevne skup- »■"■■ 1 EBggglil_ nosti, kjer ji boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali pa ji predstavili problem. Če želite, da pridemo V vasem kfttJU tudi v vaš l®8)» nam pišite ali nas pokličite! Po tej cesti, ki jo vleče plaz, se vsak dan z avtobusom pelje 35 šolarjev. Znani le po problemih Bezina se počuti zapostavljeno - Kaj bodo naredili z onesnaženo vodo? Se spominjate risane serije, v kateri je v glavni vlogi nastopal črn piščanček, pokrit z jajčno lupino? Seveda, to je bil Kalimero s svojim slavnim izrekom: »To je krivica!« Podobno kot priljubljen risani junak se vse prepogosto počutijo krajani konjiške KS Bezina. O njih namreč seže glas v deveto vas samo takrat, kadar gre kaj narobe. Pred desetletji je bilo prelitega veliko tiskarskega črnila o njihovih nesrečnih kokošjih farmah, iz katerih naj bi takrat strašno smrdelo. No, potem so jim hoteli vsiliti odlagališče odpadkov za celotno občino. Namera ni uspela, ker v stiski krajani znajo stopiti skupaj. Glas o Bezini se je širil po regiji tudi zaradi znanega nočnega gostinskega lokala (»Pri nas še gostilne propadejo,« stoično ugotavljajo danes). Pa veste, kdo je njihov najbolj znan krajan? Kristjan Kamenik. Vse to je že preteklost, a o Bezini še vedno ni nič lepe- ga. Zadnje informacije, ki so zaokrožile po Sloveniji, so namreč povezane z oporečno vodo v njihovem vaškem vodovodu Gračič-Bezi-na. Nerazumljeni »Želimo si urejeno okolje, v katerem bi se krajani dobro počutili in v njem radi živeli,« poudari osnovno željo sveta krajevne skupnosti predsednik Drago Alenc. Tako kot vsi ostali člani sveta je »nov«, izvoljen na zadnjih volitvah. »Zdaj šele razumemo, zakaj so prejšnji člani vodstva krajevne skupnosti obupali,« prikimavajo podpredsednik Robert Iršič, Marko Obrul, ki vodi vodovodni odbor, Miran Ferlin in Marjan Belina. Pričakovali so, da bodo delali z roko v roki z občino, da bodo v sodelovanju urejali ceste, sanirah plazove, gradili mostove ... Da bodo lahko pripeljali KS ob bok razvitim, kot so Tepanje, Draža vas ah Loče. A brez denarja ne gre. Za Drago Alenc ob največjem od treh rezervoarjev vode, tik pod cerkvijo sv. Barbare. naložbe ga ni bilo in ga še lep čas ne bo. Statistika naložb KS za zadnjih 13 let je skromna. V njej so zapisani zneski za sanacijo cest, enega od plazov in za pločnik, ki so ga skozi Be-zino naredili krajam sami. Letos so dobili del denarja za športno igrišče in pljunili v roke. Prihodnjo pomlad bodo uredili še razsvetljavo, že letos pa je igrišče postalo pomembno zbirališče mladih in malo manj mladih. »Zaradi varnosti otrok je nujna ureditev avtobusne postaje v Bezini. Avtobus in otroci stojijo kar na cesti. Dali smo že narediti projekt, zdaj pa smo izvedeli, da nam ga občina ne bo plačala,« ne razume Drago Alenc. Ampak občina plača samo tisto, kar je vnaprej odobrila, tako je to. So vsega krive rože? Verjeli ah ne, med KS in občino so najprej stopile rože. V kraju imajo vrtnarijo in še preden so izvedeli za novo občinsko politiko, ki je ukinila brezplačno razdeljevanje cvetja, so za svoj kraj naročili rože. »Komaj smo prevzeli vodenje in ni se nam zdelo prav, da nekaj, kar so ljudje imeli vsa pretekla leta, ukinemo. Za nameček smo pridobili tudi dortator-ja,« opisuje Alenc. »Cena je simbolična, gesta pa lepa,« se strinja Robert Iršič, vsi pa dodajo, da bodo rože delih še naprej - dokler bodo to njihovi krajani želeli. Potem je prišla še gradnja treh stanovanjskih blokov v spodnji Bezini. Krajani so ji sprva odločno nasprotovali, ker je bilo izdano gradbeno dovoljenje za turistični objekt, potem so popustili. Da niso na isti valovni dolžini z občino, so jih še naj- Z leve: Miran Ferlin, Marjan Belina in Robert Iršič, zadaj Marko Obrul in Drago Alenc bolj prepričali dogodki, povezani z vodo. Čigav bo vodovod? Lokalni vodovod Gračič-Bezina so krajani sami zgradili pred tremi desetletji, ves čas ga tudi vzdržujejo. Nanj je priključenih 550 uporabnikov iz treh občin. Napaja se iz treh zajetij v Zlakovi, sredi pohorskih gozdov in pašnikov. S prostim padom voda priteče v tri rezervoarje. V vseh teh zajetjih in rezervoarjih so odkrili prekoračene vrednosti herbicida desetil atrazina. To je okvir zgodbe, ki ima vedno več zapletov. Zanimivo, saj si tako občina s svojim javnim ko-munalnimpodjetjem kot vodovodni odbor prizadevata, da bi bilo vse v skladu z zakonodajo in da bi krajani pili neoporečno vodo. Po pripovedovanju krajevnih funkcionarjev se zapleta že večji del leta. Vodovodni odbor je vedel, da je v vodi preveč desetil atrazina, in je začel pripravljati sanacijo. »Potem je občina sama naro- čila dodatne analize in z njimi alarmantno seznanila javnost. To smo hoteli sami narediti. Realno, brez strašenja krajanov,« pravi Marko Obrul. »Onesnaženje težko razumemo, saj so izviri sredi gozda, voda pa je bila v preteklosti vedno odlična. Od kod prihaja v sistem že davno prepovedan herbicid, je treba še ugotoviti. Pogovarjamo se z okoliškimi kmeti in vsemi drugimi, ki bi lahko kaj vedeli, hkrati pa iščemo najprimernejši način čiščenja vode. Si- Pričakovali so, da bo občina bolj odprtih rok vsaj za najnujnejše, za sanacijo plazu, na primer, saj se po cesti, ki jo je prizadel plaz, s šolskim avtobusom vsak dan pelje 35 otrok. Ali za oba potrebna mostova. Enega je porušilo zadnje neurje, drugega ob vsakem večjem deževju zalije in cesta na Vešenik in naprej v Gabrovnik postane neprevozna. cer pa panike med ljudmi ni bilo, vodo še naprej pijejo.« Vodovodni odbor je že maja sprejel program za celovito rešitev problema, ki bi ga uresničili v letu dni. No, potem se je začelo dogajati. Odločili bodo krajani Kdo priliva olje na ogenj, kdo nima pojma ... Krajani ah »občina, ki noče razumeti?« To ne bo več pomembno. Vodstvo KS se je namreč v ponedeljek odločilo za modro potezo. Na izredni seji se je z vodovodnim odborom odločilo, da 5. januarja skliče zbor krajanov, na katerega bo povabilo tudi župana Mirana Gorinška, člane občinskega sveta in uporabnike vode iz vodovodnega sistema Bezina-Gračič iz občin Zreče in Op-lotnica. Odločili se bodo, ah bo vodovodni sistem še naprej ostal njihov ah pa ga bodo oddali v upravljanje JKP Slovenske Konjice. Odločitev krajanovbo zavezujoča za vodovodni odbor Bezina-Gra-čič, so poudarili. MILENA B. POKLIČ Kar so dobili od ohčine, so s svojim delom oplemenitili tudi pri zadnji pridobitvi, športnem igrišču. Nekoč v prihodnosti bodo morda ob njem zgradili nov dom krajanov. Optimistično, saj še za obnovo starega ni denarja. Kalimero? Da ne bi mislih, da samo v Bezini čutijo, da se jim godi krivica. Menda je ni krajevne skupnosti, ki bi bila zadovoljna z denarjem, ki ji ga namenijo za naložbe. Konjiški svetniki so predvčerajšnjim sprejeli nov odlok o financiranju KS, v katerem so prvič oblikovah kriterije, po katerih bodo delih denar v prihodnje. Tako da bodo povsod vnaprej vedeli, koliko bodo dobili. Pa niso zadovoljne ne velike ne male KS. Prav je tako, saj to pomeni, da hočejo naprej. Tako kot v Bezini. Št. 101 - 21. december 2007 10 ITERVJU Dišalo je po domačnosti Praznični pogovor z dr. Marjanom Turnškom, Celjanom, sicer škofom v Murski Soboti in da se znajo tudi odpovedati nečemu. Ob vseh razsvetljenih izložbah se pričakovanje otrok stopnjuje in je prav, da se zna reči ne tistemu, kar ni dobro in nujno potrebno. Ob tem bi rad poudaril tudi to: obdarovanje je dobro in primerno in je prav, da obstaja, kar pomeni, da smo po- Mesto prazničnega pogovora ni bila škofova rojstna domačija na Ostrožnem niti njegovo škofovsko mesto v Murski Soboti, ampak prostori doma ob cerkvi sv. Jožefa v Celju. December je čas, ko je škof Marjan Turn-šek še bolj zaseden kot ostale dneve, zato sva izkoristila trenutek ob prihodu v Celje in čas do začetka njegovega predavanja. Kako se vsako leto pripravljate na advent in božične praznike? To je velik, pravzaprav osrednji praznik v krščanstvu. Pripravljati se začnemo že v adventu, ki pomeni pričakovanje notranje bližine Boga. Kmalu začnem razmišljati o voščilu, ki ga bom vernikom izrekel ob prazniku. To je poseben nagovor, ki zahteva veliko zbranosti in pre-mišljenosti. Od ene do druge adventne nedelje pričakujemo, da se bo nekaj zgodilo, kar bo vplivalo na naše odnose. Pripravljamo se na okrasitev cerkvenih in domačih prostorov ter postavitev jaslic. Kako nas žeh Bog letos nagovoriti ob prazniku, to mi je kot škofu največji izziv. Sicer pa mora biti praznovanje lepo in duhovno bogato. Vaš dom je na Ostrožnem, kjer ste tudi preživljali otroštvo in mladost. Zavr-tiva kolo časa in nam predstavite, kako ste se takrat doma pripravljali na božič. Ta čas je bil pri nas vedno zelo družinsko obarvan in z lepimi občutki. Že v začetku adventa smo odšli v gozd po mah za jaslice, da nas ne bi prehitel sneg. Bilo nas je kar nekaj otrok, ki smo vsak na svoj način oblikovah predmete za jaslice. Doma smo imeli sorazmerno velike jaslice, ki smo jih uredili v kotu sobe. Vsako leto smo poiskali kakšen nov štor in ga preoblikovali v hlevček. Ob jaslicah smo postavili smrečico. Na božični večer smo se zbrali v sobi s pečjo, hiši, kot smo rekli. To so bih zelo pomembni dolgi večeri, ki so nas ustvarjali kot družino. To so bili večeri, ki so bih polni intimne bližine tako staršev kot otrok. Šele danes se zavedam bogastva tistih prazničnih večerov. In vsi naslednji dnevi so bili pomembni, ker so nas ustvarjali kot družino, plemenitih so naše odnose. Marsikdaj smo večer obogatili s kakšno pesmijo, še posebej na sveti večer preden smo odšh k polnočnici. Posebno doživetje je bila hoja od doma do Celja k polnočnici. Lep je bil tisti občutek, da smo bih sredi noči skupaj, kar nam sicer ni bilo dano vsak dan. V družinsko in cerkveno pripravo je sodilo tudi to, da smo v času pred božičem ob večerih doma več molili. Opravili smo tudi ad-ventno spoved, kar nas je še bolj prečistilo ne samo za stik z Bogom, ampak tudi za bolj jasne osebne stike. Po hiši je zadišalo po potici in drugih dobrotah, kar je bilo za nas otroke še posebej privlačno. Dobrot smo se dotaknili šele po prihodu od polnočnice v cerkvi sv. Danijela v Celju ali naslednji dan, ko je bil praznik. V hiši je resnično dišalo po domačnosti. Spomladi bo dve leti, odkar ste kot prvi škof prevzeli novoustanovljeno slovensko škofijo s sedežem v Murski Soboti. Prav gotovo kraje, ljudi in običaje v svoji škofiji že dobro poznate. So morda kakšne razlike v primerjavi z ostalimi območji Slovenije? Božič je univerzalen praznik in se po vsej Sloveniji praznuje podobno. Tlidi priprave na praznovanje so podobne. Seveda se v zadnjem času pojavljajo tudi nove oblike, zlasti žive jashce ali igre z uprizarjanjem svetopisemskih prizorov. V naši škofiji se je to uveljavilo kar v nekaj mestih, predvsem v Raz-križju. V Banovcih je vsa vas v znamenju jaslic, ki so postavljene pred vsako hišo. To so dobri poskusi, kako zbrati ljudi in jih nagovoriti s to bogato vsebino, ki ni samo folklora, ampak žeh biti tudi vsakdanja resničnost. Želi biti nagovor sedanjemu človeku, da bi morda iz tiste plitvine, na katero ga zanese vsakdanjik, odplul bolj globoko, še zlasti v medsebojnih odnosih. Služba je skoraj ves dan in obveznosti so velike, tako da družina red-, ko pride skupaj. In zdi se mi primerno sporočilo za praznik: Ljudje, ustavite se! Vzemite si čas drug za drugega, vzemite si čas za kvaliteto življenja, saj je življenje vredno prav zaradi kvalitete, ne kvantitete. Če pogledamo, koliko zakonov se razbije in koliko družin zaradi tega trpi. Koliko ljudi umre zaradi agresivne vožnje! Vse to kaže na to, da je pomembno, da nekdo zakliče današnjemu človeku, da ni vredno tako živeti, ustavimo se. Gotovo je praznik Jezusovega rojstva takšen praznik. Bog si je vzel čas za človeka, zato je prav, da si človek vzame čas za sočloveka in Boga. V naši škofiji smo se pripravljali na božič. Tako po domovih kot tudi po župnijah in cerkvah so zelo razširjene jashce, ki jih otroci radi hodijo gledat. Ta slika jaslic se mi zdi za otroke različnih starosti zelo zgovorna in po- membna. Vemo, da je človek bolj človek slike kot besede. Te hitro pozabimo, slika ostane. In če slike ohranimo v notranjosti, lahko z njimi živimo tudi kasneje. Sestavni del decembrskih praznikov je tudi obdarovanje. Kaj menite o tem? Skrbi me, da se starši ubadajo s tem, kako otroku kupiti vse, kar si želi. Se mi zdi, da to ni cilj in da verjetno ni vedno smiselno, da starši ugodijo vsaki želji. Skrbi me seveda tisti del ljudi, staršev in družin, ki ne morejo otrokom kupiti vsega, kar bi zares potrebovali. V takih primerih bi lahko starši uporabili priložnost, ki jo imajo za vzgojo jih otrok tudi s tem, da jih navadijo česa trpkega, težkega zimo drug drugega in temu namenimo obdarovanje. Seveda ni najbolje, da darove vedno sami kupimo in jih ocenjujemo po denarni vrednosti. Ravno ob takih praznikih, kot je božič, se mi zdi, da je zelo dobro, da se znamo obdarovati s stvarmi, ki jih sami naredimo. Tüdi voščilnice. Morda niso tako popolne kot tiste, ki jih kupimo, vendar so veliko več vredne. Prav tako bi rad povabil vse, da se ne ustavijo samo pri darovih. Ti naj bodo samo priložnost za globlje medsebojne stike in odnose. Ni cilj obdarovanja, da izročimo samo darilo, ampak predvsem, da sami postanemo darilo drugemu. Naredimo letos to obdarovanje bolj smiselno in lepo, bolj polno s čisto človeškega vidika. Če bomo ravnali tako, bodo tudi te stvari, ki jih bomo podarili drug dru- gemu, imele večji pomen. Rad bi vas opozoril: ni problem pomanjkanja osnovnih dobrin, problem je v šibkih medsebojnih odnosih in te si na svoj način podarimo. Slovenci smo lani dobili tri nove škofije: novomeško ter celjsko in mursko-soboško. Žal slednjo, ki jo vodite, bolj slabo poznamo. Sprejmite vabilo: pridite in nas spoznajte. Slovenija je res majhna, vendar tako lepa, da je ne moremo primerjati z nobeno drugo pokrajino na svetu. Naša škofija ima vehko slovenskih lepot: od gričevnate pokrajine v Prle-kiji in na Goričkem do panonske ravnice, ki se razprostira proti Madžarski in naprej. Vsaka pokrajina ima svoje lepote in svoj čar. Imamo tri Marijina svetišča: romarsko v Turnišču, pri Gradu na Goričkem in v Apačah. Naša stolna cerkev v Murski Soboti ima izjemen prezbi-terij iz 12. stoletja. Pohvalimo se s Plečnikovo mojstrovino v Bogojini in z njegovim sodelovanjem pri povečanju stare Marijine cerkve pri Gradu. Zanimiva je Martinova cerkev v Martijancih s svetim pismom v slikah, da so ga razumeli tudi tisti, ki 52-letni dr. Marjan Turnšek, prvi škof mur-skosoboške škofije, je po rodu iz Celja, kjer je ma-turiral na gimnaziji in se vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani. Podiplomski študij je nadaljeval v Rimu na Papeš-ki univerzi Gregoriana in ga leta 1990 končal z doktorsko disertacijo. Od leta 1990 dalje je kot znanstveni sodelavec na Kongregaciji za zadeve svetnikov sodeloval pri pripravi beatifikacije Antona Martina Slomška. Od leta 1990 kot profesor deluje na Teološki fakulteti v Mariboru. Leta 1994 je bil imenovan za rektorja bogoslovnega semenišča v Mariboru, leta 1999 pa za kanonika tamkajšnjega stolnega kapitlja. niso znah brati. So pa še drugi kraji in zanimivosti, kjer bi se lahko ustavili. Znani ste kot velik poznavalec življenja in dela blaženega škofa Antona Martina Slomška. Imate kakšen nov podatek, ki bi zagotovil, da bi škof Slomšek postal svetnik? Ljudje se sorazmerno vehko zatekajo k Slomšku, tudi k njegovemu grobu v Mariboru in v njegov rojstni kraj na Ponikvo. Upam, da se bo v doglednem času zgodil kakšen dogodek, da ga bodo lahko začeli obravnavati kot čudež in ga bodo lahko predložili kongregaciji v Rimu ter v potrditev papežu. Kakšen je škof Marjan Turnšek takrat, ko ni v cerkvi ali pri drugem duhovniškem delu? Za kaj drugega je bolj malo časa. Malo se ukvarjam z rekreacijo, saj rad tečem. To je tudi potreba, če želim normalno opravljati zahtevno delo. Obiskujem prijatelje in domače ter še vedno predavam na Teološki fakulteti v Mariboru. Vabijo me tudi na druga predavanja. Ob strokovni berem tudi leposlovno literaturo. Pravkar sem prebral Rebulov roman Babilonska reka. Poskušam doživeti kaj kulturnega, čeprav mi zmanjkuje časa. In kakšno je vaše praznično sporočilo bralcem Novega tednika? Vse bi rad izročil prazniku, ki je pred nami. Bodite to, kar ste, in ne bežite od tega, kajti praznik božiča, ki ga bomo obhajali, je naš praznik. Želi biti praznik Boga z ljudmi in tudi ljudi z ljudmi. Poskušajte dati sebe v srečanja, ki jih boste imeli v teh prazničnih dneh. Sebe dajte tudi v darila, ki jih boste podarili. Darila naj ne bodo samo materialna, ampak naj bodo polna vas in vaše duše, da se bodo dobitniki tega še dolgo spominjali. Bog se je nekoč odločil, da želi biti človeku blizu. Zato vam iskreno čestitam in vam voščim, da bi te praznike doživeli kot praznike sreče, veselja, upanja, vedrega pogleda naprej, čeprav so morda okrog nas tudi bolečine in trpljenje. TONE VRABL Št. 101 - 21. december 2007 I REPORTAŽA 11 Marijine ekološke jaslice Na kmetiji, kjer živi Marija Plemenitaš, se dogajajo zanimive reči, srečuje se z rastlinami, s plodovi, sadovi, in ker ima umetniški čut, skuša v zimskem času, ko narava spi, narediti kaj lepega. Ko so luščili buč-nice, ji je prišlo na misel, da bi se oluščena semena dalo sestavljati, tako da bi nastale figurice. Najbolj so jo navdušile jaslice. Tako se je pred tremi leti lotila tega dela, pri čemer je že prej izdelovala jaslice iz storžkov. In ker so izdelane iz naravnih materialov, bi jim mirno rekli ekološke jaslice. Takšne iz bučnic in storžkov ima Marija Plemenitaš iz Dobja razstavljene v kartuziji v Jurkloštru v okviru letošnje razstave jaslic Društva ljubiteljev jaslic Slovenije. Da nastanejo takšne jaslice iz bučnih semen, ni malo dela. Seveda je treba biti potrpežljiv, a če idejo izpelješ do konca, je izdelek lep za oko. Marija ima to srečo, da ima pridne vnukinje, Vane-so. Julijo in Renejo Saro, ki bučnice rade luščijo, tudi jedo, le da morajo biti slane, medtem ko so tiste za jaslice naravno posušene. Ko so videle, kaj dela babica, so ji priskočile na pomoč. Lušče-nje bučnic mora biti natančno, da se ne poškodujejo, zato to opravilo ni enostavno, čeprav je za jaslice potrebnih nekaj pesti bučnic. Gre seveda za bučnice navadnih kmečkih buč, ki jih sicer upo- rabljajo za krmo živali. Poleg tega Marija uporablja še tršo podlago in seveda mah, ki ne sme manjkati pri klasičnih in bolj sodobnih jaslicah. Uporablja tudi lepilo, takšno, ki deluje v trenutku, in kakšno počasneje delujoče. Rada pokaže, kako jaslice nastajajo. »Ker so to naravni materiali, sem izbrala za podlago mah, za hlevček pa šef - tako rečemo olese-neli buči - včasih so jih uporabljali za steklenice za vino. V gozdu sem tudi nabrala lesne gobe, s katerimi obložim bučo, da izgleda kot prava votlina,« pripoveduje Marija in nadaljuje, da nabira tudi kapice od želodov, naj-raje ima tiste od hrasta cera, saj ima hrast dob gladke in gole. Tudi z bukovim žirom se da narediti lepe kapice. Za noge pri ovcah uporablja slamo. In se loti lepljenja bučnic. Delo napreduje počasi, a druga za drugo nastajajo figurice. Čas se ne meri v urah, temveč dnevih. Običajno začne ustvarjati zvečer, ko drugi zaspijo in vse utihne. Te jaslice so njen umetniški izraz in njena izpoved. Čas postane zelo relativna kategorija. Takšne umetnine nastajajo samo pod prsti tenkočutnega poznavalca narave, ki ve, kaj sodi skupaj. Poznati je treba različne materiale, ne gre, da bi človek zašel na travnik ali v gozd in v košaro zmetal vse, kar bi mu prišlo pod roke. Samo človek, ki živi v naravi in ki je tankočuten, ki kaj Marija z vnukinjami: (z leveJVanesa Centrih, Julija Šmid in Reneja vidi in ki zna opazovati, lahko ustvari kaj skladnega in lepega. In zakaj prav jaslice? »Ne le, da mi kot kristjanu pomenijo srečanje z rojstvom, pomenijo mi nežen spomin na otroštvo. Že kot otrok sem veliko ustvarjala. Konec petdesetih let prejšnjega stoletja sem izdelala ogromne jaslice po številu figuric - iz gline. Postavili smo jih otroci sami, kar na tla, tako so bile velike, porabili smo zelo veliko mahu in ostalih pripomočkov. Pogledat jih je prišel tudi naš ka-tehet, ki je pokleknil prednje in jih dolgo gledal, nato pa rekel, da česa tako lepega še ni videl. To je bil zame blažen občutek. Tega se vedno znova spominjam in zdi se mi, da me tista ustvarjalna sla ni nikoh zapustila. Zato še zdaj, v zrelih letih, skušam narediti kaj zanimivega. Ni mi bilo dano, da bi ustvarjanje postalo moj pokhc, čeprav sem si silno želela. Ustvarjam pa še vedno rada, za dušo,« pripove- Božična skrivnost v živo Žive jaslice, ki vsako leto privabijo vse več obiskovalcev, bodo tudi letos postavili v jami Pekel pri Šempetru. Organizatorji, člani TD Šempeter, so prireditev naslovih Božična skrivnost v jami Pekel. Žive jaslice bodo na ogled na božič in Štefanovo, torej 25. in 26. decembra, med 15. in 18. uro. Za najmlajše bo pripravljeno še posebno presenečenje na prireditvenem prostoru pred jamo. Na prireditvi bodo sodelovali KUD Grifon, učenci OŠ Šempeter, Vokalna skupina Jutro Župnije Žalec, Vokalno-instrumentalna skupina Dominik iz Žalca, citrarki Neli in Karmen Zidar Kos s Ponikve, Vokalna skupina Primule s Polzele, Ljudske pevke treh vasi iz Zaloga in lajnar Vlado Nunčič. Obiskovalci se bodo lahko okrepčali s kuhanim vinom, čajem in rogljičkom, organizatorji pa opozarjajo, da je zadnji vstop v jamo ob 17.30. Člani TD Rečica ob Savinji igrane prizore Kristusovega rojstva postavljajo v naravno okolje opuščenega kamnoloma v Dol-Suhi. Pred obiskovalci se odvrti celotna skrivnost svete noči. Letos bodo dogajanje obogatili člani terceta Habrovi fantje, ki bodo prepe- duje Marija, ki tudi piše. Njena knjiga o ljučlskem izročilu bo ugledala luč sveta v mesecu, dveh, pravi. Vmes, ko razlaga, so figurice narejene. Treba jih je le še pravilno postaviti. Tri ključne so že v hlevčku. Tja so ovčke tudi obrnjene, saj se vse dogaja tam. Marija jih previdno namešča in sproti kritično ocenjuje svoje početje; vidi se, da v delu uživa. In razmišlja na glas: »Mislim, da človek, ki se rodi z umetniško žilico, nikoli ne ne- ha ustvarjati. Vedno skuša najti material za ustvarjanje, naj bo še tako preprost. In to mu polepša življenje.« Takšne jaslice si je izmislila sama. Pravi, da imajo nekateri pomisleke, da bi božje rojstvo upodabljali iz bučnih semen. Vendar ima tudi na te odgovor: »Kot gradivo uporabljam semena, iz njih vzklije življenje. V vsakem semenu, v vsakem zrnu je prisoten Stvarnik, ki je ena sama ljubezen, zato ni nič ponižujočega, če narediš jaslice iz bučnic. Gre za moj umetniški izraz, izraz kozjanske duše, ki je predana naravi in v sodelovanju z njo lahko ustvarja tudi lepe stvari.« Za prihodnje leto Marija že snuje nove jaslice, za katere pove le to, da ne bodo iz semen. Ne vrtam vanjo, saj je treba potrpeti le 365 dni, spet priti naokrog in narejeno pogledati. BOŽA HEREK S hvaležnostjo za dar življenja in prijateljstva vali božične pesmi. Člani TD pripravljajo štiri »predstave«, in sicer v torek, 25., in v sredo, 26. decembra, ob 17. uri in ob 18.30. Tudi letos bodo, tokrat že četrtič, v Šmarju pri Jelšah pripravili žive jaslice. Te si boste na božični dan ob 17. uri lahko ogledali ob kapelicah Kalvarije. Začetek dogajanja bo na trgu pred kulturnim domom, kjer bodo v spremstvu božičnih pesmi Mladinskega mešanega pevskega zbora Amani župnije Šmarje pri Jelšah razglasili Jezusovo rojstvo. Z baklami osvetljeno pot med kapelicami bodo spremljali posamezni svetopisemski prizori, ki opisujejo Jezusovo rojstvo. Tudi cerkev sv. Roka na vrhu Kalvarije bo praznično osvetljena. US, AK, BS Prav posebne jaslice postavljajo na Lopati. Pri križu v bližini gasilskega doma bodo stale zunanje jaslice, ki jih posvečajo slovenski osamosvojitvi. Tudi zato bo blagoslov teh jaslic v nedeljo, 23. decembra, ob 14. uri, na dan obletnice osamosvojitvenega plebiscita. Božični čas je čas obdarovanja. Že pred božičem prinese darove sv. Miklavž, sledita mu Božiček in dedek Mraz. Otroci, majhni in veliki, imajo res srečo, da smo obdržali vse te dobre može, ki so včasih tekmovali in se spodrivali. Ti dobri možje so pravzaprav samo poštarji. Darila moramo kupiti sami in jih naprositi, da jih ponesejo tistim, katerim smo jih namenili. Tako se ta decembrski čas spreminja v čas nakupov in trgovci si manejo roke. Na račun ko-mercializacije božiča je bilo izrečenih že veliko pikrih Vse je odvisno od tega, kako gledamo na stvari. Obdarovanje je samo površina, ki se vidi. Odločilna pa sta namen in smisel, ki ga damo tem dejanjem. Pravi smisel ima darilo samo takrat, če želimo z njim izraziti hvaležnost, prijateljstvo ali solidarnost. Prvo in največje darilo smo sami sebi. Naše življenje je dar, saj si ga nismo zaslužili in tudi odslužili ga ne bomo. Dar so sposobnosti, s katerimi uspevamo v življenju, velik dar je zdravje, če ga imamo, nič manjši dar ni dobra vzgoja, ki nas usposablja za srečno in uspešno življenje. Posebno velik dar so soljudje, ki nas osrečujejo. Vseh teh darov Božična poslanica celjskega škofa dr. Antona Stresa se ne da kupiti, denar tu ne šteje. Pa so vendar to najpomembnejši darovi v našem jateljstvo, ki velja za vsa-življenju in jih uživamo vsak kega od nas. Želim vam je podaril nam samim, nas ima neskončno rad in je naš prijatelj. Na koncu nam je podaril tudi samega sebe. To je božično sporočilo in zaradi tega so angeli peli: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem...« Samo darujoča ljubezen ustvarja mir, ker ne pozna tekmovalnosti in zavisti. Sporoälo o miruje zato tako neločljivo vtkano v božično praznovanje. Zato vsakemu posebej, . ki berete te vrstice, želim za božične praznike, da bi doživeli'vso lepoto prijateljstva, dobrote in miru. Želim, da bi svoje življenje dojemali kot dar. To še posebej želim tistim, ki vam je te dni iz tega ali onega razloga hudo in vas teži breme življenja. Želim vam upanje in zaupanje, kajti božič nam z rojstvom Boga sporoča, da bo imelo zadnjo besedo v našem življenju božje pri- dan, ne samo ob praznikih. Zato se jih moramo vedno veseliti in biti zanje hvaležni. Vse je milost, se pravi nezaslužen dar. Kjer je dar, je tudi darovalec. Če ni dobrega in ljubečega srca, tudi daru ni. Dar je znamenje, da nas ima nekdo rad. Tudi tisti, ki nam je vse podaril, predvsem pa nas tako močno vero v zmago Božje in človeške dobrote, da zaupanje vanjo ne bo v vašem srcu noben dan prihajajočega novega leta zamrlo, ampak vas bo napolnjevalo z neizčrpno voljo in veseljem do življenja in prizadevanja za vse, kar je resnično, dobro in lepo. Št. 101 - 21. december 2007 12 IRTAŽA HOVI TEDNIK Kavšakova družina Družina, ki »paše« skupaj Pri Kavšakovih v Lokovici sta v ospredju družinsko življenje in glasba -Družina s sedmimi otroki V sobotnem popoldnevu, ki so ga snežinke že malce praznično obarvale, smo se ustavili pri Kavšakovih v Lokovici, tik ob cesti Vele-nje-Mozirje. Družina Andreje in Romana Kavšaka ima sedem otrok, starih od deset mesecev do osemnajst let. Tudi zato so med letošnjimi nagrajenci Slovenske konference SSK za najštevilčnejše družine. Andreja in Roman sta predstavljanje otrok začela z najmlajšo, desetmesečno Elizabeto Špelo. Starša povesta, da njeno ime pomeni število sedem, kar je število polnosti, pri čemer je nasploh zlat otrok, pri katerem od rojstva spijo tudi ponoči. Tudi o triletnem Ožbejčku, ki je ob našem prihodu sladko sanjal, je mamica Andreja govorila z ljubeznijo v glasu. Petletna Zala se veseh šole, pozna vse črke in številke, zna že tudi brati, česar se je mimogrede naučila ob svojih bratih in sestrah. Osemletni Ambrož, sicer Šolar v OŠ Šoštanj, je užival v zimskih radostih, čeprav je bilo ob našem obisku snega za bolj majhne kepe. Novo šolo v Šoštanju, peti razred osemletke, obiskuje tudi 11-letna Ajda. 16-letna Urša je dijakinja drugega letnika umetniške gimnazije v Velenju, smer glasba, med- EÜC tem ko se 18-letni Urban tudi v šoli ukvarja z računalniki. V ospredju glasba Dejavnosti otrok je kar malo težko našteti, saj se vsi starejši ukvarjajo z glasbo, medtem ko vsi sodelujejo pri pevskih zborih. Najstarejši Urban igra klarinet in harmoniko, obiskuje solopetje, igra v glasbeni skupini, aktivnosti pri skavtih pa je zaradi pomanjkanja časa malce opustil. Drugače je pri Urši, ki igra na orgle in klavir, prav tako obiskuje solopetje in poje v cerkvenem zboru. Urši se je pri skavtih pridružila Ajda, ki sicer igra violončelo. »Potem pač vadijo vsak v svojem kotu, kadar je potrebno,« je dodal Roman, otroci pa so povedali, da skupaj še niso zaigrali. Mogoče bo skupnim nastopom dajal takt Ambrož, ki igra na bobne. Otroci so bolj glasbeno usmerjeni po mamici, se je nasmejal ati. »Moji predniki so radi peli in očitno so otroci podedovali posluh,« je omenila Andreja, ki spodbuja družinsko petje. Kot vnuki Atel-šek namreč prepevajo na različnih prireditvah. Skupno je 19 vnukov, pojejo pa tisti, ki znajo govoriti. Sicer je Andreja domačinka iz Lokovi- ce. Roman prihaja iz Zavo-denj, oba pa sta ugotovila, da so vsi skupaj malce bolj umetniška družina. Seveda je tudi življenje staršev zapolnjeno z obveznostmi, ki jih imajo otroci. Za jutranji prevoz v šolo sicer poskrbi avtobus, toda popoldnevi so natrpani z gledanjem na uro. »Na srečo imam službo na terenu, tako da že dopoldne ali vmes postorim, kar je potrebno. Popoldne je namenjeno otrokom - praktično jih od 12. do 19. ure vozim sem in tja. Še sreča, da sta tako Šoštanj kot Velenje, kamor hodi nekaj otrok tudi v glasbeno šolo, relativno blizu,« je povedal Roman. Že 15 let dela pri Zavarovalnici Adriatic Slo-venica, v zadnjem času se ukvarja tudi s prepisi vozil, med drugim je svetnik v občini Šoštanj, tako da te kraje precej dobro pozna. »Najpomembneje se mi zdi, da sem se prilagodil družini. Seveda si vzamem tudi trenutek zase, za kakšen namizni tenis, vendar to ni tako v ospredju.« »Ne ukvarjamo se samo z glasbo,« je vmes povedala Ajda, ki hodi na gasilske vaje in vadi tudi košarko, medtem ko je Urban izprašan gasilec in že aktivno sodeluje v PGD Lokovica. Mlajši mini-strirajo, tudi šola pobere kar nekaj časa... Skratka, verjetno ob teh aktivnostih ostane otrokom bolj malo časa za recimo kakšne španske nadaljevanke. »Če se že kdo spravi pred televizijo, smo kar hudi, saj se raje pogovarjamo,« je malce v šah povedala Andreja in dodala, da pri njih ne poznajo zapiranja v sobe. »Je pa res, da se otroci naučijo skregati in tudi pobotati. Oboje se mi zdi pomembno: da znaš povedati in da povedano sprejmeš in se dogovoriš. Podobno kot v zakonu.« Družinsko življenje Da so otroci včasih bolj, včasih manj pridni, verjetno ni nič novega. To sta večkrat povedala Kavšakova, ki očitno z vzgojo in oliko pri otrocih nimata težav. »Otroci so kot odrasli, kdaj pa kdaj tudi poredni, vendar je vsak svet zase. Vsak je drugačen, a se mi zdi, da vsi bpaše-mcK skupaj,« je povedala Andreja in še enkrat ponovila znano: »Vse enako vzgajava, a si niso podobni, kaj šele enaki. Sicer sem vedno sanjarila, da bom imela veliko družino.« Čeprav mamino željo poznajo tudi otroci, so vsi s smehom pospremili Romanove besede, da »vseeno nisem mislil, da bo tako veli- ka, a je res, da sva se pogovarjala o veliko otrocih in jih tudi imava.« »Kar pustiva jim, da sami delajo. Že res, da jih večkrat spodbudiva, a ne zahtevava ne vem kakšnih rezultatov ali samih petič. Otroci vedo, da se učijo in delajo zase, nama se zdijo bolj pomembni medsebojni odnosi. Zato velikokrat posedimo skupaj oziroma kolikokrat se le da. Sploh ob koncih tedna je skupno kosilo skoraj obvezno, v adventnem času se tudi trudimo, da zvečer molimo skupaj,« sta omenila Kavšakova, ki široko srce izkazujeta tudi deklici Miki iz Zambije. V sodelovanju s patrom Mihom Drevenškom so deklici poštah botri. »Tej >pužiki< s 15 evri na mesec omogočamo šolanje, z njo pa se še nismo srečali. Pišejo nam, da je pridna učenka in da je lepo napredovala,« je pokazala Andreja sliko in dodala, da na tak način otroci vidijo, kako jim je dobro. Za razliko od Mike lahko hodijo v šolo in imajo kaj jesti. Vmes je Ambrož podal roko Elizabeti in jo izjemno prisrčno nagovoril s »ta mičkena punčkica«. Seveda otroci, kolikor jim dopuščajo natrpani urniki, poprimejo za domača opravila, čeprav sta tako Andreja kot Roman poudarila, da jih poskušata čim manj obremenjevati. Andreja je pustila službo po petem otroku, prej je bila zaposlena v Erini administraciji. »Za to delo res nisem bila rojena. Se mi zdi, da nikomur nisem koristila. Ne morem povedati, koliko bolj srečna sem zdaj, kako dober občutek imam in koliko lahko dam od sebe,« je omenila. »Če se posvetiš družini, potem gre in ni težko. Če bi imela midva še kaj zraven, potem zagotovo ne bi šlo.« In še dodaja: »Veste, ugotovila sva, da denar ni tako pomemben. Hišo smo si naredili, tako da imamo kje živeti, vse drugo bomo že nekako. Starejša dva imata štipendiji, drugi morajo na kakšno želeno stvar malce počakali. A se nihče ne pritožu-je.« Čar božiča Andreja je na mizo postavila tudi pecivo. »Zelo me zanimajo različni recepti, veliko jedi preizkušam. Je pa res, da se mi splača peči, ker pojemo. Včasih to težko počnem podnevi, zato počakam, da nekaj otrok že spi.« Povsem mirno izrečeno, za njo nekaj povsem vsakdanjega. Kot tudi, da pozimi predvsem zaradi pomanjkanja časa še niso mogli na dopust, čeprav Roman izjemno rad smuča. V nepozabnem spominu je vsem ostal poletni dopust, ko so skupaj, vsa družina, ker »ta mi-ceno ni tako zakomplicira-no«, taborili v šotoru. O tem, kdo je pomival posodo, je odločal remi. »Otroci so zadovoljni z vsem, o čemer se dogovoriva, samo da kam gremo. In če se le da, gremo skupaj,« je poudarila Andreja. Tudi novoletne praznike bodo preživeli skupaj kot družina, čeprav Urbana menda že vabi ljubezen. Na božični večer bo tudi pri Kavšakovih sijalo. Ati in otroci bodo poskrbeli za božično drevo in postavili jaslice. Drevo vedno okrasijo na božični večer, kot veleva stara navada. Tudi hiše ne okrasijo do zadnjih podrobnosti, temveč le toliko, da opozorijo na praznični čas. Potico jim speče babica, po slovesni večerji pa poskrbijo za blagoslov hrane in hiše. Seveda ne bo manjkal obisk polnočnice, saj otroci pojejo v cerkvenem zboru, po obredu pa bo na vrsti najbolj prijeten del. Že več let imajo navado, da po vrnitvi iz cerkve poskrbijo za obdarovanje. Vsak vsakemu nekaj podari, nekaj čisto posebnega, osebnega in svojega. Seveda je zaradi kakšne domislice tudi veliko smeha, predvsem pa miru in božičnega vzdušja, ki je tako praznik družine. »Ko smo se preselili, je bila Ajda še majhna. Pa je vzela kar knjige iz omare in jih zavila kot darila,« so se v prešernem smehu spomnili starejši otroci. Pri Kavšakovih vsako leto za vse sorodnike in prijatelje sami izdelajo vse voščilnice in tako mnogim še polepšajo praznike. O težavah samo mimogrede Vse te običaje, ki se jih nekateri spomnijo z nostalgijo, ker so jih opustih, spet drugi pa mogoče z začudenjem, Kavšakova spoznavata sama. »Tega nisva prinesla iz družine, v bistvu sva začela sama, ker se pač tudi na takšen način zanimava za zakon in družino. Sva člana zakonske skupnosti, enkrat letno se udeleživa duhovnih vaj, če se le da, odhajava na srečanja v Stično,« je pripovedovala Andreja in dodala, da se jima zdi škoda, ker se v drugih družinah ne ukvarjajo več s tem. »Meni je žal, ker si včasih v moji družini niso vzeli več časa. Veste, ta dejanja me še posebej napolnjujejo. Otrokom bi rada podarila to izkušnjo, potem pa bodo tako sami odločali, kako bodo živeli.« Seveda so Kavšakovi v pogovoru omenili še vehko podrobnosti iz vsakdanjega življenja. Da se tudi kdo zmoti pri imenu, o polno zasedenem dnevu in še delu noči, ki ga za delo potrebuje Andreja. »Največ opravka imam z oblekami. Vendar zdaj še za vsak kos, ko ga operem, vem, komu pripada.« Omenili so delo z Ambrožem, ki mu mamica najbolj pomaga pri učenju, saj še ugotavljajo, če je dislek-tik. Tudi Andrejino celiaki-jo, ki zahteva posebno pripravo jedi ... Vendar so pri Kavšakovih o težavah govorih tako mimogrede. Več jim pomenijo smeh otrok, skupno življenje in družinske vrednote. »Starejši so se vedno razveselili vsakega dojenčka, nikoli ni bilo niti ene pripombe. Za naprej ne vem, kaj naj rečem. Da bi imela še kakšnega otroka, ni v najinem načrtu, božjega pa ne poznava.« URŠKA SELIŠNIK St. 100 - 286. december 2007 NOVI TEĐNIK REPORTAŽA 13 Misli o kruhu Heda Zimšek je povedala nekaj znanih in manj znanih pregovorov o kruhu in jih nekaj zapisala tudi za bralce. Sosedov hlebec ima večji krajec. Kar je preveč, še s kruhom ni dobro. Kruha se je preobjedel, pa se s pametjo je skregal. Tuja peka nima teka. Če človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče. Kdor košček kruha zametuje, večkrat drobtinic potrebuje. Brez orača in pridnega kopača bi ne bilo ne kruha, ne kolača. Kdor dolgo leži, kruha vreden ni. Pšenica pravi: vrzi me v blato, dala ti bom zlato. Uf.toje pa težko! »Ginkovci« ob kapelici, posvečeni zdravju. In tudi kruhu. Da bo lepo vzhajal. Peke kruha se moramo lotiti s srcem. - Št. 101- 21. december 2007 - Slikanica o kruhu Kruh naš (ne)vsakdanji - Peka pri Hildi Goršek z zeliščarji Ginka - Zgodbe in pregovori o kruhu Danes, ko se v vrtincu potrošniške mrzlice komaj kdaj za trenutek ustavimo, se ne utegnemo vprašati, ali je »kruh naš vsakdanji«, ki ga že od pradavnine opevata pesem in molitev, zgodbe in bajke, še vrednota, kot je bil to nekoč. Ali je kruh vseh vrst in pek le zgolj živilo? Zadnje čase res vse bolj drago živilo, a še vedno ne dovolj spoštovano. Nekoč je bil praznik pri hiši, ko je gospodinja pekla kruh, da je dišalo po vsej hiši in okolici in ob zapovedanih praznikih tudi kakšen pribolj-šek iz bele moke: tudi potico, sadni kruh ali druge dobrote iz testa z različnimi nadevi. In po tej poti vas bodo vodile te vrstice in fotografije z učne delavnice o peki kruha pri Hildi Goršek na Lipi 9 nad Frankolovim. Z malo nostalgije in pričakovanjem, da bi svoje spomine in znanje o peki kruha obogatile, so si pred kratkim članice Društva zeliščarjev Ginko iz Celja okrog pasu zavezale predpasnike, zavihale rokave, vzele v roke velike kuhalnice, nekatere pa beležke in pisala in se prepu- stile pripovedovanju in peki kruha. Tako je tistega lepega dne vzkipela čisto posebna zgodba o kruhu. Bilo je to vračanje h koreninam in spominom o maminem kruhu, ki najbolj diši, ko je Hilda s pomočnico Bernardo in učenkami iz Ginka v velikih skledah začela pripravljati testo za različne vrste kruha, od ajdovega, do koruznega - z dodatki iz zelišč, čebule, česna, mete in začimb, ki jih v vsakdanjem kruhu iz hitre trgovinske peke nikoli ne okusimo. Zato je navdušenje ob pripravi testa in modrostih in drobnih napotkih o dobrem kruhu v prijazni turistični kmetijipo krepčilnem zajtrku kipelo vzporedno z dobro pregnetenim testom, dobro voljo, zvedavostjo, zgodbami in pozitivnimi mislimi tečajnic in gospodinje Hilde. Se še spominjate besede svojih mam, je bilo slišati: "Kruh, ki pade na tla, moramo poljubiti, preden ga vržemo ptičkom!« Na žalost kruh ob dnevih obilja po praznikih še pogosto gleda iz smetnjakov, medtem ko je vse več ljudi, ki, kot pravi pregovor, »kruha stradajo«. Marija Ši- rovnik je ob mesenju kruha, videlo se je, da to ne dela prvič, pripovedovala zgodbo o tem, kako je pekla kruh že kot osemletna deklica, potem, ko ji je umrla mama ... Spoštljiv odnos Med takšnim pripovedovanjem je testo po Hildinih napotkih (obljublja, da se bo kmalu lotila pisanja knjige z navodili za peko kruha) vzhajalo, bilo znova pregneteno, obogateno s pripravljenimi, rahlo prepraženimi zelišči, dano v peharje, nato na loparje in v peč, zakurjeno s smrekovimi drvmi... Medtem ko so hlebčki v obeh krušnih pečeh lepo ru-meneli in se je v prostoru začel širiti vonj po zeliščih, je bil ob kozarčku domačega vina spet čas za poduk o kruhu, vrstah in tipih moke, pa o šegah in navadah, ki so nekoč spremljale peko kruha. Ko je bil kruh pečen, je gospodinja potrkala po skorji in rekla: »-Je kdo doma?« Samo svež, še vroč kruh se oglasi na trkanje, je povedala Hilda. Navada, da gospodinja kruh prekriža, preden ga da na mizo, je še vedno živa. In da kruh nikoh ne smemo položiti na izbočeno stran, tudi. Običajev se drže predvsem tam, kjer imajo v družini zares spoštljiv odnos do kruha. Anton Zvone Cizej, tudi udeleženec te delavnice, sicer pa ekolog prehrane za področje Evropske unije, je postregel s podatki, da se neuradno v Sloveniji preko 20 odstotkov kruha in pekovskih izdelkov iz trgovin vrne v proizvodnjo. Ali več, kot znaša mesečna proizvodnja kruha in peciva v Sloveniji. Letno to predstavlja vpč kot 29 Skorja rumena, lepo zapečena. Kruh opevajo pesmi, pregovori, povesti milijonov evrov zavrženega kruha ter ostalih izdelkov. Kruh mora spet postati vrednota, so se strinjale udeleženke delavnice o kruhu, za en dan preoblečene v peke, da so se prepričale, koliko truda, znoja in ljubezni je potrebno pri peki kruha. Tako pečen kruh ima čisto drugačen, veliko boljši okus, so ugotavljale med okusnim kosilom, ko je na mizi dišal tudi kruh iz njihove peke. Beseda kruh ne pomeni le hrane in vira preživetja, temveč ima veliko globlji pomen. Tako govori tudi o bogati letini in polnih poljih, o simbolu življenja, viru sreče, lakote ali umiranja. In s to posebno vlogo bi moral biti kruh, tako kot je bil nekoč, vsakodnevno vtkan v cikle življenjskega, delovnega in koledarskega ritma. Pri Hildi na kmetiji Goršek je še tako. MATEJA PODJED Hilda Goršek: »Zelišča in začimbe lahko dodate h kruhu po svojem okusu.« 14 REPORTAŽA NOVI TEDNIK koč je glasbeni gost povedal neko šalo na tako izviren način, da so se nastopajoči in občinstvo smejali nepretrgoma vsaj dve minuti. Žvižejevi Priimek Žvižej na Celjskem nasploh dobro poznajo. Darkov oče Štefan Žvižej je bil v Celju zelo znan kulturni delavec, med drugim oče KUD Trnovlje, kjer je bil organizator, režiser ... Oče je bil tam tako rekoč od Z jubilejnega koncerta ob 10-ietnici »šumenja gozdov domačih«. Zvesto občinstvo je napolnilo dvorano Golovec. - Št. 101 - 21. december 2007 »Repi naj bo! Štamperlov!« »Firtuh«, kapa in pletenka - Oddajo Darka Žvižeja Šumijo gozdovi domači vrtijo celo na berlinskih ekranih - Od Štefana do Luke in Mihe Žvižeja »Nčinkenu bom pa tud jest neki maliga povedu. Krucifiks bo luštno. Bote vid-li. Pa da ne bo slučajn kir majnkau,« je obljubljal v tr-noveljskem narečju v začetku decembra Štamperlov Pe-pi. Celjski humorist, ki ga igra Darko Žvižej, je postal nekakšen zaščitni znak priljubljene oddaje Šumijo gozdovi domači, ki jo že 10 let uspešno predvaja TV Celje. Povabilu Štamperlovega Pepija, vaškega dobrovoljč-ka, ki ga rad »šlukne«, vendar ni nikoli pijan, se je odzvala velika množica. Množica dobrih tisoč ljudi je napolnila dvorano Golovec ter na jubilejnem koncertu ob 10-letnici oddaje prisluhnila zvokom narodnozabavne, zabavne in ljudske glasbe. Kaj je vzrok za tolikšno priljubljenost oddaje Šumijo gozdovi domači, ki je skoraj v celoti delo Darka Žvižeja? »V prvi vrsti sta to narodnozabavna glasba ter domačnost oddaje v tem smislu, da je zelo blizu različni populaciji. Tako na primer nekateri ob četrtkih ne morejo prej-spraviti otrok v posteljo, preden si ne ogledajo Štamperlovega Pepija. V zadnjih letih je vzrok za priljubljenost vsekakor humor Štamperlovega Pepija in Po-žrešjekovega Mihača,« opaža avtor in voditelj oddaje Darko Žvižej. Obenem opozarja, da v oddaji nastopajo neuveljavljene glasbene skupine. Oddajo spremljajo gledalci v celjski regiji, Zasavju, na Koroškem ter v delu maribor- Darko Žvižej, priljubljeni obraz s TV Celje. Vodi oddajo Šumijo gozdovi domači, ki praznuje 10-letnico. ske regije. Njen posnetek redno vrtijo celo na slovenskem televizijskem kanalu v Berlinu, gledalci, ki oddajo snemajo sami, pa pošiljajo posnetke svojcem vse do Avstralije, kjer jim približa domače kraje in ljudi. Pepi v petih minutah Za Darkom Žvižejem je deset let »šumenja domačih gozdov« z nič manj kot štiristo oddajami. Le dvakrat ni bila predvajana, od tega enkrat zaradi poplav ter drugič zaradi Žvižejeve srčne bolezni, ko se je znašel celo v smrtni nevarnosti. Toda naslednji četrtek je že bil med svojim občinstvom, ki ga ima tako zelo rado. Njegova oddaja je stara skoraj toliko kot TV Celje. V uredništvu je ponudil zamisel za takšno oddajo, nato se je pojavilo vprašanje, kdo jo bo vodil. Javil se je, poskusih so-, pri tem pa si je rekel. da bo videl, kaj bo iz tega nastalo. Zdaj je mimo 10. obletnica oddaje, ki ji daje močan osebni pečat. Ko se ob četrtkih oddaja konča, se naslednji dan že začnejo priprave na novo. Žvižej ima na skrbi celotno organizacijo oddaje, pripravljanje posnetkov s terena (tudi z različnimi etnološkimi zanimivostmi) ter njihovo montažo. Med snemanjem oddaje v živo nato sodeluje ustaljena šestčlanska tehnična ekipa. In njen zaščitni znak Štamperlov Pepi, ki ga poznajo po vsej Sloveniji, z različnih prireditev? V oddaji se je po nekaj letih izkazala potreba po humorju. »Pojavila se mi je zamisel, da bi imeli novega rednega gosta, ki bo prebiral pošto gledalcev. Minil je teden dni in še vedno nisem vedel, kakšen naj bi bil ta gost. Med vožnjo na oddajo sem potem ocenil, da bi bil to lahko nekdo s >firtuhom<, kapo in pletenko. In kako naj mu bo ime? Pepi naj bo! Štamperlov! Zanj sem imel v avtu predpasnik in kapo,« se spominja Žvižej. V petih minutah je bilo vse rešeno, zdaj traja vrsto let. Pepiju se je pozneje pridružil humorist Požrešjekov Mi-hač, Bojan Lugarič iz Rogaške Slatine, ki je vodja ansambla Slovenski zvoki. »Z Mihačem sva bila že prej osebna prijatelja, v ansamblu je tudi humorist. Nekoč na skupnem dopustu sva se zmenila, da poskusiva v dvoje ter nastal je Mihač,« obuja spomine Žvižej. Za humor-no, veselo vzdušje poskrbijo še drugi nastopajoči. Ne- ladnja leta |e zaščitni znaK oddaje bumijo gozdovi domači humoristični lik btamperlovega Pepija, ki ga ustvarja Darko Žvižej. Pri tem mu, v šmarskem narečju, uspešno pomaga Požrešjekov Mihač. jutra do večera, že mali Darko pa je stopil na trnovelj-ske odrske deske, kjer je pozneje nastopal tudi v glavnih vlogah. Zanje je prejel različna priznanja, med njimi mu največ pomeni Linhartova plaketa za najboljšega ljubiteljskega igralca tistega leta. Njegov talent in igralske izkušnje se seveda poznajo tudi pri ustvarjanju lika Štamperlovega Pepija. Dolgo je delal v Zlatarni Celje, saj je po osnovnem poklicu zlatar. Pozneje je začel delati kot novinar v oddajah TV Celje, najprej v Kulturnem utripu, kjer je bil njegov prvi prispevek z razstave starih ur v Ipavčevi hiši. Bilo je kmalu po začetku oddajanja TV Celje, kjer je primanjkovalo kadra, zato se je moral dobro znajti v različnih vlogah. Tako je na začetku delal kot novinar, voditelj, snemalec in montažer, pa tudi kot scenski mojster. Danes je v TV Celje čisto drugače, delo poteka po področnih uredništvih, z izkušenimi kadri, ki so danes tudi redno zaposleni. Pozneje je Darko Žvižej vodil še druge oddaje, tako športni Ekstrem o različnih ekstremnih športih, gospodarske oddaje, bil je voditelj osrednje dnevne informativne oddaje ... Danes je med popularnej-šimi Celjani, ljudje ga ustavljajo marsikje: »Predvsem mi čestitajo in vedno naročijo, naj pozdravim Pepija.« Kličejo ga tudi domov, tudi kakšna gledalka bi se rada pogo- varjala, da bi se na primer naslednji dan prijateljicam pohvalila, s kom je govorila. V glavnem gre za prijetne izkušnje, v izjemnih primerih tudi moteče. Po hudih zdravstvenih težavah je spremenil način življenja, živi bolj zdravo. »Redno kolesarim in hodim v hribe, na Celjsko kočo vsaj enkrat na teden.« Letos je v celjskem Narodnem domu tudi organiziral dobrodelni koncert za nakup aparata za potrebe srčnih bolnikov v celjski bolnišnici. Je ustvarjalen človek, vedno je imel precej konjičkov, med drugim modelarstvo in jadranje, zdaj se predaja vrtičkarstvu. Njegov konjiček je tudi kuhanje, pri čemer najraje pripravlja zelenjavne jedi, ki jih radi uživajo celo tisti, ki zelenjave ne marajo. Kot mladenič se je ljubiteljsko posvečal tudi rokometu. Pozneje je k temu usmerjal oba sina, ki sta danes med najbolj znanimi imeni slovenskega rokometa. Luka igra letos za madžarski klub PIK Szeged, mlajši Miha uspešno stopa po bratovih stopinjah ter igra za ljubljanski Slovan, pred kratkim pa je postal tudi slovenski repre-zentant. Pred nami so prazniki, ki bodo za Darka Žvižeja delno delavni. Za silvestrovo bo nastopil v Rimskih Toplicah, na predbožični večer pa bo doma s svojo Tanjo. BRANE JERANKO Foto: GREGOR KATIČ Božičkov škrat končno na dopust! Zvoku »frajtonarice« rad prisluhne marsikdo. In obiskovalcev ob animaciji Novega tednika in Radia Celje res ni manjkalo. Med publiko smo povsem nepričakovano ujeli tudi Klemna - zmagovalca ljudskih src pri resničnostnem šovu Kmetija, kije ob spremljavi Dorijev zapel Kekčevo pesem. Bilo je prvovrstno! Ni se samo pelo in plesalo, tudi tekmovalo se je! Pomerile so se namreč finalistke nagradne igre, ki so se borile za silvestrovanje v Pragi. Vrteti so morale obroč, odgovarjati na (za poslušalce Radia Celje sila lahka) vprašanja, za konec pa še najbolj prepričljivo odplesati orientalski ples. Strokovna komisija se je po dolgem premisleku odločila, da je naštete naloge najbolje opravila Valerija Pogorevc, ki si bo Prago -mesto stoterih zvonikov, lahko ogledala v družbi ljubljene osebe. Kvintet Dori je s svojimi hudomušnimi skladbicami in vici, ki so jih fantje stresali iz rokava, dodobra nasmejal občinstvo. Smo se pa čudili, zakaj si nihče od prisotnih ni upal zaplesati. Resnično vam je lahko žal, saj bi v primeru plesa lahko dobili vikend v Portorožu, kot se je ob koncu animacije pošalil Tone Vrabl. Božičkovemu škratu se je v zadnjih dneh od dela mešalo, saj ga je Božiček pustil čisto samega. Seveda bradati in v rdeče odet mož ni mogel zamuditi prazničnih animacij, ki jih je le za vas pripravljal Novi tednik in Radio Celje. Zadnje dni smo gostovali v največjem nakupovalnem središču na Celjskem - v Citycentru Celje. Kaj vse se je tam dogajalo, preverite na fotografijah. Sicer pa si lahko več utrinkov ogledate tudi na www.radioce- Foto: ALEKS ŠTERN, GREGOR KATIC Predstavile so se tudi pevke Full Cool Demo Topa Radia Celje - odmevnega pevskega tekmovanja, na katerem sta svoje prve pevske korake naredila tudi Klavdija Winder in Anžej Dežan. V Citycentru Celje pa so se nam predstavile Nina Pilih, Neža Šporer (na sliki) in Patricia Peklar. Plesni teater Igen je povsem prevzel obiskovalce Citycentra Celje. V njihovem nastopu so lahko uživali poldrugo uro. Zvrstilo se je kar 14 skupin, na odru pa zaplesalo preko 200 plesalcev. V Citycentru Celje smo se vrteli tudi v ritmih narodnozabavne glasbe. Obiskovalci pä niso imeli samo veliko slišati, temveč tudi marsikaj videti. Na odru so namreč stale Zapeljivke - že ime vam pove, da moški ob njih ne morejo ostati ravnodušni. Tudi naš Tone Vrabl pri tem ni nobena izjema. Na obisk smo povabili Igorja Jelena in njegov Studio za ples Igen Celje. Da bo Igen v naslednjih dneh plesal na Cipru in Malti, že vemo, izbrskali pa smo informacijo, da v prihajajočem letu pripravljajo marsikaj novega in zanimivega, med drugim muzikal z Nušo Derenda! Št. 101 - 21. december 2007 16_REPORTAŽA •>••"«■ Osamljenost pod ključ BOJAN ŠROT ŽUPAN Sami, toda ne osamljeni v utripu praznovanj - Zakleniti samoto in oditi po vašem okusu! »Ko začutim, da sem osamljena, zaklenem hišo in grem,« pravi Nežika Majer iz Košnice. - Št 101 - 21. december 2007 Tri zgodbe in tri usode so nam v času veselja, bližine in radosti na jesen življenja razkrili meščan Vinko Žibret in podeželanki Amalija Podlesnik in Nežika Majer. Gre za občutja, znana mnogim med nami, v času, ko naj bi se bližnjim in prijateljem posvetili bolj kot sicer. Dvoličen december skrbi za zabavo in veselje in obenem zadaja udarce osamljenosti. Vinko, Amalija in Nežika, vajeni samote, bodo praznike preživeli brez svojih dragih, vendar kljub temu v utripu prazničnih pričakovanj niso osamljeni. Vinko Žibret bo čez nekaj dni dopolnil 73 let in je sam že petnajsto leto. Že sedem let sama dneve v svoji hiški preživlja 79-letna Amalija Podlesnik, že deveto leto bo med prazniki sama tudi 67-letna Nežika Majer. Ker jim je usoda vzela boljše polovice, na valovih življenja jadrajo naprej sami. Idilične podobe družin že dolgo ne poznajo več in te niso merilo za njihovo srečo. Še kako pa se zavedajo, da nihče nima pravljičnega življenja in zato nad samoto ne jadikujejo in se pred osamljenostjo branijo kot pred najhujšim hudičem. Sam s prijatelji »Zaradi družbe dolgčasa skorajda ne poznam,« pove Celjan Vinko. Vsak dan se z družbo šestih prijateljev sreča na tržnici, nato odidejo po mestu in v najbližjo gostilno na »čvek«. »Vsak dan imamo drugo temo, enkrat je politika, drugič so cene, a najraje zbijamo šale.« Žensk v tej družbi ni, a ne zato, ker jih, kot pravi Vinko, ne bi marali. Tako pač je Vinku krajša čas tudi harmonika, njen meh zna ob pravem vzdušju še kako na široko raztegniti in takrat brez petja in venč-ka starih domačih ne gre. Z ženo, ki mu je umrla pred Zgovorna Malčka Podlesnik se ne pritožuje nad življenjem. petnajstimi leti, imata sina in hčer. S slednjo Vinko živi v stanovanju sredi mesta, in čeprav je čisto blizu živahnega predprazničnega dogajanja, ga mestni utrip ne mika. Že vse življenje vajen kmečkega življa in vrednot bo tudi letošnji božič in novo leto pričakal skromno v domačem vzdušju, kot je bil tega vajen že od malih nog v svojem rojstnem kraju na obronkih Dobja pri Planini. »Za božič bova skupaj s hče-ro, pri čemer bova kaj malega, a dobrega pojedla,« pove z iskrivimi očmi. »Meso mora biti na mizi,« je še odločen in doda, da bo že kmalu delal klobase. Družbo v najdaljši noči mu bo delala televizija, dokler ga ne bo premagal spanec. Od novega leta ničesar ne pričakuje, želi si le, da bi se zjutraj zbudil zdrav, »da me ne bi nič bolelo, a če že, bom vsaj vedel, da sem živ,« hudomušno pripomni. »Pomembno je, da zdravje služi« Sedmica za zgovorno in vedro Amalijo, Malčko, kot ji rečejo, ni pravljično število, še manj je takšno življenje. Sedem let je minilo, odkar aj bo leto 2008 je izgubila moža in ostala sama. Dneve preživlja ob delu v majhni lični hiški v Libo-jah ob poti, ki pelje na Šmo-hor, in ob manjših in ne pretežkih opravilih okoli nje. »-Vsak dan je treba kaj postoriti, skuhati in pospraviti,« pravi. Nekoč je imela več živine, zdaj pa so ji v največje veselje zajčki in muca. Nad zdravjem se ne pritožuje, toda včasih ji poidejo moči, zato v trgovino ne hodi več sama, tudi k zdravniku jo peljejo. »Nisem osamljena, vedno pride kdo k meni. Imam deset bratov in sester in ena mi lajša in krajša urice tudi po več dni.« Malčka nima otrok, zato so ji še v večjo radost trenutki, ko se v njeni kuhinji zberejo vsi najbližji. Za božični in novoletni večer je vajena biti sama, »a bo letos za božič k meni prišla soseda, novo leto pa bom verjetno dočakala ob televiziji«. Človek ima občutek, da se Malčka nad ničemer ne pritožuje in od nikogar ne zahteva, da mora dneve deliti z njo, ker je osamljena in sama. »Ah, kaj se bom pritoževala, glavno je, da zdravje služi,« nasmejano zamahne z roko. Ko pride samota, zaklene in gre Praznični čas pri Nežiki iz Košnice ne bo drugačen od ostalih dni. »Bo bolj samotno.« Načrtov za božični večer še nima. Zaupa nam, da si želi k polnočnici. »A ne vem, če bom imela družbo, s katero bi se peš odpravila v sosednje Tremerje.« Tudi kaj malega bo spekla, kakšno po- Vajen podeželskega utripa bo tudi letošnji božič in novo leto meščan Vinko Žibret preživel doma. tičko in kekse. »Več pa ne, ker je škoda, da bi metala stran.« Tudi božično smreko bo postavila, pod njo pa ne bo daril in želja, temveč lučke, ki jo bodo krasile. V devetih letih, odkar živi sama brez moža in dveh otrok, so njena družba večinoma sosede. Pove, da ne želi razmišljati o samoti in se smiliti sama sebi. »Ko začutim, da sem osamljena, zaklenem hišo in grem. Vsa vrata so mi odprta in če bi hotela, bi lahko od hiše do hiše hodila tudi po ves dan.« Za novo leto bo sa- ma kot že nekaj let doslej. »Če mi bo dolgčas, bom odšla k prijateljicam.« Za Neži-ko podoba velike srečne družine ne obstaja.»Ko si dolgo let sam, ta občutek zbledi. Veš le to, da sta ti in tvoje življenje. In tako kot si ga boš ustvarjal dan za dnem, takšen bo,« še pove. »Za nekatere je božič čas, ko se zbere vsa družina, in novo leto, ko je veselje doma, zame pa sta to le še dva dneva več v letu,« izreče brez olepševanja. MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ Na Dunaju boste začutili praznični utrip velemesto, v katerem izstopa kar nekaj izjemnih znamenitosti. Stolnica sv. Štefana je najpomembnejša gotska stavba v Avstriji in obenem osrednja znamenitost Dunaja. Zahodno pročelje s portalom je ohranilo romanski stil, preostali del je gotski. Nad cerkvijo se dviga 136,7 m visok južni stolp, ki je simbol Dunaja in na katerega vodi 343 stopnic. Hofburg je bil do 1918 rezidenca Habsburžanov. Prvo trdnjavo so zgradili že leta 1275, ki so jo kasneje imenovali Schweizerhof, zadnja - Neue Hofburg - je bila zgrajena šele leta 1913, le nekaj let pred razpadom dinastije. Med obvezne oglede sodi zakladnica in dvorna kapela. Schönbrunn je bila cesarska poletna rezidenca in sodi med največje znamenitosti Dunaja. Od 1441 soban v dvorcu jih je za javnost odprtih le 40. Marija Terezija je v času svoje vladavine spremenila poslopje v prijazen dom za svojih 16 otrok. Za zgradbo se nahaja čudovito urejen park, v katerem je velik živalski vrt. Nova mestna hiša je bila zgrajena v neogotskem stilu. Na 98 m visokem stolpu se nahaja kip, imenovan Rathausmann. Stavbo je zasnoval arhitekt Friedrich Schmidt, ki močno spominja nä flamske mestne hiše (Bruselj). Cerkev sv. Karla dominira na trgu Karlsplatz in sodi med najpomembnejše dunajske, pa tudi evropske baročne stavbe. Gradnja se je pričela že leta 1716, dokončana je bila šele leta 1739. Ponazarja habsburško posvetno moč in - Št 101 - 21. duhovno veljavo. Odlikujeta jo dva vitka stebra ter mogočna kupola. Če potujete z avtom, se je najbolje držati avtoceste za Dunaj. Pri odcepih za mesto je najbolje, da greste za center in tam poiščete kakšno garažno hišo. Morda velja razmisliti in poizkusiti najti kakšno parkirišče v bližini Schwarzenberg-platza ali v bližini ceste Rennweg. Hundertwasserjeva hiša sodi med najbolj znane stavbe moderne arhitekture. V letih 1983-85 je slikar Friedensreich Hundertwasser zasnoval komunalno stanovanjsko stavbo samo iz lesa in opeke, brez prisotnosti plastike. Barvita stavba s čebulastimi stolpiči je bila prva iz niza stanovanjskih stavb na Dunaju, ki jih je osnoval ta posebnež. Omeniti velja, da je brez ravnih črt, na strehi pa rastejo drevesa, zato je že prvovrstna turistična znamenitost. To je bilo le nekaj destina-cij, ki si jih lahko ogledate. Verjetno bo čas tisti, ki vam bo krojil možnosti. FRANCI HORVAT m ^ffpOMDS^ IZLETNI&TVA TUE.I6TIČNA A£E.NOJA Aškerčeva 20,3000 Celja; tel.: +386 03/428 75 00 e-pošta: ita.celj8@izlatnik.si; www.izletnik.si BOZICNO-NOVOLETNI IZLETI (vsi odhodi so zagotovljeni): DUNAJ (22.12.) • MÜNCHEN (22.12.) • CHRISTKINDL (22.12.) • GARDALAND (29.12.) PREDPRODAJA SMUČARSKIH VOZOVNIC ZA CELJSKO KOČO. VSTOPNICE ZA KONCERTE V CELJU: TEREZA KES0VIJA 22.12.' CECA 22.12. • JAN PLESTENJAK 23.12. BALI IN SINGAPUR, 22.12., AŽURNA OBAU, 29.12., BARCELONA, 30.12., TOSKANSKI BISERI, 30.12., PARIZ, 30.12., BEOGRAD, 30.12., RIM, 29.12., BUDIMPEŠTA, 30.12., GRČIJA, 28.12., PRAGA, 30.12., DUNAJ, 31.12. 2007 Vstopite v leto 2008 v naši družbi. Ste se že odločili kam na silvestovanje ali novoletni ples? Zdravilišče Laško vabi na: Silvestrsko zabavo (31.12.07) v Hotel Hum ali nekoliko drugače - v Savna center Zdravilišča I Novoletni ples (1.1.08) v restavracijo Vrelec / Bidermajer salon in Hotel Hum. Za informacije in rezervacije pokličite 03 7345 122! Cesarski Dunaj - ena najlepših in urejenih svetovnih prestolnic - še posebej zaživi v prazničnem vzdušju v predbožičnem času. Takrat na Dunaju skoraj ni hiše ah drevesa, ki ne bi bila okrašena in v zraku se širi vonj po kandiranem sadju, cimetu ter sladkorni peni. Lahko rečemo, da očara še tako zahtevne obiskovalce z bogato zgodovino, pestro kulturno ponudbo, sodobnim velemestnim vrvežem in sproščenim značajem Du-najčanov. Mesto se obda s tančico nostalgičnega in romantičnega razpoloženja. Na Dunaju je v tem advent-nem času več sejmov, ki večje in manjše trge napolnijo s šte-vilninji stojnicami. Na njih je mogoče brskati med zanimivimi darilci in okraski, klepetati s prijatelji in znanci, se pogreti s kuhanim vinom ah punčem ter okušati različne kulinarične dobrote. Med najbolj obiskane sejme sodi Cristkindl markt (božična tržnica) na trgu Rathausplatz, ki že več kot dve desetletji privablja tako domačine kot turiste, ki jih je prav v tem času na Dunaju še več kot običajno. Glavno mesto Avstrije lahko ponudi mnogo več kot sprehod med stojnicami in občudovanje bogato okrašene mestne hiše, saj je za Dunaj znano, da zgodovina in preteklost ži- vita s sedanjostjo. Mesto je bilo ustanovljeno okoli leta 500 pr. n. št. Kasneje je postalo mejno mesto Vindobona in je pomagalo varovati rimski imperij (Kot zanimivost velja omeniti, da v keltščini Vinn pomeni bel, Slovenci mu pravimo Dunaj, ker stoji ob reki Donavi, Hrvati, Srbi in Hirki pa Beč -beseda je turškega izvora in pomeni utrjeno mesto). V srednjem veku je postalo najprej sedež Banbeške, zatem pa še Habsburške dinastije. Leta 1683 so Turki oblegali Dunaj kar 61 dni, toda na Balkan so se morah vseeno vrniti sklonjenih glav. V začetku 19. stoletja so ga okupirale Še Napoleonove čete. Leta 1938 je Hitler napadel Avstrijo in jo priključil k nemškemu rajhu. Svobodna in neodvisna država je postala šele leta 1955, s 1. januarjem 1995 pa članica EU. Za Slovence je bil Dunaj do 1. svetovne vojne in tudi še kasneje pomemben predvsem kot univerzitetno središče, v katerem so med drugimi delovali pomembni slovenski umetniki, kot so: France Prešeren, Ivan Cankar in znana arhitekta Maks Fabiani ter Jože Plečnik. Prav slednji je pustil močan pečat, zato ga Dunaj-čani še posebej cenijo. Znamenitosti Vsi ti vzponi in padci mesta so ga izpilih v prekrasno V tem predprazničnem času je Dunaj še posebej privlačen. 18 NOVI TUNIK »MoJa zveza s Slovenijo bo ostala večna« Hrvaška glasbena diva o novem albumu, spominih in ljubezni do Slovenije: »T\i je moja prav posebna publika!« Tereza Kesovija. Več kot 45 let je že na glasbeni sceni, njeni koncerti so vedno razprodani. Tako je bilo tudi novembra v Parizu, kjer je napolnila tamkajšnjo dvorano Olympia! Danes je težko najti nekoga, ki ne pozna njene legendarne pesmi Prijatelji stari, gdje ste? Poslušajo jo mladi in starejši. Sama večkrat poudari, da je zelo rada v družbi mladih in ravno z mlado ekipo je izdala nov album Zaustavi vrijeme. Nekaj novih pesmi bo predstavila tudi na jutrišnjem koncertu v dvorani Golovec Celje, kjer bo pela tudi z dalmatinsko klapo Intrade. Pred koncertom se je z veseljem odločila odgovoriti tudi na nekaj naših vprašanj. Na nov album so vaši oboževalci čakali skoraj 14 let. Tako nekako, mogoče kakšno leto manj, toda vem, predolgo. Vsi skupaj smo predolgo čakali. A saj veste, kakšna situacija je bila na Hrvaškem in pred leti enostavno nisem bila razpoložena, da bi razmišljala o pesmih. Zaradi vojne so bile razmere težke... Vaš dom je pri Dubrovniku takrat popolnoma zgorel, z njim tudi ves arhiv, fotografije, posnetki ... In ravno ta čas po vojni je bil za vas velika prelomnica. Res je, a nerada se vračam v to obdobje, v ta leta. Ni bilo lahko, toda treba je živeti za prihodnost, ne za preteklost. Mislim, da je treba ljudem oproščati. Bile so vojne in menili smo, da ne bomo mogli govoriti med seboj, a čas gre dalje živeti v trpljenju in sovraštvu, ker to ni dobro. Želim živeti življenje. Samo to je pomembno. In na nek način je prelomnica tudi vaš novi album. Da. Čeprav stila glasbe nisem spreminjala, spremenila sem le ekipo. Z dobrim timom mladih smo ustvarili moderni album, na katerem smo delali leto dni. Razmišljah smo o melodijah, tekstih, pristopih k pesmim, vmes sem zamenjala tudi založbo. Skratka, bilo je veliko razlogov, zakaj nov album šele po tolikih letih. Ampak mislim, da se je izplačalo. Veliko se govori o uspelem koncertu v Franciji in o tem, da ste bih izjemno presenečeni, da vas je prišlo gledat tako veliko Francozov, ne le priseljenci. Mislim, da se bo o tem še veliko govorilo, čeprav se bo to, kako uspešni smo bili, videlo šele, ko bo pripravljen posnetek koncerta. Res je bilo spektakularno. Glede na to, da že nekaj časa nisem bila tam, so mi na tak način pokazali, da me niso pozabili. Njihov obisk mi je dal poseben občutek, človek postane bolj ponosen. Navdušenja nad vami tudi Slovenci ne skrivajo. Pred časom ste rekli, da je Slovenija vaša dežela... Tako je. Slovenijo imam res zelo rada. S Slovenci imam prekrasen odnos in poskušam vračati vso ljubezen, ki mi jo dajete. In to je enostavno prav posebna zveza, ki bo trajala večno! In ravno v Sloveniji ste tudi najprej uspeli. Leta 1958. Se še spomnite? Ah, zdaj ste me prijetno presenetili. Kako se ne bi spomnila! Tekmovala sem na takratnem jugoslovanskem tekmovanju mladih glasbenikov. A takrat sem igrala flavto ... in potem s petjem nadaljevali svoj uspeh. Kaj je danes recept, da nekdo postane uspešen glasbenik? Recept je le - imeti dušo! Ne razmišljati, koliko stane neka pesem, ampak koliko stane življenje, radost! In to radost dati ljudem. Na svetu je danes premalo dobrega. Če ljudem daješ dobro, ljubezen, energijo, iskrenost, ti to vračajo. Tak je moj odnos do publike, predvsem slovenske. Zakaj je tako? Ker jaz verjamem v to, kar pojem, živim svoje tekste, živim zgodbo, ki jo pojem. Tudi ljudje se v tej zgodbi najdejo. Ta iskrenost je nagrajena z iskrenostjo. Uživam v tem. Izvedeli smo, da boste novo leto dočakali ravno v Sloveniji, blizu nas ... Da. Pri svoji prijateljici v Logarski dolini. Silvestrovanja na prostem mi niso všeč, preveč je gneče in hrupa. Sicer mi novo leto kot tako ne pomeni veliko, počutim pa se zelo dobro, če sem s prijatelji. Veliko več mi pomeni božič in tega bom preživela v krogu svojih najdražjih. Če bo sneg, bo super! A najpomembnejša sta ljubezen in zdravje! SIMONA ŠOLINIČ Za božično večerjo bo pripravil romba v pečici. (Foto: Gregor Katič) Romb za božič Andrej Fric je kuharski mojster. Zivi in dela na Primorskem, v Celju pa je v teh dneh izdal že drugo kuharsko knjigo, tokrat posvečeno božiču. Knjiga Po božiču diši prinaša na več kot tisoč straneh zlasti recepte in nasvete za pripravo prazničnega peciva, ki so namenjeni tudi tistim, ki s peko še nimajo veliko izkušenj. Andrej Fric že 35 let »ča- jali iz drugih držav, zlasti iz v kuhinji, s kuhalnico je tistih, ki so bile vključene v ob polnoletnosti osvojil celo maršala Josipa Broza Tita. A ni kuhal le njemu, tudi visokim gostom, ki so priha- gibanje neuvrščenih. Veliko je potoval in kuharske izkušnje nabiral na ladjah. V spominu mu ostaja delo na pre- stižnih jahtah v Monte Car-lu, na potniških in tovornih ladjah. V Sloveniji je kuhal v različnih lokalih, zdaj pa pripravlja tečaje istrske kuhinje, na katerih je, ne boste verjeli, gostil celo Japonce. Otroštvo je preživljal na Dolenjskem, praznovanje božiča pa ima zanj posebno veljavo. »Božič je poseben praznik. Je mističen in čaro- ben, poln pričakovanja. Tudi božična glasba je posebna. Navdušuje me, ker vse diši po cimetu, klinčkih, pomarančah in smrekovini.« A ne smemo pozabiti vonja po pecivu, za pripravo katerega je recepte zbiral več let. In ker je pred nami božič, si nismo mogli kaj, da ga ne bi vprašali po nasvetu za božično večerjo. »To je družinski praznik, ko so še bolj poudarjene vezi med družino. Res je, da je praznovanje božiča danes amerikanizirano, a bistvo je, da so jedi pripravljene z ljubeznijo. Miza mora biti lepo okrašena, nanjo lahko postavimo sveče, prižgemo kadilo, naj diši po cimetu ... In morda pripravimo božičnega purana, kakšno manjšo pečenko, potica je obvezna. Seveda sodi zraven kozarec dobrega vina, predvsem pa je potrebno veliko ljubezni v kuhinji in za mizo.« Praznovanje božiča se je spremenilo, ugotavlja Andrej. Kljub nekaterim tradicionalnim jedem bo sam, tudi zato ker živi v Piranu, dan pred božičem pripravil ba-kala (polenovko) na belo, hobotnico v solati in zraven sipino rižoto. »Na mojem meniju za božični večer bodo, ker imamo radi ribe, romb pečen v pečici s krompirjem in testenine s tartufi.« ANDREJ KRAJNC Kuharski mojster Andrej Fric St. 101-21. december 2007 MAHI TfDftlii KULTURA 19 Božične Žabe Za tradicionalni koncert napovedujejo pester repertoar in odlične vokaliste Celjski plesni orkester Žabe je mestna legenda z več kot 60-letno tradicijo neprekinjenega dela. Občinstva jim na žal preredkih nastopih ne manjka, že kar 21-letno tradicijo pa ima njihov vselej razprodan božič-no-novoletni koncert. Letošnji bo, prav tako po tradiciji, na božični večer, 25. decembra, ob 19.30 v ve- Razstavo sta podrobneje predstavila Darja Pirkmajer in Jože Rataj iz Pokrajinskega muzeja Celje. liki dvorani Celjskega doma. »Občinstvo si od koncerta lahko veliko obeta. Repertoar bo mešan, saj imamo tudi občinstvo vseh generacij. Ne bo manjkalo swinga in bluesa za starejše, igrali bomo tudi nekaj roka in glasbo vse do današnjih latino ritmov,« napoveduje predsednik orkestra in saksofonist Roman Fon- Globoke korenine Št. 101 - 21. december 2007 Ü Opredmetena cerkvena dediščina celjske škofije na razstavi v Pokrajinskem muzeju Celje »Nova škofija je kakor drevo, ki ima korenine, ki segajo daleč v preteklost. Mora se jih zavedati in se nanje tudi opirati. Razstava Od škofije do škofije želi te korenine čim bolj nazorno in tudi dokumentirano predstaviti,« je ob postavitvi razstave, ki so jo v Pokrajinskem muzeju Celje odprli sinoči, zapisal celjski škof dr. Anton Stres. V Pokrajinskem muzeju Celje so se na odprtje razstave o prisotnosti krščanstva na Celjskem od začetkov v antiki do ponovne ustanovitve škofije v lanskem letu pripravljali dolgo časa, je povedala direktorica Darja Pirkmajer: »Ideja se nam je porodila, ko smo se v Marijini cerkvi v Celju pripravljali na odprtje razstave o grofih Celjskih. Od tedaj smo samo čakali na priložnost, da jo uresničimo.« Dobro leto in pol po ustanovitvi nove celjske škofije je razstava ugledala luč sveta. Razdeljena je v deset tematskih sklopov, ki nas popeljejo skozi začetke krščanstva, 1400 let nazaj v čase prve celjske škofije in naprej v srednji vek, skozi pražupnije in samostane, reformacijo in protireformaci-jo, romarstvo, razcvet baroka in jožefinizem, ljudsko umetnost, celjsko opatijo in zakladnico cerkvenih drago-tin do današnje celjske škofije. V osmih dvoranah je predstavljenih več kot 400 predmetov cerkvene dediščine, pri čemer je gradivo prispevala vrsta župnij. Škofija Celje, muzeji in knjižnice ter zasebni lastniki. Med razstavljenimi eksponati so nekateri še posebej dragoceni. »Med dragocenejšimi predmeti je zagotovo plošča celejanskega škofa Gaudencija iz 6. stoletja. Iz obdobja kontrareformacije lahko izpostavim originalno olje škofa Hrena. Imamo tudi Marijo na prestolu, ki jo sicer lahko vidite le v času procesije. Prvič so, na primer, predstavljene Jelovškove freske, posebnost so tudi portreti celjskih opatov, pa Slomškov kelih, ki je zelo redko na ogled ...« našteva Pirkmajerjeva. Na razstavi so predstavljeni tudi mozaiki, tloris starokršćanske bazilike in krstilnica ter drobne najdbe iz antičnega obdobja, ki nas popeljejo v srednji vek med gotsko plastiko in novo cerkvenoupravno razdelitev. Posebna pozornost je namenjena izbranim kosom cerkvenih dragotin v zakladnici in opatiji v Celju. Razstavo, ki bo na ogled do septembra 2008 in jo spremlja bogat katalog, sta omogočili ministrstvo za kulturo in Mestna občina Celje. BOJANA AVGUŠTINČIČ Severjeva nagrada tudi v Celje Letos je študentsko Sever-jevo nagrado prejela tudi Mariborčanka Nina Ivani-šin, študentka 4. letnika AGRfT v razredu profesorja, znanega režiserja Mile-ta Koruna, ki se je celjskim gledalcem kot gostja prvič predstavila na premieri v drami Punca na zofi, kjer je igrala sestro. Kot so povedali v SLG Celje, je že bilo dogovorjeno, da se bo 1. septembra mlada Nina Ivanišin pridružila celjskemu ansamblu kot stalna članica in tako zapolnila vrzel za Tjašo Železnik, ki je v tej sezoni zapustila celjsko gledališče in izbrala pot svobodne umetnice. Nina Ivanišin je Severjevo nagrado prejela za študijsko predstavo z naslovom Fiziki Fridericha Dürrenmatta, v kateri je odigrala Mathilde von Zahnd. Nagrade je bila mla- Nina Ivanišin po premieri Punce na zofi v S1G Celje ni skrivala veselja, da je predstava uspela in da se bo kmalu pridružila celjskemu ansamblu. da igralka zelo vesela, »ker dokazuje, da sem na pravi poti in da sem opažena,« je povedala po podelitvi. MP godek so tudi letošnji solisti. Z Žabami bodo namreč peli Anika Horvat, Nuška Drašček, Boštjan Dermol in Miha Alujevič. V orkestru je zdaj 20 članov, ki pa se ob svojem ljubiteljskem sodelovanju pri Žabah ubadajo s številnimi težavami. Zaradi skromnega proračuna orkestra zdaj vadijo zgolj enkrat na teden, le pred nastopi je vaj nekoliko več. »Glavni problem pri tem je, da so člani z vseh vetrov, med njimi so študenti glasbe, poklicni glasbeniki, nekdanji poklicni glasbeniki in ljubitelji. Že potni stroški za njihov prihod na vaje so zelo dragi,« pravi Fonda. Sicer pa so Žabe zdaj močno pomlajene, najmlajši član ima vsega 13 let. Njihova ljubezen do glasbe, do igranja v big bandih pa je, ob pomoči donatorjev in Mestne občine Celje poroštvo, da bodo skupaj še dolgo zdržali in nadaljevali kakovostno rast. Za seboj imajo že tri zgoščenke, zadnja je izšla ob 60-letnici. »Pripravljamo že tudi novo, a ta najbrž ne bo izšla pred 65-letnico Žab,« pravi Fonda in znova pogodrnja zaradi finančnih stisk orkestra. »Čeprav se prijavljamo na vse razpise, sredstev, ki bi omogočila normalno delo, zlasti pa več vaj, ne dobimo. Za primer -v Ljubljani imajo šest ah sedem poklicnih orkestrov, vsak stane družbo od pol do milijona evrov letno, mi pa le med pet in sedem tisoč evrov letno. Pa še tega denarja ne dobimo in zato ne moremo delati tako, kot bi si želeli.« BRANKO STAMEJČIČ Vnovič Umestusiumetnosti V Knežjem dvorcu razstave in pet glasbenih dogodkov sinhroniziran in podnaslovljen 90 min., (Bee movie), animirana družinska komedija Režija: Steve Hickner in Simon J. Smith Igrajo: Jerry Seinfeld, Renee Zellweger, Matthew Broderick, John Goodman, Chris Rock, Megan Mullally, Kathy Bates Slovenska sinhronizacija: Jernej Kuntner, Primož Ekart, Janko Petrovec, Nina Ivanić... Že v Planetu Tuš! Lani je v Celje »na velika vrata« vstopil umetniški projekt Umestusiumetnosti, ki je z razstavo sodobnih alternativnih umetnikov na Rimski cesti v Knežjem dvorcu in z vrsto glasbenih dogodkov temeljito posegel v mestno kulturno sceno. T\idi letos avtor tega projekta Črt Lipovšek napoveduje pestro in živahno dogajanje. »Žal tokrat dogodki in razstave ne bodo na Rimski cesti, saj obnovitvena dela, ki jih tam izvajajo, še niso končana. Našli pa smo nov, prav tako atraktiven prostor v drugi in tretji etaži Knežjega dvorca,« pravi Lipovšek. Letošnji projekt, ki se začenja s koncertom Celjskega godalnega orkestra pod vodstvom Ne-nada Firšta jutri, v soboto, ob 19. uri bo podobno kot lanski postregel z deli sodobne alternativne vizualne umetnosti, pa tudi s petimi glasbenimi dogodki. V Knežjem dvorcu bodo tako lahko obiskovalci vsak dan med 10. in 20. uro prisluhnili kratki radijski igri Jutri, avtorja Zmaga Freceta; si ogledah razstavo videoobjektov in inštalacij To je to, avtorja Črt lipovšek je avtor odmevne! Nevena Korde; se preizkusili v virtualnem smučanju po ideji Franca Soline; si ogledovali interaktivno inštalacijo Hayashi Vesne Krebs in Boruta Kumperčaka, kakšno primerno novoletno darilo pa bodo lahko našli na umetniški tržnici. Glasbene dogodke bo uvedel sobotni koncert Celjskega godalnega orkestra. V torek, 25. decembra, ob 21. uri bo na vrsti glasbeno scenski dogodek Žali bog Nevena Korde. V četrtek, 27., bo od 21. ure naprej na sceni Stane Špegel oziroma HouseMou-se, s svojim glasbeno vizualnim performansom. Višek glasbenih dogajanj bo koncert skupine Melodrom, v petek, 28., ob 21. uri, ki ga bo zaključil še nastop alter DJ-ja Alda Ivančiča. Podobo glasbenih dogajanj bo zaokrožil koncert kolektiva Bast z re-perjem N'tokom v soboto, 29. decembra. Podrobnejši spored prireditev najdete na spletni strani www. umestusiumetnosti.org. BRST fH m «s» * m ll 1 Janislav Kobal Direktor Območna enote Celje triglav Skupaj z vami povezano rastemo, zato se vam želimo zahvaliti. Direktor Janislav Kobal Ljubo Perčič Ogranizatot prodajne mreže 041608-368 041654-972 Ol n jHHHHK fe. - i * «s.:! O dok ■B v Matej Ašenberger Srečko Potočnik 3310 Žalec Organizator prodajne mreže 041675-727 041513-798 Oi fo Branko Bizjak Rihard Deršek ŠmartnoobPaki 101 a Dobrišavas4a 3327 Šmartno ob Paki 3301 Petrovče 041506-561 041690048 Aleš Dolžan Dobrišavas 52 b 3301 Petrovče 041693-332 Stanko Kolenc Gotovlje 106e 3310 Žalec 041340-735 Drago Kos Prapreče 15 3305 Vransko 041574-967 Jože Meh Vrbje 96 3310 Žalec 041736529 Aleksander Plausteiner Hubadova 3 3000 Celje 041433-860 Štefan Stemiša Zgornja Kostrivnica 10 3241 Podplat Mirko Hostnik 041598-697 Organizator prodajne mi 051680-323 Stojan Dolamič Primož 14 3230 Šentjur pri Celju 031318-200 Anton Jančič Šentvid pri Planini 31 3225 Planina 041886-038 Cesta na Rožnik 53 3330 Mozirje 041736493 O 'Zrn ß r*s äiM ki Dušan Žunter Zadrečka 11 3331 Nazarje 041735-143 11 Vlelita Hrovat Organizatorka prodajne mreže 051680-322 Marko Cesnik Ulica 0F 2 1433 Radeče 041757-890 Srečko Klemene Spodnja Rečica 181 3270 Laško 041412-692 Brane Krampušek Njiviškacesta6 1433 Radeče 041739599 M. Stanislav Rajh Dušan Reš Mizarska 40 Brdo 18 3210 Slovenske Konjice 3210 Slovenske Konjice 041406066 041554-125 MiljanSkarfovnik Andrej Stojanovič Polene 2 Osredek pnZrecah 31 3210Slovenske Konjice R4t 714-?R7 031543-220 Črtomir Žagar Planina na Pohorju 44 3214Zreče 041714-256 Kocenova L Andrej Pintarič 3252 Rogatec Organizator prodajne mreže 041733-254 051680-321 VladkoVindar Sedlarjevo 24 3255 Buče 041763-465 Robert Žvegler Tratna 18 b 3231 Grobelno Robert Kvar 041707-157 Organizator prodajne m 051684443 Miran Brtožnik Skale 66 3320 Velenje 041776066 Zoran Kac Ravne 28 g 3325 Šoštanj 041444-336 O» i »a. »i» w A M, k. w Nf mmm 4» Vsi zaposleni vam želimo vesei Ivan Polesnik Pater Tajnik Rečica ob Paki 11 b Ravne 180 3327 Šmartno ob Paki 3325 Šoštanj 041405-07 0417384523 Metka Tepej Amače29a 3320 Velenje 031 650453 Roman Tori Prešernova 7 c 3320 Velenje 041714423 ' božič in srečno novo leto 2008 TO St. 102 - 27. december 2007 Pešci še zmeraj vsakodnevno nezavarovani ob cesti proti Škofji vasi - Peščica krajanov ne želi prodati delov svojih zemljišč Agonija z neobstoječimi pločniki, nevarnimi potmi za pešce, kolesarje, predvsem pa šoloobvezne otroke, še zdaleč seveda ni značilna zgolj za krajane Škofje vasi. Vendar ravno njim prekipeva. Naše uredništvo je v zadnjih tednih prejelo toliko ogorčenih sporočil in pobud, naj se vendarle »kaj premakne«, da bi jih težko povzeli v enem prispevku. Nekateri ne želijo biti imenovani, saj naj bi zahteve po pločniku v celjski KS Škof ja vas naslavljali na toliko naslovov in tako dolgo, »da nas že grdo gledajo«. Drugi, kot denimo bralka Jožica Pilih, jasno opišejo razmere ob improvizirani avtobusni postaji pri znanem gostišču. Pojdimo po vrsti. Pred kratkim smo poročali o podobnih težavah v Arclinu in Za-dobrovi, pred dobrega pol leta pa tudi o zapletih pri izgradnji pločnika in kolesarske steze med Mariborsko cesto in Prekorjem. Že takrat so krajani Škofje vasi opozarjali, da se v njihovi KS zmeraj vse konča, oziroma projekti ostanejo nedokončani. Takrat smo poročali tudi o načrtovani gradnji avtobu- sne postaje in prehoda za pešce sočasno z ureditvijo dovoza in parkirišča pri gostišču, »Otroci tam še zmeraj vsak dan avtobus čakajo praktično na cesti. Šoferji obračajo avtobuse kar na parkirišču, še njih je strah, da se ne bi kaj zgodilo. Nobenega pregleda vsi skupaj nimajo, pri otrocih pa, saj veste, je malo razposajenosti lahko preveč ... Sploh ob smrtno nevarni cesti. Vozni red avtobusov je pribit kar na drevo,« je ogorčena Pili-hova. Je potrebnih še več smrtnih žrtev? Krajani tako samo čakajo na tragedijo. Do več tragedij pa je na cesti Celje-Vojnik z najnevarnejšim odsekom v Škofji vasi, kjer pločnika ni, že prihajalo. Krajani znajo našteti več smrtnih žrtev in nevarnih poškodb v nesrečah, v katerih so bila udeležena osebna vozila in pešci. »Naselja se širijo, veliko je tudi število šoloobveznih otrok, ki vsakodnevno ob cesti pešačijo proti OŠ Hudi-nja. Ali pa vsaj do najbližje avtobusne postaje. V vsakem primeru smo starši neprestano v strahu, ah se bodo vrnili domov,« pravijo krajani in dodajajo, da ne gre zgolj zanje, ampak tudi za kolesarje in ostale pešce. Pa krajane, ki ne morejo drugače kot peš po vsakdanjih opravkih. Ti so še bolj ogroženi ponoči, ko tudi kresnička ni dovolj, da bi jih šoferji pravočasno opazili. Vodstvo krajevne skupnosti se tega zaveda. Kot nam je pred časom povedal predsednik KS Bogomir Jamni-kar, si želijo, da bi se občina bolj zavzela pri projektu izgradnje pločnika in kolesarske steze med Mariborsko cesto in Prekorjem. Na tem območju večjih izboljšav ni bilo kakšnih 40 let. Gre za cesto, ki jo vsakodnevno prevozi približno 15 tisoč vozil, od tega večje število tovornih vozil. Pločnik, za katerega dajemo pobudo že od leta 1974, bi bilo smiselno nadaljevati skozi vso KS, do občinske meje z Vojnikom,« poudarja Jamnikar. Težava, kjer se vse začne in konča, so odkupi zemljišč za izgradnjo potrebne infrastrukture. Po besedah tistih, ki želijo ostati anonimni, naj bi šlo za peščico krajanov, ki nikakor ne žehjo prodati delov svojih zemljišč, »pa čeprav gre za kakšen meter vrta,« ali pa odkup pogojujejo z zelo visokimi cenami. Projekt izgradnje pa se pred odkupom ne more začeti. »Upamo, da bo vendarle prišlo do dogovora, stanje prometne varnosti je nevzdržno,« poudarjajo sogovorniki. POLONA MASTNAK Foto: ALEKS ŠTERN NAROČILO ZABOJNIKOV ZA KOSOVNE ODPADKE (odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...) Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure) CELJE — NOVI lil Mesto dobrih praks Božiček za pridne Klub Sofistek pripravlja brezplačno prireditev za najmlajše. 26. decembra se bo na Celjski koči oglasil Božiček in prinesel darila vsem pridnim otrokom. Prireditev se bo začela ob 14. uri. Medtem ko bodo najmlajši čakali Božička, se bodo lahko pomerili v igrah na snegu. Najboljši bodo prejeli tudi lepe nagrade. Obiskal jih bosta čarodej Mac in Jodla Godla, največji pevski junak med otroki. Za vse otroke, ki bi radi naredili čarobno zvezdico, zeleno smreko, pisano in glasno čestitko ali se naučili Božičkovega plesa in njegove himne, bodo od 14. ure likovno-glasbeno-ple-sne animacije v hotelu Celjska koča. Vse, ki jih zanima še kaj več o prireditvi, si lahko to preberejo na spletni strani www.sofi-stek.si, kjer je objavljen celoten program. KŠ »Za nov' let' ne vem, pmeslo kaj bo. Ga mislim pregledat', ob Ujripwedat', kakojekajb'lo.« sz-ntrij.si Vsem poslovnim partnerjem in strankam želimo prijetne praznike ter obilo uspehov, sreče in zdravja v prihajajočem letu 2008! Hvala za izkazano zaupanje! Sredstva namenjena novoletnim voščilnicam in darilom, smo darovali v dobrodelne namene. SREČNO 2008 vam želi kolektiv Atrija nevarna cesta Cesta je vredna izuma novega prometnega znaka »pešcem smrtno nevarno« Smrtno »Mesto je v investicijskem ciklusu, v kakršnem še nikoh v svoji zgodovini ni bilo. To postaja že kar standard in prepoznavni znak Celja, v katerega prihajajo številne delegacije iz evropskih mest, da se čimveč naučijo iz naših dobrih praks ...« To so bile besede, ki jih je med drugim zbranim vidnim predstavnikom mesta izrekel župan Celja Bojan Šrot na svojem včerajšnjem tradicionalnem novoletnem sprejemu. »Leto je bilo uspešno,« je dejal Šrot. »Naš center za ravnanje z odpadki se počasi končuje, zasadili smo prvo lopato za novo toplarno, gradimo prizidek k osrednji knjižnici, na novo gradimo osnovno šolo na Po-lulah, urejamo ceste, kanalizacije ...«je našteval uspehe. Šrot je zatem govoril o svoji iskreni želji, da bi uspešno in do konca spe- ljal svoj tretji zaporedni mandat, kljub temu da je prevzel tudi funkcijo predsednika Slovenske ljudske stranke. Ob koncu pa je zbranim povedal: »Želimo živeti v uspešni, strpni in odprti družbi. To lahko dosežemo le na ta način, da si bomo znali prisluhniti, da se bomo poskušali razumeti, da bomo znali sprejeti različnost in si medsebojno pomagali. Želim si, da bi bili še naprej ponosni na to, da smo Celjani, in imeli to mesto še naprej radi.« Izreden program z laserskim šovom, plesom plesalk in nastopom telovadca na speti zavesi, spuščeni izpod stropa dvorane, je pripravil Igor Jelen, zbranim pa je ob spremljavi klavirja v slogu Raya Charlesa zapel Uroš Perič. BRST Program v režiji Igorja Jelena je bil prepričljiv in šokanten. TEDNiK {J © 23 Javne e-točke ali internet v vsako vas Socialna vključenost in zmanjšanje digitalnega razkoraka med ljudmi sta razlog za postavitev javnih e-točk po občinah. Z njihovo pomočjo bodo tudi prebivalci najbolj oddaljenih krajev in tisti, ki si računalniške opreme in povezave z in-ternetom ne morejo privoščiti, lahko brez plačila do-stopali do tovrstnih informacij. Javne dostope do spleta zlasti v manjših občinah Savinjske doline na široko pozdravljajo. Na Vranskem, v Braslovčah, Preboldu in Taboru so že na voljo ljudem. Pogoj, da ministrstvo za gospodarstvo sofinancira projekt, je bil, da občina šteje manj kot 1.500 prebivalcev in spada med manj razvite statistične regije in je zaenkrat zastavljen za nadaljnja štiri leta. Ministrstvo je tako krilo gradnjo in preureditev prostora, kjer senahaja računalnik, nabavo računalniške opreme, priključnino in dve leti zakupilo povezanost s Spletom. E-točke morajo biti dostopne vsaj pet dni v tednu po vsaj 30 ur in omogočati 24-urn0:brezžično povezavo. Prvi dve leti bo stroške krilo ministrstvo in nato dve leti občina oziroma njene in- stitucije. E-točke bodo ustrezno označene, na njih pa ne bo, vsaj tako so se odločiti na Vranskem, mogoč dostop do erotičnih in pornografskih vsebin. V Taboru s 1500 prebivalci lahko e-točk uporabljajo tisti občani, »ki sami doma nimajo interne-ta, bodisi da jim to zaradi oddaljenosti hribovitih krajev onemogoča tehnologija bodisi da nimajo sredstev zanj,« pravi svetovalka župana Saša Zidanšek Obreza. Taborčani so za postavitev štirih točk prejeli 8.400 evrov državnih sredstev, dostop do interneta pa je omogočen na štirih lokacijah, in sicer v lokalu poleg občinske stavbe v središču Tabora, prostorih podjetja Mizarstvo Kugler v Kapli, prostorih stare šole in društev v Lokah ter na turi-stično-ekološki kmetiji Hri-bernik v Črnem Vrhu. Na Vranskem so za projekt prejeli 40 tisoč evrov, dostop do spleta pa je na voljo v avli Športne dvorana Vransko, kjer je pet računalniških mest, ki so dostopna v času odprtja dvorane. Šesto računalniško mesto je za steklom ob vhodu v dvorano, dostop do njega pa je mogoč 24 ur na dan vse dni v letu s pomočjo senzorja. Javna e-točka 1 HH Vsem občankam in občanom želim prijetno dneva samostc Poslanka S Dr. Romana Jordan Cizelj vp/ dr. ROMANA jORDUl CIZEÜ Poslanka v Evropskem Parlamentu ^ fSlf|§§> POSLANSKA PISAR»*: Ljubljanska («sla 67 SI-I230ĐOM2A1E TEL:+386(0)1 724 45 86 www.rjordanmalj.si URADHE UK: PONEOEUEK 8.00-11.00,13.00-15.00 SREDA 8.00-12.00,13.00-18.00 PEJIK 8.0012.00 VMm! Da bodo občanom, tudi najmlajšim, omogočili dostop do interneta, so se odločili tudi na turistični kmetiji Hribernik v Črnem Vrhu. Vransko nudi tudi brezžični t. i. WiFi dostop. V Preboldu je internet dosegljiv na dveh točkah, in sicer v Šeščah v domu krajanov in Matkah v gasilskem domu. Zanj so dobili 38 tisoč evrov. Na Polzeli se bodo za omenjeni projekt naj- verjetneje šele prijavili, medtem ko ta že drugo leto uspešno deluje v Braslovčah, kjer je bila ena prvih e-točk v Sloveniji, in sicer v Trnavi v, domu krajevnega odbora. MATEJA JAZBEC Foto: TT OCENJUJEMO Za hitrejši srčni utrip V Žalcu, majhnem, a toliko bolj pomembnem gnezdišču slovenske operete, so konec leta uspešno pripravili opereto v treh dejanjih Melodije srca skladatelja Janka Gregorca z besedilom Hinka Stepančiča. Priredbo besedila je pripravil režiser predstave dr. Henrik Neubauer, ki je domislil tudi koreografijo. Kostume je urezala Ivona Stanič, koreografijo baletnih točk je s kredo zarisala Sanja Rehar, sceno poslikal Božidar Dare Zavšek, zborovska grla uglasil zborovodja Matjaž Kač, oder z orkestrom pa povezal dirigent Franci Rizmal. »Opereta Janka Gregorca Melodije srca, ki sem jo izbral za tokratno izvedbo, prav gotovo sodi med najboljše slovenske operete. Torej je prvi kriterij izpolnjen. Za zadostitev drugega kriterija se z vsem srcem in voljo trudi celoten, skoraj 80-članski ansambel na čelu z organizatorjem, producentom, režiserjem in dirigentom,« je dirigent Rizmal zapisal v gledališkem listu. Producent projekta je ZKŠT Žalec, odgovorna zanj pa je Tanja Razboršek Rehar. Kdor hoče in želi videti na odru slovensko opereto, mora priti v Žalec, ki ima ob tej podjetnosti in vnemi že kar tradicijo, ki stajo obe naši osrednji gledališki hiši že kar pozabili, prezrli ali kar zatrli. Kot da se slovenske operete sramujemo in staza naše odre ustrezni le dunajska in madžarska opereta, pri čemer imamo veliko domačih prisrčnih del Prirediteljem v Žalcu zato vse priznanje in kulturna zahvala. BOGDAN UČAKAR Stari grehi Z OBČINSKIH SVETOV Dobrih 28 tisoč evrov za kmetijce PREBOLD - Na razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja za letošnje leto se je prijavilo 22 občanov. Še do konca leta jim bodo izplačali 28.300 evrov pomoči za plačilo zavarovalnih premij za posevke in zavarovanje živali, posodabljanje kmetij, urejanje pašnikov in kmetijskih zemljišč ter pokrivanje prevoza mleka. Za neprofitna stanovanja PREBOLD - Na razpis za šest neprofitnih stanovanj, kolikor jih je trenutno na voljo v Preboldu, se je prijavilo 28 prosilcev, od tega se jih je na prednostno listo uvrstilo 16. Še v tem letu naj bi občina prišla še do dveh neprofitnih stanovanj v Preboldu. Dopolnjen naložbeni program VRANSKO - Pred dvema letoma je v naložbenem programu rekonstrukcije telovadnice in novogradnje večnamenske športne dvorane pri OŠ Vransko prišlo do nekaterih odstopanj. Občinski svet je zato na zadnji seji sprejel dopolnitve, ki urejajo naložbeni program. Največja odstopanja so bila glede gradnje objekta, vrednosti naložbe, ki se je povišala in načrtu financiranja, po katerem je občina del objekta sedaj odkupila, preostali del pa bo uporabljala na podlagi najemne pogodbe. Več za novorojence VRANSKO - Novorojencem na Vranskem bodo odslej nameniti višjo enkratno denarno pomoč. Ta se je zvišala za 5,7 odstotka in za prvega novorojenca znaša 132 evrov. Drugemu novorojencu v družini bodo namenili 221, tretjemu 309 in vsakemu naslednjemu v družini 353 evrov pomoči. MJ www.novitednik.com Št. 101 - 21. december 2007 V Občini Gornji Grad se, leto dni po nastopu novega občinskega sveta in župana Stanka Ogradija, očitno še kot senca vleče delovanje prejšnjega občinskega sveta z nekdanjim županom Tonijem Rifljem. Na zadnji seji so se gornjegrajski svetniki seznaniti z ugotovitvami notranje revizije za lansko leto in spet začudeni ugotavljali, da obstajajo v občini poroštva, za katera prej niso vedeli. Sicer je znan največji greh, poroštvo podjetju Engo, v letih od 1998 do 2000, ki ga je izdala občina in jo sedaj bremeni za skoraj 300 milijonov tolarjev. Zaradi tega ima občina blokiran zakladitiški račun, tako da pri njenem delu nastajajo precejšnje ovire. Svetniki so del krivde pripisali tudi drugim organom, med njimi nadzornemu odboru, katerega stari in tudi sedanji predsednik Danilo Firšt je zaradi osebnih razlogov odstopil. Svetniki so sprejeli njegov odstop ter na korespondenčni seji za novo članico imenovali Brigito Rihter Ermenc. NO naj bi še enkrat prevetril ugotovitve revizije, poleg sklepov pa svetnikom predstavil tudi ukrepe, da v občini ne bo več prihajalo do nezakonitega in negospodarnega poslovanja. US Tako je umetnik Herman vabil na odprtje razstave svojih del, pridružil pa se mu je tudi žalski župan Lojze Posedel Elegija sejalcu Z razstavo v Žalcu akademski slikar Anton Herman, doma z Galicije, zaključuje letošnje predstavitve svojih del, ki jih lahko postavimo v tri različne likovne celote. Prvo predstavlja Zbirka zmagovalcev na stadionu v Šiški, ki vsebuje več deset upodobitev naših najbolj znanih športnikov novejšega časa. Naslednja je obsežen pregled dela od sedemdesetih let do letos, ki je bil na ogled v Galeriji Velenje in vsebuje pluralno predstavitev avtorja. »V prostore Sa-vinovega salonu vstopam s predstavo in z video instalacijo sejalca, ki sem ga lani jeseni v živo posnel na polju v Medlo-gu. Z uprizoritvijo sejalca želim obuditi spomin na ta znani lik, ki je izginil že pred štirimi desetletji, tako kot je izginil savinjski štangar. Ta multimedijska predstavitev je pravzaprav elegija sejalcu, spomin na elementarna opravila, ki so jih izvajali naši očetje,« je povedal avtor o razstavi v Žalcu. Razstavo je odprl žalski župan Lojze Posedel, odprta pa bo do 12. januarja. TT Ü 24 ŠENTJUR LAŠKO m S * Podpis pogodbe za izgradnjo čistilne naprave v Šentjurju. Levo od šentjurskega župana je direktor projektantskega podjetja Hidroinženiring Ljubljana Aleš Zalar, desno Vladimir Durcik iz podjetja Inženir Projekt Nova Gorica, ki bo izvajalo nadzor nad izvedbo projekta. Odplaknili bodo nesnago Končno državna in evropska sredstva - Priključki za 13 tisoč populacijskih enot Šentjurski župan Štefan Tisel je v sredo podpisal pogodbo z izvajalci del, ki bodo v naslednjih letih zgradili novo čistilno napravo. Gre za enega največjih in finančno najbolj zahtevnih projektov občine v zadnjih letih. Prav tako v sredo je Občina Šentjur vendarle prejela odločbo ministrstva za okolje in prostor, ki bo projekt sofinanciralo. Vrednost zgolj prve faze izgradnje čistilne naprave znaša malo več kot 6,5 milijona evrov, vendar bo občina prispevala zgolj 10 odstotkov, 28 odstotkov bo šlo na pleča države, medtem ko bo kar 62 odstotkov sredstev priteklo iz kohezijskih skladov Evropske unije. Ideja o gradnji čistilne naprave v Šentjurju, ki bo sicer na levem bregu vodotoka Voglajne, zahodno od Šentjurja, je stara že dvajset let. V lem 2005 je občinski svet sprejel odlok o lokacijskem načrtu za centralno čistilno napravo, občina pa se je isto leto vključila v konzorcij občin, ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območju povodja Savinje. Lani marca so podali prvo vlogo za sofinanciranje iz evropskega ko-hezijskega sklada. Kot pravi šentjurski župan Štefan Tisel, je v naselju Šentjur kanalizacijsko omrežje delno že zgrajeno. »Izvedena sta bila sekundarna kanalizacija in del kanalizacijskih zbiralnikov, iz katerih se komunalne in odpadne vode začasno izpuščaj o iz greznic neposredno v vodotoke Voglajne, Kozarice in Pe-šnice. Podobno je tudi v naselju Gorica pri Slivnici,« pravi Tisel, ki dodaja, da gre za prvi slovenski primer izvedbe tovrstnega projekta s sofinanciranjem iz evropskih sredstev. Da je šlo za izjemno zahtevne priprave, je potrdila tudi Bernarda Podlip-nik, direktorica direktorata za evropske zadeve in investicije pri ministrstvu za okolje in prostor. V prvi fazi, ki jo bodo v občini začeh v letu 2008, bodo gradili kanalizacijski sistem v skupni dolžini okoli 10,5 kilometra, zgradili pa naj bi tudi čistilno napravo Šentjur za 13 tisoč populacijskih enot. »Tudi pomen za industrijo ni zanemarljiv, končno bo tako rešen problem odplak šentjurske klavnice,« dodaja Tisel. Poleg tega se bodo sočasno lahko začeli izvajati projekti izgradnje Do leta 2011 naj bi občina v skladu z načrti začela še drugo fazo, ki obsega izgradnjo 24 km kanalizacijskih vodov na centralno napravo in na že zgrajene čistilne naprave v Dramljah, na Blagovni in Planini. Glavna območja Ponikve se bodo odvajala na čistilno napravo Šentjur. Potrebno bo zagotoviti še dodatnih 5,5 milijona evrov. Tretjo fazo bo občina izvajala po letu 2012, takrat bodo gradili še male čistilne naprave s kapaciteto za manj kot 50 populacijskih enot. in obnove cestne in komunalne infrastrukture v več šentjurskih KS, ki so bih ravno zaradi načrtov glede čistilne naprave »na čakanju«. Prvo fazo naj bi končali sredi leta 2009, ko naj bi začeh poskusno obratovati. Predvidena je gradnja naprave za biološko čiščenje, komunalne odpadne vode pa bodo po obstoječih in novih kanalizacijskih vodih vodile na centralno napravo iz mesta Šentjur in bližnjih naselij; Gro-belnega, Stopč, Gorice pri Slivnici, Lokarij in Vrbnega. POLONA MASTNAK NA KRATKO Dobri možje in koncerti Na Šentjurskem bo jutrišnji dan v znamenju dobrih mož. Dedek Mraz bo ob 9. in 10. uri obiskal kulturni dom na Ponikvi. Dogajanje bodo popestrili člani dramske skupine tamkajšnje osnovne šole z igrico Muca Copatarica. Dedek Mraz se bo ob 10. uri mudil tudi v Športni dvorani Hruševec Šentjur. Tam pripravljajo božično-novoletno prireditev z naslovom Žur za Šentjur. Prav tako jutri bo ob 18. uri praznično v Kulturnem domu Gorica pri Slivnici, kjer pripravljajo božični koncert. Na odru se bodo zvrstili ansambel Zupan, Zlati muzi- II kanti in številni drugi nastopajoči, prireditev pa bo povezoval Boris Kopitar. Nedelja bo postregla predvsem z glasbenimi dogodki. Ljudski pevci s Prevorja ob 15. uri v cerkvi sv. Ane na Prevorju pripravljajo božično-novoletni koncert. Nastopili bodo še tamburaški orkester iz Šmart-nega pri Litiji, ljudski pevci iz Šešč in člani Kulturno-umetniškega društva Slovenija. Ob 18. uri pa bo velik božično-novoletni koncert v Športni dvorani Hruševec, kjer bo za vzdušje skrbel Pihalni orkester Šentjur. PM DAN SAMOSTOJNOSTI V Laškem bodo dan samostojnosti proslavili s tradicionalnim božično-novoletnim koncertom Laške pihalne godbe in mažoret. Na koncertu, ki bo v sredo ob 18. uri v dvorani Tri lilije, se bodo godbenikom kot gostje pridružili Alenka Godec, Modrijani in drugi. Popularizacija drugačnosti V Laškem se vsako leto s posebno prireditvijo Laško združuje dobre želje spomnijo otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju in tistih, ki živijo v rejniških družinah. Letos je bila ta prireditev jubilejna, že deseta po vrsti. Za otroke je bil to poseben dan, saj jih je obiskal Božiček in jih obdaroval s polnimi vrečami daril, ki so jih prispevali različni donatorji. Teh je bilo letos dvaindvajset, kar je največ v vseh desetih letih, za kar so jim organizatorji prireditve (OZ RK Laško, Stik, Občina Laško, CSD Laško in društvo Sožitje občine Laško) izjemno hvaležni. Kot je poudarila predsednica OZ RK Laško Marija Šmauc, je prireditev v teh letih bistveno prispevala k popularizaciji drugačnosti oziroma k temu, da znamo drugačne sprejeti in jim to tudi pokazati. BA, foto: MOJCA MAROT Božiček je letos obdaroval 68 otrok, od tega 21 iz rejniških družin. Praznik za konje Na pobudo rejcev konj in zlasti enega od rejcev, Jožeta Kovača, so v Laškem pred nekaj leti oživili šego »žegnanja« konj na Štefanovo. Letošnje, že 10. »žeg-nanje« pripravljajo v sredo ob 11. uri na Aškerčevem trgu v Laškem. Pred prireditvijo na trgu bo ob 10.30 najprej sveta maša, ki bo tudi v čast temu dogodku in jo bo daroval laški nadžup-nik in zaslužni dekan Jože Horvat. Po maši bosta pred cerkvijo obiskovalce, rejce plemenitih živali in ljubitelje konj nagovorila župan Občine Laško Franc Zdolšek in zaslužni dekan Jože Horvat, ki bo nato pripravil še blagoslov konj, vsi rejci s konji pa bodo prejeh spominsko darilo za sodelovanje. Organizatorji (Etno odbor Jureta Krašovca Možnar, Turistično društvo Laško ter rejci konj iz Laškega in okoli- SIIKOPLESKARSTVO IN POUGANJi PODOV IZ PLASTIČNIH MAS IN PARKETA ce) bodo obiskovalcem postregli s kuhanim vinom, za dobro voljo pa bodo poskrbeli Okrogli muzikantje. Prireditev, ki na Aškerčev trg vsako leto privabi številne obiskovalce, bo povezovala Jožica Škorja. BA Pojasnilo V 99. številki Novega tednika smo pisali o Tereziji Zupane, ki pri svojih osemdesetih letih še vedno igra kitaro. V prispevku smo omenjali tudi njenega vnuka Matevža Lavrinca, za katerega so nam njegovi sorodniki posredovali napačno informacijo. Matevž namreč nikoli ni bil član zasedbe Slon in sadež, ampak je Član Šukarjev in tamburaške zasedbe Vsi sveti. C^Nreffo Conrad Electronic Vodnikova 6, Celje Tel: 03/491-25-50, gsm: 051/384-811 www.conrad.si, conrad@edicom.si NOVO! TOTAL TV - SATELITSKA TELEVIZIJA (POP TV, KANAL A, TV3, DISCOVERY,...) NOVO! GPS NAPRAVE GARMIN IGRAČE. LUČKE, SVETLOBNI EFEKTI, TELEFONIJA, GSM APARATI, NAROČNINE, MP3/MP4 in še veliko idej za darila. Izšel je novi katalog 2008. CONRAD - VEDNO KAJ NOVEGA ZA VAS! Edicom, d.o.o.. Prijateljeva 12. Šentjur St. 101 - 21. december 2007 Po okrogli mizi referendum? Zbrane podpise Bistričanov, ki nočejo v Posavsko pokrajino, so posredovali občinski upravi Poročali smo, da so v Bistrici ob Sotli v nedeljo začeli zbirati podpise občanov, s katerimi zahtevajo razpis referenduma o tem, v katero pokrajino bi v bodoče spadali. Podpise so zbirali pristaši vključitve v Celjsko pokrajino, ki nasprotujejo odločitvi občinskega sveta, ki je skoraj soglasno glasoval za Posavsko pokrajino. »Podporo naši pobudi je samo v dveh dneh izrazilo 365 občanov, kar pomeni 29,5 odstotka volivcev. To nedvomno kaže na to, da ima zelo široko podporo javnosti,« je po koncu podpisovalne akcije povedal Blaženko Čer-nelč. Černelč je med petimi člani Civilne iniciative za Bi- Jožef Pregrad strico ob Sotli, ki jim je kljub oddaljenosti bližje Celje. Podpise, ki so jih zbirali v trgovinah in gostilnah, so predvčerajšnjim posredovali občinski upravi, o vsem tem so obvestili tudi občinske svetnike. »Sedaj želimo, da skličejo okroglo mizo, kjer bodo predstavili svoje argumente za in proti vidjučitvi naše občine v bodočo posavsko pokrajino ter omogočili kakovostno razpravo z odgovori na vprašanja občanov. In potem naj razpišejo o tem vprašanju referendum,« dodaja član civilne iniciative. In kaj pravi o zadnjem dogajanju bistriški župan Jožef Pregrad? »Glede na zbiranje podpisov, ki ga je pripravila iniciativa ter zaradi njihovega zadostnega števila predvidevam, da imajo za svoje zahteve legitimno pravico. Po Teofil Milenkovič pri sedmih letih velja za vrhunskega violinista. Koncerti čudežnega dečka Sedemletni violinist Teofil Milenkovič je za glasbo nadpovprečno nadarjen otrok. Violino je začel igrati pri štirih letih. Takoj se je izkazalo, da ima izjemen talent za ta zahteven inštrument in za glasbo na sploh. Svoj prvi solistični koncert je odigral leta 2005 v Rogaški Slatini ter požel izjemen aplavz in občudovanje obiskovalcev ter strokovne kritike. Na Celjskem se bo Teofil z dvema gala božično-novoletnima koncertoma spet predstavil ta konec tedna. V soboto ob 19. uri bo nastopil v žalskem Domu II. slovenskeg tabora, v nedeljo ob 19.30 pa še v Kristalni dvorani Grand hotela v Rogaški Slatini. Mladi virtuoz, ki obiskovalce svojih koncertov preseneti s svojstve- nim lahkotnim in mojstrskim stilom igranja, je v koncertni program uvrstil dela Schu-berta, Kreislerja, Verdija, Fibicha, Brahm-sa, Masseneta, Montija in drugih. Teofila bo na klavirju spremljala absolventka ljubljanske akademije za glasbo Urška Roškar, ki je tudi že osvojila več nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Sicer bo na koncertih sodelovala tudi Teofilova družina: oče Zoran Milenkovič, mama Maria Carla Mi-helčič ter sestrica Timosena in bratec Ata-nasie. Da Teofil Milenkovič velja za vrhunskega violinista v svetovnem merilu, pričajo številna prva mesta, osvojena tako v Italiji, kjer družina Milenkovičevih živi, kakor tudi na mednarodnih tekmovanjih. BA - Št. 101 - 21. mojem predlogu imamo lahko najprej okroglo mizo, kjer bomo spregovorili o vseh argumentih za in proti. Sam nisem bil nikoli proti referendumu, njegovi rezultati bodo pač obvezujoči, tako kot so doslej obvezujoči sklepi občinskega sveta,« je povedal župan. Župan poudarja, da sam o odločitvi za Posavje ni glasoval, čeprav odkrito pove, da je zagovornik priključitve bistriške občine Po-savju. Sicer je Pregrad omenil možnost referenduma že na seji občinskega sveta konec maja, ko so sprejeli odločitev o vključitvi v Posavsko pokrajino. BRANE JERANKO Brezplačno do spleta V Šmarju pri Jelšah so že pretekli mesec testno zagnali javne e-točke. Potem ko je testiranje pokazalo, da dobro delujejo, jih bodo zdaj dali tudi v širšo uporabo. Na razpisu ministrstva za gospodarstvo so jim odobrili vseh sedem prijavljenih e-točk, ki so jih postavili v vseh sedem osnovnih šol v občini. Vvsaki bosta na voljo dva računalnika, tako za učence kot tudi za vse ostale občane, in sicer med 8. in 14. uro, brezžično omrežje pa bo omogočalo dostop do in-terneta še prebivalcem, oddaljenim 450 metrov od posamezne točke. Tako skušajo v občini zagotoviti pokritost z internetom tudi na območjih, kjer priklop sicer ni možen. E-točke so povezane s širokopasovnim priključkom kapacitete prenosa 4 Mbit/s, tista v šoli v Šmarju pri Jelšah pa omogoča prenos 12 Mbit/s. Občina je za projekt dobila skoraj 20 tisoč evrov, iz proračuna so morah pokriti le davek na dodano vrednost. Sicer pa vodstvo občine obljublja, da bodo tudi v prihodnjem letu skušali zagotoviti nekaj sredstev za širjenje brezžičnega omrežja v ostala vaška območja občine. Pomemben je tudi dogovor občine z dobaviteljem računalniške opreme, tega so izbrali z javnim naročilom, ki bo omogočal brezplačno testiranje sprejema brezžičnega signala pri občanih in kasneje ugodnejši nakup opreme. AK december 2007 - Do skupnega jezika daleč V obsoteljskih občinah, kjer so se zaradi hudih težav z imenovanjem novega direktorja Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah odločili za nov postopek izbire, se je znova zapletlo. Po sedanjem načinu imenovanja direktorja mora biti o izbranem kandidatu soglasnih vseh šest občinskih svetov, kar je težko doseči, zato so objavili že pet razpisov. V šestih občinah so se zato odločili, da bodo poiskali nov postopek imenovanja, pri čemer bi namesto občinskih svetov odločali župani. Ti naj bi v takšnem ožjem krogu lažje našli skupni jezik. Tako so v odloku predvideli »skupni organ občin za izvrševanje ustanoviteljskih pravic«, ki bi ga sestavljali župani vseh občin, v njem pa bi imel vsak župan toliko glasov, kolikor ima občina ustanoviteljskih deležev. Ustanoviteljske deleže so določili po kriterijih števila prebivalcev ter številu priznanih nosilcev dejavnosti v javnem zavodu, takšen odlok pa so po prvi obravnavi načelno že sprejeli v občinah Šmarje pri Jelšah in Rogaška Slatina. Nazadnje so ga obravnavah v občinskem svetu Podčetrtka, kjer se z določitvijo medsebojnih ustanoviteljskih deležev ne strinjajo, saj menijo, da bi bila njihova občina brez prave besede. Soustanoviteljski delež občine Podčetrtek bi namreč znašal 8,9 (v Šmarju pri Jelšah 34,2 ter v Rogaški Slatini 30,5 odstotka), v svetu ustanoviteljev pa bi lahko o neki odločitvi odločili že trije člani. BRANE JERANKO /4WOMATCACU», VRAT. PROME1MU PARKIRNIH SISTtUON PREPOZNAVNO, RAZVOJNO NARAVNANO PODJETJE IŠČE NOVE SODEtAVCE S PODROČJA, KOMERCIALE - MARKETINGA, TEHNOLOGIJE. NABAVE. MONTAŽE. 1. PRODAJNI INŽENIR-deloma pokriva tudi področje marketinga Si želite svoje delo opravljati v naprednem in vznemirljivem okolju s prijetnimi ljudmi? Vas veseli delo, ki vključuje nenehno aktivnost in stike i ljudmi? - veliko zabave pri razburljivem, živahnem in nikoli enoličnem delu - uporabo napredne tehnologije - priložnost za spoznavanje ljudi VODJA TEHNIČNE SLUŽBE - PRIPRAVA DELA Ste samostojni, dinamični in dovolj agresivni? Zaposlite se pri nas, ponujamo Vam: nenavadne izzive v hitro rastoči družbi samostojno pozicijo z možnostjo vodenja sodelavcev nikoli dolgočasno delo z možnostjo hitrega in aktivnega napredovanja MONTER Ali svoje delo opravljate organizirano, sistematizirano in ga dobro preučite? Pri nas lahko s svojimi vrednotami: • nemoteno opravljate svoje delo - pokažete svoje praktične sposobnosti in skupaj z nami povečujete produktivnost družbe nost... Z Vašimi veščinami lahko skupaj z nami: opravljate delo na mirni lokaciji dolgoročno izgradite svojo prihodnost NUDIMO VAM ZANIMIVO IN PESTRO DELOVNO OKOLJE. DELO ZA NEDOLOČEN ČAS S PREIZKUSNO DOBO, STIMULATIVNI OSEBNI DOHODEK, KOREKTNO SODELOVANJE. FORMALNI POGOJI: Podtočko 1: • VI. oz. najmanj V. stopnja izobrazbe elektro. strojne, komercialne smeri ali GING minimalno 2 leti delovnih izkušenj s področja komerciale - poznavanje MS Word, Excel. Outlook, zaželeno tudi poznavanje programske rešitve PANTHEON - aktivno obvladovanje enega tujega jezika (AN, NE) - vozniški izpit B-kategorije Pod točko 2: - VII. oz. VI. stopnja izobrazbe strojne smeri - poznavanje programskih aplikacij CAD. PROINGENER - sposobnost organiziranja in načrtovanja dela in delovnih procesov - aktivno obvladovanje enega tujega jezika (AN, NE) - vozniški izpit B-kategorije Podtočko 4: - IV. stopnja izobrazbe elektro ali strojne smeri (preoblikovalec kovin, elektromon-ter...) - osnovno poznavanje strojnega znanja, spajanja in preoblikovanja kovin - vozniški izpit B-kategorije IV. stopnja izo be elektro ali strojne sir ri ali delavec brez poklica s praktično ZAINTERESIRANI POŠLJITE PISNE PONUDBE NA NASLOV: OPTIS d.o.o.. CEUE. Trnoveljska cesta 2.3000 CEUE SL. KONJICE Proračun bodo še prevetrili Osnutek vojniškega proračuna za prihodnje leto svetnike v večini ni zadovoljil. Na odhodkovni strani, ta znaša dobrih 8 milijonov evrov, izkazuje skoraj 357 tisoč evrov primanjkljaja, kar pomeni, da bo za določene naložbe potrebno najti nove vire financiranja aH pa se jim odreči. Po besedah župana Bena Podergajsa se bo morda še lahko našel kakšen izviren prihodek občine, v nasprotnem primeru pa bo svetnike, še pred tem pa predsednike odborov in krajevnih skupnosti, čakalo precej težko delo. V osnutku proračuna že sedaj ni določenih postavk, ki bi jih po mnenju nekaterih morali uresničiti v prihodnjem letu. Tako razširitev vrtca še ni v planu, enako velja za gradnjo telovadnice za osnovno šolo v Vojniku, brez novih izvirnih prihodkov (svetniki so namreč odločno zavrnili zadolževa- nje) pa bo potrebno oklesti-ti že načrtovane. V osnutku proračuna je videti, da bo večji poudarek dan urejanju cest, kanalizacij in vodovodov. Med večjimi je tako sanacija in razširitev ceste Frankolovo-Črešnjice, nadaljevanje vodovoda Male Dole ter končno tudi izgradnja vodovoda v centru Vojnika na hribu Device Marije. Ni pa zajetnih nekaterih odsekov, kjer občani zahtevajo pločnik. Kot je pojasnil župan, imajo določeni projekti prednost zato, ker so bili z njimi na razpisih uspešni, tako na primer dobro kaže za ureditev pločnika od pokopališča proti Šmartnem v Rožni dolini, gradnja varne poti za pešce iz Arclina proti Ljubečni pa najbrž v prihodnjem letu ne bo mogoča. »Mislim, da bomo po usklajevanjih našli rešitev, še vedno smo jo, ter iz predlogov izbrali najbolj potrebne in nujne stvari ter jih vklju- čili v predlog za sprejem proračuna, pravi župan.« Še pred tem pa morajo realizirati večji prihodek letošnjega proračuna, saj prodaja funkcionalnega zemljišča pri Psihiatrični bolnišnici Vojnik ministrstvu za zdravje ni uspela. Nadomesten prihodek bodo zato dobili s prodajo preostalih zemljišč na Štolnerjevem hribu, ki so še bila v lasti občine. Kot pravi župan, je prodaja tik pred vrati. RP Po ocenah naj bi z zgraditvijo blokov in novih naselij na Štolnerjevem hribu v Vojniku že čez dve leti bilo okoli 200 otrok več, v vrtcu pa je že sedaj takšna gneča, da jim je z oddajo prostorov morala pomagati bližnja osnovna šola. Po mnenju drugih pa gneče ne bi bilo, če bi prednost v vrtcu dajali le otrokom iz domače občine. DAN SAMOSTOJNOSTI V Slovenskih Konjicah pripravlja domače planinsko društvo na Štefanovo in dan samostojnosti in enotnosti, 26. decembra, 13. zimski vzpon na Stolpnik (1.012 m). Odhod bo ob 9. uri pred konjiško športno dvorano ob vznožju Konjiške gore (333 m). Pohodniki bodo odšli po Zmajčkovi gozdni učni poti in nato po markiram poti na sam vrh. Iz Konjic do Stolp-nika je za dve uri hoda. Mogoči so tudi dostopi iz Čreš-njic, s Stranic, Kamne Gore, od Žičke kartuzije ... Organizatorji priporočajo zimskim razmeram primerno opremo in pohodne palice. Med 11. in 12. uro bodo na vrhu domači planinci pripra- LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE lokalni odbor občine Vojnik Vsem članom, simpatizerjem in občanom želimo prijetne in vesele božične ter novoletne praznike, v novem letu 2008 pa srečo, zdravje in medsebojno razumevanje. SPRAŠEVATI, ISKATI, NAJTI Za OO LDS Vojnik mag. Adolf ViderJ^k vili topel čaj in še kaj. Udeleženci desetih zimskih vzponov bodo prejeli priznanja. V Zrečah bo osrednja prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti v nedeljo, 23. decembra, ob 18. uri v dvorani Kulturnega doma Zreče. V programu bodo sodelovati Otroški pevski zbor OŠ Zreče pod vodstvom Vla-ste Puklavec, Mladinski pevski zbor OŠ Zreče pod vodstvom Jane Deželak, Mešani pevski zbor Jurija Vodovni-ka pod vodstvom Mojce Koban Dobnik, pesnica Tanja Petelinek in Ex animo trio. Po prireditvi bodo udeleženci skupaj odšli v praznično vas na ploščad pred termami, kjer bo prireditev Naj lučka zagori s prihodom luči miru. Na praznični dan bo ob 15. uri v večnamenski dvorani slavnostni koncert Godbe na pihala Zreče, ob 18. uri pa v cerkvi sv. Egidija božično-no-voletni koncert KUD Vladko Mohorič in KKD Zreče. JK, MBP MM Invalidi zaključili uspešno leto V soboto se je v večnamenski dvorani v Zrečah zbralo približno 170 članov Območnega društva invalidov Dravinjske doline. Kot je v nagovoru poudaril predsednik Ivan Pavlič, je za njimi uspešno leto. Društvo je pripravilo vrsto izletov in drugih oblik druženja, komisije so organizirale različna predavanja, skrbele za rekreacijo in športna tekmovanja ... Zbrane so pozdravili tudi podpredsednik ter častna članica in bivša predsednica ODI Dravinjske doline Ivan Štern in Gizela Rozman ter Zdenka Kejžar, direktorica TIC Zreče. Da je bilo druženje še bolj veselo, so s komedijo Figule - Fagule poskrbeli člani igralske skupine Kulturnega društva Janeza Koprivnika Gorenje. JG Koncert konjiških godbenikov Godba na pihala Slovenske Konjice z dirigentom Ivom Kacbekom pripravlja 17. božično-novoletni koncert. Nastopili bodo v soboto, 22., in nedeljo, 23. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu Slovenske Konjice. Program: Duke Ellington, zlati časi swinga, uspešnice Broadwaya, zlate skladbe otrok cvetja. Fantom iz opere, Jacques Offenbach, nepozabne melodije Petra Iljiča Čajkovskega, Johann Strauss - Vino, ženske in glasba ter Johann Strauss st. Radetzkyjeva koračnica. Gost na koncertu bo Vokalna skupina EXPE z Valentino Tehovnik. MBP Sejemski izkupiček za izlete Osnovna šola Loče je letos že tretjič pripravila božično-novoletni sejem. Na njem so ponudili svoje izdelke učenci in učitelji, z zbranim denarjem pa bodo šolarji odšli na izlete. Obiskovalce sejma, ki je bil tokrat zaradi snega in nizkih temperatur v telovadnici, je pozdravil ravnatelj Franjo Šegel, zares pa se je začelo po kulturnem programu in prihodu dedka Mraza. Stojnice so bile bogato založene, a je vsega kmalu zmanjkalo. Dogajanje so popestrili z bogatim srečelovom, ki so ga prispevali aktiv kmečkih žena in čebelarji. JG Poznate številko svojega zdravnika? Konjiški zdravstveni dom bo s 1. januarjem ukinil tria-žo oziroma informacijski pult pri vhodu v zdravstveni dom. Vodstvu ZD se namreč z zasebniki, ki imajo svoje prostore v ZD, ni uspelo dogovoriti o sofinanciranju plače za informatorja v triaži, ki daje tudi informacije po telefonu. Dohodek ZD se je namreč z | odhodom večine zdravnikov iz § javnega zavoda med zasebnike bistveno zmanjšal, zato zavod stroškov ne zmore več. Z novim letom torej v konjiškem ZD ne bo več mogoče dobiti vseh informacij na enem mestu, temveč bodo morali pacienti od vrat do vrat oziroma bodo morali poznati telefonsko številko svojega zdravnika. Bolj uspešno je bilo vodstvo ZD pri dogovoru o sodelovanju zasebnikov v dežurni in urgentni službi. Zasebniki v njej dobro sodelujejo, k čemur jih zavezujejo tudi koncesijske pogodbe. MBP oolKD Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava Celje Vodnikova 11, p. p. 104, SI-3000 Celje, Slovenija Tel.: + 386 (0)3 426-06-30, fax: 426-06-36 e-pošta: oi.celie@iskd.si Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Celje in Zveza kulturnih društev Celje želita vsem ljubiteljskim kulturnim ustvarjalcem še vnaprej zvrhan koš ustvarjalnosti! Vesel božič in srečno 2008! ■SPORT 27 Še zadnjih sto medvedkov za sto otroških nasmehov Celje. Vsak s svojim medvedkom v rokah so se zazrli v fotografski objektiv in ob tem pa prisluhnili besedam Helene Matjaž Mrevlje. vzgojiteljice iz Vrtca Anice Černejeve. ki se nam je iskreno zahvalila za obisk in za to. da smo se v teh prazničnih dneh spomnili tudi na bolne. Redni poslušalci Radia Celje in zvesti bralci Novega tednika ste najbrž v zadnjih tednih pogrešali nagradno igrico Sto medvedkov za sto nasmehov. Je že tako, da se vsaka stvar v življenju enkrat konča in tudi nagradne igre pri tem niso izjema. Zelo nas veseli, da ste igrici poklonili toliko svojega časa in pozornosti. Najbrž je temu botrovalo tudi to. da smo se ob njej vedno znova spomnili na tiste malčke in malčice, ki morajo svoje otroštvo namesto na prostranih travnikih in poljanah preživljati v bolnišničnih posteljah. In da bi bile dolge ure v bolnišnici čim krajše, smo jih v Novem tedniku in na Radiu Celje večkrat obiskali in jim ob tem podarili nekaj mehkih medvedkov. Tja nikoli nismo odšli sami - pri akciji sta nam namreč dobrohotno pomagala Casino Faraon in zlatarna Adamas. Tudi v teh dneh, ko zima ne skopari s svojo močjo, smo se odpravili v Splošno bolnišnico Celje, natančneje na otroški oddelek. Tam so nas pozdravili številni otroci, tako malce večji in že rahlo sramežljivi kot tudi tisti, ki so šele dobro zakorakali v življenje. Tudi nekaj solz je bilo vmes. ki jih je kaj hitro posušil nežen medvedji objem. Tople medvedke so med mlade nadebu-dneže razdelili Tatjana Klopčič, predstavnica Casinoja Faraon, Lucija Udovč iz zlatarne Adamas in Viki Klenovšek iz marketinga Novega tednika in Radia Celje, ki so si kasneje trdno obljubili, da bodo v kakšni podobni akciji ponovno združili moči. A ni ostalo zgolj pri medvedkih. Božiček, ki se je očitno že odpravil z daljne Laponske. je namreč darilca za bolnišnične otroke pustil tudi v zlatarni Adamas. Medtem ko so otroci radovedno brskali po svojih novih pridobitvah in ko je otroško igralnico Ne samo ob medvedku, tudi ob pogledu v darilno vrečko se je marsikomu na obrazu za iskril nasmeh. napolnjeval zvok šumečih vrečk, smo se od otrok poslovili. In jim zaželeli vse dobro v prihajajočem letu in predvsem trdnega zdravja. To je namreč vse, kar potrebujejo, da bodo lahko ponovno s polnimi pljuči uživali v svojem mladem življenju. PORTRET TEDNA BLAŽ PÜC #26 JAZ IN KLUB A DRUŽABNO Stanovanje: S punco Tino in najinim nekajmesečnim sinom Tomasom živimo y stanovanju y Ljubljani. Hobiji: Računalnik je fett. M je mu z veseljem posvetim, ko imam čas. Kadar mi uspe, pa preberem tudi kakšno knjigo m pogledam film. lajsts teto. Poleti, le A dni pred najino wdooilasma. Št. 101 - 21. december 2007 28 NOV! TEDNIK Kljub snegu imenitna tekma Po uvodni smoli zmaga v evropskem pokalu NA KRATKO Ciglar namesto Zrinskega Celje: Novi selektor slovenske ženske košarkarske reprezentance je trener celjskega Merkurja Željko Ciglar. Njegov pomočnik v klubu Damir Grgič pa bo prevzel mladinsko reprezentanco, ki bo letos igrala na evropskem prvenstvu B-divizije v Makedoniji. Grgič je letos s kadetsko reprezentanco na EP divizije B v Italiji osvojil tretje mesto. Požun vrnil Pungartnika Celje: Selektor slovenske moške rokometne reprezentance Miro Požun je objavil širši spisek igralcev (28 imen) za nastop na evropskem prvenstvu na Norveškem. Na njem je šest igralcev Celja Pivovarne Laško: Gorazd Skof, Aljoša Rezar, Miladin Kozlina, David Špiler, Vasja Furlan in Dragan Gajič, ter še 11 Celjanov: Dušan Podpečan, Luka in Miha Žvižej, David Koražija, Aleš Pajovič, Rok Praznik, Rok Ivančič, Roman Pungartnik, Zoran Lubej, Luka Ščurek in Goran Kozomara. Po letu posta spet najboljši Ljubljana: Strelska zveza Slovenije je ob koncu tekmovalne sezone razglasila najboljše posameznike in društva v letu 2007. Najboljše društvo je Dušan Poženel iz Rečice pri Laškem. Zveza je na posebni prireditvi podeli- la še pet zlatih plaket, prejel jo je tudi Vladislav Šmerc iz rečiškega strelskega društva. Vrnil se je tudi Kelhar Celje: Celjski nogometaš Dejan Kelhar, ki je po vrnitvi iz nemškega drugoligaša Greuther Fürth pol leta treniral z matičnim klubom v Areni Petrol, je z MIK CM Celjem podpisal dveletno pogodbo. Prav lahko pa celjski prvoligaš ostane brez napadalca Nejca Peč-nika, zanj se zanima angleški drugoligaš West Bromwich Albion. Predsednik celjskega kluba Marjan Vengust nam je dejal: »Res je, da sem se odpravil na športno poslovno pot v Anglijo, vendar z WBA nisem imel stikov!« »Japonci« doma, boj v parterju Celje: Po treh tednih priprav so se z Japonske vrnili člani celjskega judo kluba Sanka-ku Urška Žolnir, Petra Nareks, Lucija Polavder, Vesna Džu-kič, Maja Uršič in Roki Drak-šič ter njihov trener Marjan Fabjan: »Poškodb ni bilo. Najprej smo vadili na univerzi Ya-manaši, nato v Tokiu, kjer je bila na turnirju Urška sedma, Petra pa deveta, turnejo pa smo zaključili s pripravami z japonsko reprezentanco in v Ehimeju osvojili tretje mesto v ekipni konkurenci.« V centru Budokan Fabjan na Lopati se bo jutri ob 18. uri začel Turnir parter. Pripravlja ga sekcija Parter Celje, nanj se je prijavilo 12 borcev, najboljši bo dobil 300 evrov. (DŠ) Najhujši »kerlci« so tekli v kratkih hlačah. V svetu deskarjev na snegu je Rok Marguč že dolgo znano ime, slovensko javnost pa je nase opozoril, ko je na mladinskem svetovnem prvenstvu osvojil srebrno medaljo. Letos je po Roku Flandru in Dejanu Koširju postal tretji Slovenec, ki je osvojil člansko tekmo za evropski pokal. V slovenskem deskarskem taboru je v letošnji sezoni prišlo do zamenjave trenerjev, s katerimi se Marguč ni najbolje ujel. Nato so sledile prve tekme in z njimi obilica smole in slabe volje. Kaj je bilo na prvih treh tekmah svetovnega pokala? Na začetku sem imel ogromno smole, saj se mi je v Laand-grafu dan pred tekmo zlomila deska, v Söldnu sem imel težave z mišico desne noge, v Italiji pa je bil vrhunec, saj je bila deska, ki je bila pripravljena za tekmo, uničena, v osmini finala pa mi je počil še čevelj. V letošnji sezoni sem edino tekmo, ki sem jo odpeljal brez težav, opravil v Rusiji, kjer sem tudi zmagal. Po pripravah v Rusiji ste zmagali na tekmi evropskega pokala ... Samo upam lahko, da bom vožnje, ki so mi uspevale na treningih v Rusiji in na tekmi za evropski pokal, prenesel tudi na tekme svetovnega pokala. Tako mi je tudi ta zmaga v Rusiji vlila dodatno samozavest, ki sem jo potreboval pred naslednjimi tekmami svetovnega pokala. Res pa 21. novoletni tek v 1 Ko je po Sloveniji snežilo, je tudi v Šaleški dolini zapadlo nekaj snega, čeprav bolj malo. To je šlo na roko organizatorjem 21. novoletnega teka v Podkraju pri Velenju. Omenjeni tek z najdaljšo tradicijo v Sloveniji so pripravili zares imenitno. Glavna skrb je bila namenjena pripravi prog za otroške teke in glavni gozdni tek. Sedemdesetim tekmovalcem ni bilo žal, da so prišli na južno obrobje Šaleške doline. Dobro prepluže-ne poti so omogočile varen tek otrok in odraslih, poleg teka je bila pripravljena še kopica presenečenj. Tek je bil v Županovem gozdu, kjer je nastalo pravcato rekreacijsko središče. Organizatorji so zakurili priročne peči in za tekmovalce pripravili okrepčila, izdatno malico ter veliko nagrad. Med slednjimi ni bila zanimiva le tista največja, kar stolitrski električni grelnik vode, temveč kar nekaj živih živali, med katerimi so izstopali okrasni petelinčki in morski prašiček. Največ medalj so odnesh mladi Kladivarjevi atleti in Sevničani, absolutno zmago in lepa pokala pa sta osvojila Rok Jovan iz Velenja in Maja Teraž iz Sevnice, med domačini iz Podkraja odkraju pri Velenju pa sta bila najhitrejša Gašper Melanšek in Maruša Berlot. Uvrstitve: otroški teki - M/7: 1. Gregor Rabuzin (ADK Klar divar), 2. Ožbej Jelen, 3. Ambrož Jelen (oba SSK Velenje); Ž/ 9: 1. Aneja Simončič (AK Žalec), 2. Zala Al)tik, 3. Blažka Blagotinšek (Celje), M/9: 1. Igor Hrastovec (Vransko), Z/11: 1. Maruša Berlot (OŠ Gustava Šiliha Velenje), 3. Kaja Strgar-šek (Kladivar );_M/11. 1. Kavor Kaučič (Kladivar), Ž/13: 1. Kaja Bajda (AK Žalec), Z/15: 1. Anja Zagoričnik (I. gimnazija v Celju), 2. Tanja Stepanovič (I. OŠ Žalec); 3. Nastja Grm (Kladivar), tek na 3.700 m: Z/19: 1. Maja Teraž (AK Sevnica), 2. Anja Zagoričnik (I. gimnazija v Celju), 3. Maruša Berlot (Podkraj pri Velenju); Ž/40: 1 Marta Gričar (AK Radeče); Ž/50: 1. Marjana Košar (TS Gorenje), M/19: 1. David Ropotar, 2. David Trofenik (Kladivar), 3. Gašper Melanšek (OŠ Anton Aškerc Velenje), tek na 7.600 m: M/20: 1. Rok Jovan (AK Velenje), 3. Ivan Hrastovec (TK Vransko), M/50: 1. Stane Barber (TF), 2. Stanko Pritržnik (Velenje), 3. Obrad Lazič (Energija Velenje). je tudi, da smo z bivšim trenerjem Tomažem Bernikom opravili vrhunski trening. Pred vami je še veliko tekem evropskega in svetovnega pokala. Imajo katera tekmovanja prednost pred drugimi? Prednost imajo vsekakor tekme svetovnega pokala, saj bom tekme EP vozü le ob premoru karavane SP. Moja pričakovanja pa so na vsaki tekmi enaka, ne glede na raven tekem si želim odpeljati svoje optimalne vožnje, ki me lahko popeljejo na sam vrh. Kako je s poškodbo noge? Uspešno sem jo saniral, tako da me med deskanjem nič več ne boli, kar je v tem trenutku najpomembneje, da lahko opravljam nemotene priprave. Upam pa, da se mi poškodba ne bo ponovila. Kakšne so vaše želje v letošnji sezoni? Glede na lansko bi pričakovali, da so ambicije večje? _::Amtycije so glede na lan-SKO 'ifobro sezono višje, kar je za vsakega športnika normalno. Lani sem v skupnem Tretji Slovenec, ki je zmagal na tekmi evropskega pokala v deskanju na snegu. seštevku zasedel v disciplini alpin 11. mesto v svetovnem pokalu, zmagal na Univerzi-jadi 2006 v Torinu, letos pa se bom poizkusil uvrstiti med najboljših 10 in vsaj ponoviti posamezne lanske uvrstitve. Trenutno se nahajate do- ma, v Laškem. Kdaj se vračate na priprave v tujino, kjer so navadno boljši pogoji za trening? Zaradi odličnih pogojev na Rogli bom priprave do naslednje tekme opravil na mojem matičnem smučišču, kar mi omogoča preživljanje praznikov v domačem okolju, ki ga skozi celo leto resnično pogrešam, saj sem ves čas zdoma. MOJCA KNEZ Foto: FIS MIRJANA RUKAVINA IVI TEDNIK 29 . Oba lokalna derbija domačinom Polzelani so ujeli 10 žog (Rituper, Jovanovič 8, Catovič 7) več od Zrečanov, pri katerih je imel Davorin Skornik 7 skokov (desno pokriva Rituperja) in Ilija Petrovič 6 (ob njemu polaga žogo proti obroču Jasmin Catovič). je v začetku drugega dela približala na 46:40, a je to prebudilo domače igralce, ki so znova dodali plin in do konca tretje četrtine je bilo že 64:47 in zmagovalec je bil znan. Četverica košarkarjev Zlatoroga je imela dvomestno število točk, največ Salih Nuhano-vič, 13, za ravno toliko minut igre. Nemanja Jelesijevič je svojim 11 točkam dodal še toliko skokov, pri Elektri pa je bil Aleš Kune prvi strelec s 16 točkami, a je imel premajhno pomoč soigralcev. »Sanjskemu začetku je sledil pričakovan padec, ki smo ga prekinili z agresivno obrambo. Ta je bila ključna. V zadnjih minutah smo dali priložnost še mladincem, tako da sta Anže Maček in Gašper Kos dosegla prve prvoligaške točke,« je povedal strateg Laščanov Damjan Novakovič. Na drugi strani Ivan Stanišak, trener Elektre, niti ni bil preveč razočaran: »Tekmo smo začeli zelo slabo in dovolili odlični ekipi Zlatoroga, da se hitro odlepi. V nadaljevanju smo sicer ujeli priključek, a nato Peterka 11. kroga: Rituper, Čatovič (Hopsi), Jelesijevič, Maček (Zlatorog), Kune (Elektra Esotech). Igralec kroga: Rajko Rituper (Hopsi). znova obstali in poraz je samo posledica tega.« Brez pravili možnosti v nadaljevanju Alpos je pričakal v tej sezoni odlično Krko brez bra-nilskega para Tadej Košto-maj-Robi Ribežl, ki ima težave s poškodbama, zato je v dresu šentjurske ekipe po sedmih letih znova zaigral Živ-ko Misirača. Oslabljeni Šent-jurčani so bili tako kos Dolenjcem le v prvem polčasu, v katerem so z domiselnimi akcijami držah korak z njimi. Minuto pred glavnim odmorom je bilo namreč vsega 40:38 za Novomeščane. V nadaljevanju je do izraza prišla kvaliteta gostov. Z nekaj zaporednimi trojkami so hitro dvignili razliko na +15 in do konca tretje četrtine na 18 točk. V zadnjem delu je bilo srečanje tako le še formalnost, saj je Krka še naprej zadevala z vseh položajev (10 trojk), domači trener Matjaž Čuješ pa je, ko je uvidel, da se ne bo dalo nič narediti, potegnil glavne igralce na klop ter jih tako skušal spočiti za naslednje tekme. To je Krka dodatno izkoristila in ob koncu visoko zmagala, za kar 27 točk. Pri Alposu sta bila v napadu Srboljub Nedeljkovič (14) in Urban Palčnik (14) preveč Za moštva v 1. A ligi počitka ni, saj bodo v tem predbo-žično-novoletnem času odigrala še dva kroga drugega dela prve polovice prvenstva. V soboto je namreč na sporedu 12. krog, v katerem bo Alpos, tokrat zaradi zasedenosti dvorane Hruševec, gostitelj na Ponikvi moštvu Kraškega zidar-. ja. Za Šentjurčane je to srečanje že skoraj za biti ah ne biti. Zmaga je namreč nuja, tako za beg od dna täbele kot tudi za ohranitev možnosti uvrstitve med prvih sedem ter s tem v ligo za prvaka. Iste želje imajo tudi na Polzeli, kamor prihaja močna Krka, ki ob dobrem večeru Hopsov ni nepremagljiva. Trener Boštjan Kuhar si želi ponovitve igre proti Rogli, in sicer iz drugega polčasa. Če si bo to uresničilo, potem tudi zmaga ni nemogoča. Zlatorog bo v derbiju vrha tabele gostil Koper, ki je lahko še kako neugoden nasprotnik, saj ima zelo kakovostno ekipo v tej sezoni. A Laščani ne bi smeli dovoliti gostom, da odnesejo zmago iz Treh lilij. Isto velja za Ro-glo, ki v derbiju dna odhaja v Zagorje. Vprašanje je, če bo kateri od bratov Brolih nared za to tekmo, a tudi če ne bosta zmogla pomagati, bi morali preostali igralci pokazati v tem dvoboju, iz kakšnega testa so. Elektra odhaja na še eno težko gostovanje, tokrat v Škofjo Loko, kjer bodo morali varovanci trenerja StaniŠaka pokazati vse svoje znanje, če hočejo zmagati in prekiniti serijo porazov, ki so jih spustili po lestvici navzdol. JANEZ TERBOVC Foto: ALEKS ŠTERN Strateg Polzelanov Boštjan Kuhar tudi po tekmi ni skrival ogorčenja nad svojimi varovanci, ki so ga razočarali predvsem v uvodni četrtini. O' VIKEND POD KOŠI £ ^Sobota/22. 12. @ Liga UPC Telemach, 12. i"? krog, Polzela: Hopsi - Krka i (19), Ponikva: Alpos Šentjur i - Kraški zidar (19), Laško: Zlatorog - Luka Koper (19.30). 1. B SL, 11. krog, Celjski KK - Rogaška (16.30), Konjice - Postojnska jama (19). 2. SL - vzhod, 11. krog, Podčetrtek: Terme Olimia - Ruše (19), Nazarje-Ježica (19), Maribor - Pakman Celje (20). Liga NLB (ž), Celje: Merkur - Jedinstvo (19). I. SL (ž), 9. krog, Konjice -Ježica (16.30), Rogaška Slatina: City center-NesoLhke (18). Nedelja, 23. 12. Liga UPC Telemach, 12. krog, Škofja Loka: Mercator TCG - Elektra Esotech (18), Zagorje - Rogla (18). PANORAMA ROKOMET 15. krog 1. SL: Rudar Tfbov-Ije - Celje Pivovarna' Laško 30:34 (17:20); Repar 11, Nah-tigal 7; Kokšarov 10, Stojano-vič, Gajič 6, Trivundža, Kozli-na 4, Furlan, Gorenšek 2, Sviš -Gorenje 25:36 (9:20); Ristič, Podvršič 7; Blaževič 6, Kavaš, Vukovič, Golčar 5, Rezniček, J. Dobelšek 4, Sovič 3, Sirk, Mlakar 2. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško 28, Koper 24, Gorenje 23, Gold Club, Trimo 20, Ormož 15, Knauf Insulation, Prevent 11, Slovan 10, Rudar 9, Sviš 7, Nova Gorica 2. KOŠARKA II. krog 1. SL- Alpos - Krka 64:91; Palčnik, Nedeljkovič 14, Misirača 10, Sebič 9, Kobale 8, Lapornik 5, Dragšič, Grušovnik 2; Krivec 17, Balažič 16, Hopsi - :la 86:74; Rituper 22, Catovič 21, Kobale 13, Breže, Lor-bek 8, Jovanovič 4, Pungartnik, Godler 3, Rizman, Vaši 2; Jokič 20, Škornik 19, Horvat, Remus 9,1. Petrovič, M. Petrovič 5, Jereb 4, Šporar 3, Zlatorog - Elektra 83:63; Nuhanovič 13, Harris 12, Jelesijevič 11, Horvat, Mali 10, Maček 8, Strnad 6, Mašič, Smajlovič 4, Dimec, Kos 2, A. Maček 1; Kune 16, Jeršin 10, Ši-munič, Bubnič 9, Ličartovsld 6, Vrečko, Goršek 4, Vidovič 3, Do-bovičnik 2. Vrstni red: Helios, Krka 21, Zlatorog 20, Koper, Slovan 18, Mercator, Elektra 16, Hopsi 15, Rogla, Alpos 14, Kraški zidar 13, Zagorje 12. 9. krog 1. SL: Kranjska Gora - Merkur Celje 75:96; Markovih 20, Bečanovič 15, Felc, Gač-ner 11; Blake 23, Evtoukhovitch 17, Barič 14, Zdolšek 13, Čon-kova, Verbole 8, Kerin 6, Bajič 3, Jereb, Komplet 2. (KM) KOLEDAR Petek, 21.12. ROKOMET 1. SL, 16. krog, Laško: Celje. Pivovarna Laško - Knauf Insulation (18.30), Nazarje: Gorenje - Rudar (18.15). Sobota, 22. 12. NOGOMET 1. SLMN, 12. krog: Izola - Ži-vex (20), Rogaška Slatina: Dobovec - Tomi Press Bronx (20.30). V obeh lokalnih derbijih 11. kroga lige UPC Telemach sta slavili domači ekipi, laška in polzelska, medtem ko je šentjurska pričakovano doma izgubila proti močni Krki. Laščani, Polzelani in Šent-jurčani bodo jutri znova gostitelji. Drugi polčas v znamenju Hopsov Na Polzeli so se veselih četrte zmage v sezoni, po odličnem drugem polčasu, predvsem zadnji četrtini, v kateri so domači Hopsi povsem nadigrali Roglo iz Zreč. Ta je na Polzelo prišla brez bratov Brolih, Jureta in Primoža, ob že dlje časa odsotnem Boštjanu Sivki, kar je bil prevelik udarec za moštvo Slobodana Be-niča. V prvem polčasu je s trdo obrambo držalo prednost v svojih rokah. Predvsem Igor Jokič (20 točk) in Davorin Škornik (19) sta delala kar precej preglavic domači ekipi. A v nadaljevanju se je slika obrnila. Potegnila sta Jasmin Čatovič (21) in Rajko Rituper (22), obramba je postajala vse močnejša in že do konca tretje četrtine se je rezultat obrnil na +3 za Hopse. Zadnji del so začeli z delnim izidom 12:0, povedli s 65:50 in odpora Ro-gle je bilo konec. »Po prvem polčasu, ko so moji fantje podcenjevali oslabljene Zrečane, so se v nadaljevanju le prebudili in zaigrali tako, kot znajo. Predvsem z borbenostjo in željo so dokazali, da imamo še vedno odprte možnosti za boj za sedmo mesto in ligo za prvaka, le ponavljati bo treba drugi polčas te tekme tudi v preostalih srečanjih,« je povedal zadovoljen trener Hopsov Boštjan Kuhar. Na drugi strani je Slobodan Benič rekel: »Škoda te tekme, saj smo bih blizu tega, da presenetimo, še posebej po dobri igri v prvem polčasu. V nadaljevanju smo znova imeli nekaj črnih minut, za nameček zgrešili po zaostanku desetih točk še nekaj čistih metov in poraz je tukaj. Glede na potek dogodkov na parketu je realen, domačinom čestitam za zmago.« Vsega konec že po 10 minutah V drugem lokalnem derbiju je Zlatorog v Treh lilijah pričakovano ugnal Elektro Esotech, vsega pa je bilo konec že po 10 minutah igre. Laščani so namreč krenili zelo odločno, s trdo obrambo povsem ustaviti Šoštanj čane, v napadu pa tudi zadevali in po prvi četrtini je bilo že +15 za »pivovar-je«. V nadaljevanju so se sicer gostje zbrali, začeli s svojo igro, visoko vodstvo pa je tudi uspavalo domače, ki niso nadaljevali tako zavzeto. Elektra se osamljena za kaj več kot poraz, že osmi v prvenstveni sezoni. Ni počitka Št. 101-21. december 2007 m ^ 30 tBRALCEV HO« IliNlK Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne1 presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO PREJELI SMO Kaj pa človekove pravice? Zapisnik 10. seje OS Občine Vojnik z dne 17 oktobra 2007 sem pričakoval z velikim zanimanjem, na spletni strani pa sem ga opazil šele pred kratkim. Kot da bi nastajal v »porodnih krčih«, saj je njegovo »prihajanje na svet« trajalo več kot mesec. Zakaj, torej, tolikšno zanimanje? Te seje se nas je udeležila tudi peščica posameznikov iz civilne družbe. Želeli smo (nenapovedano) sodelovati pri obravnavi razprave o škodi po poplavi v letu 2007 in pri tem spregovoriti tudi o vzrokih za to škodo, ki je znašala več kot 5 milijonov evrov. Da krivec zanjo ni samo »on tam zgoraj«, je namignila že novinarka Rozman Petek v Novem tedniku 28. septembra. In kakšna je bila naša »razprava«, o čemer zapisnik molči? Na začetku seje nam je župan Beno Podergajs prepovedal vključevati se v razpravo, ker tega menda poslovnik ne predvideva. Ob dviganju naših rok, ki so govorile, da bi kljub temu radi nekaj povedati, je zagrozil s prekinitvijo seje. Bilo je mučno in na meji incidenta! Enako, a s še hujšo aroganco se je ponovilo tudi pri obravnavi poplavne škode; za nas najbolj pomembne točke. Župan je »popustil« le toliko, da nam je ponudil nastop šele na koncu, pod pogojem, če se bo OS tako odločil. Možnost, da se bo to zgodilo, je postajala iz ure v uro bolj negotova, saj je bilo očitno, da je OS posegel po taktiki izčrpavanja z brezplodnimi razpravami, ki so (zopet) nakazovale zavlačevanje seje dolgo v noč. In ko so nekje sredi seje pobrali šila in kopita še novinarji iz treh novinarskih hiš, je vzdušje med svetniki postalo do skrajnosti »sproščeno«. Na plan so potegniti zamero, ki so jo začutiti, ko so (teden dni pred poplavo) iz »civilne sfere« prejeli pismo z različnimi vprašanji o sporni urbanizaciji občine in njihovi vlogi pri tem ter kronsko vprašanje, kako vidijo županove (neuresničene) obljube o gradnji protipoplavnih nasipov, zlasti tistega v Tuš coni, kjer mu je uspelo zaobiti izvedeniško mnenje »nekega« dr. Fa-zarinca, ki je govorilo, da predstavlja nedokončan nasip nevarnost za samo cono kot tudi za širšo okolico. Sledilo je vprašanje, ali bo znal prelisičiti tudi naravo, če mu bo poslala visoke vode!? In jih je res poslala, posledice pa so znane. Na sceni ni bilo več nobenega zmagoval- ca, z županom vred smo ostali sami poraženci, ki smo lahko samo nemo zrli, kaj vodna ujma odnaša in prinaša. Bog ve, ali se je tedaj kdo spomnil, kakšne puhlice nam je župan celih devet let trosil v občinskem glasilu o gradnji protipoplavnih nasipov?! Zavedajoč se nevarnosti poplavne tematike, so se svetniki začeli med seboj spraševati in modrovati, kaj sploh hoče civilna javnost od njih, ki jim pošilja taka pisma in vprašanja. Mi pa smo sedeti za njihovimi hrbti in če bi se obrnili, bi dobili odgovor. Tega niso storili. Ozračje je postalo tako apatično, da so posamezniki (tudi glasno in ogorčeno) zapustiti sejo. Do konca smo vztrajali le trije, tik pred zaključkom pa se je vrnila še ena »civilistka«, ki je kasneje poskrbela za pravo presenečenje. OS je namreč milostno izglasoval naših pet minut in prva je dobila besedo prav ona. Ni se obrnila proti županu, temveč proti nam, ki smo čakali na svojo besedo in udarila, češ, kakšni »negativri« smo, ker hočemo delati zgodbo iz poplave. Napake so vedno bile in še bodo, sploh pa tisti, ki veliko dela (župan), kdaj naredi tudi kakšno napako. Svetovala nam je, naj bi raje tudi mi postati tako pozitivni, kot je župan. In lov je bil odprt, v njem noben argument ni bil soočen s protiargumentom, temveč le z vzklikom, »jaz tega ne bom več poslušal«, naš nastop pa je bil zaključen (prekinjen) s svetniškim dokazovanjem razsežnosti našega negativizma. Odšli smo pokončno, ne da bi se odzvali na omenjene žaljivke. Ostaja grenak priokus o stanju človekovih pravic, pa še njihov praznik je bil! EDVARD KRAJNC, Vojnik Dan samostojnosti in enotnosti Nekoliko skromno in kar ponižno se ta praznik, 26. december, skriva med božično-novoletnimi prazniki, poleg tega pa na ta dan praznujemo še sv. Štefana in lastniki konj svoje lepe in plemenite živali vodijo na blagoslovitev. Razlogov za prijetno praznovanje je v izobilju. Nimam namena naše bralce dolgočasiti s podrobnimi podatki, ampak le v nekaj stavkih spomniti na tisti čas, ki je toliko zaznamoval našo novejšo zgodovino. Do vojne za Slovenijo je prišlo zaradi nasprotovanja slovenskim težnjam po decentralizaciji in demokratizaciji. Pritiski iz Beograda so se nenehno stopnjevali in tako je prišlo do plebiscita o samostojnosti Republike Slovenije v decembru 1990. Velika večina prebivalcev se je odločila za samostojno in neodvi- sno državo. Povod za to izjemno pogumno in plemenito dejanje slovenskega naroda, pa je bil potem v letu 1991 napad JLA na Republiko Slovenijo. V naslednjem letu so se dogodki zelo hitro razvijati, večina se nas še dobro spominja pritiskov iz Beograda, predvsem pa tisti, ki smo s puško v roki varovali našo domovino. Res si nisem nikoli v življenju predstavljal, da bom kdaj dočakal vojno. To je resnično na kratko opisan pomen tega praznika, ki mi osebno zelo veliko pomeni, saj ljubim svojo domovino in kraj, v katerem živim. Po svoje sem srečen in ponosen, da živim vtem času in na tem prostoru. Navezanost na moj rojstni kraj Štore je vedno večja in vedno močnejša. Morda je tudi to vzrok, da toliko zagovarjam društva in družabno življenje v občini. To je vsaj malo »protiuteži« strankarskim življenju, saj so delitve med naše in vaše ter leve in desne vedno bolj prisotne. Ampak to je že druga In da se vrnem na praznik, o katerem pišem. Da je zame to eden največjih praznikov, govori tudi dejstvo, da sem že pozimi leta 1999 podal pristojnim v Ljubljani vsaj zame zelo zanimiv predlog, ki sem ga takole utemeljil: «... brata V. in S. Avsenik sta takšna glasbena genija, da bi njihove skladbe lahko igral simfonični orkester RTVS v dvorani Cankarjevega doma prav na dan samostojnosti po vzoru dunajskih filharmonikov na novega leta dan, ko igrajo Straus-sove skladbe. Oni na koncu zaigrajo Na lepi modri Donavi in Radetzky marš, mi pa bi zaključili s Slovenija, od kod lepote tvoje in Golico...« Čudovito razpoloženje za praznovanje ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Glede na mojo vztrajnost in večni optimizem upam, da se mi bo ta želja kdaj tudi uresničila, saj me na ta predlog navdihuje tudi na stotine pisem v znak podpore iz cele Slovenije. SREČKO KRIŽANEC, Štore ZAHVALE Za odpravo posledic poplav v Vojniku Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Celje, ki združuje veterane občin Celje, Dobrna in Vojnik, je na svoji redni seji sprejel sklep, da priskoči na pomoč pri odpravljanju nanosa smeti v porečju Hudinje. Stopiti smo v kontakt z županom Občine Vojnik in se dogovoriti da opravimo očiščevalno akcijo. Zbrati smo se v soboto, ob 8. uri, na parkirnem prostoru pokopališča, od koder smo krenili na predvideno delo pod vodstvom vojniškega župana Bena Podrgajsa. Zbralo se nas je 50 veteranov in še nekaj domačinov, ki so s traktorji odvažati nabrane naplavine. Tako smo skupaj nabrati in navozili na določeno mesto 20 prikolic raznega materiala, ki ga je nanosila narasla Hudinja. Delo je trajalo vse - Št 101 - 21, do 13. ure, ko smo počistiti vsa naprej dogovorjena hmeljišča. Ob tej priliki bi se še posebej zahvalili 38. VTP in kuharjem vojašnice Celje, ki so nam pripravili »tapravi vojaški pasulj«. Srečni in veseli smo se odpravili domov, saj nas je preveval občutek, da smo prispevati svoj delček k reševanju po poplavi prizadetih krajanov. FRANC ULAGA, OZWS - Celje Zahvala z dobrimi željami V Logarski dolini sem 28. junija med sprehodom tako nesrečno padla, da sem si poškodovala levo nogo, zlomila sem si gleženj. Po telefonskem klicu na številko 112 so me na kraj nesreče prišli iskat reševalci Zdravstvenega doma Mozirje. Odpeljati so me v Splošno bolnišnico Celje, kjer sem bila še isti dan operirana. Na zdravljenju v bolnišnici sem ostala do 2. julija. Zahvaljujem se vsem, ki so sodelovati pri mojem zdravljenju, in sicer: Reševalni službi ZD Mozirje, SB Celje - Sprejemni ambulanti, dr. Dejanju Krušiču in njegovi ekipi, ki me je operirala, zdravstvenemu osebju Trav-matološkega oddelka, KRG - Travmatološki ambulanti I., fantom v mavčarni, kakor tudi mojemu osebnemu zdravniku dr. Miranu Kolarju in njegovi ambulanti ter seveda Patronažni službi ZD Celje. Prav tako se zahvaljujem tudi mojim prijateljem in znancem, ki so mi v času nesreče pomagati in mi stali ob strani. Vsem želim lepe praznike in sreče in zdravja v prihajajočem letu, zdravnikom in zdravstvenemu osebju pa veliko uspehov pri njihovem delu. ANA ERŽEN, Celje Pohvala in zahvala Javno bi se rad zahvalil Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije oziroma osebno Aleksandri Bole Natek, dr. med., ki me je spremljala vse dni v času moje bolezni oziroma bolniške. Še enkrat iskrena hvala, vsem na ZZZS pa žetim vesele božične praznike, predvsem pa obilo zdravja in sreče v novem letu. FRANC KOSABER, Ponikva Hvala za pomoč ob poplavi Ob hudih trenutkih poplave se iz srca zahvaljujem svojim sodelavcem iz Službe kakovosti. Hvala za tako hitro finančno kot tudi fizično pomoč. Pomenilo mi je res veliko. Zdaj vem, kje so pravi prijatelji. Tukaj so - v Službi kakovosti Cinkarne Celje. Posebna zahvala tudi vodji Službe kakovosti mag. Karmen Rajer Kanduč, ki je vse organizirala, med drugim tudi topel obrok iz naše kuhinje. Še enkrat hvala za vse. JOSIP DUSPARA z družino, Celje MIN Boža Škerjanc Mene ni požela kosa, bila sem ko v jutru rosa, ki jo pije sonca žar. Zdaj več nisem svetna stvar, nisem roža in ne kamen, sem le zate svetel plamen. (Alojz Gradnik) V zadnjih dneh oktobra smo se na mestnem pokopališču v Celju poslovili od Bogomire Ivane Škerjanc, profesorice in dolgoletne ravnateljice Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. Za vse, ki smo jo poznali, z njo delili prijateljstvo, delo in čas, je bila novica o prezgodnjem slovesu težko sprejemljiva. Boža Škerjanc je svoje življenje posvetila vzgoji in izobraževanju, kjer je predano delala od študijskih let do upokojitve. Ni veliko ljudi, ki bi vsa svoja delovna leta posvetih eni sami ustanovi - šoU. Opravljala je delo učiteljice nemškega jezika, kasneje pomočnice ravnatelja in nazadnje, več kot dvajset let, delo ravnateljice. Mno- skih poklicev seje bomo spominjali kot izjemne učitelp,- sti, dobre, razumevajoče, stroge, vendar osebnostno poštene. Tudi med sodelavci je veljala za odlično vodjo kolektiva, ki je s svojim vzorom in pripadnostjo šoli ter njenim programom izpeljala avtoritativno vlogo odgovorne vodilne osebe. Njena de- novozgrajeni šoli, ki je bila gotovo ena od njenih velikih del ob vsem, kar je storila na področju izobraževanja gostinskih poklicev v Celju in regiji Kar naenkrat bo narava spremenila svojo podobo. Iz mrzle zime se bo pre-budilapomlad. Sled in spomin pa bosta večna. EDVARD KUŽNER Tanja Predan Knez Zadnja leta vse prepogosto nastopajo trenutki slovesa. Objektivno človek to dejstvo sicer sprejema, saj gre za našo generacijo že v letih, toda subjektivno se s tem težko sprijazni: v tem našem življenju je ob vseh tegobah še toliko lepih doživetij. Zato je zdaj v nas boleti-na, ko se, draga Tanja, poslavljamo od tebe tvoje kolegice z gimnazije, že zdavnaj upokojene. Prišla si na našo celjsko gimnazijo v šolskem letu njih si se rada oglasila k besedi, v pripovedovanje vpletla tudi nekaj dramske razgibanosti. Nič čudnega, saj si igralski dar imela že v di-1963/1964 z osnovne šole jaških letih. Kaj nisi takrat na Polzeli. Pravzaprav bi morala reči - vrnila si se na šolo, kjer si leta 1949 maturirala. V zbornici si dobila svoj prostor v neposredni bližini svojega nekdanjega razrednika prof. Rotorja, ki siga kot vsi njegovi bivši dijaki silno cenila. Privrženost učiteljskemu > svojimi Petrovčani zaigrala v še ne pozabljenem Matičku? Thoje s čustvom prežete besede pa so se včasih pretile kar u verze, v pesem. Svojevrstnapoezijapa so tudi tvoji fotografskiposnetki, motivi polni lepote in simboli-ke. Nekaj pa je bilo še, kar poklicu si prineslanedvom- je posebej vredno našega od doma, od svojih star- občudovanja: tvoj pogum. šev tega stanu. Imela si v veliki meri lastnost, ki smo ji rekli - pedagoški eros. Prevzeta s slovensko književnostjo si zavzeto, lahko bi rekla z gorečnostjo, delala z mladimi. Ob tem te je pa prevzemalo tudi vodstvo recitacijskega in kasneje filmskega krožka. Navezanost na dijake te je spremljala še pozneje, ko možatost, ljubezen do živ ljenja, s katero si prenaša la hude telesne tegobe. Lah ko bi bila postala zagrenje na, ljudomrznež, a ne, komaj si se telesno postavila nekoliko na noge in še prej, je tvoj duh dobil krila, da si življenje spet sprejela z vedrino, radoživostjo. Zdaj, ko si se preselila v naš spomin, bi se ti rada so ti že prerasti gimnazijska zahvalila za tovariško naleta. Sploh je bila zate zna- klonjenost, ki si jo izkazo- čilna zvestoba ljudem, ki so ti biti kdaj blizu, tako prijateljem, ki so spremljcdi tvojo mladost v izgnanstvu v Srbiji, kolegom slavistom iz Tbojega študijskega letnika, tvojim Petrovčankam in vala našigimnaziji in nam, ki smo del nje, zahvalila predvsem za tvoj življenjski pogum, ki nam bodi vzgled in naj kot svetla lučka v teh težkih dneh raz svetljuje tudi bolečino Ivo nam, tvojim nekdanjim ko- jih dragih najbližjih. Tanja, legom in kolegicam iz gim- bodi zahvaljena za vse to. nazijske zbornice. Ob sreča- BOŽENA OROŽEN - 27. december 2007 IC") III' 31 Umor na Trnovem Hribu 78-letni Karel Koritnik umrl nasilne smrti - Desetletja sporov in tožb V sredo zgodaj popoldne so našli moško truplo v stanovanjski hiši na Trnovem Hribu 9 na območju Sedraža v Laškem. Gre za 78-letnega domačina Karla Koritnika, ki je umrl nasilne smrti. Koritnik, ki je sam živel v hiši na hektar velikem posestvu, je bil dolga leta v sporih s sosedi, desetletja dolge tožbe s trboveljskim rudnikom pa so ga zaradi dolgov pripeljale tako daleč, da naj bi navsezadnje ostal tudi brez hiše in zemlje in bil najemnik na tem naslovu. Vse ugotovitve v starejši hiši na vrhu strmega klanca na Trnovem Hribu so na dan smrti in dan zatem kazale na verjetnost, da je 78-letni doma- čin umrl nasilne smrti. Sodna obdukcija je včeraj domneve, da je bil Koritnik umorjen, potrdila. Kdo se je z morilskimi vzgibi spravil na 78- letnega Koritnika, še ni znano. Neuradno pa naj bi bil do smrti pretepen. V sporih in tožbah Koritnik naj bi se v zadnjih desetih letih veliko tožaril s sosedi zaradi poti, ki vodi do hiše. V sporu je bil tudi s zdaj že pokojnim bratom, s katerim sta si delila hektar veliko zemljišče, slabe odnose naj bi imel tudi s svojo zdaj že pokojno že- Preiskava in zbiranje podatkov v hiši umorjenega Karla Koritnika je včeraj potrdila domneve, da je umrl nasilne smrti. no. Ta se je po ločitvi odselila s Trnovega Hriba v Laško. Zaradi vedno večjih in bolj vidnih razpok v steni hiše je krivil trboveljski rudnik, v katerem je bil dolga leta zaposlen. Svojo nejevoljo je izkazoval v številnih tožbah, največ naperjenih prav proti trboveljskemu rudniku, prvotnemu lastniku zemljišča, od katerega sta z bratom odkupila ta kos zemlje visoko nad Laškim. Dolgovi desetletje dolgih tožb so se kopičili in ga spravili tako daleč, da je naposled ostal brez hiše in zemlje. Zemljo naj bi mu vzel trboveljski rudnik in streho nad glavo podjetje Domeks, ki se v rudniku ukvarja z nepremičninami. To naj bi letos spomladi ob popisu nepremičnim izvedela njegova hči Dragica Raz-potnik. Z njim naj ne bi imela stikov že vse od leta 1982, ko se je »priženila« k sosedovemu Srečku, nekaj metrov stran v hišo na Trnovem Hribu 10, ob ovinku, ki vodi do njenega pokojnega očeta. Hidi Srečko prikima, da že nekaj let ni govoril s Karlom, »ker da je bil svojega denarja vreden«. »Sem se ga odločil pustiti na miru, odkar je začel groziti s tožbami za eno Še pred tednom dni je Koritnik iz nabiralnika poleg hčerine hiše, s katero nista spregovorila več kot dve desetletji, pobral zadnjo pošto. ali drugo stvar,« pravi. Tudi travnik, ki naj bi ga Srečko kosil pod Karlovo hišo, se je zaradi izogibanja sporom odločil zapustiti. H Koritniku je, kot nam je povedala hči Dragica, vsak dan prihajala patronažna sestra, ki mu je vozila topel obrok hrane. Srečko pravi, da je prejšnji petek nazadnje pobral pošto in se do nabiralnika poleg njune hiše še pripeljal s svojim motorjem. Dragica smrt očeta obžaluje, obenem pa do- da, da nikoli ni odobravala njegovega značaja in prepirljivo-sti, po kateri je bil znan. »Imel je psička, ki sva ga za nekaj dni v hišo zdaj vzela midva s Srečkom, čeprav ne veva, ali bova poleg dveh najinih hranila še njegovega.« V družini devetih otrok je Karel umrl zadnji, kdaj bo pogreb, pa njegovi bližnji včeraj še niso vedeli. Umor na Trnovem Hribu je letos že tretji na Celjskem. MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ i rite se goljufive pobiralke denarja! Ustavite jo lahko le s prijavo policiji! - Ne dajte denarja, če vam ne pokaže dokumentov, toda ne ponarejenih! Več starejših občanov naj bi v nekaterih mestnih naseljih v Celju v zadnjih tednih obiskala ženska srednjih let pod pretvezo, da zbira denar, ki naj bi ga neko društvo porabilo za pomoč starejšim. Pri preverjanju ozadja njenega zbiranja denarja smo ugotovili, da gre po vsej verjetnosti za goljufijo, kar je kaznivo dejanje. Da gre za goljufijo, sumijo tudi vse ustanove oziroma organizacije, s katerimi smo se pogovarjali. Žalostno je, da ji starejši nasedajo in dajejo tudi denar, od 10 do menda 50 evrov. Šlo naj bi za žensko, ki je sodeč po govoru s podeželja. Vse, kar ob obisku pove, je, da »prihaja iz zdravstva«, verjetno se predstavi tudi z lažnim imenom, pri čemer ne pokaže nobene izkaznice oziroma dokumenta, ki bi potrjeval njene navedbe. Starejšim pojasnjuje, da naj bi bil denar namenjen za članstvo v nekem društvu ali za aktivnosti, v katerih se bodo na sestankih v celjski bolnišnici dogovorih za pomoč starejšim, ali za urejanje na- stanitve v domovih za ostarele. Nekaterim obljubi, da se bo čez nekaj dni vrnila s člansko izkaznico, a je potem ni. Ker je do nastanitve v domovih za ostarele v Sloveniji danes težko priti, starejših seveda ni težko opet-najstiti in jim ob tem pobrati denarja. Prijavite jo! Pred dnevi naj bi ženska obiskovala starejše na območju celjskega Otoka, kot smo izvedeli, naj bi bila tudi na območju Dolgega polja, kjer je obiskala dva invalida. V Domu za starejše ob Savinji so nam povedali, da takšno zbiranje denarja ni dovoljeno in da ženske ne poznajo ter da gre verjetno za goljufijo. Kar ni redkost. Mnogi se namreč brez vesti spravijo nad starejše, ki so zaradi svoje dobrote velikokrat tudi naivni. V Splošni bolnišnici Celje zanikajo, da so s kom dogovorjeni, da bi se pri njih kdorkoli zbiral s takšnim namenom, tudi njim primer tovrstnega zbiranja denarja za pomoč starejšim ni znan. Poklicali smo še celj- sko društvo upokojencev, saj naj bi se ponekod ženska predstavila kot njihova članica. Pravijo, da primera ne poznajo. O tem naj bi govorih tudi na včerajšnjem sestanku. Saša Ribizel iz celjske upravne enote občane opozarja, da v primeru, če jih obišče taka oseba, od nje zahtevajo odločbo o ustanovljenem društvu oziroma statut. »Na odločbi na primer piše, da je društvo registrirano, kje je sedež, kdo je odgovorna oseba, viden je tudi žig upravne enote. Gre za uradni dokument, ki potrjuje obstoj društva, če oseba govori o tem,« opozarja. Na celjski policijski upravi smo preverili tudi, če je morebiti kdo primer že prijavil, toda prijav do zdaj še ni bilo. Ko smo se pogovarjali s starejšim občanom o obisku ženske, je na vprašanje, zakaj primera ni prijavil, dejal, da zaradi strahu. Vendar je strah pri tem odveč. Če gre za goljufivo osebo, mora le ta za to tudi odgovarjati. Če je dnevno obiskala 20 občanov in če ji je na primer vsak dal od 10 do 50 evrov, je samo v enem dnevu »zaslužila« skoraj upokojensko »plačo«. »Pokažite dokumente!« Na policiji svetujejo previdnost. Še najbolje je, da ljudje takšnih oseb ne spuščajo v hišo ah stanovanje. Če pa to že storijo, naj ne dajejo denarja, ampak razložijo, naj se oseba pač oglasi naslednjič. Vmes naj od nje dobijo čim več podatkov in povedo, da bodo do naslednjega njenega obiska stvar preverili. Zahtevajo naj tudi, da jim takšne osebe pokažejo dovoljenje upravne enote za pobiranje denarnih prispevkov. Predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Boris Kopriv-nikar poziva, naj starejši ne nasedajo takšnim goljufom, saj je z zakoni oziroma predpisi točno določeno, kako se pomoč starejšim na domu ah za nastanitev v domovih ureja in nudi. »Pri tem ni mogoče nobeno posredovanje kakršnih koli ljudi, ki bi na takšen način zbirali prispevke. Mogoče smo pri tem malo Vse naše informacije kažejo na domnevno goljufivo pobiralko denarja, saj nikjer, kamor smo poklicali, ne poznajo takšnega pobiranja prispevkov za pomoč starejšim. Znane so jim takšne oblike kaznivega dejanja. soodgovorni tudi mi, ker je na primer povpraševanja za nastanitev v domu v Sloveniji več kot ponudb. Starejši so tudi premalo informirani, zato lahko v teh primerih pokličejo nas, domove za ostarele, ali tudi centre za socialno delo in vprašajo, se pozanimajo in tako bodo ugotovili, kaj narediti, saj jim lahko svetujemo,« pravi Koprivnikar. Če bi oseba na takšen način še kogarkoli obiskala, naj občani nemudoma pokličejo policijo na 113. Ob klicu naj povedo, kje se oseba nahaja, dobrodošel je tudi čim bolj podroben opis osebe (obleka, barva las, višina, narečje, s kakšnim vozilom se je pripeljal/ a), saj bodo policisti le tako hitro in učinkovito preverili, ali gre res za goljufijo, in tako preprečili še nadaljnje izkoriščanje zaupanja starejših. SIMONA ŠOLIN1Č LO 113 Hudi delovni nesreči V torek popoldne sta se na Celjskem zgodili dve delovni nesreči. Prva se je zgodila okrog 13. ure v mehanični delavnici v Velenju. Delavec je med popravilom viličarja v hladilnik nalil hladilno tekočino, pri čemer je ventilator hladilnika razpadel, delci pa so delavca zadeli po obrazu in očeh. V drugi nesreči se je hudo poškodovala delavka v delavnici za proizvodnjo pralnih strojev v Velenju. Voznik viličarja je trčil v drugega viličarja, ki je stal na transportni poti. Viličarja je pri tem obrnilo, tako da je trčil ob delovni pult, tam pa je delavko, ki je bila v bližini, stisnil ob transportni trak. Delavka se je v nesreči hudo poškodovala. Policistom razdelili denar Vodstvo slovenske policije je včeraj razdelilo finančno pomoč petim policistom oziroma nekdanjemu delavcu policije, ki so v septembrskem neurju utrpeli več tisoč evrov škode pri svojem premoženju. Njihovi sodelavci iz policije in ministrstva za notranje zadeve so solidarno zbrali skoraj 20 tisoč evrov denarja. Posebna komisija je zbrana sredstva razdelila Dejanu Tratniku iz Žalca, Janezu Piklu iz Prebolda, Zvonimirju Golobiču iz Vojnika, Mitji Neratu iz Škofje vasi, Janezu Lukanu iz Bohinjske Bistrice ter upokojenemu delavcu policije Jožetu Golobu iz Loč. Št. 101 ■ 21. december 2007 mM 3. APOLOGIZE-TIMBALAND FEAT. ONE REPUBLIC (5) 4. HOW LONG-EAGLES (2) 5. BUBBLY-COLBIECAILLAT (4) 6. LOVE IS HERE-SOPHIE ELLIS BEXTDR (1) 7. LH GO-PAUL VAN DYK (3) 8. CALL THE SHOTS-GIRLS ALOUD (2) 9. PORNORAMA-MOUSSE T. FEAT. SHARON PHILLIPS (3) 10. TOGETHER-BOB SINCIAR& STEVEEDWARDS (1) DOMAČA If STVICA 1. AVES-ALYA (7) 2. METULJ- ŠANK ROCK & TINKARA KOVAČ (3) 3. VLADARJEV DAN-OMAR (4) 4. PLEŠ'-TRKAJ (1) 5. ČRN OBLAK - LUNN-APARK (5) 6. NAFTALIN - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV (3) 7. 2 GORIČKEGA V PIRAN - CARPE DIEM & VLADO KRESUN (1) 8. DUM, DUM, DUM-POPDESIGN (2) 9. 90 NORIH GLAV-URŠA& PR (4) 10. PRIDI NA POMOČ-CLEA (2) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: IN MY ARMS-KYUE MINOGUE HELPLESS WHEN SHE SMILES-BACKSTREETBOYS PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: MAMIN SIN-NINA PUŠIAR NAZAJ - MURAT & JOSE FEAT. BENČ Majda Tašner, Iršičeva 6, Celje Viktorija Novak. Levee 110b, Leveč Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico20vročihlahko poslušate vsako soboto ob 22. uri. JANI IN FRANCI Pit 1. K0RENJAW - MLADI KORENJAKI (3) NI VAŽNO KAI GAJŠKA ...............HNA-MODRIVAL (5) 2. V PLANINAH RASTE ROŽA- IGOR IN ZLATI ZVOKI (3) 3. PRIMORCI-MAUBU (1) 4. VRNILA SE NE BOŠ- MlADI DOLENJCI (4) 5. ABRAHAM - DRUŽINA FERME (2) PREDLOG ZA LESTVICO: MENI JELE ZAUUBEZEN-ANS.BITENC 32 RADIO, KI GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - povezali smo Amini (pišite na NT&RC, Prešernova 19, Celje - za skrite želje), 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Maraton glasbenih želja (do 13. ure), 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Hotel Zlatorog - nagradna igra, 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.30Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni program z Mojco in Robijem, 22.00 20 Vročih Radia Celje, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jackpot, 9.15 Luč sveti v temi, 9.30 Adventni venček, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - škof dr. Marjan Turnšek, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domače4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah in pozdravih -Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Katrca s Klav-dijo Winder, 24.00 SNOP (Koroški radio) mmmas3Emsmmm 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.30 Silvester v akciji, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.2S Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13.00 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogoditi in odmevi RaSlo, 16.20 Hotel Zlatorog - nagradna igra, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Znanci pred mikrofonom - škof dr. Marjan Itirnšek, 19.00 Novice, 19.15 Božično obarvan Vrtiljak polk in valčkov, BOŽIČNI PROGRAM RADIA CEUE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna me lodija tedna, 6.35 Hotel Zlatorog - nagradna igra, 6.00 Poroči lo OKC, 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2 jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.30 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Koroški radio) 5.00 Začetek jutranjega programa - jutranja nostalgija, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00;Ppročilo OKC, 6.15 Ča-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Hotel Zlatorog - nagradna igra, 13.20 Mah O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek - Sanja Sovec, 19.00 Novice, 19,30 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Sora) 5.00 Začetek jutranjega programa, 6.10 Hotel Zlatorog - nagradna igra, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Casoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00-Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Ka-lejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 PREPLETanja, 23.00 M.I.C. club, 24.00 SNOP (Radio Sora) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna me- . lodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.30 Silvester v akciji, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit Usta Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 14.30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skrivanka, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Hotel Zlatorog - nagradna igra, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Festivaljada, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z An-žejem Dežanom - Kamilo Lorenci, dnevni urednik resnič-nostnih šovov, pred leti voditelj in urednik informativnega programa na Radiu Celje, 23.00 YT Label, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) PREPLETanja z glasno Tanjo Se tudi vam zdi teden tako dolg, dolgočasen? Zakaj se ne bi konec tedna začel že prej? Na Radiu Celje boste že v četrtek v družbi dobre glasbe, zanimivih informacij in glasbenih želja. Vse to vam ponujamo zavito v simpatičen PREPLET, kjer ima glavno besedo glasba ... ne, Tanja ... ne, glasba ... ne, Tanja ...OK! Glasna Tanja ... ne, PREPLETanja. www.radiocelje.com Zimsko veselje Simona Brglez in Igor Jelen sta povezovala prireditev, na kateri so se predstavili plesalci Studia za ples Igen Celje. Ob zimskem veselju, sne-žakih in drugih plesnih predstavah so jima oči kar sijale. Simona je Igorja s pomočjo otrok tudi naučila, kako v snegu naredimo angelčka. Foto: ALEKS ŠTERN Vrtimo obroč Ob zaključku nagradne igre silvestrovanje v Pragi je voditeljica Andreja Petrovič (na sliki desno) poslušalkam med drugim dala nalogo, da morajo vrteti obroč. Res je bilo zabavno! Foto: ALEKS ŠTERN Le kaj nas čaka? Le kaj nas čaka v letu, ki prihaja, so se spraševali številni obiskovalci, ki so se nam pridružili na druženju z astrologinjama Gordano in Dolores ter numerologinjo Magdaleno. Morda je bil še najbolj radoveden prav Andrej Krajne, ki je to vprašanje zastavil kar vsem trem (na sliki v pogovoru z Gordano). Foto: GREGOR KATIČ dr. Znanec škof Marjan Turnšek Dr. Marjan Turnšek je Celjan, rojen na Os-trožnem. Zdaj je že drugo leto škof v najmanjši slovenski škofiji s sedežem v Murski Soboti. Povabili smo ga na obisk in se pogovarjati o božiču, obdarovanju, medsebojnih odnosih, murskosoboški škofiji ... Pogovor, ki mu boste lahko prisluhnili v nedeljo ob 10.10 in v ponovitvi v ponedeljek ob 18. uri, je pripravil Tone Vrabl. Sicer pa bodo prihodnji dnevi na Radiu Celje praznično obarvani. Z vami bomo preživeli tudi sveti večer oziroma sveto noč. Želimo vam lep in miren božič! IOW TEĐNIK 33 Modna oblačila prazničnih smrečic Št. 101 - 21. december 2007 Ü Petek, 21. december: Srečanje Sonca in Plutona lahko najbolj intenzivno občutijo pripadniki tretje dekade Strelca. Aspekt kaže na potrebo po preobrazbi, zato storite nekaj zase, da razbijete stare blokade. Sicer bo Luna zjutraj tudi v opoziciji z Venero, kar lahko v intimne odnose vnese nekaj nezadovoljstva. Pazljivo ravnajte, lahko ste preobčutljivi ali celo čustveno razdvojeni. Ker je Luna tudi v kvadratu z Neptunom, bo presoja realnih situacij motena. Pazljivo tudi pri denarju! Malo pred polnočjo Luna prestopi v Dvojčka. Sobota, 22. december: Sonce vstopa v Kozoroga in prinaša v veliko vitalne energije rojenim v tem znaku. Ker sta v Kozorogu tudi Merkur in Jupiter, izkoristite vse priložnosti; še posebej vsi, ki ste rojeni v prvi dekadi! Venera v kvadratu z Neptunom svari pred preveliko zaupljivostjo v čustvenih odnosih. Ohranite nadzor razuma nad čustvi, previdnost velja tudi pri denarju. Luna bo tudi v kvadratu s Saturnom in Uranom, zato ne delajte večjih sprememb, ohranite zmernost na vseh področjih in se držite ustaljenih ter preizkušenih receptov ravnanja. Ne dovolite si črnih misli, bodite pokončni in Vztrajni. Nedelja, 23. december: Končno bolj prijazen in umirjen dan, ko si boste lahko odpočili in privoščili vse tisto, kar v preteklih dneh zaradi prezaposlenosti niste mogli. Družina bo v tem času zagotovo na prvem mestu, kar velja tudi za božične praznike, saj Luna zvečer prestopa v Raka. Previdnost velja za čas okoli 21.30, ko bo Luna v opoziciji s Plutonom. Naj ne bo jezik tisti, ki vas bo tepel. Pazite, da ne boste prišli na dan s kakšnimi starimi zamerami. Ponedeljek, 24. december: Malo po 2. uri nastopi polna Luna v Raku, zato bo dan obarvan z močnimi čustvenimi energijami. Ker bo Luna tudi v opoziciji z Merkurjem in na isti stopinji z Marsom, se raje izogibajte občutljivih tem. Prepustite se čarobnim občutkom, ki jih prinaša večer in ne dovolite, da bi kdo ah kaj motil praznično razpoloženje. Naj božični večer mineva v miru in harmoniji med vsemi. x Torek, 25. december: Lep, umirjen prazničen dan je pred nami. Trigon Lune z Venero bo omogočal, da boste čustva lahko pokazali bolj spontano kot sicer, v zraku bo energija harmoničnosti in ljubezni. Vsi, ki imate poudarjena vodna znamenja, boste doživeli to še posebej intenzivno. Odnose z ljudmi, ki jih imate radi, lahko lepo nadgradite, uspevalo vam bo brez truda! Sreda, 26. december: Pred vami je prazničen dan, ko lahko delate tisto, za kar vam je v preteklih dneh zmanjkalo časa. Organizirajte se in bodite fizično aktivnejši, saj se boste le tako tudi dobro počutili. Luna vstopa že malo po polnoči v Leva in prinaša intenzivno energijo, Mars bo v opoziciji z Jupitrom, zato vam polagamo na srce, da ne pretiravate pri nobeni stvari. Če boste zadovoljni s tistim, kar imate, boste preživeli čudovit dan. Četrtek, 27. december: Luna bo v opoziciji z Neptunom, ki potuje po Vodnarju. Ta vpliv lahko prinaša dvome, počutite se lahko na trenutke tudi nemočno. Ne delajte nobenega večjega premika, držite se ustaljenih navad. Kvadrat Lune z Venero malo pred polnočjo lahko doživite kot posebne vrste izziv. Če ste sami, vse lepo in prav, če pa imate partnerja, se zavedajte tega dejstva dvojno! Astrologinji GORDANA in DOLORES GORDANA gsm 041404 935 090 14 24 43 napovedi, bioterapije, regresije astrologinja.gordana@siol.net www.gordana.si ■ ASTROLOGINJA DOLORES 090 43-61 090 14 28 27 gsm: 041 519 265 napovedi, primerjalna analiza astroioginja@dolores.si www.dolores.si wviiw.novitednik.com Pregovor pravi, da če nimaš tistega, kar si želiš, si želi to, kar imaš, saj osvo-bojenost od želja lahko vodi k notranjemu miru. Ste že vse božično-novoletne želje zapisali Božičku in dedku Mrazu? Naredili načrt slavnostne večerje, nakupili darila, novo silvestr-sko obleko in na tihem upate, da vam utrujenost tik pred zdajci ne »spodnese nog«? Je mogoče, da si za praznike ne želite veliko ali celo nič, ne glede na potrošniško evforijo, ki bo vsak hip narasla do vrelišča? Čestitke! Temu se reče ohraniti individualnost, zdrav razum, ki ne podlega množičnim fikcijam in se ne pusti ujeti v modni vrtiljak, v katerem trendi zapovedu- Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK jejo danes eno, jutri nekaj čisto drugega. Ko so pred kratkim spraševali ljudi po njihovih decembrskih željah, je v anketi neka gospa povedala, da si letos ne želi nič drugega kot od tal do stropa visoko božično smreko s prelepimi okraski. In naštela nekaj najnovejših modnih smernic, ki krasijo letošnje slav- nostne naravne ah umetne iglice. Ni le moda oblačil in avtomobilov tista, ki usmerja naša življenja, tudi tovrstna dekoracija ji vsako leto sledi. In ker oblačilna moda Obuja retro vzdušja z akcentom sodobnosti, se takšne vizualne podobe odražajo tudi na oblačilih prazničnifcc smrečic. Letošnji trend so brez dvoma poleg tradicionalno rdeče, srebrne in zlate predvsem bele in svetlo zelene bunkice ter lučke. Običajno zeleno barvo dekorativna novoletna moda druži s svetlo modro oziroma turkizno zeleno. Poleg futuristično bleščečih bučk je tudi veliko nostalgičnih figuric, izdelanih iz gline, slame in perja, ter barvitih puhastih detajlov. V to podobo sodijo namesto včasih kar preveč živčno migetajočih električnih lučk znova naravne svečke, ki pričarajo intimno spokojnost, s-r Vonj po svežem smrečju', vosku in domačih piškotih pa je še vedno tista zmagovalna kombinacija, ki ne glede na bogatost ali skromnost daril pod smrečico, vrača čarobnost praznikov. Predvsem pa notranji mir, ki ga v tem kaotičnem vsakdanjiku še kako potrebujemo. 34 ZA AVTOMOBILISTE NOVI TEDNIK Jeep je seveda že dolgo sinonim za džipe, torej terenska vozila. Tovarna Jeep, ki je v lasti pred časom ločenega Chryslerja (ta je bil z Mercedes Benzom združen v koncem DaimlerChrysler) , je seveda pionir v tem razredu, ki se v zadnjih letih izjemno hitro širi. Njihov cherokee ima seveda svoje mesto, pri čemer skuša tovarna s sedanjo prenovo to tudi obdržati. V svojem razredu je cherokee tudi po prenovi eden največjih (449 centimetrov dolžine), z obliko, ki je obdržala in celo poudarila og-latost, pa morda dokazuje svojo resnost. Med pomembnejše tokratne novosti je treba prišteti platneno stre- ho, ki lahko prekriva skoraj dve tretjini strehe in je trdno vpeta v karoserijo. Ko bo prenovljeni cherokee pripeljal k nam, in sicer v začetku prihodnjega leta, bo na voljo z dvema motorjema. Dizelski štirivaljnik ponuja pri gibni prostornini 2,8 litra 130 kW/177 KM in ima 460 Nm navora že pri 2000 vrtljajih v minuti. Manj zanimanja bo seveda za bencinsko izvedenko; šestvaljnik z gibno prostornino 3,7 litra bo imel 151 k-W/205 KM in 314 Nm navora. Prtljažnik ponuja od 419 do največ 1404 litrov volumna, s prenosom pa cherokee dokazuje, da spada med resnejše oziroma zmogljivejše terence. Voznik lahko izbira med pogonom na zadnja kolesa ah 4x4, na voljo pa mu je tudi reduktor in zapora sredinskega diferenciala. Cene za sedaj še niso znane. MOICCT SttVIS I Goberšek Milan «.p. sewju» šmar-te ' /8 VCUKA IZBIRA PNCVMATIK^^/^ PO UGODNIH C€NAH jC^ ^ Porsche 911 Porsche z dobičkom Nemški Porsche objavlja prve rezultate o svojem poslovanju v finančnem letu 2006/07. Očitno je, da je bila tovarna, ki je v tem času naredila približno 100 tisoč vozil, pri čemer ima v programu samo štiri modele (sloviti 911, box-ster, cayman in cayen), izjemno uspešna. Tako bo njen dobiček dobre štiri milijarde evrov, skupni promet v omenjenem času pa je znašal 7,2 milijarde evrov. Oblikovalci v težavah Očitno je, da se slabi časi bližajo tudi uglednim oblikovalskim studijem. Tako je slovita italijanska oblikovalska hiša Pininfarina pred nedavnim objavila, da je imela letos skoraj 40 milijonov evrov izgube. Prav zaradi tega iščejo nove partnerje, ki bi jim pomagali splavati iz težav. Pri Pininfarini v sodelovanju z nekaterimi avtomobilskimi tovarnami izdelujejo tudi posamezne modele (alfa romeo brera coupe, mit-subishi colt...), vendar to očitno ni dovolj. Prav tako slavni oblikovalski studio Bertone pa je pred nedavnim objavil stečaj ... MERILCI PIJETOKA ZRAKA VW, AUDI, SKODA-1,9 TDI iVHBHI USKIMU^' KATALIZATOR UNIVERZALNI LAMDA SONDE Mariborska 66, Celje KOMPRESORJI KLIME te/.: (03) 428-62-70 TURBO KOMPRESORJI ______ SERVO V0LANSKE ČRPALKE Chrysler prenovil voyagerja Prenovljeni jeep cherokee spada med zmogljivejše terence. Cherokee v novi podobi Prvi enoprostorski avtomobili so v Evropo seveda pripeljali iz ZDA oziroma Severne Amerike. Med prvimi ali celo prvi je bil Chrysler voyager. Tovarna je vozilo sedaj povsem prenovila, vendar bo pod imenom grand voyager na voljo le daljša izvedenka, medtem ko bodo krajšo prodajali pod imenom znamke Dodge (ta je sestavni del koncema Chrysler). Grand voyager si zasluži to ime oziroma oznako, saj v dolžino meri ameriških 514 centimetrov, medtem ko je medosne razdalje za 307 centimetrov. Seveda novi voyager streže z vrsto zanimivih in dobrodošlih rešitev, katerih glavni namen je povečanje uporabnosti. Tako se sedeži v drugi in tretji vrsti zložijo v dno, ki je povsem ravno. Na voljo bo sedem sedežev. V drugi vrsti se lahko sedeža zasu-četa za 180 stopinj. Ob vseh sedmih postavljenih sedežih je prtljažnik velik 638 litrov, če pa so zloženi sedeži v drugi in tretji vrsti, pa je prtljažnega prostora za 3296 Chrysler grand voyager bo pri nas februarja. litrov. Motorna ponudba je razmeroma skromna. Vsaj za ZDA bo zanesljivo primeren bencinski šestvaljnik z gibno prostornino 3,8 litra in s 142 kW/193 KM pri 5200 vrtljajih v minuti ter največjim navorom 305 Nm. Veliko bolj za evropske kupce zanimiv in pri- meren dizelski štirivaljnik z gibno prostornino 2,8 litra in s 120 kW/163 KM med 1600 in 3000 vrtljaji v minuti. Serijsko je novi voyager seveda opremljen s samodejnim 6-stopenjskim menjalnikom, hkrati se ta veliki enoprostorec lahko pohvali z dolgim seznamom serijsko vgrajene opreme. Grand voyager nastaja v ZDA, na evropske trge pa se pripelje v prvih mesecih prihodnjega leta. Pri nas naj bi bil na voljo že februarja. Št. 101 - 21. december 2007 10 -INFORMACIJE 35 itednik Obvestilo za naročnike Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in čestitko na Radiu Celje - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. PRODAM OPEL kadet klub karavan, prva reg. 1990, reg. do 12.1.2008, garažiran, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 676-383. 6444 FIAT uno 1,0 ie, letnik 1998, srebrne barve, prodam za 800 EUR. Telefon 041 506-145. 6501 ŠKODO favorit, prevoženih 104.000 km, prodam za 350 EUR. Telefon 041 772-260. 6501 CITROEN C 3, letnik 2002, reg. do septembra 2008, 58.000, prodam. Telefon 5471-788. 6520 OSEBNO vozilo Škoda felicia, letnik 1997, reg. do 20.5.2008, prodam. Cena po dogovoru. Ogled možen vsak dan. Telefon 041923-544,041577-626. 6519 MITSUBISHI pajero pinin 1,8 4»4, letnik 2000, metalno modre barve, odlično ohranjen, reg., zvso opremo, prodam za 8.700 EUR. Telefon 041689-374.6538 TWING01,2, letnik 2000, airbag, tonirana stekla, avtoradio, reg. do 1.9.2008, nekaramboliran, prodam. Telefon 031 807-665. 6540 FIAT punto, letnik 1996, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 812-168. 6590 FORD fotus, letnik 2003, 5 vrat, srebrne barve, 59.000 km, klima..., prodam. Telefon 041 836-955,051 204-864. PRODAM NA Polzeli prodamo stavbno zemljište, površina približno 4.000 m2, tena 407.000 EUR. Hql, d. o. o., Parižlje 15, Braslovče, telefon 041 649-234. n STANOVANJSKO hišo, vselpvo, 2 km iz Celja, prodam. Telefon 041 617-573. 6482 VINOGRAD z zazidalno partelo, na območju Malih Dol pri Vojniku, prodam. Telefon 041 531-289. 6499 LAŠKO. Ugodno prodamo stanovanjsko hišo z vrtom, na lepi in mirni lokaciji. Telefon (03)5731-875,031318-315. 6537 ■»«I» NEPREMIČNINE 3B&025 ■w.pgp-nepremicnli ŠENTJANŽ. 7 km iz Celja prodom samostojno dvostanovanjsko hišo, 340 m2, z garažama in nedokončano mansardo, 170 m2 in 412 m2 zemljišča. Cena po dogovoru. Telefon 041201W57. 6529 CEUE. 7 km iz Celja, Šentjanž, smer Svetina, prodam podkleteno brunarico, možna ureditev v stanovanjski objekt, parcela 1.300 m2. Telefon 041200-657. 6529 PRODAM ČELNO kosilnico, dv. rez., traktorske gume, molo rabljene in predsetvenik, prodom. Telefon 051 808-637. 6492 TRAKTOR Imt 533, s kabino, reg., 2.800 ur, kot nov, prodam za 3.200 EUR. Telefon 041 506-145. 6500 ŽAGO, tračno, litoželezno, premer kolesa 70 cm, z elektromotorjem, 1,8 Kw, aparatom za varjenje listov, prodom za 1.000 EUR. Telefon 040 233-260. 6513 MOTORNO žago Stihi MS 360 prodam. Telefon 5797-104. 6525 KOSILNICO Bes 127 in traktor Univerzal 445, z vso opremo, prodam. Telefon 5821-678. 6535 ŠIVALNI stroj Pfaff, v zelo dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 661-729, po 16. uri. 6544 TRAKTOR Ford, 45 km, obnovljen, prodam. Telefon 041 214-124. 6547 MOTORNO žago Husquarna, rabljeno in traktor Štore, en pogon, prodam. Telefon 041983-800. 6577 KROŽNO žago (drkular) ECO 70 Lux, novo, enofazni, moč motorja 2,6 Kw, prodam. Telefon 041 347-183. 6586 KUPIM TRAKTOR, kmetijski stroj, motokultivator in tovorno vozilo, manjše, tudi v okvari, kupim. Telefon 041407-130. 6224 CISTERNO za gnojevko, 1.200 do 1.700, kupim. Telefon 041870-510. 6509 vsak dan od 8.30 do 13.00 VINOGRAD, približno 1,5 ha, nad Šentjurjem, k. o.Podgrad, prodamo. Telefon 041 661-729, po 16. uri. 6544 HIŠO na Pečovju, velikost 160 m2, parcelo 500 m', vseljiva, prodam za 98.000 ROGAŠKA Slatina, Ratanska vas. Prodamo gradbeno parcelo, 965 m2, z urejenim pristopom, komunolna infrastruktura v bližini, asfaltna cesta 20 m od parcele, na parceli leseni gradbeni objekt, zo 35.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje; http:// svetovanje.gajba.net. n CEUE, Lahovna. Prodamo gradbeno parcelo, 1.000 m2, po ceni 80 EUR/m2.Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac, s. p., Gorico pri Šmartnem 571, Celje; http://svetovanje.gajba.net. n CEUE, Lahovna. Prodamo gradbeno partelo, 1.000 m2, po teni 80 EUR/m2. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavat, s. p., Gorita pri Šmartnem 571, Celje; http://svetovanje.gajbo.net. n CEUE. Prodamo več poslovnih prostorov v Kosovelovi 16, v VI. nadstropju, 14,10 m2, 14,10 m2,13,90 m2,13,80 m2,1,40 m!, po teni 1.000 EUR/m2. Telefon 041708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavat, s. p., Gorita pri Šmartnem 571, Celje, n KUPIM HIŠO,vikend ali partelo, lokadjo Celjeokoli-ta do 20 km, kupim. Telefon 041 397-211. 6406 BIVALNI vikend kupim v okoliti Celja.Telefon 041572-523. 6570 ODDAM SAMOSTOJNO poslovno stanovanjsko hišo, na Lavi v Celju, delavnica 250 m2, s pripadajočimi prostori, 50 m2, z uporabnim dovoljenjem za kovinsko dejavnost, oddam v najem (prodam). Kasneje možnost odkupa celotnega objekta. Informacije po telefonu 041 731-787. 6112 POSLOVNE prostore, 160 m2, vsi priključki, poleg zdravstvenega doma v Celju, od- V0JNIK. Poslovni lokal za tvetličamo, trgovi no, atelje in podobno, 51 m2, damo v najem zo mesečno najemnino 450 EUR ♦tekoči stroški. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavat, s. p., Gorita pri Šmartnem 571, Celje. n mumm PRODAM TRISOBNO stanovanje v centru Celja (pri gledališču) 96 m2 + klel 20 m2, prodamo. Zaprto parkirno mesto zagotovljeno. Telefon 041 731-787 ali 041 614-083. 6111 NA Polzeli prodamo stanovanje, velikost 73,72 m2, v drugem nadstropju, cena 89.000 EUR. Hql, d.o.o., Parižlje 15, Braslovče, telefon 041 649-234. n Telefon 041 634-838. 6562 POLOVICOdvojdca,vŽaltu, leto ^pritličje 44 m2, z garažo, dve etaži skupaj 102 m2, podstrešje 40 m2, parcela 473 m2, plin, prodamo za 120.000 EUR. Informacije od 18. do 21. ure, telefon 041 653-646, (03) 5717-127. 658i M Lavc7.p p.1045 J 3001 Crfie 031 342 118 in 031360 072 NAKUP, PRODAJA. NAJEM, CENITVE še bivanje, cena najema brez tekočih stroškov je 200 evrov meseino. PEIBOVČE - center, stanovanjska hiša K*P* 1. skupne bivalne površine cca. 160m!.l. 1970. parcela 850 m1, tekoie vzdrževana, opremlje- EUR. Hql, d. o. o., Parižlje 15, Broslavče, telefon 041 649-234. n NOV» Cerkev, Lemberg. Prodono slano-vanjsko hišo z garažo, bivalne površioe 150 m'.obnovljeeo 1980, dvorišče prib-ližno 300 m1, oslalo zemljišče približno 1.600 ai!, 10 90.000 [UR.Telefoo 041 v.r. s. p. Gorim pri Lartnarr 571 Celje; http://svetovonje.gajba.net. n CEUE, Otok. Obnovljeno dvosobno stanovanje, 53 m2, prodam za 79.000 EUR. Telefon 031 668-700, po 17. uri. P POPOLNOMA obnovljeno enosobno stanovanje, 34 m2, v Žaltu, v 1. nadstropju, prodam za 51.000 EUR. Telefon 040 437-334. 6536 NOVA Cerkev. Prodamo štirisobno stanovanje, 63,36 m2, pritličje, 1. nadstropje in podstrešje, leto izgradnje 1940, prenovljeno: stanovanje 1996, zunanji del 2005, za 79.500 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavat, s. p., Gorita pri Šmartnem 571, Celje; http://svetovanje.gajba.net. n KUPIM GARS0RJER0, enosobno ali dvosobno stanovanje kupi resen starejši par brez posrednikov. Plačilo takoj. Telefon 041 515-447. ODDAM SMUČIŠČE Rogla. Apartma, 4 ležišča, na Rogli, oddam za dopuste. Telefon (03) 5471-729. 6467 DVOINPOLSOBNO stanovanje, v neposredni bližini šole, Milanskega 6, Hudinja, oddam. Stanovanje je opremljeno in ima klimatsko napravo. Telefon 040 377-554. 6582 PRODAM MANJŠI hladilnik, nov, še z garancijo, prodam. Telefon 051601-210. 6319 MASAZN0 mizo, novo, prenosno, z vsemi dodatki, motno oblazinjeno, 18 kg, prodam po polovični teni. Telefon 041 628-666. ž 250 STAJICO in jogi za otroško posteljo (kinder-pet) ugodno prodam. Podarim otroška oblačila. Telefon 041 313-146. 6539 STILNO dvokrilno garderobno omaro Efekta, lužen hrast na oreh, prodam. Telefon 5419-748. 6573 www.radiocelje.com GRADBENI material (zidaki, temeni, mreže...) ugodno prodam.Telefon 041 685-667. Ž 238 BUKOVA drva, razžagona, s prevozom, prodam. Telefon 031776-591. 6312 BUKOVA drva, klaftra 200 EUR, pri nakupu večje količine popust, prodam.Telefon 051381-260. 6504 DRVA, suha, 35 tm, rezana-tepljena, v vrečah, bukev, hrast, ugodno prodam. Telefon 031 240-683,041 421-000. p DRVA, mešana, kratko žagana ter dolga v hlodih, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. n Kmumm PRODAM ALT saksofon, starejši, prodam ali menjam za klarinet, pozavno, bariton, trobento. Telefon 051 601-210. 6319 SYNTHESIZER Yamaha psr 1100, malo rabljen, še z garancijo, prodam za 580 EUR. Telefon 041 888-780. 6550 NOV, nič rabljen fotoaparat Kodak tamera 35 et 100, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5416-629. 6552 PRODAM KAKOVOSTNI prašiči, do 150 kg, možna dostava, naprodaj. Telefon 041 909-004. Š 794 5940 ODOJKE, 25 kg, težje prašiče, izločene svinje, možna dostava, ugodno prodom. Telefon 041 263-627. 5966 PRAŠIČE, od 30 do 170 kg, hranjene z domačo kuhano hrano, ugodno prodamo. Možna tudi dostava na dom, tudi svinjske polovice in očiščeni odojki. Telefon 031 311-476. Š814 PRAŠIČA, domača vzreja, težke od 25 kg naprej, možna dostava, prodam. Telefon 031509-061. 6262 PRAŠIČA, težkega 150 kg, hranjenega z domačo hrano, prodam. Telefon 041 523-742. 6447 HITRO NAROČITE SMUČIŠČE Rogla. Apartma-garsonjera, v turističnem naselju Rogla, prodam. Telefon 041 731-737. 6467 NADSTANDARDNO dvoetažno stanovanje, Glazija, štiriinpolsobno, 3 leta, 140 m2, prodam za 250.000 EUR.Telefon 041 605-786. ž 245 DVOSOBNO stanovanje, 65 m2, na Ponikvi, prodam za 59.000 EUR. Telefon 041 789-628. 6478 I— Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007). Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. 1 J'V/'l:» tudi 'et"""« 2007 4 ^ JlFsprilogoTV-OKNO! ^ * J|B| Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. ITmiiiMil Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Kraj: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: .o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega ti Št. 101 - 21. december 2007 Ü 36 LASI-INFORMACIJE NOVI TEDNIK DVA psička, mešanca z nemškim ovčarjem, stara 7 tednov, prodam, ceno 50 EUR. Telefon 5792-077,041 354-942.6389 PRAŠIČE, od 100 do 140 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (02) 801-9354, 041 708-154. p JAGNJETA, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 041759-681. Š856 BURSKE koze in kozla, za pleme, prodamo. Telefon 041 500-314. 6503 BIKCA, stara od 14 do 20 dni, prodam. Telefon (03) 5772-385. 6502 KRAVO simentalko, brejo 6 mesecev, prodam. Telefon 041892-244. 6496 KRAVO simentalko, s teletom in ovce, prodam. Telefon (03) 573-6730. 6483 TRI teličke simentalke, od 200 do 260 kg, prodam. Telefon 041 851-422, 5774-462. 6523 PRAŠIČA, težkega 170 kg, mesnate pasme, prodam. Telefon (03) 5821-482.6524 1AGEHJČKE ali meso prodam. Telefon 031 561-765. Š860 KRAVO za zakol in telico, težko 650 kg, prodam ali menjam za kravo s teletom ali brejo. Telefon 5821-678. 6533 TELIČKO simentalko, staro 10 dni, prodam. Telefon 5799-274. Š864 PRAŠIČA, 150 kg, hranjenega z domačo hrano, prodam. Telefon (03) 5822-134. 6543 PRAŠIČA, težka po 240 kg, krmljena z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon (03) 5823-287. 6546 TELIČKO simentalko, staro 10 dni, prodom. Telefon 734-7673. L595 ŽREBICO, B rodovnik, staro 8 mesecev in žrebca, 7 mesecev, prodam. Telefon 5733-240. 6549 PRAŠIČA, težkega približno 180 kg, krmlje-nega z domačo hrano, prodam. Telefon (03)5461-664. 6568 »PRAZNO« kravo prodam. Telefon (03) " 579-9271. 6574 TELIČKO simentalko, staro 5 tednov, prodam. Telefon 040 312-588. 6584 BIKCA simentalca, težkega približno 140 feg, prodam. Telefon 5740-573, 031 832-361. 6583 BIKCA simentalca, 130 do 140 kg, prodam. Telefon 031 616-154. 6591 FIAT seicento, letnik 1999, prevoženih 124.000 km, reg. do 4/2008, odlično ohranjen, prodam. Telefon 031 817-007. 6593 PRAŠIČA, težkega približno 150 kg, krmljen samo z domačo hrano, prodam. Telefon 5728-526. 6599 BIKCA simentalca, starega 10 dni, prodam. Telefon 031 591-232. Š86/ KUPIM TELIČKO brez številke, do 150 kg, kupim. Telefon 041 531-334. 6462 PRODAM KORUZO in pšenico, v vrečah po 750 kg, prodamo. Večje količine dostavimo. Telefon 041742-334. 6435 VINO, modra frankinja in mešano belo, prodam.Telefon 031 782-708. Š853 MEŠANO belo ali sortno vino, renski rizling in rumeni muškat ter modro frankinjo, prodamo. Telefon 031 501-669. Š847 SORTNO mešano belo in rdeče vino in domačo slivovko ugodno prodam. Telefon (03) 5763-238 ali popoldan (03) 5763- 248. 6405 KAKOVOSTNO rdeče vino, žlahtnih sort, ža-metovka in frankinja, okolica Laškega, prodam. Telefon 041 264-132. L591 RDEČE vino brajdovec, pridelan bio, prodam. Telefon 031843-514. 6494 VINO, belo in slivovko, ugodno prodam. Telefon (03) 5824-514,031 584414. 6487 MEŠANO belo vino, izbranih sort, ugodno prodam. Telefon 041 858407. 6532 KAKOVOSTNO belo vino, rizling, šipon in rdeče, žametna črnina, prodam, cena 1 EUR. Telefon (03) 5741-361,051 351-635. 6534 SVEŽO slanino, belo vino, slivovko, vinsko žganje in piro prodam. Telefon 5792-256,031 648-790. S 862 OREHOVA jedrca prodam. Telefon 040 513-797. 6571 BELO in rdeče vino prodam. Telefon (03) 5805-572. 6579 DOMAČO slivovko in domačo mast, z ocvirki ali brez, prodam. Telefon 051 233-138. PLINSKO jeklenko prodam. Telefon 5715-198. 6445 SLIVOVKO, belo vino, ovna in starejšo manjšo stružnico ugodno prodam. Telefon 051 808-637. 6491 PRIKOLICO, avtomobilsko, tovorno, reg., no-letna zavora, kason, 2,5*1,7 m, nosilnost 750 kg, prodam, 800 EUR za 390 EUR. Telefon 041421-000. p VI8R0 ploščo, vibrimo iglo, agregat, 5.000 W, gradbene nivelirje, nerabljeno, prodam. Telefon 041 901-118. 6515 PONI kobilo, brejo, z žrebetom ali brez in pajek na štiri vretena, ugodno prodam. •Telefon 031 709-823. 6542 BURSKE koze, stare 4 mesece in domačo slivovko, prodam. Telefon 041 569-360. 6554 STARE knjige, nod 60 let, v slovenščini, približno 100 kosov ali več, prodam za 20 EUR. Telefon (03) 57704)14. 6555 ARNIC0 in »trage«, novo, prodam za 120 EUR. Telefon 041 983-800. 6576 DVA prašiča, 150 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo in traktor 4«4 Case, 95 ks, dobro ohranjen, prodam. Telefon 031 506-383. Š866 1ELENE damjake in pralni stroj za čreva, zgornja odprtina, prodam. Telefon 040 575-924. Š868 SVINJO, 200 kg, cena lEURAg žive teže, prodam. Prodam tudi tribrazdni plug Olt, visoki klirens in mlečne kvote. Telefon (02) 7550-841,051 337-676. P KUPIM ROČNE ure na vzmet in slike, olje, platno, slovenskih avtorjev, kupim. Telefon 041 742-915. p PRODAM STROJ za pranje črev prodamo. Telefon 041 934-324. 6315 PRAŠIČA, 180 kg, klinaste brane in plug Posavec, 12 col, prodom. Telefon 031 472-923. 6364 SUHO seno v kockah, silažne bale, koruzno silažo in prašiče, 80 do 100 kg, prodamo. Fišar, Tabor, telefon 041 619-372. Ž247 RADIATORJE z ventili Emoterm, tri in novo raztezno posodo, 301, prodam. Telefon 031 783-954. 6463 HRASTOVE »fosne« in slivovko ugodno prodam. Telefon (03) 5824-514,031 584-414. 6487 SNEŽNE verige za osebne avtomobile, 3 skupine različnih velikosti, nerabljene, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5771-100,031 264-649. " 6484 SEM 52-letni moški, ki živim v praznem in hladnem razmerju, iščem pa nežno žensko, ki je v podobnem položaju in si želi isto kot jaz: prijazno besedo, lepih trenutkov in morda tudi ljubezni. Pošlji SMS ali pokliči 040 2854)12. 6553 POSLOVNO uspešen fant išče preprosto dekle za trajno, resno razmerje. Telefon 031 807-376. Ž258 Iskreni fantje iščejo preprosta, zvesta dekleta. Mnogo jih je, zato punce, pozabite na razočaranja ter jih brez stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378. Leopold main*. s.p„ Datoija vas 85. Ptlwld. ŽENITNA posredovalnica Zvestoba, Kkivdija Potočnik, s. p., Ob vrtovih 5,3000 Celje si prizadeva, da bi vam na kakovosten nočin poiskala osebo za trajno, resno zvezo, Id bi vam prinesla srečo in premagala osamljenost. Ne odlašajte in nos pokličite iz vse Slovenije, vseh starosti, in se prepričajte. Telefon 031334-065. 6580 ŽENITNA posredovalnica Zaupanje, ki je upanje v ljubezen povrnila že več kot 10.000 osebam, posreduje za vsa starostna obdobja, brezplačno za mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 505-495. Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold. n 30.000 posredovanj, 11.000 novih VITKA, 3l-letna Celjanka želi prijatelja do 43 let. Resna zveza. Telefon 041 248-647; www.superalan.si. 6514 SITUIRAN Slovenec, 45 let, podjetnik, želi spoznati žensko ali mamico od 35 do 43 let. Možna zaposlitev. Telefon 041 248-647; www.superalan.si. 6514 52-letni, razvezan, ne po svoji krivdi, iz Celja, s službo, stanovanjem in avtomobilom, ljubitelj norave, želim spoznati žensko za resno zvezo. Telefon 040 477-890.6559 CENE NA CELJSKI TRŽNICI ZELENJAVA RADIČ 2-3 2.5 MOTOVILEČ 10-15 BUČNO ODE SOLATA GLAVN ATA 2-2,25 BLITVA 2-2,5 ENDIVIJA 1,5-2,5 MAJNIŠKA 215 REPA 0,8-1 ČESEN 4-9 REPA KISLA 1.5-1.8 FIŽOL V ZRNJU 2-7 KISLO ZELJE 1.67-1,7 KOLERABA 1,52 ZELENA 2,53 KORENJE 1-1,5 SADJE KROMPIR 0.6-0,7 ANANAS 2,53 OHROVT 1,5 BANANE 1.4 BRSTIČNI OHROVT 5-7 GROZDJE BELO 2.5-2.9 PAPRIKA 2.54 GROZDJE RDEČE 2.5 PARADIŽNIK 2-2,5 GRENIVKE 1.7 PETERSIU 46 HRUŠKE 1.9-2,5 PESA 1.5-2 JABOLKA 0,8-1 POR 2,5-3.5 KAKI 2.5 REDKVICA ŠOPEK 1.5 KM 2 REDKEV CRNA 1,5-2 LIMONE 2.5 OREHI JEDRCA POMARANČE GOZDNI SADEŽI GOBE SUHE 10 DAG JURČKI ŠAMPINJONI KOSTANJ MARONI NM Celje 6. 12.: Elvisa ŽBANIĆ iz Mozirja - deklico, Lidija KOKOU iz Podplata - dečka, Brina ORLOVIČ iz Štor - dečka, Anica RANDL iz Šempetra - deklico, Urška ZIDAR iz Rogaške Slatine - dečka. 7.12.: Tadeja FONOVIČ iz Celja - dečka, Valentina ' ROŠKARIČ iz Celja - dečka, Bojana MITNJEK iz Slovenskih Konjic - dečka, Alenka OBLAK iz Mozirja - dečka, Cvetka NOVAK iz Šmartnega v Rožni dohni - dečka, Renata LEBAR iz Šentjurja pri Celju - dečka, Polonca AVGUSTINČIČ iz Celja - dečka, Mojca MIHELAK iz Celja - dečka, Anita STAROVEŠKI iz Šentjur pri Celju - deklico, Stanislava PIVEC iz Loč -dečka, Klavdija ŽERJAV iz Šentjurja pri Celju - dečka. 8. 12.: Sabina GLUŠIČ iz Mozirja - dečka, Mojca REPNIK ŽNIDARIČ iz Slovenskih Konjic - dečka, Aleksandra HABE iz Dobrne - dečka, Barbara KRAŠEK iz Laškega - dečka, Darja TEŠIČ iz Celja - deklico, Anita ŽIBRET Velenja - dečka, Maja TERNER iz Žalca - dečka. 9. 12.: Petra JAGODIČ iz Celja - deklico, Mateja VODEB TURK s Ponikve - dečka, Urška GRIL s Prevorja - dečka, Štefka PUSTOSLEMŠEK iz Dobrne - deklico. 10. 12.: Janja BLATNIK iz --1 Boštanja - dečka, Anita _ _H5 SENEGAČNIK iz Velenja - Št. 101-21. december 2007 - 2040 2.5-3 MED MLEČNI IZDELKI IN JAJCA JAJCA__0.12-0.16 CENE NA EKOLOŠKI TRŽNICI ZELJE JABOLKA ORGANIZATOR transportnih storitev. V svoje okolje vabimo ambicioznega in dinamičnega posameznika-(co) z veseljem do dela na področju storitev prevoza. TIS, d. O.O., Trubarjeva 5, Laško, telefon (03)734-3316. n ZAP0SUM0 natakarico. Ugodni delovni pogoji, nedelje in prazniki zaprto. Stimulativno plačilo. Telefon (03) 5461-452. Ivan Kolar, s. p., Gostilna Kolar, Obrtniško 12, Ljubečna. 6497 ZAPOSUMO sodelavko/sodelavca na delovnem mestu referent - knjigovodja, najmanj V. stopnja izobrazbe - ekonomske smeri, minimalno 5 let delovnih izkušenj na področju računovodstva in financ, poznavanje računalniških orodij Word, Excell itd. Zaželeno aktivno znanje vsaj enega tujega jezika. Delovno razmerje bomo sklenili za doloren čas z možnostjo kasnejše sklenitve za nedoločen čas. Poskusna doba 3 mesece. Pisne vloge sprejemamo do 3.1. 2008 na naslovu: VScograd, d. o. o., Zkitefe pri Šentjurju 8 a, Šentjur do. Telefon (03) 7461-221. Š863 ZAPOSLIMO voznika E kategorije, razvoz po Sloveniji. Telefon 041 639-533. lože Fajdiga, s. p., Drešinja vas 48, 3301 Pelrovče. 6587 POD svojo streho vabimo kuharja (m/ž). Zaželena je gostinska izobrazba, smer kuhar, vsaj 2 leti delovnih izkušenj, komunikativnost, prijaznost, kreativnost in vestnost. Nudimo redno zaposlitev v urejenem okolju in stimulativno plačilo. Pisne vloge pošljite na naslov: Penzian Park Laško, Trubarjeva ulica 5, 3270 Laško. Telefon (03) 7343-316, od 8. do 15.30 ure. n ZAPOSUMO žensko do 35 let za strežbo v prijetnem lokalu. Odpiralni čas do 20. ure, vikendi prosti. Telefon 041 547-996. Društvo obrtnikov in podjetnikov, Trnoveljskac.2,Ceije. 6557 IŠČEM delo na svojem domu. Telefon 041 572-523. UiU-HtiH'1 IŠČEM delo na domu: pospravljanje, likanje itd. Telefon 040 558454. 6457 ZAPOSLIMO natakarja-ico z izkušnjami. Začetek možen takoj. Telefon 041 729-454. Marco Polo, Natalija Urh, s. p., ljubljanska c. 14,3000 Celje., 6230 ZAPOSLIMO varilca. Zaposlitev možna za nedoločen čas. Vilkograd, d. o. o., Zlateče pri Šentjurju 8 a, Šentjur, telefon (03) 7461-221. §863 militi) brezplačna številke {((• 080 12 37) DELOVNI ČAS -NON STOP Zaradi širitve dejavnosti sodelavke/sodelavce - VOZNIKE - stimulativen OD, urejen kolektiv AM MOBIL, d.o.o.. Mariborska 204, 3000 Celje izdelujem peti in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Pri nakupu priznamo božični popust. Anton Aplenc s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 5415-011,041 531-976. IZVAJAMO poseg, spravilo in odkup lesa.. Telefon 040 211-346. Sima les, Majda Bevc, s. p, Zagorje 31, Lesično. n dečka, Bernardka VODIŠEK iz Štor - dečka. 11. 12.: Simona PAUMAN iz Celja - dečka, Petra ARTNAK iz Gorice pri Slivnici - dečka, Vjosa AMETI iz Velenja - deklico, Sheri-bane MAMZA iz Celja - deklico, Lara SOTLAR URANKAR iz Celja - deklico, Leonida PODGORŠEK iz Sv. Štefana - deklico, Mojca GOLEŠ iz Petrovč - dečka. 12. 12.: Anja ZUPAN MEŽNAR iz Ljubljane - dečka, Tadeja KLIČAR iz Zreč -deklico. 13. 12.: Suzana ČRETNIK iz Celja - dečka, Hermina MELANŠEK iz Šoštanja -dečka, Urška MALIGOJ iz Vitanja - dečka, Tanja ZORIN iz Podplata - deklico. 14.12.: Nataša KOTNIK iz Vitanja - deklico, Nevenka KOPINŠEK iz Celja - dečka, Stanislava ŠIMIČ iz Velenja - dečka, Milena TKAUC iz Prebolda - dečka, Anica FAJDIGA iz Šentruperta -dečka. 15. 12.: Štefka BIZJAK z Rečice ob Savinji - deklico, Vesna PIKL iz Mozirja - deklico, Vesna PILKO z Gomil-skega - deklico, Natalija GORIŠEK iz Celja - dečka, Klementina KOLMAN iz Sevnice - dečka, Urška CENTRIH iz Šentruperta - deklico, Nevenka JUG iz Dramelj - deklico, Mojca RAJTMAJER iz Šentjurja - deklico. 16. 12.: Romana KLINAR iz Laškega - deklico, Aleksan- dra ŽELEZNIK iz Šentjurja -deklico, Mateja DOBROVC iz Škofje vasi - deklico, Mateja REBERNAK iz Loč - dečka, Nežka ROBAR iz Loč - dečka, Simona PERGOVNIK iz Topolšice - deklico, Danica KOTNIK PAVLIČ iz Zreč - deklico, Romana KLINAR iz Laškega - deklico 17. 12.: Marjeta PEPERKO iz Celja - deklico, Marinka BUKOVŠEK iz Laškega - deklico, Ksenija PETKOVNIK iz Velenja - deklico, Regina ZLATEČAN iz Celja - dečka, Alekseja ZUPANC iz Prebolda - dečka. 18. 12.: Mateja HERCOG iz Šentjurja - deklico, Marjeta JAGER iz Celja - deklico, Špela PLEŠNIK iz Šmarja - dečka, Marta VEDER iz Velenja - deklico, Tanja LESKOVAR iz Griž - deklici, Elmedina KUBURAŠ iz Žalca - deklico. Celje Poročila sta se: Bojan POČEK iz Brezove in Nada KORENČIČ iz Trnovelj pri Celju. Celje Umrli so: Ivan VRHOVNIK iz Celja, 54 let. Rado Pavel JENKO iz Celja, 88 let, Franc CIZEI iz Celja, 80 let, Blagoj-ka BOBIK iz Celja, 70 let, Darko PLEŠNIK iz Dobrne, 46 let. 10!! Tittill GIJE 37 V 98. letu nas je zapustil SLAVKO CIGLENEČKI Od njega se bomo poslovili v soboto, 22. decembra 2007, ob 14. uri, na pokopališču v Šmarju pri Jelšah. Njegovi: žena Marica, brat Jože z družino ter sinova Slavko in Jan z družinama Šmarje pri Jelšah, Maribor, Ljubljana, Ptuj Sporočamo žalostno vest, da nas je v 89. letu za vedno zapustil naš dragi ati in dedi MARJAN PRISTOVNIK iz Celja, Mariborska cesta 73 Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 21. decembra 2007, ob 15.30 na mestnem pokopališču v Celju. Sveta maša bo ob 16.30 v cerkvi svetega Danijela v Celju. Žalujoči vsi njegovi Izgubljeno je samo tisto, čemur se odpoveš, nikoli pa tisto, kar nosiš v srcu. ROBERTU KONČANU Z lepo mislijo nanj: Dragica Pred nami je vedno tvoj obraz, odšel si tiho, brez slovesa, zdaj mirno spiš in čakaš nas. Zdaj rože le tvoj grob krasijo in svečke ti v spomin gorijo. V SPOMIN 23. decembra bo minilo 10 let žalosti, kar nas je zapustil dobri mož, oče, dedi in pradedi ANTON ROZMAN iz Kompol nad Štorami Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu ir mu v spomin prižgete svečke, iskrena hvala. Vsi njegovi najdražji Elvis PLIVAČ iz Laške vasi pri Štorah, 29 let, Smiljana ROTAR iz Dobriše vasi, 83 let, Tanja PREDAN KNEZ iz Pe-trovč, 77 let, Jožef VREČKO iz Lokarij, 76 let, Frančišek JERCL iz Podsrede, 85 let, Jožefa RAKOVEC iz Plesa, 84 let, Anton OJSTRŠEK iz Brstnika, 87 let, Franc DEBEVC iz Šentjurja, 70 let, Franc ROBIČ iz Paridola, 84 let, Marija RABUZA iz Škarnic, 93 let, Maksimiljan SLEMENŠEK iz Mozirja, 73 let, Blaž HROVAT s Hudinje, 84 let. Velenje Umrli so: Vincenc VETERNIK iz Šoštanja, 79 let, Ana PODBREGAR iz Celja, 79 let, Mihael VALENCI iz Velenja, 84 let, Cecilija BRLOŽNIK iz Laz, 73 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Frančiška KODRIN iz Loke pri Žusmu, 55 let, Peter JECL iz Platinovca, 66 let, Franc SMEH iz Vonarij, 76 let. m , Ljiibila si šumenje gozdov v vetru in žvrgolenje ptic na vrtu. Rada si imela božični čas, le prehitro si odšla od nas. A zvon ti bo še pel i> tiho noč prelepo pesem Sveta noč... ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustila ljuba mama, babica, prababica in sestra PAVLICA JURKOŠEK Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in tolažilne besede. Žalujoči: hčerka Fančika in sin Janko z družinama ter ostalo sorodstvo Vsak od nas svojo pot potuje. Vsako pot tisoč lučk osvetljuje. Vsako srce tisoč nitk povezuje. Nihče ne hodi po svetu sam. Vsako slovo je bolečina, vsako slovo je majhna smrt. (Tbne Kuntner) ZAHVALA MARTA OROZ iz Zreč Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v trenutku slovesa stali ob strani in izrekli Sožalje. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala zdravstvenemu osebju oddelka bolezni prebavil celjske bolnišnice in KC Maribor. Lepa hvala kolektivu Kovinar, d. o. o., Raiffeisen banke Maribor in Elektru Celje - Nadzorništvu Vojnik. Lepo se zahvaljujemo gospodu Simonu Potniku za opravljen cerkveni obred, pevskemu zboru sv. Egidij za odpete žalostinke in pogrebni službi Špes. Žalujoči: mož Franci, hčerka Sabina z družino, sin Borut z družino in ostalo sorodstvo Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko se zasanjaš v spomine. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, stare mame in prababice LEOPOLDINE PUKL iz Arclina 52, Škofja vas (30.10.1918-12.12.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili ustno in pisno sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvala gospodu župniku Pergerju, pevcem, gospe Ivici za govor in pogrebni službi Raj. Hvala tudi sosedom za pomoč in večerne molitve. Vsi njeni što. i» I Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela. Zdaj med nami več te ni, v naših srcih boš ostala vse dni. ZAHVALA ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre, stare mame in tašče IVANKE GRACNAR iz Košnice 12 pri Prevorju (28.8.1943-11.12.2007) Bolečina je manjša, če jo delimo z drugimi. Zato smo dolžni iskreno zahvalo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za izrečeno ustno in pisno sožalje ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi kardiološkemu oddelku bolnišnice Celje, posebej ge. Brvar, celotnemu kolektivu Vrtnarstva Celje, sodelavcem podjetja Nivo iz Celja in pogrebnemu zavodu Guzej za organizacijo pogreba. Žalujoči: mož in otroci z družinami Kako sta prazna dom, dvorišči naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trad in delo tvojih rok za vedno nam ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega n ža, očeta in dedija JOŽETA PELKA iz Krajnčice 33 pri Šentjurju (1.4.1954-9.12.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hväla vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter izražena ustna in pisna soža-lja. Hvala pevcem Idila za odpete žalostinke, govorniku gospodu Rajku Zidovniku za ganljive besede slovesa in trobentaču za odigrano Tišino. Hvala tudi pogrebni službi Zagajšek iz Šentjurja za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena-hvala. Žalujoči: žena Hilda, sin Andrej z družino in hčerka Mateja z družino 'mu**** Vsi bomo enkrat za vedno zaspali, v miru počivali vsi, delo za vedno končali, a v naših srcih in mislih spomin nate še vedno živi. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice ANE PODBREGAR iz Prožinske vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustno in pisno izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Vladu Zupančiču za lepo opravljen obred, g. Teržanu za govor, kvartetu Idila za odpete žalostinke in sodelavcem Ema ETT posoda. Zahvala osebju bolnišnice Topolšica, Jožici Buser za molitev in pogrebni službi Zagajšek. Iskrena hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: sin Albin, hčerka Marjana z možem, vnukinja Jožica z Dušanom, vnuk Srečko z Branko, Tomaž ter pravnuka Alja in Alen St 101 - 21. december 2007 NW. 38 VODNIK NOVI TEDNIK KINO Kinematografi si pridržujejo pr Petelinji zajtrk od torka do nedelje: 18.10.21.00 od srede do nedelje: 15.30 ponedeljek, sreda, sobota, nedelja: 12.30 torek, petek, sobota: 23.50 : 20.00 Dom n. slovenskega tabora Žalec Kvintet Astorpia, koncert glasbeni abonmain izven 9.00; Knjižnica Velenje^ preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo sejem novih in rabljenih knjig ponedelj Čebelji PETEK 21.00 Aletheia, koncert SOBOTA 18.00 Bela Masajka 20.30 Petelinp zajtrk NEDELJA 18.00 Petelinji zajtrk 20.30 Bela Masajka SREDA _ 16.00 Božična Nikova predstava: Čudežna nt 18.00 Prekletstvo zlate rože PRIREDITVE 9.00 Graščinsko dvorišče Laško 17.00 Župnijska cerkev sv. Jožeta Celje New Swing Quartet tradicionalni božični koncert 19.30 Celjski dom, dvorana Union . Celje ■■____ Celjski plesni Orkester Žabe XXI. tradicionalni božični koncert ja, do 10.1. Galerija Mercator centra Celje: Sreča v dlani, razstava herbarij ev Cvetke Kodba, od 5.12. do 13.12.; Tudi črna je barva - Likovni izzivi 2007, izbor likovnih del 25. udeležencev 3. regijske likovne JSKD, do 9.1. od toika do nedelje: 20.50 torek, petek, sobota: 23.00 Hitman - Agent 47 od torka do nedelje: 19 50.2155 torek, petek, sobota: 23.59 Beowulf od torka do nedelje: 17.00,19.30 ponedeljek sreda, sobota, nedelja: 12.20 Predzakonska zdraha od torka do nedelje: 19.40,21.40 ponedeljek, sreda, sobota, nedelja: 13.30 torek, petek, sobota: 23.55 Franček in zaklad žabjega jezera od torka do nedelje: 1&05 od srede do nedelje: 16.10 ponedeljek, sreda, sobota, nedelja: 11.50,14.00 V dolini smrti od torka do nedelje: 2150 od torka do nedelje: 18.30 od srede do nedelje: 15.50 lonedeljek, sreda, sobota, nedelja:11,20,13.40 Srečanje z božičkom na zelenici likovna delavnica 17,00 Graščinsko dvorišče Laško Veseli december v Laškem Božična skrivnost v Jami Pekel 16.00 Narodni dom Celje 18.00 Kulturni dom Slovenske Konjice 17. božično-novoletni koncert 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Teofil Milenkovič - violina Urška Roškar - klavir koncert klasične glasbe 19.30 Dom krajanov Tabor_ Božično-novoletni koncert z go- 20.00 Restavracija La Violette 21.00 Plesni forum Celje film • od torka do nedelje: 18.20,20.20 od srede do nedelje: 16.20 ponedeljek, sreda, sobota, nedelj3:il.30,14.20 torek, petek, sobota: 2120 Zlati kompas od torka do nedelje: 18.15.20.40 od srede do nedelje: 15.45 ponedeljek, sreda, sobota, nedelja: 13.15 torek, petek sobota: 23.10 Čebelji film- sinhranizirano od torka do nedelje: 18.00,20H0 od srede do nedelje: 16.00 ponedeljek, sreda, sobota, nedelja: 10.00,14.00 ponedeljek, sreda, nedelja: 12.00 torek, petek, sobota: 22.00 Od 10.00 do 17.00 Dvorec Novo Celje Adventni sejem 15.00 Kulturni dom Letuš ;_ Božično novoletni koncert 16.00 Kulturni cgnter Laško_ Mizica pogrni se. 16.00 Gasilski dom Leveč 9.00 Vrtec Tabor :e otroke 20.30 Dvorana Centra Nova Velenje 10.00 POŠ Tabor 18.00 Galerija Mozirje 19.00 Internet kavarna Stane 16.00 Dom krajanov Vrbje Tadej Gudan: od tod do večnosti odprtje razstave 19.30 Zdravilišče Lažko 20.00 Celjski dom - velika dvorana Jamski človek Krasen cirkus Božičkova predstava zc odrasle 23.00 Zbirno mesto na Studencih 17.30 Cerkev sv. Cecilije_ TVadicionalni božični koncert 18.00 Celjski dom-velika dvorana Poroka čistilke Marije komedija 18.00 Dvorana Tri lilije Laško Proslava ob dnevu samostojno- Lutkovnapredstavazanajmlajše 17.00. Dvorec Novo Celje _, Matevž Kink - bariton, Vlasta Doležal Rus - klavir adventni koncert 17.00 Dvorana Hmeljarskega doma KZ Šempeter __ Mladi talenti se predstavijo 18.00 Kulturni dom Slovenske Konjice 17. božično-novoletni koncert 19.00 Dom Svobode Griže Ansambel Tpravi muzikantje in harmonikarski orkester Griže koncert Teofil Milenkovič - violina Urška Roškar-klavir koncert klasičneglasbe 20.00 Celjski dom - velika dvorana Kolumbovo jajce komedija Pohod z baklami Od 15.00 do 18.00 Jama Pekel Božična skrivnost v Jami Pekel 18.00 Dom Svobode Griže 19.30 Narodni dom Celje Evangelij po Čušinu komedija _ RAZSTAVE _ Galerija Mozaik Celje: Božično-novo-letna razstava miniatur, različni avtorji, do31.1. Krčma TamKoUčiri: I am a star baby Babe, do 29.12. Galerija sodobne umetnosti Celje: io- žefMuhič: Iz oči v oči s prezenco, do 25. •J: i -c Galerija Volk Celje: Eva na ikonah, razstava likovnih del Irene Polanec in olja na platno Jurija Kravcova, do 31.1. Ipavčeva hiša Šentjur: 40 cerkva ob Slomškovi poti, razstava fotografij Cirila Velkovrha, do 30.12. Internet kavarna Stane: razstava Portali, fotografije Fmdja Horvata, do 17.12. Pri domu v Zavrhu: ogled jaslic na prostem, do 2.1. Likovni salon Celje Tbmaž Tbmažin: Iz moje glave, večmedijska razstava, do 6.1. Osrednja knjižnica Celje - na Muzejskem trgu: Grad Zovnek, zgodbe o transformaciji prostora, do 2.2. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Mojster izdelek na ogled postavi prikazuje tradicijo prirejanja gospodarskih in obrtnih razstavvCeljuoddrugepolovice 19. stoletja do danes, do 31.3.2008 Železarski muzej Teharje: fotografska razstava Muzika avtorja Bojana Drem-Ija, do 31.12. MNZC - Stekleni fotografski atelje Jospa Pelikana: Fotografska občasna razstava Josip Pelikan (1885-1977) kronist, do 30. 6. 2008. Mestna občina Velenje - preddverje: razstava Graščinski parki Šaleške doline ter razstava Ali drevo boli? Galerija Nikca Celje: otroška dela društva Otrociotrokom, narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu. Avla Splošne bolnišnice Celje: Aids; Praznični december X-mas in England, razstavi gradiva dijakov Srednje zdravstvene šole Celje Špesov dom Vojnik: Tretja adolescenca, umetniške fotografije Žige Verič-nika, do 7.1. Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umemostnozgodovinska razstava, razstava o AlmiM. Karlin, mavrični svet Schützovih glazur. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas, pregled razvoja kraja in okolice; V pradavnem Panonskem morju, razstava okamnin; Veliki Laščani: Kari Valen-tinič. Knjižnica Gimnazije Celje-Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje-Center. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog: Če ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hochkraut Tremer-je, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark Celje in Glavna pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskarja Kogoja Celje, Trg celjskih knezov: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kbgoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi. Minoritski samostan Podčetrtek: Herbarij, dragulj kulturne dediščine -zdravilna zelišča, stalna razstava Marije Gaber. DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 ŠENT CELEIA Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890, 428-8892 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 . 492 57 50. -CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - Redno dogajanje v dvorani: tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Teršek; KUD Superstar - ples: torek ob 15.30. VodiCvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejan Gregi; KUD Desanka Maksimovič: sobota med 14. in 16. uro; VS Styling - modne delavnice: sreda ob 17. uri in sobota ob 10. uri; Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri. ffjmoiL£ Rekreacija za študentke: Društvo LAK (Laški akademski klub) vabi vse študentke na skupno rekrei-ranje vsako soboto med 17.00 in 18.30 v galeriji OŠ Primoža Trubarja Laško. Petek, 21.12. ob 21.12, Prostor Minikoncert igrajo: Muškat hamburg, Meanless, Cen bend Sobota, 22.12., P2 ob 9.00 Seja upravnega odbora Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park), petki od 15. do 17. ure. Rekreacija: telovadnica OŠ Franja Malgaja, sobota 14.30 rekreacija - odbojka, možno tudiigra-nje namiznega tenisa v mali telovadnici. Potrebni lastni rekviziti! Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski Vsak 1. in 3. četrtek v mesecu 17.00 do 19.00, pisarna Rdečega križa. Mestni trg 5, Šentjur. www.radiocelje.com ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: -za starše - za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja - za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja www.novitednik.com Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441032, Novi tednikizhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 180 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto- 1YLRC grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. novi tednik Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; radio CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com uredništvo Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, RozmariPetek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk agencija Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Rok Založnik Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si Št. 101 - 21. december 2007 Ü HOV) TEDNIK ZA RAZVEDRILO 39 . OVEN It». STRELEC DVOJČKA 'tk KOZOROG Ona: Spet si boste prizadevali za naklonjenost prijatelja, ki stega pred kratkim po nepotrebnem prizadeli. Sprva vam bo šla beseda težje z jezika, a ste lahko prepričani, da vam bo uspelo obnoviti prijateljstvo. On: Nasprotovali boste sode-lavčevi zamisli, a premislite raje, ali se bo to tudi splačalo. Nič še ni odločenega. Včasih je treba pogledati obe plati medalje in dobru premisliti, du si kasneje ne bi očitali neumnosti. VOPHAR Ife Ona: S prijatelji se boste zabavali in kar naenkrat se boste znašli v družbi neznanca, ki vas bo povsem očaral Dlje kot do pogovora sicer ne boste prišli, a se boste dogovorili za zmenek v bližnji prihodnosti. On: V zadnjem času ste se sijajno zabavali. Poskusite obdržati takšen tempo tudi v prihodnje, ker vam bo v vseh pogledih zelo koristil. Pa na prijatelje ne pozabite, kajti v bodočnosti jih boste še močno potrebovali! ^niHHEsI Ona: Nikar se preveč ne zaletavajte, raje dobro premislite, preden se spustite v tvegan posel, saj vam trenutne razmere niso naklonjene. Počakajte malo, prihajajo boljši časi, do takrat pa si malce odpotijte. On: V prijetni družbi se boste seznanili z nekom, ki vam bo v življenju še veliko pomenil. Nikar ne zavlačujte! Ponuja se vam ugodna priložnost, zato je nikar ne zamudite. Vsak je sam svoje sreče kovač! Ona: Spoprijeli se boste s težavami na poslovnem področju in bili pri tem zelo uspešni, kar bo povsem v nasprotju s pričakovanji konkurence, ki vas je očitno podcenjevala. In prav zato bo vaš uspeh še toliko večji. On: Poskusite se izogniti monotonosti, ki počasi prežema vaše ljubezensko življenje, in poiSäte vzburjenja, ki ste jih poznali nekoč, ihdi trenutna partnerka skriva v sebi veliko več, kot mislite. Ona: Ker imate več kot dovolj energije, se lahko mirne vesti lotite uresničevanja tudi malo bolj zahtevnih ciljev, ki ste jih doslej odlagali. Polni boste zanosa, kar vam bo dodobra' povzdignilo samozavest. On: Pred vami je zelo kreativno in ustvarjalno obdobje, ko se vam bodi ideje porajale kar same od sebe. Izkoristite trenutno obdobje in unovčite tako poslovne kot tudi ljubezenske možnosti. DEVICA jrf Ona: Neprijetno se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste do neke osebe samo ravnodušni, čeprav vam ona svoja čustva odkrito izkazuje. Ne bodite neumni, temveč izkoristite priložnost, dokler jo še lahko! On: Pred vami je odločitev o tem, kaj narediti s prijateljico, ki vam je zadnje čase zelo všeč: ali se odločiti za resno zvezo ali pustiti priložnost neizkoriščeno. Časa za odločitev vam zmanjkuje, zato raje pohitite. Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 15 evrov za masažo - Carmen Hriber-šek, s.p., in bon za pregled v Biovitalu, d.o.o., Proseniško 2. nagrada: bon za pregled v Biovitalu, d.o.o., Proseniško 3. - 5. nagrada: vstopnica za kopanje v bazenu Golovec in za drsanje v Mestnem parku Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje do ponedeljka, 31. decembra 2007. Ime in priimek: Naslov: _ radiocelje www.radiocelje.comWWW.nOVitedllik.COm Št. 101 - 21. december 2007 Nagradna križanka Ona: Uspelo vam bo na področju, kjer ste že dolgo želeli pokazati svojo pravo vrednost. Ihdi zato se vam bo dozdevalo, da vam bo uspelo vse, česar se boste lotili Toda. nikar ne pozabite na previdnost. On: Raje dvakrat premislite, preden se odločite za kakšno konkretno dejanje. Vse se lahko hitro obrne proti vam. S prijateljico se boste zaklepetali, kar vas bo stalo nečesa zelo prijetnega. Ona: Čimprej skušajte rešiti trenutno zmedo, saj boste tako razrešili situacijo v poslovnem in tudi ljubezenskem življenju. Konec koncev ste trenutno sposobni tudi zadev, o katerih ste doslej samo sanjali. On: Čustva vam bodo pokvarila načrte za ta konec tedna, vendar pa bo gledano dolgoročno to prav izjemna »naložba«. Nikar ne dopustite, da se vam vse skupaj izmuzne iz rok. HOROSKOP IHIHi'IWImI Ona: Presenetili boste partnerja in ga povabili na prijeten sprehod v naravo. Načeli boste precej občutljivo temo, o kateri se boste na koncu vendarle pogovarjali povsem sproščeno in brez vsakršnih zadržkov. On: SprejeU boste pomembno odločitev glede partnerke in si tako spet pridobili njeno naklonjenost. Teden se bo končal z romantičnim vikendom, ki bo le še zapečatil začetek novega obdobja med vama. HH'WMJIHM Ona: Če se vam ta hip dozdeva, da vam partner skuša nekaj prikriti, bo še najboljše, da se poskusite čim bolj odkrito pogovoriti o teh strahovih. Resnica sploh ne bo tako slaba, kot si predstavljate. On: Čas bo prinesel svoje in hitro boste pozabili neprijetno preizkušnjo. Drugič pa raje pamet v roke, drugače se lahko zgodi, da je ne boste odnesli tako pocerd. In ta dan niti ni tako daleč... Ona: Ne odvračajte se od družbe, saj ste je ta hip pošteno potrebni. Spodbuda prijateljici bi vsekakor koristila tako vam kot tudi njej sami. Zapletli se boste v avanturo, iz katere ne bo enostavnega izhoda. On: Sreča je na vaši strani in ponovno boste v optimističnemrazpoloženju. To se bo pozitivno odražalo tudi v vašem poklicnem življenju, kjer lahko pričakujete kar precejšnje presenečenje. Ona: Prijeten teden se bo prevesil v še prijetnejši vikend in prav hitro se vam bo zgodilo, da se boste znašli tam, kjer si že dolgo želite biti. Je že tako, da sreča ponavadi pride sama, torej uživajte, dokler še lahko! On: S premeteno zvijačo boste prelisičili nasprotnike, ki vam že kar nekaj časa pošteno nagajajo. Tako si boste pridobili kar nekaj prednosti pred konkurenti in se boste lahko v miru spočili od preteldih dogodkov. CEEHZB0ÜIIH3 Za odličen toplo-hladni bife in elegantno postrežbo so spet poskrbeli mojstri in dijaki iz celjske srednje šole No vemo sicer, o čem sta so pogovarjala župan Bojan Šrot in podžupan Marko Zidanšek. A sodeč po resnih za gostinstvo in turizem. Tudi to pot pod budnim očesom Edvarda Kužnika. obrazih je vse bolj zaseden in zaposlen župan tudi te minute izkoristil za to, da je Zidanšku dal vsa potrebna navodila za delo občinskih uradnikov v prihodnjih dneh. Sproščeno druženje Županov novoletni sprejem je vselej priložnost za sproščen klepet ob prigrizku in kapljici rujnega. Druženje pa je tudi priložnost za lepe novoletne želje in izmenjavo mnenj o bližnjih načrtih. Med goste sprejema smo se pomešali s kamero našega fotoreporterja. Foto: GREGOR KATIČ Za nekatere izdelke tudi do 40% nižje cene Cveto v Ibanezovem katalogu Cveto Polak, basist skupine Šank Rock je že drugi član te zasedbe, katerega ime se je znašlo v zvezdniškem katalogu. Najprej je podjetje Tama počastilo dolgoletno delo bobnarja Aleša Uranjeka, zdaj pa je svetovno znani izdelovalec kitar Ibanez to čast dodelil Cvetu. Med svetovno znanimi basisti, ki opravljajo isto predstavniško funkcijo, so tudi basisti skupin, kot so Korn, Lordi, Blue Oyster Cult, Slipknot... Zasluga pri tej izbiri gre tudi podjetju BAM guitar center, uradnem Ibanezovemu uvozniku, ki je ravno v Cvetu videlo pravega predstavnika za to prestižno znamko kitar in njegovo ime predlagalo Japoncem. Zakaj si ravno Cveto zasluži zastopstvo svetovno znane kitarske znamke, se lahko še najbolje prepričate na koncertnih nastopih skupine. Najlepša priložnost za to bo spektakularni koncert, ki ga ob 25-letnici legendarni rockerji pripravljajo v soboto, 29. decembra, v Rdeči dvorani v Velenju. Ponudba velja do konca decembra! Industrijska prodajalna je odprta: -ponedeljek-petek: od 8. do 18.ure, -sobota: od 8. do 13.ure _Telefon: 713 61 48_ ste bili POŠKODOVANI v promet«, ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? pe celje, Ljubljanska cesta 20 tel, številka: 0801314 Romanu Kramerju je tudi med sprejemom vse vleklo na smeh. PLESKARSTVO FASADERSTVO 41 TT* KUGLER Kosovelova 16 3000 CEUE GSM 04I 651 056 Tel 03 490 OZZX Dan poprej je namreč lastnoročno prinesel v Šentjur na podpis pogodbe o gradnji čistilne naprave sklep vladnega urada za lokalno samoupravo, ki namenja 8 milijonov evrov gradnji treh čistilnih naprav v porečju Savinje, tudi šentjurski. »To je bil nov rekord. Se nikoli ni minilo tako malo časa od vročitve sklepa do podpisa pogodbe z izvajalcem,« se je veselil Kramer. Drat* töMM Wim mis äw -gospodinjska in dekorativna keramika -pekači vseh vrst in oblik, tudi pekači izpod peke -darilni in reklamni program -hoby program-glina in materiali za delo z glino -DARILNI BONI Industrijska prodajalna Uboje Tudi letos je Igor Jelen objel in poljubčkal vodjo županovega kabineta Alekso Gajšek Krajne. Nič ni imela proti, tudi sama je uživala ob spektaku-larnem plesu, telovadbi in igri laseijev, ki jo je v Igyjevi režiji uprizorila skupina Igen. Kili» j Edi Stepišnik je zdaj že med upokojenci, z neizmernim entuziazmom pa vodi delo društva celjskih zeliš-čarjev. Prav tako aktiven je tudi prvi celjski gozdar Robert Hostnik. Ker sta oba zelena po duši, sta tudi oba segla po z zelišči obloženih kruhkih. Št. 101 - 21. december 2007