Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljan Učiteljska tiskarna, Frar čiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312. ÜCI1QJSKI Stanovsko politiiko glasilo UJU. - Poverleniitvo Llubliana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197. Pošljite zanesljivo do 25. t. m. prijave naročnikov za 11. in 12. številko Zvončka ANTON SKALA, Maribor: Učiteljski tečaji. (Uvodna beseda.) Lastna izobrazba je predpogoj za tako državne delo med narodom. Vse kaže, da se bo ta misel, ki je bila že opetovano izgovorjena in se je na ta ali oni način poudarjala, tudi udej-stvila. Ustanavljajo se pri učiteljskih društvih okrajni narodno-prosvetni odseki, ki imajo poleg občega namena smotre-no prosvetljivati narod, tudi poseben namen: poskrbeti in ukreniti vse potrebno, da se nudi in omogoči prosvetnim delavcem predvsem iz lastnih vrst za prosvetno delo med narodom neobhodna izobrazba. In tako čitamo v 5. številki »Prosvete« z dne 1. maja t. 1., da se okrajni prosvetni odsek v Logatcu bavi že z akcijo samoizobrazbe po krožkih in izdeluje celo natančne načrte. V Mariboru, kjer so tla za. razmo-trivanje tega vprašanja ugodnejša, kjer imamo »Odsek za učiteljski naraščaj«, ki ima nalogo, poskrbeti tudi za nadaljnjo izobrazbo naraščaja ter »Pedagoški krožek«, ki si je nadel nalogo, poskrbeti za nadaljno izobrazbo učiteljstva na pedagoško-didaktičnem polju In »Odsek za narodno prosveto«, ki ima poleg drugega niaimen, pomagati pri prosvetnem delu okrajnim narodno-prosvetnim odsekom, ki teže v Maribor, se je osnovala dne 3. aprila 1925 »Delovna zajednica«. Delovna zajednica, v ka-teri so se združili vsi odločujoči činitelji na polju vzgoje, pouka in narodne prosvete iz naših vrst, si je med drugim nadela nalogo, da pripravi tla za učiteljske tečaje, v katerih bi se tovariši po strokovnem zanimanju izobraževali. Snujejo se gospodarski tečaji, pedago-ško-didaktični, socialno prosvetni in tečaji za rokotvornost. Organizacije tečajev: Za enkrat, dokler ni upati tozadevnih uredb od strani države, naj bi organiziralo te tečaje učiteljsko Udruženje oziroma okrajna učiteljska društva skupno ali zase, ker tako hitreje in sigurneje pridemo do realizacije. Gmotno in moralno bi pa morale pripomoči takoj vse javne korporacije, oblasti, kot občinski in okrajni zastopi ter zadruge in njih zveze, hranilnice in posojilnice. Kmetijska družba itd. Mogoča bi bila tudi zadružna pot po modernem principu samopomoči organizirane samostojne zadruge za prirejanje teh tečajev, ki bi združeni z zadružno zvezo imele dovolj gmotne in moralne moči. Pozneje naj bi prevzela država to delo v svoje roke. Tečaji naj bi se vršili po možnosti med šolskim letom in le izjemoma med počitnicami, ker tedaj se ne more zahtevati ne od učiteljev tečajnikov, ne od predavateljev, ki bodo najbrže po večini profesorji in strokovni učitelji sami, posebnega interesa, kar je povsem razumljivo tudi pri dosedanjih osemteden-skih »kmetijskih tečajih«. Čimbolj sistematično se to delo organizira. tem trajnejše in sigurnejše bo in tem boljši bodo uspehi. Cas je pa, da se že enkrat začne in ne ostane samo pri razpravljanju tako v interesu učiteljstva in njegovega ugleda in vpliva med kmetskim ljudstvom, kot kulturnega napredka našega podeželja ter mladine same, ker končno moramo dobiti tudi pri nas nadaljevalne tečaje za šoli odraslo mladino povsod. V Nemčiji so nadaljevalni tečaji za šoli odraslo mladino že razmeroma dobro organizirani, čeprav še ne popolno, ker so učiteljišča sama v tem oziru popolnejša in ker je dovolj učiteljskih tečajev. Kmetijsko nadaljevalni tečaj za šoli odraslo mladino, kot se jih nekako predvideva pri nas s posebnim kmetijskim karakterjem, se pa niso nikjer obnesli. Izdelujejo se načrti za take tečaje po strokovnjakih, ki praktično že vrsto let delujejo na teh poljih in so si tudi stekli priznanih zaslug s svojim delom. Ker pa naj imajo v tečajih, ki so namenjeni učiteljstvu, prvo besedo učitelji sami, zato priobčujemo v »Učiteljskem Tovarišu« osnutke načrtov, da se o njih razgovorimo, jih pretresemo in se odločimo. Gospodarski tečaji se nam vidijo za sedaj najpotrebnejši, zato dajemo v razgovor najprej načrt o teh tečajih in prosimo vse narodno - prosvetne odseke, krožke in posamezne delavce na polju vzgoje, pouka in prosvete, da javijo svoje predloge, pomisleke in želje ali uredništvu »Učit. Tovariša« ali gorenje-mu naslovu, eventualno da se javijo tudi predavatelji, ki bi bili voljni prevzeti in obdelati posamezna polja, ki bodo razvidna iz programa tečajev. Prof. ing. V. PETKOVŠEK: Gospodarski tečaji. Namen tečajev. Namen teh tečajev naj bi bil v prvi vrsti podati zlasti mlajšim učiteljem in učiteljicam smernice In pomočke za izpopolnjevanje lastne izobrazbe in za lažji in popolnejši pouk v zadnjih letih osnovne šole; dalje pa naj bi služili tudi kot predpriprava za pouk na »splošno-nada-ljevalnih« in »kmetijsko - nadaljevalnih tečajih« za šoli odraslo mladino. Zato naj bo na teh tečajih obdelana snov točno zaokrožena, a čim bolj detajlirano obdelana ter prilagodena že obsegu pouka na teh predvidenih nadaljevalnih tečajih. Potrebno bi pa bilo zato sestaviti enoten podroben načrt teh. Vrste tečajev: Tečaji so bili dvoje vrste: I. »splošno - g o s p o d a r s k i tečaji« za učiteljstvo obojega spola v mestu in na deželi, po možnosti obvezni vsaj za mlajše; II. »specialni gospodarski t e č a j i« za one priglašence, ki se izrecno zanimajo za eno ali drugo stroko in se žele v tej izpopolniti. Prvi bi obsegali vsaj tri tečaje: a) »rastlinsko-fiziološki«, b) živalsko-fi-ziološki« in c) »narodno - gospodarski tečaj«. Drugi pa specialne: a) vrtnarski, b) sadjarski, c) čebelarski, č) kmetijsko-gospodarski, d) zadružni, e) gospodinjski tečaji, ti event. tudi še specializirani, ako bi se pokazala potreba. Obseg in ureditev posameznih tečajev. Vsak tečaj naj bi tvoril jednoto zase in trajal najmanj teden dni, ter naj bi se teoretična predavanja pravilno združila z izleti in praktičnim razkazovanjem in udejstvovanjem. Največ bi se mogla združiti dva tečaja, drugače se natrpa preveč snovi, kot se to dogaja na sedanjih osemtedenskih takozvanih »kmetij- skih tečajih«, s katerimi se ravno vsled tega ne doseže onih uspehov, kot se želi. Splošno gospodarski tečaji bi se mogli vršiti na več krajih, vsaj v mestih, kjer so na razpolago predavatelji. tako profesorji botanike in zo-ologije na srednjih šolah, živinozdravni-ki, okrajni ekonomi, juristi, ki se zanimajo za nacionalno ekonomijo itd. Specialni tečaji pa po potrebi v krajih, kjer so tozadevni objekti in specialisti na razpolago, tako na drž. nasadih, kmetijskih šolah, zadružnih zvezah, internatih za gospodinjstvo itd. Gospodinjski tečaji naj bi se vsaj za početek uredili v vseh večjih krajih kot stalni, da bi se čimpreje izpopolnilo znanje v gospodinstvu vseh učiteljic ter bi se gospodinjski pouk v zadnjih letih dekliških osnovnih šol čimpreje razširil in spopolnil, ker je to najbolj potrebno. Cilj vseh teh tečajev naj bo, da omogočijo učiteljem, kot duševnim delavcem in organizatorjem popolnejše delo na deželi. Naj se ne skuša napraviti iz njih nekake kmetijske učitelje, ki naj uče kmetsko mladino ali celo kmete same kmetovati. Vedno se bodo našli učitelji specialisti, ki se bodo bolj posvetili gotovi panogi in so zelo potrebni, a splošni namen učiteljskega dela to ni. Pač pa naj podajo ti tečaji učitelju možnost, da vpelje in poglobi mladino, zlasti kmetsko, v notranje delovanje narave In v življenje v njej, dalje v medsebojne odnošaje in življenje človeške družbe in v celotno delovanje in uredbo državnega ustroja. Nuditi mu morajo toliko k njegovi splošni izobrazbi, da mora dovesti učence do tega, da so v stanu slediti strokovnim predavanjem, z razumevanjem citati strokovne knjige in strokovne in politične časopise, da znajo samostojno misliti in si napraviti lastno sodbo. Vse drugo je stvar specialnih LISTEK. Učiteljski praznik. Prelestno pomladansko solnce je si-palo zlate svoje žarke v vzbujajočo se naravo, ko smo se zbrali v soboto, dne 9. t. m. v prijazni občini na Dolu pri Hrastniku. Bil je eden doslej najlepših pomladanskih dni, ki nas je združil v namenu, da proslavimo našega tovariša, šolskega ravnatelja v pok. Antona Gnusa, ki je prejel ta dan sicer skromno, a tem bolj pomembno in najvišje odlikovanje, ki ga more izročiti učiteljsko društvo — častno članstvo, z vidnim zunanjim znakom. društveno diplomo. Bil je to učiteljski pralznik, bil je to naš dan! In zdelo se nam je, da se vračajo nekdanji stari časi tovarištva in iskrenosti iz polpretekle predvojne dobe. Od blizu in daleč so se zgrnile to-variške vrste. Biila je velika množica, ki je prihitela k temu slavlju in slavnostnega razpoloženja ni motila niti odsotnost onih redkih, ki se tega učiteljskega praznika niso udeležili... Navzočna sta bila oba šolska nadzornika, oblastni E fige 1 b e rt G a n g 1 in srezki F r. Drnovšek. Od poverjeništva UJU Ljubljana so prispeli: poverjenik L. Jelene, strokovni tajnik R. D o s t la 1. urednik Iv. Dimnik in glavni blagajnik M. F e g i c. Pred pričetkom zborovanja pred šolo stoječim se nam je nudil lep pogled tja po dolini, kjer se je pomikala vrsta za vrsto navzgor proti Dolu, deloma od vlaka, deloma peš iz Trbovelj, iz Laškega, od Sv. Katarine in Hrastnika, iz Rimskih Toplic itd. Šolska soba. okusno z zelenjem okrašena, se je v hipu napolnila do zadnjega kotička. Pri vhodu vstopajoče nas je iznenadil prijazen poklon — šopek šmarnic. Pred prehodom nai dnevni red smo se udeležili hospitacije IV. razreda, kjer nam je pokazal domači' šolski upravitelj tov. Vitko Jurko moderne smeri v zemljepisju, t. j. na eni strani miselno kavzalni način tega pouka, na drugi strani kombinirani zemljepisni pouk z drugimi predmeti: zgodovino, literaturo itd. Presenetil nas je samostojni nastop učencev in učenk, ki so na stavljena vprašanja odgovarjali jasno in neustrašeno. Po končani hospitaciji nas je čakalo drugo presenečenje. Tov. Davorin Čanderje nastopil v svoji šolski sobi s pevkami in pevci V. razreda tako krasno, tako dovršeno, da nam vsem, ki smo to slišali, ostane^ ta nastop v trajnem spominu. Tov. Čander se je predstavil z dvema lastnima kompozicijama: »Mak«, »Biba leze«. Fina modulacija, nežno niansiranje je doseglo umetniško višino. Davorine, iskrene čestitke! To bo čvrst kader pevskih zborov v bodočnosti ! Po otvoritvi zborovanja, ki ga je vodil z elegantno vervo predsednik tov. Robert P1 a v š a k , je pozdravil vse navzoče, imenoma še goste iz Ljubljane in od drugod. Povdarjal je, da ni baš naključje, da smo ravno danes na Dolu. Prišli smo, da počastimo tov. Antona Gnusa, ki je bil na zadnjem zborovanju imenovan za prvega častnega člana učiteljskega društva za laški okraj. Kot skromen dokaz toviatriških simpatij mu poklanja v imenu društva častno diplomo s prošnjo, da ostane tovarišem še nadalje, kar je bil doslej. — Viharen dolgo trajajoč aplavz je sledil besedam tov. predsednika. Diploma je umetniško izvršeno delo slikarja gosp. Kerna v Celju, sina našega tov. I. Kerna v Trbovljah. V imenu učiteljstva, organiziranega v UJU je čestital tov. Gnusu poverjenik L. Jelene. Kot enemu izmed najbolj agilnih članov mogočne učiteljske organizacije, ki je skrbel vedno le za procvit narodnega šolstva in dobrobit učiteljskega stanu, kot neumornemu podpredsedniku poverjeništva, 'kot prvemu svoje-časnemu podpredsedniku bivše Zaveze kliče slavljencu: na mnoga leta! Nato se je oglasil k besedi oblastni šolski nadzornik g. E. Gangl. Uvodoma je povdarjal, da ni prišel na slavlje kot uradna oseba, temveč kot človek, ki je prebil vse dobro in zlo z današnjim častnim članom. Čestital je tov. Gnusu na najvišjem odlikovanju, ki ga more podeliti društvo svojemu članu. Prepričan je, da bo diploma kakor oltar sreče v njegovem jugoslovanskem domu. Ob pogledu nanjo naj mu zaplamti vedno ogenj tiste mladostne navdušenosti, ki je vsik-dar vodila njegovo delovanje. »Zaikaj, blagor onim, ki s ponosom lahko zro ob oficijalnem svršetku dela na plodonosno preteklost!« Končuje čestitko s pozivom na mlajše tovariše, naj imajo vedno pred očmi tov. Antona Gnusa in naj nadaljujejo tam, kjer je odnehal on. Kažipot naj jim bo pri osnutkih in zasnovah, kadar so sami med seboj. »Kadar ti bo zlo v duši«, je klical, »zateči se k njemu, dobil boš besede, nasvete, ki ti pomagajo uravnavati in olajšati delovanje!« Oglasil se je še srezki šolski nadzornik F r. Drnovšek. Omenjal je svoje spomine na slavljenca še iz šolske dobe. Njegove čestitke, njegove besede so izzvenele: To je mož, on je to zaslužil! Vsi, ki poznajo tov. Gnusa, to dobro vedo. Globoko ganjen je nato vstal slav-Ijenec tov. Gnus in se je prisrčno zahvalil za vidni izraz simpatij navzočih društvenih člalnov, imenoma vsem govornikom, ki so se ga ob tej priliki spominjali. V toplih tovariških besedah je zagotavljal prisotne, da hoče ohraniti vsem tudi nadalje svoje odkrito tovarištvo. Nalto so se še obravnavale razne interne društvene zadeve. Po končanem zborovanju smo sedli k prijetni zabavi v tovariški krog. odkoder smo pa morali, žal, prehitro domov, vsak zopet k resnemu stanovskemu delu. Bil je to lep dan, bil je učiteljski pnatz-nik! Društvena tajnica in strokovni tajnik. strokovnih tečajev in predavanj, ki se bodo v vednio večjem obsegu izvajali ter specialnih kmetijskih šol V posameznih tečajih bi se v splošnem obdelala sledeča snov: Rastfinsko-fiziološki tečaj. I. a) Zemlja kot gospodarsko telo s posebnim ozirom na kemično presnav-ljanje v njej (postanek in vrste zemlje pri nas; mehanične, kemične in kemič-no-biološke lastnosti zemlje; gnojenje in presnavljanje; vrste gnojil in izvedba poizkusov, b) Rastlinsko življenje in prehrana s poglobitvijo v agro-kemijo (kemični ustroj naistl. telesa; presnavljanje in tvorba organskih snovi"; razmnoževanje 0. 14. Šolski okraj Litija: Dole pri Litija do, Jevnicu ¿o. Kresnice 55, Sv. Kriz pri Litiji lot, sv. Luinoert Vu.30, 1-rezganje 30, Sava 8u, stična lo/ .¿o, Šmartno pri Litiji 9o.50, iopiice pri Zagorju 19/./5, vace 9% Vel. Gaber 100, Sv. vid pri stični 180, Višnja gora I103./5. 15. Šolski okraj Ljubljana: Ljubljana i. mest. dešk. osn. sola 108. 11. mest. des. osn. šola 1/0.50, 111. m. deš. osn. soia 2o9.25, Iv. mest. deš. osn. sola i98.l0, V. mest. deš. osn. šola SU./3, i. mest. dekl. osn. šola 4/2.4U, i. deš. mešc. soia 2li, 1. dekl. m. šola 325, II. dekl. m. šola 101, Vnanja osnov, soia pri Uršulinkah 200, Notranja mešc. šola pri Uršulinkah 2o2.25, Vnanja mešč. šola prt Uršulinkah 195, dekl. osn. šola Lichten-turn 2dU, Mestni licej osn. šoia 209.75. 10. Šolski okraj Ljubljana - okolica: iievke 51./5, lilatna Brezovica 25, Borovnica 338. urezje pri Dobrovi 20, brezovica 150, Dobrova pri Ljubljani 207, Grosuplje 01.50, Jezica l^/.50, sv. Jurij pri Grosuplju 95, Ligojna 13.50, Moste pri Ljubljani 490. sv. Feter pri Ljubljani /0, Podlipa 82, Rakitna 48, Sostro 122.50, btudenec-lg 102.50, Zg. Šiška 99. Škocijan pri Turjaku 70. Vrhnika 324.50. Zalog 130, Zažar 3U, Sv. Jošt pri Vrhniki 74. 17. Šolski okraj Ljutomer: Cven 72.50, Sv. Križ pri Ljutomeru 70. Ljutomer deš. osn. šola 108, Mala Nedelja 93.90, Stara cesta 00, Veržej 91. 18. Šolski okraj Logatec: Babino polje 84. Cerknica 88.65, Grahovo 170, Dol. Logatec 52. Gor. Logatec 114, Planina 114.75, Rovte 100, Sv. Trojica 50. Unec 00. 19. Šolski okraj Marenberg: Brezno ob Dravi 26.50, Vuzenica 60.50. 20. Šolski okraj Maribor-mest o: lil. dešk. osn. šola 100.75, II. dekl. osn. šola 105. iV. dekl. osn. šola 62. 1. mešč. dekl. šola 100.60, II.' mešč. dekl. šola 244. 21. Šolski okraj Maribor-okoli-ca: Frani 140, Jarenina 161, Sv. Lovrenc nad Mariborom 70 in 42 jajc, Šmarjeta ob Pesnici 170, Sv. Martin pri Vurberku 82.75, Pobrežje 183, Rače 52, Razvanje 43.50, Ruše 135, Sladki vrh 30, Slivnica pri Mariboru 61.75, Studenci pri Mariboru 72, Svečina 114, Žitečka vas 63.25. 22. Šolski okraj Novo mesto: Bela cerkev 80, Birčna vas 100. Čatež 191.50. Crmoš-njice 43. Dvor 100, Dol. Karteljevo 55. Mirna peč ,233.25, Dol. Nemška vas 120, Novo mesto deš. osn. šola 232.50, cekl. osn. šola 207, Orehovica 81.50, Št. Peter 91, Podstenice 12.50, Stopiče 61.50, Gor. Sušice 35, Šmihel pri Žužemberku 20. Toplice 55, Trebnje 149.75. Zvirče 20. 23. Šolski okraj Ormož: Sv. Bolfenk pri Središču 46.50. Hum pri Ormožu 30, Sv. Miklavž pri Ormožu 140.10, Velika Nedelja il27.10, Ormož meš. osn. šola 147.20, Runeč 59.25, Svetinje 50, Sv. Tomaž pri Ormožu 141.42. 24. Šolski okraj Ptuj: Ptuj deš. osn. šola 212.95, dekl. osn, šola 300, dekl. mešč. šola 187, Ptuj-okolica deš. osn. šola 264, dekl. osn. šola 420.55, Sv. Andraž v Slov. Gor. 150, Breg pri Ptuju 64, Cirkovce 42, Sv. Duh v Hal. 30, Sv. Lovrenc na Dravskem polju 187, Sv. Marjeta niže Ptuja 180, Sv. Marko niže Ptuja 120.40, Nova cerkev 121, Ptujska gora 51.50. Sela pri Ptuju 45, Stoprce 124.50, Sv. Urban pri Ptuju 100, Sv. Vid niže Ptuja 42.25, Zavrč 16. 25. Šolski okraj Radovljica: Begunje pri Lescah 95, Bohinj. Bela 40, Bohinj. Bi- strica 140, Dovje 170, Gorje 347.50, Kamna gorica 56, Koprivnik 75, Koroška Bela 122, Kranjska gora 170. Lesce 100.25, Ljubno 50. Mošnje 83, Ovsiše 68, Radovljica 200.75, Rateče 57, Ribno 40, Zasip 28.25. Nomenj 71.25. 26. Šolski okraj Rogatec: Sv. Jurij pod Donatom 70, Rogatec 120.75. Sv. Rok ob Sotli 170.35. 27. Šolski okraj Sevnica: Blanca 140, Rajhenburg 120.75, Podgorje 20.50, Sevnica 282.40. 28. Šolski okraj Slov Bistrica: Laporje 72.50, Spod. Polskava 87. Zg. Polskava 160.50, Šmartno na Pohorju 62. 29. Šolski okraj Slo v enjgradec: Podgorje 10, Slovenjgradec osn. šola 125.55, mešč. šola 28.50. 30 Šolski okraj Šmarje: Loka pri Žusmu 20. Ponikva ob j. ž. 185.50, Šmarje pri Jelšah 184.20, Sv. Vid pri Grobelnem 69.50. Zi-bika 62.25. 31. Šolski okraj Šoštanj: Šmartno ob Paki 160, Topolšica 30, Zavodnje 40. Klerikalno delo za zadružno izobrazbo. Veliko je delala Zveza za zadružno izobrazbo iin propagando. V prvi vrsti omenjam zadružno šolo, v kateri se je izšolalo 31 mladeničev. Od teh je Zveza podpirala 20 udeležnikov, 24 pa je preskrbela stanovanje. Poleg zadružne šole se je vršil tudi na orglarski šoli na zvezine stroške in z njenimi močmi pouk o zadružništvu. Udeleževalo se ga je 19 učencev. Za učiteljiščnike smo priredili poseben- tečaj, katerega se je udeleževalo ^dijakov. V Mariboru se je vršil štiridnevni zadružni in knjigovodski tečaj. Skrbeli smo tudi ziai stalna predavanja o knjigovodstvu in zadružništvu v bogoslovju. Zadružno-gospodlarskih tečajev smo priredili v mariborski in ljubljanski oblasti veliko število in tudi nai občnih zborih posameznih zadrug smo priredili številna predavanja. »Narodni Gospodar« se je tiskal v 1200 izvodih, ker si je pridobil že mnogo naročnikov. Zadrugairji dobijo v njem ne le službene objave Zveze, temveč tudi članke o aktualnih vprašanjih. (Iz občnega zbora Zadr. Zveze). Zahteve upokojencev. Tri kardmalne zahteve so, ki jih imajo državni staroupokojenci, in sicer: 1. takozvana prevedba kronskih pokojnin na dinarske al pari, t. j. kolikor kron, toliko dinarjev; 2. takojšnje priznanje pravice do neomejenih legitimacij za vožnjo po železnici s 50% popustom vozne tarife, t. j. do legitimacij, M niso omenjene le na 3-kratno vožnjo v letu, in 3. nujna ratifikacija mednarodne konvencije, katero so sklenile Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Italija, Češkoslovaška i. dr., dne 6. aprila 1921 v Rimu in ki uraivnava razna vprašanja, tičoča se staroupokojencev. Odmev z dežele k anketi obrtno-nadaljevaljnega šolstva. Ni moj namen braniti osnovnošolskega učiteljstva. Namen teh vrstic je tembolj okrepiti anketo obrtno-nadalje-valnega šolstva v dejansko izpeljavo. G. dr. Lubec je govoril med drugim; Ne zadošča pai tudi danes 8 ur pouka tedensko v 7 mesecih, ker je materija! sedanje dobe primerno slab. Da, vajeniški materijal je slab; tedaj — pride iz šole neizšolan. Kje tiči vzrok!? Obrtniki po mestih in deželi pobirajo najslabši materijal. Obrtnik na deželi ali v provincijalnih mestih skoro ne vpraša, kako je s šolo. Tem obrtnikom je povečini na tem, da mu vajenec pošteno gara polovico učne dobe izven obrtniškega posla. Takega vajenca si pa prisvoji iz najnižjih plasti naroda. Kdor ne pozna naše socialne bede, nag se poda in uživi v šolo, posebno na deželi, kjer imajo vse obrtniške panoge svoj kader. Revni starši s kopico otrok poraz-dele svojo »nadlogo« med premožne kmete ravno v šolski dobi. Tem kmetom mora garati od zore do mraka za borno obleko. Kakšno mišljenje imaijo ti reditelji do šole, si lahko vsak sam misli. Starši imajo lahko dober namen s šolo; toda kmet... Fantek doraste krepak, saij kruha ne strada. Star ie 14 let; sedaj je edina skrb staršev, da se mora iti učit »meštrije«. Je letanja od enega mojstra do drugega. Mesto se dobi in pika! iPo šolsko izpričevalo pride šele takraft, ko hoče postati samostojen mojster. 32. Šolski okraj Vransko: Braslovče 157, Gomilsko 108, Sv. Jurij ob Taboru 123.25, Loke 22, Orla vas 133,25. Polzela 239.70. 33. Šolski okraj Preval je: Črneče 25. Koti je 120, Ojstrica 12, Leše 90, Strojna 20. 34. Šolski okraj Prekmurje: Ba-kovci 74.75, Dol. Bistrica 50, Bodonci 117.50, Bo-gojina 180, Budinci 25, Crenšovci 40. Vel. Dolenci 50, Dolga vas 8, Fikšinci 40. Gomilica 43.50, Kobilje 65, Kramarovci 53, Križevci 105, Krog 60, Kruplivnik 103, Gor. Lakoš 33, Vel. Poljana 31.50. Tešanovci 24;50, Trdkova 60, Vidonci 118.75, Žižki 31. Dodatek: Buče pri Kozjem il45, Brezje pri Mariboru 85. Brežice deš. mešč. šola 83. Dol pri Ljubljani 90, Dol pri Hrastniku 132, Sv. Gora 10, Gor. Radgona 220, Jezero 50, Lehen 24. Loški potok 190.75, Ljubljana 6 razr. dekl. osn. šola 180, Pernice 20, Podzemelj 218 jajc, Ravne 365. Sori-ca 65, Stara Oselica 25. Šenčur pri Kranju 80, Trnje 26. Žusem 10, Litija 168. In verjemite mi, da sem izdal desetino šolskih izpričeval takim, ki so imeli v šolskih katalogih rede, da so se za) glavo prijeli, ko sem jim jih v katalogu pokazal. Skoro vsi so imeli zgoraj opisano mladostno vzgojo. V srce se mi je zasmilil krepak fant, zdaj miož, ko so se mu oči topile v solzah — mogoče prvič. Vsak naj si predstavlja, kaj je mislil v tem trenutku, ko so se pesti krčile, žile pokale in zobje škripali v spominu na svoja mlada trpka leta. Vsikdar se je porajal vzdih na to: »Oh, gospod! Ne zamerite, pa zdaj nisem tak. Me niso dali v šolo. služit sem moral. Zdaj vem...« Zato gospodje obrtniki, ne zvra-čajte vse krivde na šolo. Pogled nai socialno bedo ima tu svoj začetek. Kar se pa tiče 5% učiteljstva na obrtno-nadaljevalnih šolajh, ki je formalno neusposobljeno, le eno, dajte ga usposobiti! Je mnogo, mnogo pridnih, takih, ki so se usposobili iz navdušenja za Vaš poklic iz svojega žepa. Planinski. Pomladek Rdečega Križa. RAZPIS UČITELJSKEGA TEČAJA ZA ROČNA DELA. Oblastna odbor Podmladka društva Rdečega križa v Ljubljani priredi v velikih počitnicah, in sicer od 13. julija do 14. avgusta 1925 učiteljski tečaj za ročna dela Podmladka društva Rdečega križa za 40 udeležnikov. Tečaj se bo vršil na tehniški srednji šoli v Ljubljani in bo obsegal: I. splošni tečaj, II. strokovni tečaj in lil. teoretični del. I. V splošnem tečaju se bo poučevalo: modeliranje, izrezovanje, lepljenje, zgibanje in druga dela iz papirja in lepenke. II. Strokovni tečaji bodo za: 1. kar-tonažo in knjigoveštvo, 2. pletarstvo, 3. mizarstvo v zvezi s strugarstvom in rezbarstvom. Vsak udeležnik si bo izbral eno izmed imenovanih strok. III. Teoretični del tečaja bo obsegal predavanja o metodiki in pomenu delovne šole, o higijeni, o Podmladku Rdečega križa i. dr. Udeležniki tečaja bodo stanovali v Akademskem kolegiju, Kolodvorska ulica št. 12, proti odškodnini mesečnih 100 (sto) Din za vsakega. Hrano bodo imeli ali privatno ali v uradniški menzi na lastne stroške. Pouk bo brezplačen; le za nabavo materijala, ki je potreben za delavnice, bo treba plačati 200 (dvesto) Din; zato pa »stanejo vsi izdelki last tistega, ki jih izdela. Prispevke za maiterijiail in za stanovanje je plačati najkasneje ob vstopu v tečaj. Učitelji (učiteljice), ki se žele udeležiti tega tečaja, naj vlože svoje prošnje, oziroma prijave z navedbo stroke na oblastni odbor Podmladka društva Rdečega križa v Ljubljani do 31. maja 1925. V prošnji, oziroma prijavi je nalvesti tudi železniško postajo, odkoder se potuje, ker se bo ministrstvo za promet naprosilo za brezplačno voznino. Na pozneje došle prošnje, oziroma prijave se ne bo oziralo. O sprejemu se bodo dotičniki posebej obvestili. Zbeno naj se dne 13. julija 1925 ob 8. uri dopoldne v delavnici na tehniški srednji šoli v Ljubljani. Ljubljana, 8. maja 1925. Tajnik: Predsednik: Fran Gabršek s. r. Josip Wester s. r. —ko Učiteljski tečaj za ročni rad. Uvidjajuči potrebu odlučio je Oblasni Odbor Podmlatka Društva Crvenoga Krsta temeljem Odluke Ministarstva Prosvjete od 8./IV./1925 Br. 18.691, da u Zagrebu održi tečaj za ručni rad na mu- škoj gradjanskoj školi. Tečaj je bespla-tan, a trajati če od 6. juna do 14. augu-sta ov. g. Cilj je tečaju, da se nastaivnid osposobe za učitelje ručnog rada u ra-dianicama Podmlatka Crvenoga) Krsta, koje če se urediti uza škole. Na tečaju če se osim teorijskog dijela metodike radne nast^ve te predavanja j uputa za rad u društvu Podmlatka Crvenoga Krsta učiti modelovanje, kartonaža sa vezanjem knjiga, stolarstvo i kovinarstvo. Buduči da je predvidjeno, da škole sada provode ručni rad svuda u državi, to če prvi učesnici biti u prvom redu zvani, da sami ovakove tečaje održavaju. Karte za bezplatno putovanje na željeznicama do Zagreba i natrag u mjesto službovanja dobit če svaki učesnik pravodobno, samo se umoljava, da prijavitelj označi stanicu odakle putuje. Opskrbu bi platio svaki učesnik sam, a kretat če se iz-medju 500—600 Din mjesečno. Predmeti izradjeni u tečaju su vlasništvo svakog pOlaznika. Odbor če se pobrinuti, da učesnici tečaja dobiju bezplatan stan. Primit če se do 40 nastavnika osnovnih, gradjanskih i srednjih škola. Prvenstvo imaju oni, koji več rade u Društvu P. D. C. K. Nebiljegovane prijave za tečaj uz dostavu upisnine od 100 Din treba upra-viti na: Oblasni Odbor Podmlatka Društva Crvenoga Krsta u Zagrebu, Jezuitska ul. 1 i to do konca maja ov. god. — Oblasni Odbor Podmlatka Društva Crvenoga Krsta. Kulturno gibanje. PROŠNJA NA UČITELJSTVO MARIBORSKE OBLASTI. Društvo »Učiteljski dom v Mariboru« je na letošnjem občnem zboru sklenilo, da izda do začetka prihodnjega šolskega leta zbirko narodnih pravljic in pripovedk kot čtivo in kot pripomoček pri domoznanskem pouku. Delo pa bode le tedaj zanimivo in splošno uporabno, ako se bodo v njem nahajale pravljice in pripovedke iz vseh krajev, katerim je namenjeno. Zato prosi odbor Učiteljskega doma cenjene tovarišice in tovariše mariborske oblasti, da zabeležijo primerne pravljice in pripovedke svojega službenega kraja ter spise pošljejo društvenemu tajniku Šimonu Vodeniku v Mariboru, Slovenska ulica 16, oziroma da ga opozorijo, v kateri publikaciji so že natisnene. Odbor društva »Učiteljski dom« v Mariboru«. —ko »Pedagoški teden« v Mariboru. Kakor je že bilo javljeno, se vrši v dneh 11. do 16. maja t. 1. v veliki k ai z i n s k 'i dvorani »Pedagoški teden«, kjer bodo priznani strokovnjaki razpravljali o reformi našega šolstva. Predavanja se vrše ob večernih urah (začetek ob 19.45) in so namenjena najširšim krogom: staršem, vzgojiteljem, sploh vsem, ki se na kakršenkoli način pečajo z vzgojo. Po vsakem predavanju se vrši diskusija, bi bo vsakemu omogočila, da izraizi svoje mnenje ali da stavi primerna vprašanja. — »Pedagoški teden« v Mariboru. Spored predavanj »Pedagoškega tedna/«, ki se vrši od 11. do 16. maja t. 1. v veliki kazinski dvorani dnevno ob 19.45 uri. V ponedeljek, dne 11. maja: Gonilne sile in glavne smeri šolsko-reformnega gibanja. (Gustav Šilih). V torek, dne 12. maja: Reforma osnovne šole. (M. Sen-kovič). V sredo, dne 13. miaija: Reforma meščanske šole. (Fr. Fink). V četrtek, dne 14. maja: Reforma srednje šole. (Iv. Favai). V petek, dne 15. maja: Reforma učiteljske izobrazbe. (Dr. Fr. Žgeč). V soboto, dne 16. maja: Reforma nadaljevalnega šolstva. (Drag. Humek). Splošne vesti. — Prosvetni biro. Naša članica M. K. L. se je obrnila v zadevi pravilne prevedbe na »Prosvetni biro« v Beogradu, ki je poslal svoječasno anonso glede obstoja in posredovanja v zadevah materijalnega in pravnega značaja učiteljstva tudi našemu listu. Pripominjamo, da ta Prosvetni biro ne stoji v nobeni zvezi z UJU in tudi v dotičnem razglasu ni o kakem takem stiku nič omenjeno. Omenjena naša članica je dobila nastopni odgovor: Beograd, 30. IV. 1925. P. T. Pored drugih važnih poslova, koje obavlja naš Biro — smatramo za dužnost da Vas u interesu Vašem izvestimo (što, bez sum-nje niste do danas znali) — a po tačnoj informaciji, da je Vaša žalba u Držav-nom Savetu nepotpuna i da se po njoj neče ni rešavati dok se ista ne dopuni. Vašoj žalbi nedostaje prepis — duplikat. Mi Vam taj posao možemo srediti t. j. žalbu dovesti u ispravnost, da Vam istu dopunimo prepisom i upučemo te da se po njej može dalje raditi. Da Vam potom podnesemo prvi izveštaj o tome kad i pod kojim se brojem žalba vodi i na-posletku da pratimo i urgiramo istu do okončanja, na sve što po zakonu imate prava. Za ovaj izveštaj ka» i za sav gornji posao, ako želite da ga mi radi-mo, imate nam prethodno, po našim principima, poslati 400 Diñara na ime honorara. A za samu dopunu žalbe prepisom, kao i za izveštaj pod kojim je brojem zavedena — bez d a 1 j e g a rada i urgiranjia — onda samo 200 Diñara. — S poštovanjem Prosvetni Biro, Makenzijeva 40, Beograd. Za tako zahtevo nam nedostaje besed, da jo dovoljno ožigosamo, ker jo smatramo za nedopustno iin najmilejše rečeno, za — skrajno pretirano. Zajedno pa izražamo svoje začudenje, da se ne obrne naša članica najprej na našo organizacijo. kjer smo posredovali že v mnogih sličnih slučajih uspešno in brezplačno. — Učiteljske zbornice v Avstriji. Avstrijskemu parlialmentu je predložen zakonski načrt o učiteljskih zbornicah. Predložen je predlog, da se osnujejo po-samne učiteljske zbornice za ljudske, srednje 'in meščanske šole. Drugi predlog pa zahteva, da naij se ustanovi učiteljska zbornica, ki bi obsezala vse učitelje od ljudske šole do univerze. — Minister prosvete g. Pribičevič je dobil od ministrskega sveta pooblastilo, da predloži Nairodni skupščini zakonski načrt o osnovnih šolah. — Prošnja okrajnim učiteljskim društvom! Kadar imate na dnevnem redu gmotne zadeve učiteljstva, prosimo, blagovolite se spominjati tudi nas. Dostikrat zadostujeta dve besedi »in upokojenci«. Ako čitamo n. pr. »Učit. Tovariša« št. 18, niti eno društvo ni mislilo na najbednejše, na stare upokojence. Posnemajte učiteljsko društvo za Maribor in bližnjo okolico! Mi zahtevamo popolno izenačenje starih upokojencev z upokojenci upokojenimi po novem uradn. zakonu. Samo to! — Stari upokojenec. — Usposobljenostnl izpiti za osnovne in za meščanske šole. ki so se vršili pred izpraševaino komisijo v Mariboru pod predsedstvom ravnatelja M. Pirca v času od 27. aprila do 5. maja t. L, so imeli sledeče uspehe: 1. Izpit za meščanske šole (III. skupina) je napravil g. Pertot Janko. 2. Izpit za osnovne šole so napravili: gg. Bratkovič Anton, Erat Vladko, Šijanec Mira (odlika), Mursa Zvonimira, Zidar Milovan, Štuhec Jakob, Pavlic Efrem, Orač Olga, Rudež Josip, Golob Josip, Ferluga Franjo, Žoher Hedvika, Miklavič Antonija, Pohar Sonja, Logar Valentina. Jaut Ra-dovan, Bitenc Rado, Ivanuša Angela, Roje Olga, Škalič 2eljko in Humar Franjo. 3. Reprobirani so bili: 1 kandidati-nja za strokovni in 2 kandidatinji za osnovnošolski izpit. 4. Med izpitom je odstopil 1 kandidat. — Zemljevid polut. Slovenska izdaja obeh polut je popolnoma razprodana, kar naj blagovole šolska vodstva, ki so zadnji čas ta zemljevid naročila, vzeti na znanje. Knjigarna Učiteljske tiskarne ima v zalogi hrvatsko izdajo, in sicer stane »Istočna polutkai zemlje« (velikost 200-180 cm) na platnu in palicah 400 Din; istotoliko stane v enaki opremi »Zapad-na polutka zemlje«. — 10-letnica. Tovariši maturanti goriškega učiteljišča iz leta 1915.! Letos obhajamo desetletnico. Da preštejemo naše vrste, ki so ostale razredčene po svetovni moriji, bi bilo dobro, da se kje sestanemo. Primeren čas bi bil ob pokrajinski skupščini, ki se vrši v Šoštanju. Sicer pa naj odloči večina. Oglasite se, kolikor vas je med živimi. One, ki so ostali v Primorju, se obvesti v »Učit. Listu«. Zdravo! — Tone Lazar, Zagorje p. Kozje. — Skupština Učit. društva za grad Srem. Mitrovicu i srez, koja če se odr-žati u nedelju 31. maja t. g. u Mandelosu. Predavanje: a) G. prof. Petar M. Ilič »O podmlatku Crvenog Krsta u osnovnim školama. b) G. Grga Brigljevič o temi: »Savremeni pokreti u pedagogici s obzirom na naše narodne potrebe«, c) Ste-van Miloševič, učitelj na kaznenom zar vodu u Srem. Mitrovici »O zaštiti i spa-savanju mladeži od moralne propastii«. d) Vlada Vukovič, učitelj iz čalme »O pevanju u osnovnoj školi«. e) Dane Delič, učitelj iz Bosuta o pitanju: »Stečaj centralni ili oblasni«. — Dr. Razlagov spomenik. Radi tehničnih ovir so se nekaterim šolskim upriavitedjstvom šele te dni srečke poslale. Prosimo, da srečke sprejmejo ter čimprej razpečajo, odpadajoči znesek pa nakažejo po priloženi položnici. — Odbor za dr. Razlago v sporne-n i k. — V torek, dne 21. aprila t. 1. je nenadoma umrl nad učitelj v pokoju tov. S i m o n S e k i r n i k pri svojem zetu tov. Milošu Verku, šol. upravitelju pri Sv. Križu tik Slatine. Blagi pokojnik je bil zvest tovariš, kremeni t značaj in dolgoletni zastopnik in zaupnik učiteljstva rogaškega okraja v okrajnem šolskem svetu. Bil je mož stiaire korenine, nadvse praktičen vzgojitelj in vzoren šolski vrtnar. Dolga leta je bil tudi podpredsednik šmarsko-rogaškega učiteljskega društva, Čigar član je bil do svoje prezgodnje smrti. Naj v miru počiva/! Preostalim naše sožalje! — Iz Žalca je napravil V. razred osnovne šole pod vodstvom šolskega upravitelja tov. Rajka Vrečerja mafiniški izlet v Ljubljano. Poleg raznih mestnih zanimivosti, muzeja itd. so si ogledali tudi Učiteljsko tiskarno, kjer so z vidnim zadovoljstvom in zanimanjem opan zovali razne stroje in obrat tiskarske umetnosti. Stampilje za šole po novih predpisih izvrSuje Graverski zavod ^o^ SITAR & SVETEK LJUBLJANA, Sv. Petra c. 13 Predpisane štampilje šolskih vodstev preskrbi pod najugodnejšimi pogoji v enotni obliki „Tvornica učil in šol. potrebščin v Ljubljani". Imenovanja in napredovanja. IMENOVANJA. Na temelju čl. 52. in 71. zalk. o činov, je izvršil g. minister prosvete nastopna imenovanja: Za Sevnico ob Savi: Justina Dokler, učiteljica na dekliški meščanski šoli v Ptuju; Hrastnik: Jerica Slapšak, učiteljica v Mostah pri Ljubljani; Devica Marija v Polju: Ruža Jerajeva, učiteljica v Mostah pri Ljubljani; istotam za stalno učiteljico srbo-hrvatskega jezika Jagoda Bačičeva, učiteljica v Polšniku; Sv. Lenart pri Škof ji Loki: Fran Hafner, učitelj na Viču; Sostro: Ivana Potokar, učiteljica v Mostah pri Ljubljani; Vače: Ana Prestor. učiteljica v Ribčah; Begunje pri Cerknici: Marija Leban, učiteljica na Ko-rinju; Prečna pri Novem mestu: za šolskega upravitelja Josip Wider, učitelj v Tržiču; istotam za stalno učiteljico Jožica Breznik, učiteljica na zasebni šoli v Šmihelu pri Novem mestu; Radovljica: Fran Rus, učiteljski abiturijent v Ljubljani; Kuželj pri Kočevju: Feliks Gostin-čar, učiteljski abiturijent v Šmartnem pri Kranju; Črnomelj: za stalnega učitelja srbo-hrvatskega jezika Makso Vilfan, bivši učitelj v Krnjevu; Studenec-Ig: Alojzij Nečimer, učiteljski abiturijent v Ljubljani; Kostanjevica: Josip Jankovič, učiteljski abiturijent; Grosuplje: Milan Ražem, bivši učitelj v Gornjem Logatcu; Litija): Fran Vidic. bivši učitelj v Gor. Jezeru; Hotič pri Litiji: za stalno učiteljico Marija Koren, bivša učiteljica na zasebni šoli v Škofji Loki. —i Učiteljska imenovanja. Imenovana sta za Tinje (srez Maribor, desni breg) Josip Misiej in Josipina Mislej-Bir-sa, sedaj pri Sv. Bolfenku na Kogu. — Upokojen je s kraljevim ukazom Josip Korošec, šolski upravitelj na Koroški Beli. —i Napredovanja. V 1. grupo II. kategorije so pomaknjeni s kraljevim ukazom: Ivan Erbežnik, strokovni učitelj na državnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani; Anton Vode, šolski upravitelj na Rudniku pri Ljubljani; Angela Petrič, učiteljica na Barju pri Ljubljani; Gizela Ruža, učiteljica v Murski Soboti. — 2. grupo II. kategorije: Josip Napokoj, učitelj na Jesenicah; Franja Kump-Laber-nik, učiteljica v Vodicah; Marija Pegan-Šušteršič, učiteljica pri Sv. Katarini; Maks Wudler, učitelj v Celju; Matko Janžekovič, učitelj v Slov. Bistrici; Martina Rakuš-Kovačič. učiteljica pri Sv. Barbari v Halozah; Anka Cepin- Wutt, učiteljica pri Sv. Janžu pri Dravogradu. — 1. grupo III. kategorije: Albina Toman, otroška vrtnarica v Ljubljani. Z odlo- kom g. ministra prosvete so pomaknjeni v 3. grupo II. kategorije: Viktor Pirnat, učitelj v Novem mestu; Alojzij Ivanetič. učitelj v Novem mestu; Slavko Vuk, učitelj na Vrhniki; Andrej F'ajs, učitelj v Želimljah; Arpad Benkovič, učitelj v Že-navljah; Ljudmila Benkovič-Kiferle. učiteljica istotam; Antonija Vreš, učiteljica v Dravogradu; Cveta Krebelš, učiteljica na pomožni šoli v Mariboru. — V 4. grupo II. kategorije: Fran Peček, učitelj pri Sv. Jurju pod Kumorn; Fran VI. Tončič, učitelj v Metliki; Josip Groznik, učitelj v Hrastniku; Fran Buzdon, učitelj v Kastvu; Marta Gradišar, učiteljica v Moravčah; Berta Zrimec. učiteljica na Jesenicah; Iva Jesih, učiteljica v Zapoto-ku; Leopoldina Faganel, učiteljica na Studencu pri Krškem; Ana Mahulja, učiteljica v Kranju; Bogumila Tevš, učiteljica v Št. Jerneju; Alma Turk, učiteljica na Čatežu. Naša gospodarska organizacija. —g Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani je v preteklem tednu prejelo 42 Din, katere so darovali: Julij Mayer, nad učitelj v Dobu, 5 Diin kot prispevek za maj t. 1.; Jože Zupančič, učitelj v Litiji, zbirko ta-mošnjega učiteljstva 27 Din; Vende-1 i n S a d a r , učitelj v pok. v Ljubljani, letn.ne 10 Din. Prisrčna hvala! Letošnja zbirka znaša 4052.50 Din. —g Učiteljski dom v Mariboru. Darila: Fran Karbaš, srezki šolski nadzornik nabral pri učiteljstvu v Ljutomeru 150 Din; učiteljstvo mestne deške osn. šole v Celju 130 Din; Jos. Jarh, šolski upravitelj v Orlivasi pri Braslovčah 1 obveznico 7% državnega posojila ä 100 Din (IX. 1922.) Iskrena hvala! — M. Kožuh, blagajnik. Književnost in umetnost. Vse tu navedene knjige In publikacije se dobe v Učiteljski knjigarni v Ljubljani. Franfiikanska ulica St. 6. Nove knjige. —k Vinarstvo. Po prvem delu knjige »Vinarstvo in kletarstvo« Frana Zweiflerja priredil direktor Andrej Žmavc, ravnatelj drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru. 8° VIII in 208 strani. 128 podob. Natisnila in založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru 1925. Cena v platno vezani knjigi brez poštnine 66 Din, s poštnino 68 Din. V naši precej oskodni kmetijski književnosti malone nobena stroka ni tako slabo zastopana ko .vinarstvo. Ta nedostatek zelo čutijo naši vinarji, še bolj se pa uveljavlja kot huda ovira pri pouku v našiti kmetijskih šolah. Da se odpravi neugodna zapreka, je direktor Žmavc prevedel z dovoljenjem založništva I. del Zweiflerjeve knjige (»Weinbau und Weinbehandlung«, založil Paul Parey, Berlin), ki je za pouk prav primerna, ker vsebuje v glavnem vse, kar je naprednemu vinarju treba vedeti. Prvotno besedilo je Žmavc mestoma pojasnil, tu in tam stvarno izpopolnil in popravil. Uporabljal je lastna izkustva najboljših vinarskih strokovnjakov, črpajoč iz najnovejše strokovne literature, da bi delo bolje^ ustrezalo svojemu namenu. V drobnem tisku je Žmavc dodal to, česar je v knjigi še pogrešal ali kar se mu 'je zdelo vredno posebnega poudarka glede na naše potrebe; podob pa je v knjigi za dobro polovico več kot v izvirniku. Pisatelj je posvečal posebno pozornost tudi terminologiji, ki je pri nas ne le v vinarstvu, marveč tudi v nekaterih drugih gospodarskih strokah nestalna in nepopolna. Ker je ta knjiga prva slovenska knjiga celokupnega vinarstva, se je pisec smatral upravičenega, uvesti nekaj izrazov za pojme, ki jim nI mogel iz-tekniti slovenskega imena ali katerih staro ime se mu ni zdelo primerno. V knjigi so temeljito obravnavana tale glavna poglavja: O kulturi vinske trte. Opis podzemnih in nadzemnih delov trsa (organografija). Opis najobičajnejših ameriških podlag in evropskih vrst vinske trte (ampelogra-fija). Način razmnožitve vinske trte. Kako sil uredimo in zasadimo vinograd. O vzgojnih načinih. Vsakoletna kulturna opravila v vinogradu. Škode in bolezni, ki jih povzročata nepovoljno vreme in neprikladna zemlja. Trsju škodljive živali in rastline. Kako gojimo grozdje ob hišnih stenah in zidovih. Pred trgatvijo. Davčne olajšave. Rentabilnost vinogradov. Iz vinarske geografije in statistike. Strokovno vrednost knjige povečuje končno »Stvarno kazalo«, ki je posebno vestno sestavljeno. Izrednih zaslug za delce si je steklo tudi založništvo, ki se ni ustrašilo velikih stroškov in je knjigo bogato opremilo. Tako zadošča knjiga vsestranskim potrebam in zahtevam, ki jo moremo vsem zanimancem le najtopleje priporočati. Stvarno strokovno oceno tega prvovrstnega strokovnega dela priobčimo o priliki. —k »Prerod« s prilogo »Zdravje«. Ravnokar je izšla 5. številka tega lepega in prepotrebnega iista. Oblika z naslovno sliko je zelo prikupljiva, vsebina tako bogata in raznovrstna, da ga ne bo nihče odložil, ne da bi tudi zase našel kaj posebno primernega. Združena sta dva lista, ki prav po bratovsko delata za treznost in zdravje, to je za prerod posameznika ter celega naroda sploh. List izhaja mesečno na 38 straneh, ter stane letno samo 25 dinarjev. Ni to list. da bi ga naglo pre-čital in položil na polico, temveč je hrana, tečna in krepka, ki je posebno v današnjih časih prav potrebna. List se sam prav toplo priporoča. Na-rcča se pri upravi v Ljubljani, Poljanski nasip 10. —k Fr. Fink: Posebno ukoslovje slovenskega učnega jezika v osnovni šoli. — V zalogi Slov. Šolske Matice je pravkar izšla druga izdaja Finkovega »Posebnega ukoslovja slov. uč. jezika v osnovni šoli.« Knjiga se v bistvu prav nič ne razlikuje od prve izdaje, ki je izšla 1. 1920, a je bila med tem popolnoma razprodana. Na delo opozarjamo zlasti ravnateljstva naših učiteljišč, kjer rabijo knjigo pri pouku metodike slov. učnega jezika. Cena lični. 80 strani broječi knjižici je določena na Din 12, učiteljiščniki imajo 25% popusta. —k France Prešeren poet in umetnik. Kot komentar k izdaji iz leta 1847 v proučevanje umetnosti poetovega dela--priredil dr. Avgust Ž i g o n. Založila in izdala Družba sv. Mohorja 1925. Stane broširana za ude Družbe sv. Mohorja Din 48.80, vezana Din 55.70; za neude broširana Din 65. vezana Din 73.70. Knjigo prav toplo priporočamo vsem, ki imajo resnično ljubezen do našega največjega poeta. Ta knjiga, ki je pravkar izšla, je uvod k prvi knjigi, k Prešernovi čitanki, ki je izšla 1. 1922. Začenja se z razpravo: France Prešeren in Čopova akademija, kjer pojasnjuje stike z literarno davnino domačo tja do Akademije ter umetniško stališče Čopove akademije. Ta obsežna razprava je edina v našem slovstvu, bogata po misli, izčrpna glede vsebine, tikajoče se vsega pesniškega razvoja in ustvarjanja, oblikovnega in duševnega. —k Knez Serebrjani. Roman iz časov Ivana Groznega. Ruski spisal A1 e k s e j K. Tolstoj, prevedel A i. Benkovič. Cena za ude Družbe sv. Mohorja broš. Din 31, vez. Din 40; za neude broš. Din 41.30, vez. Din 53.4«. Ta obsežni zgodovinski roman je izšel kot 5. zvezek »Mohorjeve knjižnice«. Krasni roman, ki je bil na Ruskem uveden v vse šole in ljudske knjižnice, je tako zanimiv, da ga ne moreš odložiti, ko si ga pričel brati. V tej izredni knjigi se jasno zrcali ruska duša in nam daje slutiti to, kar je prišlo med vojno: krvava revolucija. Ta knjiga je naravnost potrebna za vsako knjižnico in za vsakega posameznika, ki zbira lepo čtivo. Cena je za debelo knjigo (31 pol obsega) zelo nizka. —k »Ženski list« za modo, zabavo in dom. Izhaja v mesečnih zvezkih. Stane za četrt leta 40 Din, pol leta 80 Din in celo leto 160 Din. Uprava »Ženski list« je v Zagrebu, Samostanska ulica 2./I. List je urejevan po načinu kakor večina tujih listov te vrste. Prinaša kopico modelov za pomlad in poletje, pri čemur se drži' v prvi vrsti dunajske mode. Poleg tega ima zbirko oblek za deco in za večje otroke, kopalnih kostumov in perila. Tudi več vzorcev za vezenje in druga ročna dela prinaša. Upošteva naše srednje razmere in prinaša tudi vzorce za bolj priproste obleke. Kot prilogo ima zbirko krojev, ki bo dobrodošla zlasti damam, ki si obleke same delajo. Pisan je v hrvaščini, opise modelov pa prinaša tudi v cirilici in slovenščini. V prvi številki začenja z romanom zagrebške pisateljice Zagorke »Gornjogradska kneginja«, roman iz zagrebačkog života iz dobe bana K. Hederwarya«. Pisateljica Zagorka list tudi urejuje in je zato jezik razmeroma zelo dober. Dalje prinaša več praktičnih nasvetov za kuhinjo in druge gospodinjske panoge ter rubrike: Kino, gledališče, žensk! budoar, razna kronika._ Iz naše stanovske organizacije. Gibanje okrajnih društev v Sloveniji. Vabila: = ŠMARSKO - ROGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO bode zborovalo v sredo, dne 20. t. m. ob 10. uri v Rogaški Slatini. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Poročilo o občnem zboru Učiteljskega doma v Mariboru (tov. Burdi-an). 4. Poročilo o občnem zboru Učiteljskega zdraviliškega doma v Rogaški Slatini (tov. Verk). 5. Referat »O taktnem nastopanju« (tov. Volavšek). 6. Volitev delegatov za pokrajinsko in državno skupščino. 7. Slučajnosti. = KAMNIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje v sredo, dne 20. maja 1925 ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopju v Moravčah. V slučaju deževnega vremena se preloži zborovanje na soboto, dne 23. maja 1925. Na dnevnem redu so razen običajnih točk še one točke, ki so na zadnjem zborovanju izpadle. Kdor se hoče peljati iz Domžal z vozom, naj to takoj naznani društvenemu predsedniku tov. Tomo Petrovcu v Jaršah, ki bo preskrbel voz. Voz bo pripravljen ob 6. uri zjutraj v Domžalah. Kolesairji imajo zbirališče ob 8. uri zjutraj pri gostilni Matičič v Dobu. = LOGAŠKI KROŽEK OKRAJNEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA zboruje v soboto, dne 23. maja t. 1. v Dol. Logatcu ob 9. uri dopoldne. Radi važnosti pričakujem poliDoštevilne udeležbe. Tov. zaupnike prosim, da prinesejo s seboj Izkaz članov. Naj ne bode nikogar, ki bode ta dan ostal doma. — Predsednik. Poročila; + ŠMARSKO - ROGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO ie imelo svoj redni letni občni zbor dne 14. februarja t. 1. v Rogaški Slatini. Od 70 članov navzočih 43. Predsednik tov. Glinšek poroča o seji širšega sosveta ter lepi solidarnosti pri njej. Zapisnik zadnjegai zborovanja se odobri. Z ozirom na dopis »Podpornega društva za učiteljski naraščaj« se sklene. da prispeva vsak člain letno 5 Din, iz blagajniškega prebitka se vrhu tega nakaže 200 Din. Tajniško poročilo navaja 70 članov, 5 zborovanj s povprečno 67% udeležbo, 3 odborove seje ter 10 referatov in poročil. ' 1 Skrbno urejena blagajna izkazuje 607.62 Din prebitka. Volitve. Soglasno z vzklikom izvoljeni odbor se je konstituiral: Predsednik Glinšek; namestnik Burdian; tajnik Verk; blagajničarka Debelakova; odborniki: Lekerjeva, Kovačič, Korbar in Stefanciosai; oidborniška nam.: Glinškova in Fink. Prosvetni odsek. Soglasno je bil izvoljen tudi prosvetni odsek in se konstituiral : Predsednik Verk; tajnik Rudež, gosp. Lekerjeva, člana Lovrečeva in Sekirnik. Predavanje. O »Osnovnem načelu Tyrševega telovadnega sistema s posebnim ozirom na potrebe osnovne šole« je referiral tov. Srečko Sekirnik. V skrbno sestavljeni razpravi je referent očrtal zgodovino telesne vzgoje v starem in srednjem veku ter kratko analiziral razliko med modernimi telovadnimi sestavi, katerim prednjači Tyršev. dasi še tudi ta ni popolen. Iz ogromne množine valj je omenjal le one, ki prihajajo v poštev pri telovadbi v osnovni šoli ter abstrahiral1 načela telovadbe otrok: Vzgojna telovadba goji vztrajnost, hladnokrvnost, srčnost in odločnost, telesno pai pospešuje vsestranski razvoj mišičevja, kosti in drobovine. Pri telovadbi vladaj disciplina in skladnost! Referat je bil sprejet z Živahnim odobravanjem. »O taktnem nastopanju« je podal tov. Volavšek mično razpravo. Na podlagi mnogih, humorističnih in ginljivih doživljajev je referent analiziral razmerje med vzgojteljem in gojencem ter podali množino migljajev, praktičnih in vsak hip uporabnih, kakoršnih pač nima nobena knjiga, četudi je še tako natrpana globokih razmotrivafrij. Referent je obljubil, da nadaljuje pri prihodnjem zborovanju. Vnovič se društvo sestane meseca maja v Rogaški Slatini. Dam določi odbor. + BELOKRANJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO je zborovalo dne 7. marca 1925 v Črnomlju ob obilni udeležbi, navzočih je bilo 60 članov, kar je tovariš predsednik iskreno pozdravil. Za neopravičeno odsotnost članov se določi globa. O tem sklepa odbor na dan zborovanja. Tajniško poročilo o občnem zboru se soglasno odobri. Poročila: Tov. predsednik vabi k pristopu v Jugoslov. Matico. Za Podporno društvo učit. naraščiaija nabere to-varišica Schillerjeva prostovoljnih prispevkov v znesku 200 Din. Na predlog tov. predsednika se izvoli okrajni narodni prosvetni odsek: načelnik tovariš nadzornik G. Lukežič, tajnik referent Mrovlje, gospodar Završanova, članica Skrletova. Predloge je javiti pravočasno okr. narod, prosv. odseku. Volitev delegatov: tov. Barle, Črnko, Strubelj; namestniki: Završanova, Mo-žinova, Šetinova. Predavanja: Tov. Mrovlje je opisal spomine s svojega potovanja na Plitvič-ka jezera; tov. Živojinovič pa je predaval o »Odnosu učitelja i duhovnika prema narodu«. Tov. Živojinovič se naprosi, da svoj referat objavi. Slučajnosti: Pošlje se resolucija pov. UJU proti vmešavanju nepoklicanih faktorjev v naše stanovske zadeve. Prihodnje zborovanje bo skupno s hrvatskim učiteljskim društvom. Dan in kraj se naznani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. LISTNICA UREDNIŠTVA. —lu Tov. Adamič: Vaš članek v pri-hodnji številki. _ Za počitnice iščem 1 ali 2 sobi z uporabo kuhinje za 3 osebe v kakem lepem kraju nai deželi. Po možnosti ob železnici. Tovariše, ki so jim znani ponudniki, naj jih animirajo, da se javijo. Ponudbe je staviti na upravo »Učiteljskega Tovariša« pod nasto-vom »Za počitnice«. Za pomlad in poletje! P. n. učiteljicam priporočamo ravnokar došle angleške in francoske novosti za letne kostume kakor: Etamin, Eponge, Frotir, Crepe, Voile de laine i. t. d. Ugodni plačilni pogoji na obroke! Na željo se pošljejo vzorci. A. & E. Skaberne. LJUBLJANA, Mestni trg 10.