Uredniška priloga „Kmetovalou“.
VRTNAR.
List s podobami za šolsko vrtnarstvo, vrtnarstvo sploh
in za sadjarstvo.
Št. 14.	V Ljubljani, 31. julija 1890. Letnik lil.
Kako pridelovati slive in češplje, da se izplača?
Da se izplača sadjarstvo, treba je posebno gledati, da se izbero sadne vrste, katerim ugajajo podnebje, zemlja in lega. Izbrati morajo se sadne vrste, od katerih je pričakovati obilnega pridelka po krajevnih razmerah. Posebno pa to velja še za koščičasto sadje. Baš koščičasto sadje zahteva še bolj nego jabolka in hruške ugodnega podnebja, ugodne zemljo in lege. če ni vseh teh pogojev, dobivamo le malo sadja in še to je slabo in ni za prodajo. Glavno koščičasto sadje so slive in češplje. Za češplje največ dobimo, če jih posušimo, ako svežih prodati ne moremo.
Važno je za sadjarje, da zvedo, kaj jim svetuje posebno znani sadjar B. C. Kiihn v svoji najnovejši knjigi: „Unter vvelchen Verhaltnissen ist der Anbau von Zwetschken oder Pflaumen lolmend“ na podlogi večletnih opazovanj in poskusov.
Kiihn priporoča češplje in slivo bolj obilo nasajati le pod ugodnim podnebjem, v ugodni zemlji in legi in jih najprimerneje pomnoževati. Kar se tiče zemlje, hoče češplja bolj apnenih tal. To kažejo kraji, po katerih je največ češpelj.
Kar se tiče pomnoževanja, gotovo je, da se češplje izprevržejo, če se po-množujejo s semenom ali s šibicami, in da je najboljše, če se divjaki cepijo s takimi češpljami, ki imajo debelo sadje. Da se pa zve, katera vrsta kakemu kraju ugaja, naj se pa poskuša. Brez prejšnjih poskusov ne nasajaj nobene vrste češpelj ali sliv kako večo množino, naj še tako priporočajo.
Izbrati se pa morajo zaradi tega take vrste, ki imajo debelo sadje, ker se take češplje najbolje prodajajo že sveže, tem bolj pa še suhe.
Nadaljnji pogoj, da se češplje dobro prodade, je, da imajo aromatičen ukus in da so zelo sladke.
Navada je, da se češplje v trgovini razločujejo po tem, koliko jih gre na pol kile. Najboljšega blaga gre na pol kilo 60 do 65 komadov, in take češplje se označujejo na kratko s G0/(ir,- Dalje se razločujejo: 70/75, no/l00, 'tt0l,vo in drobnejše sadje. u0/05 da kakih 30% suhega blaga, 70/7, 31 %, !,0/i oo S2%> "l0/120 kakih 34% ■ '
Vsekakor je treba, da se češplje razne debelosti ločijo s prebiralnim rešetom. V razločevanje češpelj služi najbolje razvrstilna priprava, katero je sestavil C. Herzog v Lipsiji in ki ima vihteča rešeta in v eni uri 25 meterskih centov češpelj razdeli v razne vrste.
Pred sušenjem se češplje parijo. Najboljše suho sadje dobiva se z Ryder-jevim aparatom, ki prekaša vse druge sušilne načine. Njega prednosti so:
1.	V njem se sadje ne sežge ali drugače pokvari.
2.	Zaradi enostavne konstrukcije se ni treba bati, da bi bilo treba popravljati in vsled tega prenehati sušiti, kar je iz več vzrokov neprijetno.
54
3.	Lahko se prevaža iz enega kraja v drug.
4.	Postavi se lahko v vsakem prostoru, ne da bi bilo treba kakega dragega prezidavauja.
5.	Ž njim se lahko toliko sadja posuši, da ni prav nič proti njegovi ceni.
Gnojenje z gnojnico pri rastlinah posajenih v vrste.
Kako dobro je gnojiti z gnojnico, ve vsakdo, toda žal, še premalo tako ravnajo. Mnogi ne gnoj e z gnojnico, ker se jim tako gnojenje zdi predrago. Po
drevesnicah, po zel-
I	L L L nih, špargljevih, se-
’ ’	" menskorepnih gredah
itd. stane polivanje z gnojnico jako mnogo. Gnojnica ni draga, pa veliko velja delo. Mislimo pred vsem rastline, ki niso više nego 50 %, in hočemo le omeniti, da se drevesnica vidno opomore, Če se le jedenkrat pognoji z gnojnico. Potem ni treba več gnojiti z zakopovanjem gnoja, pri čemer se več korenin poškoduje.
Grajščinski oskrbnik vitez Hamm je izumil kaj priprost način za gnojenje z gnojnico. Po tem načinu on že več let gnoji, pa tudi drugi kmetovalci so se žo poprijeli takega gnojenja in vsi priznavajo, da je jako pripravno.
Izberejo se po 4 dolge, 2 % debele in 20 % široke deske, pribijejo nanje po kakih 20 cjm dolgi remelji (L), in sicer tako, da se proti sredi deske približujejo drug dru-
s ■
Podoba 32, 33, 34, 35, 36.

gemu do kakili 8 % (Pod. 32 — 34). Mej vsakim parom remeljev mora biti 4 % prostora (Pod. 33. in 34.), daje moči vložiti podoben 5 visok in 2 — 3 cjm širok remelj S,
- 55
ki brani tekočini, da vsa ne odteče. Kadar hočeš začeti gnojiti, denejo se deske na lesene koze B B, kakor je videti na podobi 35., sod z gnojnico se postavi spod, in če se položi od vehe na prvo desko. Polože se, kakor se vidi na podobah 32., 33. in 34., pri 8 remelji mej prvim, diugim, tretjim, četrtim itd. parom nabitih remeljev, da zadržujejo odtok gnojnici po deskah. Ker je nekaj prostega prostora n, steče nekoliko gnojnice na obeh straneh doli, kakor kaže v podobi 33 pšica p, druga gnojnica pa steče čez remelj S do bližnjega poprečnega remelja. S tem, ■da se proč vzamejo prečni remelji na konci, kjer priteka gnojnica — ko se je na tem konci že dosti pognojilo — in se predenejo na niža mesta, pomoči se lahko vsaka vrsta rastlin na obeh straneh. Ko se je ena vrsta pomočila, postavijo se koze nad drugo vrsto in polože na nje deske, in to se tako dolgo dolgo nadaljuje, da so vse vrste namočene. Vsa naprava je tako priprosta, da jo vsak hlapec lahko sestavi in potem poliva, če se morajo više rastline namakati z gnojnico, spusti se gnojnica iz soda v kad, v katero se postavi Fowlerjeva tromba za gnojnico.
Tako namakanje z gnojnico ima naslednjo prednosti: Rastline se nikdar same ne pomočijo, temveč gnojnica pride le k finim sesalnim koreninicam. Nadalje •se grede ne pohodijo, kakor če se poliva s škropilnico, in delo se lahko opravlja >ob deževnem vremenu, ki je najugodnejše za polivanje.
Za koze in deske vzame se najlahnejši les, in namažejo se s karbolinejem. Eden moški zadostuje pri polivanji popolnoma za deset po štiri metre dolgih desk. Na 50 inj dolžine daje se 50 % strmca, in oskrbnik vitez llahn pravi, da je na ta način pri špargljevem nasadu z 2000 rastlinami dosegel najlepših uspehov. Nazadnje bodi še omenjeno, da se, če ni gnojnice, se z umetnim gnojem in z vodo izvrstno pognoji.
Zelenjad in prilivanje.
Vsaka zelenjad, ki smo jo morali presaditi, raste različno, kakor jej takoj potem pridno ali malomarno prilivamo.
Če salato, peso ali rajska jabolka ali kaj drugega s sadilnim kolom presajamo, paziti nam je na neke malenkosti, če hočemo dobiti lepega blaga, kakeršno vzgajajo naši vrtnarji. Kakor piše časopis „Auf dem Lande“, treba pri presajanji gledati na naslednje reči:
1.	V gnojni gredi ali v rastlinjaku ne sej pregosto, ker sicer vzrastejo, zlasti če je rastlinjak malo gorak, medle rastline, ker se druga druge tišče in zaradi tega spodnji deli izgube zeleno barvo in se preveč omeče. Ravno to se se zgodi, če so rastlino predolgo pod steklom in oken dovolj ne prezračujemo ter se vsled tega rastline dosti ne utrdijo.
2.	Sadilni kol moraš tako rabiti, da korenine sadik navpik pridejo v zemljo, in potom jih s kolom od strani zaspi s prstjo. Rastline pa ne morejo navpično priti v zemljo, če je zemlja presuha ali pa prerahla, ker se luknja takoj na pol zaspe, kadar izruješ kol. Zategadelj je dobro, ob veliki suši tri ure pred sajenjem politi grede. Luknje se potem ne zasipljejo, in človek sadi hitreje.
3.	Kadar sadiš, pazi, da bodo vsi presledki mej rastlinami v eni vrsti in pa mej vrstami enoliki, zatorej naj bodo grede, koder je le mogoče, pravokotne. Kdor tega ne pogodi z očmi, naj pa na sadilni deski, na kateri mora stati in ki mora biti ravno toliko široka, kolikor so povprečne vrsto oddaljene druga od druge, zaznamenuje s črtami ali zarezami, koliko naj bodo rastline vsaksebi. Pazi, da predevajo desko ostaneš v isti meri. Našim vrtnarjem je veliko do tega, da so vsi presledki okrog rastline, enaki, da so vrste enako oddaljene na dolgost in na širo-
56
kost. sadilna deska moa zatorej biti tako široka, kolikor jo treba saditi rastlino drugo od druge.
4.	Rastlin ni smeti presajati globoče, nego so stale poprej. Rastlino je seveda lahko za centimeter više zasuti, ker se zemlja posede. Pregloboko posajene rastline rade gnijo ali pa zastajajo v rasti. Motijo se, ki mislijo, da globoko posajene rastline bolje rastejo.
o. Ob vsaki presajeni sadiki pusti jamico. Ta jamica je jako važna, da se v njej zbira voda, ko rastlinam s škropilnico prilivaš. Da se bode vsaka rastlina prijela, ne sadi ob solnčni vročini, ampak zjutraj zgodaj ali pa še bolje zvečer. Ko posadiš tri ali štiri vrste, vlij brez škropilnice vode v vsako jamico, pa ne čakaj, dokler posadiš vso gredo. Kadar gredo posadiš, polij s škropilnico vso gredo tako močno, kakor bi poprej rastlinam ne bil primočil. Vode se mora na novo nabrati po jamicah za nekaj časa. Greda potem ostane drugi dan vlažna; bodi si solnce še tako vroče, rastline stoje po konci in ne venejo. Kdor se pri sajenji boji za vodo, bode čez nekaj dni videl, da se mnogo rastlin ni prijelo.
Kadar so se rastline dobro prijele, lahko je malo ponehati z zalivanjem, ali če hočeš, da bode zelenjad hitro rastla, moraš jej ob najgorkejših dnevih tako močno prilivati, da prst dopoludne ostane vlažna. Pozno posajena zelenjad, če jo pridno zalivaš, poprej toliko doraste, da je užitna, nego zgodaj sajena, če je ne zalivaš.
Prilivaj in rahljaj po leti, in zelenjad ti bode čuda lepo uspevala.
Raznotere vrtnarske reči.
Da ti breskve, katere nočejo roditi, vender le rode, moraš jim pognojiti s pepelom. V Ameriki, kjer imajo velikanske breskove nasade, izkusili so namreč, da dela pepelika breskve rodne. Pepela natrosi okoli debla, in sicer precej daleč na okrog, najmanj pa toliko daleč, dokler sega krona.
Kako S6 preženo miši? Jako dobro sredstvo za preganjanje miši je listje oleandrovo (listje rožnega lovora). Listi se posule, potem pa zmanejo v štupo. Ta štupa se sama ali pomešana s peskom pospe po kotih. Mišim je duh tega listja jako zoprn, zatorej zapuste take kraje in se več ne povrnejo. Ti listi so tudi močen strup za osle, ovce in koze, in zatorej imenujejo oleander na Španjskem, Laškem in Grškem, koder raste, tudi „morilca oslov".
Sredstvo proti kapusovemu belinu. Po vrtu posej nekaj semena divje kumene (ostrožnice) in tako ravnaj, da bodeš imel do jeseni cvetočih cvetic. Duh teh rastlin je, kakor poroča nemški kmetijski list, kapusovim belinom jako po godu. Vsi kapusovi belini, ki so v istem kraji, prilete v tropih na rastline in na jedno steblo usede se jih včasih po dvajset. Če se iščejo, posebno dokler neso jajca, po noči s svetilnico in pokončavajo, bode malo gosenic na vrtu.
Sredstvo proti polžem. Ob mokrih poletjih delajo polži vrtnarjem in ljubiteljem vrtov mnogo sitnosti. Da jih poloviš, položi mej rastlinskimi vrstami majhna povesma slame, če drugo jutro preiščeš povesma, najdeš mnogo polžev po njih, ker radi gredo na suho počivat, in sedaj jih lahko pokončaš. Povesma moraš semtertja zamenjati, kajti polžev bodeš našel na njih le, dokler so suha.
Vrtnice Cveto dalj časa, če potrgaš polovico popkov, dokler so prav mladi. Tako boš imel dolgo ne le mnogo, temveč tudi popolnoma razvitih vrtnic.
Založba e. kr. kmetijske družbe kranjske.
tuovorni urednik Gustav Pire.	Tisk J. Blaznikovih naslednik<v.