Kaj bo s smrekovim gozdom v Ivančni gorici
Krajinska podoba Ivančne go-rice se je v par letih močno spre-menila. Smrekov gozd nad nase-Ijem, ki je dajal kraju značilno podobo, postopoma izginja.
Spomladi 1987 je gozd nena-doma močno porjavel in ugotovi-li smo, da je smreko napadel škodljivec, ki se imenuje smreko-va grizlica. To je majhen, nekaj milimetrov velik metulj, katerega gosenice objedajo smrekove igli-ce in to do take mere, da se drevo ponavadi posuši. V sestoj je bil poklican na posvet tudi specialist entomolog prof. dr. Titovšek iz Biotehniške fakultete, ki je ugo-tovil, da za gozd verjetno ni rešit-ve, cca polovico najbolj napade-nih dreves pa je potrebno takoj posekati zaradi nevarnosti pojava ostalih škodljivcev.
Ze takrat se je med krajani po-javil sum, da je povzročitelj suše-nja morda plin iz dimnika bližnje tovame IMP, vendar je bilo stro-kovno nedvomno ugotovljeno, da je poškodbe na smreki po-vzročila omenjena žuželka.
Kljub temu, da smo šli najprej v posek samo najbolj prizadetih delov sestoja, se je spomladi na-slednje leto pokazala taka stopnja oslabelosti, da je bilo potrebno do sedaj posekati zaradi grizlice 2323 m3 lesa kar predstavlja 60% od ce-lotne lesne mase tega sestoja, ozi-roma je posekano na golo cca 4 ha gozda. V letu 1988 se je napad grizlice sicer močno zmanjšal in tudi letos še ni znakov napada. Obstaja možnost, da se škodljivec ponovno pojavi, kar bi bilo ver-
jetno usodno še za preostali del sestoja katerega nameravamo si-cer ohraniti čim daljši čas. Ta smrekov sestoj je namreč močno oslabljen in prizadet tudi od troh-nobe (preko 25% dreves je gni-lih), ker je osnovan na rastišču, ki ne ustreza smreki. To je bil tudi razlog, da nismo razmišljali o eventuelnem kemičnem zatiranju škodljivca, kar pa je že samo po sebi problematično y^Qaravnem okolju.
Naravne drevesne vrste so tu-kaj predvsem hrast, gaber in bu-kev s primesjo plemenitih listav-cev. Ko smo pripravljali načrt sanacije tega gozda, smo pred-vsem upoštevali naravno sestavo in tako je bilo dosedaj na izpraz-ojeni površini posajenih 21.000 sadik. Od tega je 80% hrasta, osta-lo pa smo kot primes in za popes-tritev gozda nasadili še lipo, češ-njo, javor in nekaj omorike. Upoštevali smo namreč, da ima ta gozd za Ivančno gorico tudi funkcijo zelenega pasu. Gozd je bil sicer tudi po gozdnogospodar-skem načrtu predviden za po-stopno obnovo, ki bi bila manj boleča za kraj, sedaj pa bodo škodljivci to močno pospešili.
Torej v Ivančni gorici bo gozd ostal, blagodejni učinek, ki ga je imel smrekov sestoj na naselje, pa bo za dalj časa okrnjen.
Ob tem je treba povedati še kritično besedo o nekaterih kra-janih, keT še vedno odlagajo smeti v ta gozd, ki naj bi bil park in okras Ivančne gorice.
TONE MIKLAVČIČ