Tata, Tatej, Atej, Ača (oča). Od glagolja »jan« *) imamo še mi besedo Jan, na janu kopati i.-e. in principio in initio. Indički Maji, ktera je imela priime Bhavany je slična severnoslavenska Ba-ba Mara 1) ktera je kakor izverstni bajoslovci učijo, bila tudi mati Bogov, rediteljca in rodica sveta, alma Mater, Dea Maler, Demeter. Gemeter itd. Praznik Majin je bil skoz celi mesec majnik, in njej v čast so stavili Maje, kteri so še zdaj v običaju, in niso pri prirodnih narodih drugega bili, kakor znamenja phalla? — Toliko za zdaj, vse obširniše v mojih gori imenovanih bukvah, klere bom s pomočjo rodoljubivih Slovencev, kakor upam, skoro u beli svet poslati zamogel. Do une dobe pa hočem v Bčeli manjše izsnemke oglašati, da hitreje zvedo Slovenci, kje je njihova perva domovina bila ino kako nepravični so bili zgodovinarji, kteri nas le v 6. 7. ali 8. stoletju dajo iz sevra priti v pokrajine, ktere smo mi že v predhistorički dobi iz Azie se preselivši obsedli. Da bodo domorodni čilatelji vidili u kakšnem ozkem rodu sla si sanskrilski in slovenski jezik, tako hočemo, kadar bomo več časa imeli, njim več sanskritskih besed, in sicer pomenke svela, živali in rastljin, života in telesnih udov itd. priobčiti. Ali takšni slovniček bi nam lohko gosp. Caf, kterega mi kot izverstnega poznalelja Sanskrita poznamo, zložil. Mi pričakujemo, in smo gotovi, da bo naš prijatelj sproženo željo uresničil. Slovencom znana Simbilja. vj C51ovencom je posebna Simbilja znana, ktera je bila kralju Salomonu sestra i torej Davidova hči, ki je živela okolo 1015. leta pred Kristusom. Ce jo po bivališči imenujemo, tako je ta Jeruzalemska Simbilja. Bog je bil Salomonu i njegovej sestri Simbilji obznanil, da bode potok Modrosti na nečem hribu proniknul i en dan, kterega jima je tudi povedal. Kdor bode, je rekel dalej, pervi iz tega potoka pil, bode najmodrejši. Ob re- čenem času sta šla Salomon i Simbilja na tisti hrib potoka ali studenca Modrosli čakat. Salomon truden na hribu zaspi, Simbilja pa čuje. Stu- denec priteče, Simbilja ga pije, potlej pa Salomona poklice, pa mu nič ne pove, da je že pila. On pije, za njim Simbilja spet pije hote Salo- monu veselje napraviti, da je on pervi pil, i da bode tako najmodrejši. Domu grede ideta črez en potok; Salomon gre po bervi, Simbilja pa brede. Salomon jo vpraša: Zakaj ne greš po bervi ? Ona pravi, da ni vredna po tej bervi hoditi, ker bodejo iz te bervi križ naredili, na kterem bode Izveličar svet odrešil. Zdaj je Salomon spoznal, da je Simbilja modrejša mem njega, i da je studenec Modrosti pred pila. Tram tu v misel jemane bervi je bil iz drevesa, ktero je na Ada- movem grobu zraslo. Ljudje so rekli: Adam je bil nas vseh otec; na- pravimo torej iz tega drevesa berv, ki jo bodemo vsi rabili. Ko so pa pozdneje čuli, da ima iz te bervi Kristusov križ biti, so jo s svincom *> Zato toliko imen Jantullus, Jantia na rimskih kamnih. i) Po Haiiušu "VV i s s eii s c ha f t (les staw. Mythus 2) Knigbl 1'aiue Au In euiry iuto tile Sjmbol Language of ancient art and Mythologg London 1818 §. 23. okovali i v vodo vergli. Ob Odrešenikovem terpljenji so hudobni ljudje silno težkega lesa iskali za križ, i skvozi čudo je ta berv k verhu pri- plavala. Namočena, nagnjita i okovana je bila silno težka in iž nje so Kristusu križ napravili. Šimbilja je imela troje hčeri, kojim je iz prevelike ljubezni vse dovolila. Zelo jih je gizdala^ da bi bil izmed njih ktero Bog mater svo- jemu Sinu izvolil. Imela je vert, v klerem so bile tri cvetlice, od Boga namenjene, se tistej priklonuti, ktera bode Izveličarjeva mati. Siinbilja je pošiljala svoje hčere se mem teh cvetlic sprehajat; češ, naj cvetlice po- kažejo, ktera bode Izveličarju mati. Toda cvetlice se nisu nobenej pri- klonule. Li ko je,, ponižna Marija inemo prišla, so se jej vse priklonule. Se ve, da je to Simbilji težko dejalo. Nekaj za to, nekaj pa ko je vidila, da se jej smertni čas bliža, je nesla svojih petdeset bukev, ki jih je bila polne prorokovanj napisala, Salomonu na prodaj ponujat. Ti jih ni hotel kupiti. Sla je ž njimi domu ter jih pet i dvajset sožgala, z druzimi pet i dvajsetimi se verne k Salomonu mu jih sopet na prodaj ponujat. Ko jih Salomon v drugo neče kupili, jih je sopet domu nesla i do petih vse so- žgala; ostalih pet pa nese v tretje za pervo ceno Salomonu ponujat. Sa- lomon jih zavolj nadležnosti vkupi. To so tiste bukve ki se jim pravi »Simbiljske bukve, ali Ši mbiljina prerokovanja." Dostikrat, kar je v teh knigah, ne gre v spolnenje, ker ni druzih bukev ali knig, v kterih so bili dostavki ali popravki, kako je nektero teh peterih knig umeti. Pred svojo smertjo je bila Siinbilja naročila, da naj jo v pšenico ali v kako drugo usejano žito pokopajo, ker bode takovo žito, v kakor- šnein bode pokopana, po dvakrat na leto dozorelo. Neverjetni ljudje so jo pa v deteljo zagrebli, zato detelja po dvakrat na leto dozori. Greki so pervi imeli šimbilje, ker so se bili presvedčili, da proro- kališča ne vedo prihodnjosti prav. V letu 169 po Kristusovem rojstvu so bila šimbiljska prorokovanja v tretje vkupaj zbrana i v knige popisa- na. Teh knig je bilo osem. V njih je bilo najti mnogo starih prerokova- nj ; prorokovanje o skrivnosti odrešenja, Jezusovi čudeži, njega terplenje i, smert, o stvarjenji sveta, o pozemeljskem paradiži, o prijaznem pečanji Sirnbilje z Belinom, jezičeskim bogom. Le-ta Simbiljna prijaznost je po- pisana ob strani Izaijevega prorokovanja. Ona govori dalej o Lotu, se zove krisljano i prorokuje razdejanje rimskega cesarstva, če ne bodo kerščanstva sprejeli. Kakor se kaže, so v teh knigah neke reči bile še li po tim prorokovane, ko so se bile že zgodile. Ko so se bili ljudje po- kristjanuli i niso več tem knigam verjeli, je bil cesar Honori svojemu činovniku Steljku ukazal sožgati šimbiljske knige, kterc so imeli Rimlja- ni hranjene, da so jih starašine za sovet vprašovali. Kar si ljudje še zdaj semterlje pripovedujejo kot šimbiljska prorokovanja, je bilo pozdnejše čase zmišljeno. Pri dveh šimbiljah; per libijskej i pri eritrejskej je najti slovansko ime »Bogova." Samska šimbilja se je bila iz potoka Modre (Maeander) modrosti nauzela, tker je bila tega potoka hči imenovana. Ravno tako se pripoveduje o Šimbelji, ki je Slovencom znana, da se je bila iz potoka Modrosti tudi modrosti napila. Jeruzalemska Šimbilja je še v nekih druzih rečeh družim šimbiljain podobna, kakor se iz popisovanja šimbilj vidi. Pri tiburskej simbilji najdemo, da je bila Ina na Italijansko pobegnula. Ina se toliko reče kot tuja; na primer inako se mu je storilo, da so ga solze posilile, to je drugakšino, tuje, čuždo se mu je storilo, da se je jokati začel. Ina je to ime lahko imela, ker je morala po tujih krajih hodili, namreč iz Dežale ali iz Tivanskega na Italijansko. Od »ini« je imel tudi ime Inak argoljski kralj Egialov otec okoli leta 1970 pred Kristusom. Dalej Inak kralj v Bregii okoli teta 1400 pred Kristusom. Potlej Inak okolo leta 1821 pred Kr. kralj v Kapatočji. Ti Inak je bil na peloponežki polotok prišel i svojo sestro Meliso v zakon uzel, potlej se je bil v Kapaločje vernul, pa je bil spet nazaj toda v Dežalo prišel. On je bil Jovov i Jovinin brat. Od »ini>< je tudi Inar, ki je bil 418. leta pred Kr. kralj v Ljudii. Poženčan. Slovstveni glasnik. G. Dr. J. S. v Celju je poslovenil in kratko razjasnil Virgiljevi pesmotvor »Georgika t. j. poljodelstvo." Prihodnjič podamo našim bravcem en oddelk taistega za poskušnjo. — Od presv. knezoškofa g. Slomšeka se na Dunaji tiska: »slovensko berilo za nedeljske šole" in »malo berilo za s lo v e n s k o-n e m sk e šole."—V Pragu je ravno izšel 3. zv. prirodoznanskega časnika »Živa." Obsega sledeče reči: }>Snih a led«, »Kak«, »Dodatek k živolopisu K. Bof Prešla", »Pfehled povetrnosti od roku 1852", »Zpravy o sbirkah pirodn. Cesk. Musea", »Vyjevy ze života zvirat«, »Ze života vlašfovek«, »Jelen" in »Novy dukaz otačeni se zeme okolo sve osy." »Zor j a Ga lic kaj a« je z mescem marcom kot lepoznansk in podtičen list sopet enkrat v tednu na dveh listih izhajati jela. Tiska se z novimi prav vkusnimi cirilskimi pismeni. — Velja po pošti prejemana na pol leta 3 gld. sr. — Različne drobtinee. * V Pešli se je osnovalo »družtva za izdavanje detskih knjižic." * Slavni slikar Adam se je v Cernogoro podal, da bi si lam po resnici načerte za svoje podobe narisal. * Društvo sv. Mohora prav veselo napreduje. Šteje že okoli 760 udov. Narpoprej bo letos povest »Božidar" in »Kafolove nagovore" izda- lo, ki bojo kmalo donatisnjeni. Smešnlce. Judovsk učenec pride k šolskemu izpraševanju. Učitelj ga več^ reči poprašajo, ali jud ne odgovori na nobeno vprašanje ne belo ne černo »Nu!« pravijo učitelj," vi zamorete čez to leto križ storiti."—»Nesmem, sim jud!« mu odgovori učenec. — Bavno tega juda so učitelj vprašali: »Ali znate kej svoje naloge?« »Jo znam kakor očenaš" mu od verne jud. — »Te šembraj, siin prav željen slišati, kako zna" si mislijo učitelj, in začnejo ga spraševati. Na pervo vprašanje jud molči, na drugo zopet nič ne odgovori, na tretje tudi nič. »Saj ste rekli, da znale \se kakor očenaš?" — »Res je, od- govori učenec, ali očenaša se nisim nikoli učil, ker sim jud.« Nek mlad žlahten popotnik pride v mestice, kjer ni precej konj do- biti mogel. Poštar ga je od ene polure do druge naveral. Nazadnje reče nepolerpežljivo popotnik: »Ljubi gospod! ako čez deset minut konj tukaj ne bode, se bom pa brez konj na vaše stroške dalej peljal. Natisnili Ferd. £L Kleiumajr v Celovcu.