"GLASILO K. S. K. JEDNOTE" 1004 N. Chicago Street; JOUET, ILL. Raturn Po.U*« CurutMd. The Iar*erf Slovenian Weekly in the United State« of America. Wednesday Sabacription rate; For mmmbrn yearly. ...91.20 Foi doh BMmbtn.......<2.00 Foreign Countrio«.....$3 00 Telephone 1048 OF THE GRAND CARNIOLJAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION! Ent«r«d a« Secead-CU— Matter December 9,1920,at the Post Office at Joliet, lllinou, Under the Act of Angn«t 24, lf!2 Največji •levenski tednik ▼ Združenih driarah. Izhaja vsake srede. Naročnina: Za flui,Mkt* Za Za $1.20 12.00 $3.00 NASLOV aradatttra ia ifrtraiUn Jai 1004 N. Chicago Street, Joliet, IU. Telefon; 104« <_ ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE 0? POSTAGE PROVIDED FOR Of SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22,19i8. Štev. 39. No. 39. JOLIET, ILL., 27. SEPTEMBRA (SEPTEMBER) 1922. Leto Vm. — Volume Vm TURKI SE BLIŽAJO CARIGRADU. 1 Carigrad, 25. sept. — An-gorska vlada uradno naznanja, tla sta dve turški diviziji kavalarije z 3000 možmi zasedli važno postojanko Eren Ke-ud v nevtralni coni, ležeči komaj dobro miljo od dardanels-ke ožine v bližini Chanaka. Naperjenost proti justičnemu tajniku. Washington, D.C., 22. sept. — Dasiravno ,je kongresnik Keller iz Minnesote nedavno v kongr. zbornici zahteval odpoklic justičnega tajnika Daug-hertija, ker svojega urada pravilno ne opravlja, se je Keller-ju v tej zadevi pridružil še kon- Takoj zatem je angleški ge-'^r^nik Woodruff iz Michigan neral Harrington obvestil po- na* veljnika Kemalistov, da naj se i: svojo armado z onega mesta umakne, če ne bodo pričeli Angleži nanjo streljati. Hamid Bey je nato Harringtonu odgovoril, da so Turki ono postojanko zasedli še predno jim je došlo svarilo zaveznikov. Panika v Carigradu. Carigrad, 25. se£t. — V glavni sredini mesta na Pera cesti je ro, ker je bil velik prijatelj narave; letos ga je pa pri tem vrh planine dohitela nepričakovana smrt; umrl je hipno, zadet od srčne kapi. Ko je dospela navedena družba hribolazcev na vrh Benediktinske stene, je našla na svoje veliko začudenje mrtvega Kaindla, klečečega pod velikim lesenim križem. Glava mu je bila naslonjena na podstavek križa, med tem ko je z rokami objemal križ. Domneva se, da je Kaindl, takoj, ko mu je postalo slabo priplezal do onega križa in oneli umrl. Sv. Oče hvali Amerikance. Dne 18. sept. se je mudil v Rimu ameriški časnikar John H. Perry; pri tej priliki ga je sprejel papež Pj XI. v avdijen-co in se je o Amerikancih sledeče izrazil: "Mi ljubimo Ameriko in tako bi jo moral ljubiti ves svet, kajti v težkih injiudih časih je Amerika človeštvu dosti pomagala in storila vso svojo dolžnost. Upajmo, prosimo in pričakujemo, da bo velika A-merika še v bodoče tako plemenito izvrševala svoje človekoljubno delo, kot v prošlosti. In če se bo ravnala po tem načinu, ne moremo še več od nje priča-kovati.,, i Društvena naznanila in dopisi | Vabilo na sejo društva sv. Jožefa št. 2, Joliet, 111. S tem uljudno prosim in va-)im člane našega društva, da izvolijo polnoštevilo udeležiti prihodnje trioetrtletne seje v nedeljo, dne 1. oktobra ob pol II. uri popoldne v navadnih prostorih. Sobratski pozdrav. John Plut, tajnik. čka Baraga pristopila k društvu Baraga. Kakor znano, nosijo vsa krajevna društva K. S. K. J. ime na svetnikov in svetnic, samo društvo št. 93 si je izbralo ime -slovečega indijanskega misijonarja in pervega ameriškega slovenskega škofa, pok. Rt. Rev. Friderik Barage. Društvo sv. Jurija št. 64, Etna. Pa. S tem naznanjam vsem cla iom našega društva sklep za-Inje seje z dne 10. sept. 1.1. da ;e bodo društvene seje od zdaj iaprej vršile vsako drugo neki j o v mesecu in to ob 9. uri dopoldne, in ne več popoldne kot dosedaj. Tako bo dana prilika, da lahko vsak član plaža svoje asesmente ko gro od sv. maše ob 8. uri, ali pa gre-doč ko gre k deseti sv. maši. Prosim torej vse člane, da si to zapomnijo in se seje vdele-že ob 9. uri zjutraj. Dalje poročam, da je naše društvo zaključilo glede prošnje. strajkujočih prertbgarjev, in društvo plača asesment za vsakega stavkujočega člana, spadajočega v naše društvo in sicer tako dolgo, dokler ne bo stavka končana. Tik!i naznanjam vsem članom, da bo naše društvo obhajalo dvajsetletnico svojega obstanka dne 14. oktobra t. 1. to bo na soboto zvečer. V to svrho se bo vršil banket, katerega ee morajo vdeležiti vsi člani s svojimi družinami, posebno pa še z Mladinskim oddelkom, ki šteje 60 mladih članov. Ker je dvajsetletnica obstanka društva za nas vse velikega pomena, Vas že danes uljudno vabim in prosim, da se tega banketa vsi, brez izjeme gotovo udeležite. Dajmo osobi-to našim mladim članom (Mladinskemu oddelku) s tem lepo priliko, da se bodo še pozna leta spominjali dvajsetletnice obstanka društva sv. Jurija št. 64. Danes čez dvajset let bo gotovo že marsikdo od nas za vedno slovo vzel od društva in Jednote, ker ga ne bo več med živimi. • . K sklepu še enkrat vabim vs naše člane in članice, vdeležite se tega slavnostnega banketa. Na veselo svidenje dne 14. okt. v H rv a t sk o -Slove 11 sk em Domu na 28. Bridge St. Etna Pa.! John Skoff, tajnik. Iz urada dr. sv. Srca Marije, št. 86, Rock Springs, Wyo. Tem potom se naznanja "članicam omenjenega društva, da se mesečne seje zopet* vršijo vsako drugo nedeljo of 2. uri popoldne, namesto ob 7 uri zvečer. To je bilo sklenjeno na redni mesečni seji dne 10. septembra. Upam, da se bodo članice u-deleževale sej v obilnem številu. S sosestrskim pozdravom. Johana Ferlic, tajnica. Phillips, Wis. Ker se nikdar nič ne sliši od naše naselbine, hočem jaz napisati par vrstic. Letina je tukaj lepa in izborila; je vsega v izobilju. — Ker seln brala nedavno v "Glasilu," da imajo Willardcani precej visoke sdlnčnice, jih mi v tej zadevi gotovo prekašamo. Na našem vrtu raste solnčnica, ki je dvanajst in pol (12M.0 čevljev visoka od tal do vrha in ima 53 rož na sebi. Letos so v tej okolici raznovrstne jagode osobito obrodile. — Nekateri pravijo, da tukaj pri nas nič ne raste. To ni res. Naši farmer j i seje jo vse od kraja, kakor v stari domovini. Gotove vrste pridelki tukaj celo boljšo obrodijo kot drugod. Slovenskih družin je pri nas samo par; večina so Cehi in Slovaki, ter še nekaj drugih mešanih narodov. Pri nas je osobito fino zdravo podjetja, svež zrak, in dobra pitna voda in tudi farme so še precej po ceni. S pozdravom do vseh slo venskih farmerjev širom držav. ' Ana Retel, R. 3. Box 115. Phillips, Wis. POPRAVEK. V predzadnji številki Gla- sila" se je v uradnem Finan čnem poročilu K.S.K. Jednote za mesec avgust urinila nelju ba pomota s tem, da je bilo v označenem poročilu društvo "Friderik Baraga" št, 93, Chisholm, Minn, izpuščeno. To društvo je plačalo za asesmen meseca avgusta t. 1. $184.48 Uredništvo Ponosno društvo. Tajnik društva "Friderik Baraga" št. 93 v Chisholm, Vlinn., nam poroča, da je nave-leno društvo tekoči mesec LISTNICA UPRAVNIŠTVA. Ker nam več tajnikov(ic) pošilja posamezne premembe naslovov članov v pismih, prosimo iste, da naj vporabljajo v bodoče zato primerne karte (dopisnice). Na vsaki karti je prostora za pet prememb Ne delajte si nepotrebnih stro škov in dela. Karta vas ne velja nič, razen le, znamke za poštnino; društven} papir in kuverte je treba plačati, tako tudi znamko ža 2č. Nekateri nam pošiljajo tudi izpolnjeno karte v' kuvertah; tudi to je nepotrebno izvzem-ši, če jih ni več skupaj. Ako nimate več dopisnic (kart) za premembe naslovov v zalogi, pišite na upravništo, pa jih boste dobili. venske šolarje, ki tekajo in se igrajo sredi ceste vračujoči se domov ali pa gredoč v šolo. Starlši bi morali na tp svoje o-troke posebno opozoriti, da naj ne hodijo po sredi ceste, tako tudi ne po sredu Ruby St. mosta, ampak pri strani po tlakih. Dobro bi tudi bilo, da se cer-kveni odbor obrne na mestno šolsko oblast za nabavo varnostnih tabel v bližini šole, ka-koršne je nedavno mesto postavilo pred vse javne šole. Mislimo, da 820 otrok naše farne šole sv, Jožefa zasluži, da bi se postavilo dvoje varnostnih tabel za avtomobiliste. Saj so vendar tudi ti otroci vedno v nevarnosti na cesti in njih starši plačujejo tudi visoke mestne davke! — Kakor se nam poroča., bode društvo sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. priredilo letos na Mar inovo nedeljo (12. nov.) zanimivo burko "Lumpacij Vaga bund". Ta dan bo zopet smeha v "Slovenia" dvorani, kaj ti glavno uloge te igre so razdeljene med najboljše igralce. — Naš g. župnik, Kov. John Plevnik, ki se mudi že več tednov na obisku v stari domovini, se vrača zopet nazaj. V Joliot ga pričakujemo prihodnji četrtek ali v petek. Radovedni smo pač, kaj nam bo o sedanjih razmerah v Jugoslaviji povedal! — V jolietski naselbini go tovo še vsem dobroznani rojak in sobr. John Sobotnik, ki je pred 16 meseci odpotoval v svoj rojstni kraj, Loko pri Zi danem mostu, se je Jugoslavije že tudi naveličal in se zopet Vr nil minulo soboto v našo sredi no. S sabo je pripeljal svoje ga 12 letnega sinčka edinca Edvarda. Br. Sobotnik pripoveduje kako kruto vlada jo Srbi v naši divni Sloveniji ki bodo sčasoma slovenski je zik do cela zatrli. V ljudski šolah je srbščina vpeljana kol; obvezni predmet, da se morajo mali abecedarji učiti staroko pitne cirilice. Ljudstvo strahu je žandarnienija in financar hujše, kot za časa gnile AVstri je. Brat S. je plačal za karto elo New Yorka K 36,000 ali $105; v Beljaku je dobil za en dolar 70,000 avstrijskih kron Br. Sobotniku kličemo: Do brodošel zopet v našo naselbi no! i Lokalne vesti. — Komaj se je zopet pričelo šolsko leto, že je postal eden izmed učencev v Jolietu žrtev neprevidnosti na cesti, s tem da ga je povozil avtomobil. Ko se je predzadnji četrtek popoldne, dne 14 t. m. domov vračala mladina našo slovenske farne šole, je sredi Ruby St. NAZNANILO IN ZAHVALA Z globoko potrtim in žalost nim srcem naznanjamo vsem svojim sorodnikom prijateljem in znancem, da je naša ljublje na hčerka in sestra Karolina Katich dne 15. avgusta t. 1. previdena s sv. Zakramenti v Gospodu zaspala v svoji mladi cvetoči starosti 17. let. Ob tej priliki se zahvaljujemo vsem našim čast i ti m duhovni kom, ki so jo hodili obisk ova in tolažit v dnevih njene i\iuč ne bolezni. Hvala dr. sv. Šte fana št. 1, K.S.K.J. in Marijini Družbi, kamor je pokojnica spadala, za lopo spremstvo pri pogrebu. Hvala vsem številnim prijateljem in znancem, ki so jo hodili tolažit in obiskovat v njeni bolezni. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru za ganljivo žalostinko pred sv. mašo in po sv. maši zadušnici. John Kovach, družina Frank Gerbais, družina Frank Grill, družina Štefančič, družina Peter Ziarko, in uiposljence C.B. &A.R.R. In lepo se zahvaljujemo tudi KjS.K.J. za tako hitro izplačano posmrtnino in-jo priporočamo vsem tistim kateri še ne spadajo k nji, ker ona je dobra in skrbna naša podporna mati. Vsem skupaj najlepša hvala in vsem naj vsegamogočni Bog stotero povrne in poplača. Pogreb se je vršil po katoliških obredih dne 18. avgusta 922. Ti pa preljubi jena in od nas nikdar pozabljena Karolina, jočivaj v miru in veseli se nad zvezdami, tam gori med angel-ci. Veseli se pri Jezusu in Mariji in prosi za nas, da se ondi efikrat vsi skupaj snidemo. Naj ti $veti večna luč in spavaj sladko ti nepozabljena naša Karolina. Žalujoči ostali: Frank in Uršula Katich,. starši. Frani; John, Edvard in Louis, bratje. Mary, Anna, in Rose sestre. Chicago, 10. sept. 1922. sprejelo v svoj Mladinski oddelek dva nova člana enakega! mosta priletel 9 letni Frank Vi-fmena in enake starosti. To detič pred nek avtomobil, ki ;,ta prva dvojčka Bernard B.'ga je n'a mestu usmrtil; nesreč-j Prisrčna hvala vsem onim "Jaraga in Vincenc V. Baraga, jnemu dečku je zlomilo tilnik in ki so jo prišli kropit in ki so se ]>ne 20. septembra sta dopolni- vsa rebra. Kakor očividci za- udeležili pogreba, la eno leto starosti; za spomii} trjujejo, je pri tem fant nepre- Iskrena hvala tudi vsem o-in za darilo ju je dala njuna j vidno postopal s tem, daje ste- nim, ki so darovali cvetlice in jaati vpisati v Mladinski odde-|kel čez sredino mosta, ki ni za krasne vence. Ti so bili: 3?k, kamor že spadajo trije nju- pešce; radi tega je koronerska Marijina Družba, družina M bratci in ena sestrica. porota voznika tudi popolnoma Frank Retel, družina Louis Re- Ta slučaj je zaradi tega za- oprostila. {tel, družina Brecelnik in Sker- nimiv in izjemen, ker sta dvoj- Večkrat opazujemo naše slo- lep, Mr. Math Tomše, družina Paberki. Amerika napreduje. v vseh ozirih, celo pri novorojenčkih in otrocih, ki še ne hodijo. Iz nekega lista posnemamo čuduo vest o sledečih slučajih: Zakonski dvojici Peter Zon-tes v Mason City, Iowa, se je diie 22. sept. 1.1. narodil siuček, ki je že 5 minut po prihotu na svet dvakrat povsem jasno iu umljivo zaklical svojo mater "Mati." To vest potrjuje pričujoči zdravnik Dr. J. E. Ma-rek. V Youngstown, Ohio ima pa družina Maks Ileymana devetmesečnega sinčka Mervina, ki zna že tako izborno žvižgati, kakor kak kanarček. Prvi se bo morda razvil v iz-bornega govornika, slednji pa za piskača pri kaki godbi. • Ubogi Dunajčani! Poleg mraza in lakote bodo letošnjo zimo morali trpeti sežejo. Ker je via da naložila K 5400 davka na liter vina, ga tamošnji gostilničarji ne bodo več prodajali. » Hude žeje pa gotovo ne bodo letos trpeli naši rojaki v Cleve-lantlu, O. Že danes so vinske trgatve vedno na dnevnem re-d Tovarne za sode obratujejo noč in dan.—Rojaki kupujejo kar cele vinograde z grozdjem.—Brata Knavs imata največji električni mlin in stiskalnico grozdja; dno 7. novembra bo pa ljudstvo glasovalo za boljšo pijačo. Dobro, da kon-gresnik Volstead ne živi na St. Clair Ave. Turka je pričela zopet dlan srbeti; Srba pa nova vojna skrbeti. \ Prebrisani oglaševalci v A-meriki so pričeli zadnji čas delati veliko reklamo z ruskimi papirnatimi rublji, kojih se do- Ijev za ameriški dolar. Ame-rikanec ima pa rajši en svoj dolar v žepu, kakor toliko ničvrednega papirja. • V Jolietu imamo veliko tovarno makaronov, ki sleherni dan producira cel vagon (216,-000 zavitkov) te okusne polen-tarske narodne jedi. Nek u-radnik označene tovarne je iz računal, cla znašajo ti makaroni 4,500 milj dolžine, oziroma 23,760,000 čevljev; popolnoma zadosti, da bi jih napeljal iz San Francisca, do New Yorka hn še nazaj do Jolieta. I "D. S." glasilo slovenskih boljševikov v Ameriki zatrjuje, da njih rdeči bratci v Rusij'd Iše niso nobene osebe umorili) Čudno! Urednik "D. S." je ol Item bolj informiran, kot pa sama boljševiška vlada, ki je nedavno.priobčila število teh nesrečnih žrtev. V pondcljek dne 18. sep-tnibra so bili iz Milwaukee, Wis., v Jugoslavijo deportirani trije komunisti: Jurčič, Anto-Jiš in Vujič. Urednik gorinavc-denega lista "D. S." jim je v svoji tozadevni notici želel srečno pot. Če bo ameriška vla-Ida s sodrugi in čitatelji "De-I] . vske Slovenije tako postopa-[la, bo kmalu njen imenik Ičla-Inov prazen. Nič bi ne škodilo, če bi z onimi deportiranci odpotoval tudi prosvetljivi prijatelj sovjetske Rusije Novako- vic. V Braunschweigu na Nem škem, zdravniki za svoje obiske ne marajo več gotovega denarja (mark) ampak računajo za svoje delo po deset hlebov kruha. Če bi bila to tudi pri nas v Ameriki navada, bi morali zdravnik svoj honorar z avtomobili voziti. • Judje so radi tega na boljšem, ker obhajajo dvakrat Novo leto: 23. septembra in 1. januarja. Po svojem pišejo letnico 5683, po našem pa 1922, torej so za 3761 let pred nami. • Mesec vinotok se nam bliža. To naznanjajo prazni sodi od 10—50 galon, stoječi pred mar-sikako grocerijsko prodajalno v Jolietu. Sod za vino dobite morda še na "kredo", toda grozdje je pa treba takoj "cash" plačati, če hočete posodo z Noetovo kapljico napolniti. K 30 LETNICI PRENOSA OSTANKOV MISIJONARJA LAVTIŽARJA. Dne 22. septembra t, 1. je poteklo 30 let odkar so na slovesen način prenesli zemeljske o-stanko znanega slovenskega mučeniškega misijonarja Rev. Lovrenc Lavtižarja z inelijan-skega pokopališča v Crow Wingu, Minn, na katoliško pokopališče v Duluth. Dasiravuo smo že v II.' letniku "Glasila" priobčili obširen življenjepis tega misijonarja, se nam zdi umestno, da povodom 30 letnice prenosa njegovih telesnih ostankov na pokopališče v Dulutliu ta dogodek tudi bolj na obširno opi- bi sedem milijonov za en dolar! šemo. Tozadevne podatke Pnevnik "Slovak v Ameriki" ponuja 100,000 rubljov nagrade za vsakega novega naročnika ($6). 100,000 rubljov znaša torej 7 centov. Neka kompanija v Chicagu pa tudi v raznih slovenskih listih oglaša svoje novo odvajalno zdravilo, $1.00 steklenica. Z vsako steklenico prejme kupec 50,000 ruskih rubljev, kar tvori vrednost % centa.—kuski rublji so danes cenejši kot navadni stenski papir; za par dolarjev si lahko ž njimi vse sobe okrasite. Rusi radi zamenjajo 7 milijonov svojih ničvrednih rub- smo posneli iz starih "A. S.", katere nam je iz prijaznosti v-poslal naš vneti sotrudnik Mr. Matija Pogorelec, za kar mu r- ^ekamo zahvalo na tem mes- T- tU. Idejo za prenos Lavtižarje-vih zemeljskih ostankov in za preskrbo dostojnega nagrobnega spomenika na dulutli-skem pokopališču je gojil .osobito sedaj že tudi pok. Msgr. J. F. Buli. Na let-nih vajah duhovnikov duluthske škofije, vršečih se koncem avgusta 1. 1892 je bil izvoljen tozadevni odbor, da bi V6e potrebno pres-krbel, Kmelu zatem se je na- jralo med slovenskim in dru-g^ni • duhovnik^ .v. Minnesoti znesek $590.— v pokritje stroškov. Dan prenosa je bil določen na 22. sept. 1892. Nagrobni spomenik je veljal $415.—, rake v $55.— spremljevalni vozovi za duhovščino $38.—, prevoz iz Crow Winga Duluth in drugi stroški $87.— Slovesnega sprevoda se je v-deležilo številno duhovnikov in občinstva. Ostanki pokojnika so bili prenešeni v škofijsko katedralo v Duluthu, kjer je Msgr. J. F. Buh daroval slovesno črno sv. maso ob asistenci sledečih duhovnikov: Rev. Sev. Gross, Rev. Ciril Zupan, Rev. J. N. Stariha, Rev. A. Ogulin, Rev. F. Košmerl in Rov. Corbett. Speva pogrebnih pesmi so se udeležili: Rev. Bajec, Rev. Erlach, Rev. Lampe, Rev. Sc-hefold, Rev. Lynch, Rev. Law-low, Rev. Mackav, Rev. Ga-mache in Rev. Mevel. Govor v angleškem jeziku je imel Rev. Jakob Trobec, tedanji župnik cerkve sv. Neže v St. Paul, Minil., kasnejši škof v St. Claud, Minn., ki danes že tudi počiva v črni zemlji. Ta govor je bil zatem priobčen v listu "The Northwestern Chronicle" in se glasi sledeče: Njih trupla so v miru pokopana, in njih ime živi od roda do roda." "Ecclesiastic XL I V. 14. Svet slavi one junake, ki so pripravljeni. iz nesebičnih nagibov 11 iz pravega domoljubja žrtvovati kri in življenje v obrambo domovine. Njih slavne čine poveličujejo govorniki, njih srčnost opevajo pesniki. Roditelji govore o njih otrokom, da bi potcimce navdušili v ljubezni do domovine, in ti pravijo o njih svojim potom-ecm. Njih ime je ovekoveče-110 v mramoniatih in granitnih spomenikih. Ni je dežele in ni ga naroda brez junakov, kojih ime bi ne bilo slavnoznano in obče spoštovano. Naša ljudovlada se ponaša z mnogimi takimi junaki. Dovolite mi omeniti samo borilee, kateri so pred osemindvajsetimi leti razdrobili verige hlapčevstva, ter oteli z mjiogimi dragoceni; mi žrtvami zlato svobodo. Tise^ in tisoč vrlih državljanov zbralo se je na bojnem pozori-šču na jugu. Poslovili so se od dragih soprog in otrok, od svojcev in prijateljev. Zapustili so za seboj vso tolažbo, o-Stavili/ so Vse premoženje:, dom in polje, z eno besedo, vse, kur jim je bilo drago in ljubo,, .ter šli so z veseljem branit domovino. Njih geslo je bilo: "Ali zmagati, ali umreti!" — Nebrojno jih je padlo na krvavem polju in ostanki mnogih so razmetani sem in tja, na katere žarko pripeka vroče južno solnce. Vsakelo ve, kako časti hvaležni narod hrabre junake, osobito pa njih plenneni-te vodje. Amerika se ponaša s svojimi junaki in veli svojim sinovom, da časte padle borilee vsako leto na "Dan kin-čanja grobov"; Mlado in staro hiti pri tej priliki na pokopališča, ela okrase grobe s cvetlicami in venci. Pevci poj o za sveti dom padlim v čast, navdušeni govorniki oživljajo z lepimi beseelamt občinstvu dejanja. No, njih junaška ker so delovali in umrli za na-Xcfll ži/ve(i bodo z narodom^ dokler boele živel narod. Tudi Kristusova Cerkev i-ma svoje junake, ki goreče ljubijo nebeško kraljestvo, za katero so vedno pripravljeni darovati zadnjo kapljico ; krvi. Junake šteje, ki zapuste vse posvetne radosti in si izvolijo revno, trudapiftno in tiho življenje. Izpostavijo se tisočerim nevarnostim, da bi pridobili druge za večno kraljestvo. Sveta Cerkev ima vrle borilee, spoznovalee in mučenike. O-na ima v svoji mogočni vojni voditelje-prvake in drage častne osebe: apostole in njih ver- le naslednike. V prvi vrsti pa se ponaša sve.ta Cerkev z nerstrašenimi poslanci ali misijonarji, kateri gredo v daljne pokrajine in preiščejo najtemnejše in skoro nepristopne gozdove. Ne glede na premnoge opasnosti hite po zmago nebeškega kraljestva, ter bijejo trd boj za Gospoda vojskinih trum in pripeljejo na stotine in stotine podanikov do zmago-i) osnega lavorjevega venca rajske slave. Ponosna je Cerkev na slične junake, časti jih in zapoveduje svojim otrokom, tla jih tudi oni dostojno pros-Hvijo. Tak cerkven junak je Lovrenc Lavtižar, Že v rani mladosti sejala sta v [mankljivost. Sedaj me uči Kdo si more misliti s kakim mehko srce ljubemu sinčku se-(lastna izkušnja, kako trdo in vesel j m je sprejel oče Piro tame čiste nebeške kreposti. Na-v • 1 ---- vduševala sta ga v duhu po-božnosti in ponižnosti za vse lepo in blago. Med slikovitimi prizori orjaških julijskih gora, v čistem planinskem zraku, razvijal se je um in nevpo-Kljiv značaj dobremu Lavren-ciju za poznejšo možko dobo. Do neba štrleči vrhovi ijad njim in bujni gaji krog njega, spominjali so ga božje mogočnosti in lepote, do katere se je dvigal njegov duh dan na dan z velikim hrepenenjem. Kmalu so spoznali redke duševne dečkove zmožnosti in roditelja sta ga poslala po nasvetu in s pomočjo prijateljev v meščan- težko je človeku, ki se ne trudi od mladih let s pomočjo božje milosti za pravo krščansko življenje, služiti še le v poznejših letih Bogu z večjo popolnostjo. Ni le izgubljen čas, ki ga nisi porabil v božjo čast, temveč oslabe tudi dušne moči ---Morebiti me v- prašaš: "Kaj misliš biti svetnik f" To kaže duhovno prevzetnost. Vem, da se svojih šegah od belokožcev, a ne smem predrzniti biti takih ti bedni Indijanci vidijo se mi misli, da bi postal jednak kake- .povsem brez pomoči. Narav-mu svetniku, toda želtfti ven- no so leni, še bolj pokvarjeni, ko delavnega pomočnika ! V-neti Pire je nastanil Lavtižarja pri Indijancih ob Bodečem Jezeru. Večina Indijancev je bila paganska. Od Rudeče-ga Jezera piše zvestemu prijatelju: "Tukaj vidim žalost-nostanje ubogih divjakov. Do sedaj sem bil med omikanimi kristjanskimi Indijanci, kateri se razlikujejo prav mnogo v 4beri je žrtvoval življenje zajčke šole. Kaj bi pač moglo idijance na poslanstvu ob Ru-jbolj osrečite ukaželjnega deč- < čem Jezeru 1. 1858. Ko je nun reč izvedel, da ga žele ne-k*eri ubogi bolni Indijanci zammrznjenim jezerom, napotile je-nemudoma na nevarno pot?>. grudna, 1. 1858. na dan sv. >ančiška Ksaverija. Bilo „ krasno jutro, obetajoče nejl^ši dan.« Srečno dospev-ši (h bolnih Indijanov, poučil Ji j> v kolikor mu je čas dopu^il, ter pokrepil jih v sveti eri. Popoldne se je vrača Vlomov. Vreme je bilo strašil, Mrzli \>eter je podil teme oblake po nebeškem oboku. Sneg je naletaval in sev^roz^adnim prebivalcem dobro znni 'blizzard' je začel z vso sil razgrajati. Ubogi misijonarje je sicer boril nekaj časa s naravnimi silami, a konečneje onemogel ne daleč od dom. Premagan se je zgrudil na kolena v sneg in v molitvi izdhnil svojo nedolžno dušo v rota svojega Stvarnika. Umrlje mučehik za vero, kakor mu je velevala^-svcta dolžnost. Ko je došh o. Pircu, znanemu indijanskenn misijonarju, tn-žna vest, pienesel je njegovo truplo v Oo\- Wing. Ondi je Dočival med indijanskimi gro-ovi na prijaznem hribčku, Itd ka^erimjse vije po divni dlini, kakor srebrn pas mo-gQia reka Mississippi. Maj-he, pnprost lesen križ zasajenem grob, je kazal mesto, kjei je spaval v pokoju srčni Krim,so v junak. A kmalu je ojn j končal isto malo zna-men; in za mirno stanovanje našej, Lavrenoija vedeli so le nekari njegovi zvesti prijatelji. Kadarkoli sem bil v Crowyingu, obiskal sem grob rano trlega. Stoječ ob tihi ruši, ^ominjal sem se velike gorečimi pobožnega misijonarja \ njegov blag spomin me je \\j poživljal in blažil, kakor nogokrat. lep govor. Odkar zapustil Belle Prairie predfestindvajsetimi leti, izražal so Često željo, da bi se prenes ostanki Lavrenci-ja na p M eni o pokopališče, kjer naj b'Au postavili dostojen spornem Moja želja in tri ka ! in z raznimi nevšečnostmi, učil se je vendar pridno in porabil vsako priliko v izobražen je duha, kateri je od dne do dne potreboval večjega obzorja. - Lav renči j je bil v šoli vedno med prvimi in velik ljubljenec součiteijev. Njegovi sodrugi se nišo divili toliko njegovemu bistremu umu, njegovi ponižnosti, krotkosti, po-strežljivosti in /prijaznost i. S čudovito lahkoto si je osvojil vednosti in jezikov; onih predmetov pa, kateri so mu obetali najbolj pomagati v bodočem stanu, poprijel se je z neumorno pridnostjo. Namen mu je bil vedno pred očmi: Posvetiti življenje božji službi, delovati izključno le za božjo slavo in za izveličanje neumrljivih duš. Po dokončanih klasičnih in modroslovskih študijah je vstopil v ljubljansko semenišče 1. 1842., da bi se pripravil za duhovski stan. Posvetili so ga v masni ka v tretjem letu bogoslovja 3. avgusta 1. 1845. Da so ga posvetili že v tretjem letu, bila je redka izjema, dar moram, da bi tako živel, kakor nas uči sv. evangelij, ker po tem bomo sojeni."-- Lav rend j Lavtižar, poln sv'* gorečnosti za vzveličanje duš, sklenil je naenkrat posvetiti življenje Indijancem. Sklenil je delovati za naprej med najrevnejšimi, med divjaki, da bi jih pridobil za nebesa. Do tega koraka ga ni izvabila posvetna slava, niti želja po nenavadnih dogodljajayih, temveč srčna ljubezen do Boga in do svojega bližnjega. Poslovil se je od roditeljev, sorodnikov, prijateljev in od drage domovine in upajoč v modro božjo previdnost, napotil se je v daljno Ameriko. Pisma, v katerih popisuje svoja opazovanja na potovanju so jako po-dučljiva in zanimiva. Po eni strani v sprejema njegov duh s pomočjo obsežne vednosti v-se, kar zanima učenjaka, po drugi strani pa» premotruje v-sef kar se nanaša na vero. V-se to slika z živimi bojami in venca svoja opazovanja z o-pombami, iz katerih odseva njegova lepa duša. Vsa že priobčena pisma veže zlata nit LavrencŽjeve pobožnosti i svetosti. — V Antverpu se* jo Vkrcal 31. maja 1854. in stopil pa so s strupenim žganjem, katerega jim prodajajo brezvestni ljudje. Sedanje njih stanje je skrajno žalostno, a to še ni najhujše; hujše se jim godi v kolikor se tiče njih neumrljivih duš. Ko opazujem ta r6-vna bitja, presinja ^ne gorečnost in n-enasiljiva želja dclo- gorečnostjo za aveličan je. duš." Po končanih cerkvenih obredih so prepeljali ostanke mu čeniškega misijonarja v Slovesnem sprevodu na katofiško. pokopališče in mu postavili krasen spomenik, ki še danes krasi njegov grob. Na tem spomeniku je vklesan sledeči napis v angleščini: ' "Pray for the Soul of the Rev. Lawrence Lavtižar. Born in Camiola, Austria. Dec. 11. 1820. Was with Rev. Francis Pirc in Crow Wing in 1857 and while attending to a sick call was frozen to death in Red Lake. Dec. 3, 1858. May his soul rest in peace. — Amen. "Molite za pokoj duše Rev. Lovrenc Lavtižarja. Rojen na Kranjskem, Avstrija. 11. dec. 1820. je deloval z Rev. Frančiškom Pircom v Crow Wingu 1857 in ko je šel nekega bol- vati za nje, kolikor je v mojijnika sprevidet, je zmrznil ob moči. . Dan na dan prosim Bo-1 Red Lake dne 3. dec. 1858. ga za razsvetljenje pri tem I Naj njegova duša v miru po- sklepu." — Lepa slika izpre ©brnenja celega rodu se je dvigala pred njegovimi očmi in polnila mu dušo z radostjo. Sijajni uspehi venčajo že prve čiva ! Amen. Ob vznožju groba se nahaja šc en mali kamen z napisom: "Lavtižar 1892," ker isto leto so bili njegovi ostanki iz Red njegove poizkuša je. Pa, žal! i Lake v Duluth prepeljani. G oz-božja previdnost poklicala ga j dni požar je namreč tudi on-je od dela s prerano smrtjo v j dotno indijansko pokopališče najlepših letih. Strašen uda- nekaj let prej do cela uničil, rec za dobrega Pirca in za u-j tako, da je prvi leseni križ na boge Indijance, ki so ostali j tem Lavtižar jevem grobu zgo-brez dušnega pastirja ! Kaj rel. Za prekop ostankov pok. je čutil oče Pirc in koliko je I Lavtižar j a je osobito skrbel mislil o svojem neutrudljivem pok. Msgr. Buli in on je tudi pomočniku, izražal je v gani ji- našel pravi grob. V duluth-vem pismu, iz katerega nave- ski katedrali se hrani še danes dem le nekaj vrstic: "Dra-|kos višnjeve štole pok. Rev. Lavtižarja in košček kosti. Sedanji duluthski škof čf^sti-to svetinjo, kot svetinjo kake- gi mi prijatelji ! V najbolj otožnem stanu in s prežalje-mm srcem Vam moram naznaniti nesrečno dpgodbo, da na- ga svetnika mučenika. šega ljubljenca, pobožnega La- Naj bode k sklepu še omen-vroncija Lavtižarja ni več med jeno, da se nahaja ime pok. mi-živimi. Sel je v bojše življcn- sijonarja Rev. Lavtižarja tudi na suho 14. julija v Novem'je, ker ga svet ni bil-vreden. |na kameniti vzidani plošči na Vorku. Dospevši v novi svet, Zanesljivo se sveti med svet- levi strani pri vhodu škofijs- niki v nebesih. V Krivem ke katedrale v Duluthu in si-čine, predno so mu odkazali ; drevesu je storil v treh letih cer v drugi vrsti med ostalimi misijon. Da bi se priučil indi-, veliko dobrega in tam si je pri- imeni pokojnih duhovnikov iz v . . janščine, poslali so ga v La dobil najlepše hvale vredno Dulu.tha. jc učenje do poletja 1. 1846. I- j Croix k duhovniku in rojaku spričevalo velike pobožnoeti in ! Bodi mu ohranjen trajen ■s tega leta so ga poslali za po- Mraku, tedanjemu misijonarju mnogih zaslug v čednostih, spomin.! možnega duhovnika v Trebe- med Indijanci. Mrak je bil;Bilo je pa tamkaj premajhno - kasneje drugi vladika v Mar- delo za njegovo apostoljsko ! GROZDJE. ;ak<> odlično priznanje pridno- j učil se je nekaj tednov angleš-sti izvanrednemu in jako naprednemu bogoslovcu. Po posvečen ju je nadaljeval svo- revmatične hitro old j safe, če rabite 5 EVER A" 5 gotharDOL Zanesljivi liniment fsfofal^o vporaben je za iz vinjen je, obline, za otrpnelosf, in olinanelost bolnih mišic fe* udov. CENA JO /Ar 60 CENTOV Vprdmjie v lekarnah. SVOJI K SVOJIM! Podpisani toplo priporočam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo, svojo trgovino z oblko za moške in otroke; v zalogi imam tudi'veliko izbero čevljev za ženske; sprejmem tudi naročila za nove moške obleke po meri. JOHN GERM. Slovenski trgovec. 817 East C. St. Pueblo, Colo. Zastave, bandere, regalije in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J, EMIL BACHMAN izdeluje 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, HI. jlno. V Trebeljnem je deloval v vinogradu Gospodovem quettu. Naš Lavrencij je bil do 1. 1851. Ljubljanski via- misijonarju Mraku jako dob-dika ga je poslal od tam na rodcšel. Deloval je izdatno Dobrovo. Mnogo romarjev j pri kanadskih Francozih, a cd daleč in blizu roma v dob želja mnogi drugih častilcev njegovega srnina se je sedaj vresničila. Ivala srčna pre-vzvišenenm uluthskemu vla-diki, ki je d»rohotno podpiral vedno in >Vsod dobri namen ! Hvali preč. gospodu ' lovsko župnijsko cerkev ob posebnih letnih časih, da prejmejo svete zakramente in da se spravijo z Bogom. Gorečim duhovnikom odpira se tam neizmerno polje za izpreobrača-nje grešnikov k pokori in za navdušenje vernih k večji popolnosti. Lavrencij Lavtižar je bil sedaj v pravem pomenu besede v svojem življenju. Pridobil si je ugled, spoštovanje goiecnost, s katero je koprnel j)ne 25. t. m. smo prejeli slepo dušah Indijancev, ker tam- dečo brzoiavko glede naroče-kaj ni bilo več divjih neverni- jneflra newvorškega grozdja: kov za izpreobračanja. To- -Westfield, N. Y., 25. sept. zraven vsega tega ueil se jfe rej se je meni ponudil za po- 1922 pridno indijanščine. Sezna- močnika. Z dovoljenjem nje- AntoI1 Nemanich & Sin, govega preč. .vladike privolil Joliet IU sem prav ra,l v to ponudbo; j ,0rozdje bo odposlano kon. sprejel sem ga prav pnsrcno, |cem ^ aU Začetkom prihod. niee-a tedna. Westfield C. & E. Grape Co." , „ ... . * , . , , Toliko v blagohotno nazna- sebe. Zapustil je Za vselej do- ni|Q nil se je hkratu temeljito z zgodovino onih krajev, posebno vrlo se je pa poučil o misijah očetov jezuitov med Indijanci, j kakor poseben dar božji/ S V kratkem je imel v svoji ob- tem je storil božji služabnik še večji dar zatajevanja samega lasti jezik Cipve-Indijancev, vsaj toliko, da jih je poduče-> val za silo v sveti veri. Z dušo in telesom poprijel se je težavnega dela in z božjo pomo-močjo izpreobniil je mnogoka- eico. Kadarkoli se mu je posrečilo dovesti divjaka k pravi veri, bil je neizrekljivo ve- in ljubezen pri ljudstvu obeh ko po temi nevere tavajoče ov-župnij s svojo veliko vstrajno-stjo na leči in v spovednici. Bil je ponižen; pohleVjen, ljubezniv, posebno pa se je vedno odlikoval s čisto pobožnostjo, katera mu je bila, rekel bi druga narava. Imenovali so ga navadno "sveti duhovnik", ali kratko "svetnik.'1 Pod tem imenom poznali so ga daleč na- bre indijanske občine otavans-, newyorško kih kristjanov, da bi hodil po , • {• najtežavnejši potih iskat izgu- A bi jenih ovčic, divjakov po nevernih indijanskih pokrajinah. Njegova smrt me je potopila v najgtobokejše žalovanje, in prelil sem mnogo solza. Hla- onim, ki nameravajo fino sel in srečen, kar jasno pričajo j dila je mojo bridkost le ena njegova pisma. Goreči bla-| misel, da njegova blaga duša govestnik je ljubil bedne Indi- j med izvoljeno trumo oznanje-jance, in Indijanci so ljubili valeč v svete vere pred božjim svojega pastirja. Da bi pa še prestolom gotovo prosi za nas grozdje letos A. NEMANICH & SIN 1000 N. Chicago St., Joliet, 111. plodovitejše deloval in da bi si vtrdil stalno delovanje med ljubljenimi ozadnimi otroci, nagovarjal je očete frančiškane, da bi prevzeli v skrb misijon v La Croixu. Pobotali so se. Mladi misijonar je prepustil, očetom frančiškanom mesto ter radovoljno prevzel okrog izven njegove žypnije. general-vikarjijog. p. Buhu j Od tam je pisal dragemu pri jaza požrtvovalmjelovanje v tej, telju pismo, v katerem se raz-zadevi na crewiški misiji ! vidi njegova izvanredna boga-Hvala čast. duh'ščini za veli- |boječnost, ponižnost in neiz-kodušno in vses^nsko pomoč f končno koprnenje po večji po-pri blagem po^tju! Lav- j polnosti. Navedem le nekaj renčijevo truplo počivalo v misli omenjenega pisma: "Časjmnogo težavnejšo misijo 24 Crow Wingu štirideset let. hiti brez prestanka. Dve leti milj od La Croixa. Od tukaj Zdaj smo pa od^li njegove sta že vtonili v večnosti, odkar kosti v naročje iHeri zemlji j sem dospel na Dobrovo. Oj, na katoliškem po^pališču v v koliko rečeh bode treba že Duluthu. Tukaj Vj počiva- j samo od teh dveh let odgovor jo, dokler jih glatmgeljske j dati! Ko bi Bog- ne bil bre- [dijanščine. trobente ne vzbudi Hlni dan zmejno usmiljen, pač bi ne mole novemu življenju. jgel upati, da pridem v nebesa Lavrencij Lavtiža^ je na- k svetnikom, katerih življenje rodil 11. grudna 1.182W Sred- 'se je na svetu svetilo v nejlep- 1 v• 1 y__i___i:K :„ slabe misijonarje 111 za izpre obnienje divjakov.'> Iz teh kratkih podatkov njegovega življenja lahko posnamemo, da je bil najboljši božji služabnik, goreč misijonar, rekel bi — svetnik. In ker je daroval življenje za svoje ov-čice, imenujemo ga lahko mučenika. Zbrali smo se danes _ tukaj, da ga počastimo in poje se vedno obiskoval Indi jan- 1 ožimo njegove razpadle kosti ce v La Croixu, dokler si niso k zadnjemu počitku. On ne očetje, frančiškani pridobili potrebuje naše molitve, njego-zadostnega značaja Čipvef-in- va duša je v pdkoju, raduje se Jugoslovanom iz Chisholma in okolice Ta banka vam uljudno priporoča, da bi vse vaše bančne posle nam poverili ker:— To je velika in varna banka, s skupnim premoženjem nad $1,600,000.00. To je prikladna banka. Naši vložniki so naši prijatelji. Mi smo vedno z veseljem pripravljeni, da jim pomagamo ne samo v bančnih zadevah, ampak vsepovsod, kjer bi jim morda naša skušnja in nasvet kaj koristila. . Vaš rojak J. Osbolt je pri nas kot uradnik zaposljen.. O-brnite se nanj, ker vam bo šel redno rad na roke. Vedno ko imate kako banko v mislih, obrnite se na First National Bank CHISHOLM, MINN. ZAČNITE DAN Z GODBO Najboljša cigareta Ko je čul, da je njegov ro- med apostoli. On naj prosi pred božjim stolom za napre- jak misijonar Pirc v ozemlju dek naše dežele; za mir in rast širne Minesote edini katoliš-j svete-Cerkve; za novo dulutli-ki duhovnik med mnogimiCip- sko vladikovino in za delavce njem Vrhu, v majhnksi na čednostih in robrih delih. ■ ve-Indijanci, med katerimi je j v vinogradu Gospodovem. Gorenjskem. Roditelj^ta mu Sramujem in žaloatinr se, ka- bore malo katoličanov, .ponu- Njegov vzgled pa navdušuj v-bila revna, pa jako >rldna| dar premišfljujem te častitlje- dil se mu je Lavrencij v po-|se v pobcŽnosti, posebno nas in stroga katoliška %rja.jve vzglede in svojo veliko po- moč, delovati med divjaki, misijonarje s pravo vnemo in NAZNANILO IN PRIPOROČILO Cenj. občinstvu v Jolietu in >kolici naznanjava, da sva oJ-prla novo trgovino z grocerijo, ter z vsem, v to vrsto spadajo-čim blagom. Prodajava blago po najnižjih cenah. Postrežba točna. Se Vam toplo priporočava Goiobitch & Golik Cor. Hickory A Marble St Telefon 4555 Ta elegantna in krasna ura vas bo zjutraj zbudia ss vojo sladko in mi-lodonečo godbo, da boste lahko vedno dobre volje vstali. To uro tudi lahko navijate, da vam bo igrala v zabavo kadar hočete. Ima več glasov, je iz trdega materijala, le-o izdelana in v barvah okrašena. Ura kaže tudi natančen čas; ako jo osta-vite na kako omaro, "mantel piece" ali kako mizo, b oto delalo kras v sobi. Ura meri 10 in pol palcev višine in 10 palcev širine. To uro ponujamo samo za nekaj časa za $.00. Ne riskirate ničesar. Pošljite nam $1.00 naplačalia (depozita), nakar vam jo po pošti dopošlje-mo; ostanek $7.00 plačate ko vam jo poštar v hišo prinese. Ne odlagajte! Pišite še danes. Pri naročilih izven Združenih držav je treba denar vnaprej poslati. WESTERN SALES COMPANY 2136 W. Chicago Ave. Dept. G 200 Chicago, 111. Ako premenite svoj naslov, naznanite to takoj društvene-Joliet/m, j mu tajniku (ci). • S. K# n Izhaja vsako sreda.___ Lastnina Kranjsko-Slovenska Katoliške Jednote v Združenih državah . ameriških. 1004 N. Chicago St. Uredništvo in «pravnlstvo: Telefon 1048. JOLIET, ILL. Naročnina: Za Slane, na leto Za nečlane -------- Za inozemstvo —' ---- ---- = $1.20 ..$2.00 $3.00 dolguje še na obrestih $51,391, 987; vsega skupaj $428,515.733. Rusija. Se pred padcem carja, ko je bila Rusija še zaveznica Združ. držav si je tu izposodila $192,601.297. Na ta dolg je odplačala samo $7,717. 333obreBti jdolguje $e $35,019, NOBENIH "PBVIH PAPIRJEV" PR®D VOLITVAMI. V smislu zakona za naturalizacijo inozemcev ne izdaje-jo se 44prvi papirji** tokom tridesetih dni pred splošnimi volitvami. Ker se bodo volitve vršile letos dne 7. novem- OFFICIAL ORGAN of the « GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA. Mainted by and in the interest of the order. Issued every Wednesday. 1004 N. Chicago St. OFFICE: Phone: 1048 JOLIET, ILL. prepustila zadevo posebni komisiji pod vodstvom državnega blagajnika Mellona. Na posamezne evropske države o-glašati in trkati na vrata strica Sama, da naj- jih še nekaj časa počaka. Francija je bila bresti ne more plačati, ravno je bilo vsako tako posojilo narejeno proti odplačulu na zahtevo, vse to nič ne pomaga. Iz prazne blagajne se ne more milijonov šteti. Zdra- Ijene to ogromno posojilo za voznikom za daljšo dobo (najmanj 50 let) podaljšati, ali pa — izgubiti, Vprašanje je še, če bo ta ali ona država čez Posojene milijarde. Za časa minule svetovne vojne se je skoro ves svet obračal za denarno pomoč na našega bogatega strica Sam-a — Kakor znano, je verzaljsko mirovno pogodbo podpisalo 27 raznih narodov, oziroma držav; izmed teh je Amerika posodila 20 narodom ogromno svoto $10,102,-252,207 (nad,deset milijard!) Iz tega lahko danes sodimo, da bi se nekatere države sploh ne mogle več bojevati, če bi jim stric Sam ne bil priskočil na pomoč. Prav gotovo je baš to posojilo minulo svetovno vojno za dosti podaljšalo. Ta denar ni bil v obče izplačan v gotovini, temveč se je istega vporabilo za nakup živeža, obleke in razjiega vojnega inatc-rijala, brez katerega naravno ni mogoče vojne začeti in nadaljevati. Največ tega posojila je bilo narejenega po 5% obrestovalnl meri. Letos, meseca novembra bodo potekla že 4 leta, odkar je bila najbolj grozna voir a vseh voju končana s porazom nemškega imperializma. Zavezniki so sicer veseli zmage, toda teži jih pa še veliko breme: odplačevanje vojnega posojila naši državi. Zvita Anglija vedno namiguje, da bi se vsa medsebojna vojna posojila preklicalo, ker so ista v tesni zvezi s posledicami vojne. Tudi nekateri velikodušni Amerikanei odobravajo to idejo; toda stvar je treba provdariti s pravega stališča. Amerika je zaveznikom v minuli vojni pomagala na dva načina: na dejanski način in na gmoten način. S svojo hrabro armado je pospešila bolj hitri konec vojne, za kar pa ni dobila niti ped i zemlje za odškodnino. Vsi drugi zavezniki se danes lahko ponašajo, da so niso zastonj bojevali; le naš stric Sam nima nič od tega. Preveč zahteva Evropa od Združenih drŽav. V zahvalo, da so Združene države zaveznikom dejanski (na bojnem polju) pomagale, naj jim pa odpustijo le deset milijard dolar- |ga denarja vojni materijal iz A- 427 na obrestih, vsega skupaj jbta, sodišča ne sprejemajo od pa $227,620.724. Ker sedanja 7. oktobra do vžtevši7. novem- ruska- (sovjetska) vlada tega starega državnega dolga ne pripojila, bodo ti milijoni sko-raj gotovo izgubljeni. Amerika tudi Rusije ne bo prej pri-poznala dokler ne dobi tega denarja nazaj. Poljska. Tej držaji je A-merika posodila $135,662.867 že po končani vojni; to pa vsled tega, ker pred vojno Poljska še ni bila samostojna država. Dosedanje odplačilo na obresti znaša $1,290.620: dolga na ob- jarde nazaj dobila ali ne ? Dvomimo. V svrho poravnave tega dol-jrostih $17,380.785, skupni dolg ga se naša kongresna zbornica jpa $153,043.652. sama več ne bavi, ampak je j Cehoslovakija: Posojilo $91, 887,668; naraistle obresti $12, 797.876; skupaj $104,685.545. Srbija: Posojilo $15,104, razne opomine so se že pričele 595; (>brosti $7,33^455 skupaj $58,441,051; odplačanih obresti $636.059. Srbija je za ta denar kupila v Ameriki muni-cije in živil; dalje je dosti po- bra nikakih prošenj za izdajo "spričevala o nameri" ali tako zvanega prvega papirja. V isti dobi se ne smejo tudi vršiti nikaka končna zaslišanja pred sodiščem za podelitev ameriškega državljanstva. Ker raditega ni v tej dobi o-bičajnega navala na sodišča in naturalizacijske urade radi državljanskih papirjev, priporoča se onim, ki se potegujejo za ameriško državljanstvo, naj v-porabijo to ugodno priliko za vložitev prošnje za državljanstvo in za poravnanje drugih zadev pri naturalizacijskih oblastih. Bodo tedaj mnogo hitrejše postrčioni kakor navadno. Zvonovi iz porcelana. Ker so se prvi poizkusi s porcilanastimi zvonovi 11a Nemškem dobro obnesli, se iste ,, *__do- d -----' .....----- 1 inxneui uooro oonesn, se une VZS Vs, k m za tV0ŠilH ,,ri VZ,W'0VHUj" ,V0juih namerava po celi dežeil uvea«, d, Aiurlun. \ suka izmed za-1 tlli,k(lV iz Avstrije In Nomfc- Izdeluje jih neka tovarna v iii» — Krliii« o/iroitm .Fniroshi- vi slabih razmer niti narastlih o- asi~ katu ameriških bankirjev še sto milijonov dolarjev, koje posojilo je bilo narejeno še le pred kratkim. Rumunska. Posojilo $36, , v 1 , + . • • (128,494; odplačanega $263,313; zene države bodo torej prisi- ' 1 ® . narastle obresti $o,283,9o8, skupni dolg $41,412,453. Avstrija je dobila že po kom čani vojni od Amerike za $24,-055.708 vrednosti živila ()(i- 50 let še obstajala? in če bo pl«*ala ni doslej ni*na>te£- sploli zamogla milijarde in mi- "1C0 f^V1 ki lijone dolarjev Ameriki izpla-!^0 ze Njen skup- ? J i ni ^olg znaša $26,220.722. Tu- Iz nastopne tabele je razvid-i(ii *cr f Av«tnja "a ro' žnice in koliko svojega c^olga so bu Vladarskega propada. zadnja leta že odplačale: • Grška: Posojilo $15,000,000; ..Velika Britanna (Anglija). I odplačanega $1,159,153; dolg $4,135,818.358. Doslej odpla- jlia obrestih $375,000; skupaj še Čane zamudne obresti $250,132. j dolžna $15,375,000. 185; 11a obrestih še dolguje Estonija. Posojilo $13,999, Meissenu, 11a Saksonskem. Ti zvonovi imajo jako mil in čist glas. Izdelani so pa tudi tako močno, da pri rabi ne razpoči-jo. Domača župna cerkdv v Meissenu ima že 6 porcelanastih zvonov, izmed katerih je največji 70 centimentrov visok in 50 cm širok. Čudno drevo. — Na kanarskih otokih raste neko, oljki podobno drevo, ki ima to čudno lasfnost v sebi, da se vsak list na večer poti v podobi velikih vodnih kapelj. To drevesno vodo, ki je zelo okusna in čista, tamošnje ljudstvo nabira v posode in pije. PO DO $611,644,201 ali skupaj $4,746, 862.560. Anglija je torej največja dolžnica Združ. držav. 145; dolg 11a obrestih $2,089, 625, skupni dolg $16,088,771. Armenija: Posojilo $11, Za ta denar je Amerika Angli- *>59,917; z obrestmi vred še dol ji poslala vojno orožje, živeža in raznih drugih izdelkov. Ker žna $13,637,174; Finska: Posojilo $8,281, je tudi Anglija iz svoje blaga j- j 926, narastel dolg z neplača nine zaveznikom posodila devqft mi obrestmi $9,294.362. milijard dolarjev, dolguje sko- i Kuba: Posojilo $7,740,500 •o polovico tega zneska Amerik j država plačuje redno obro- ki Francija. Francija je prejela $3,340,857.593 ameriškega posojila, 11a katero je že odplačala $170,304.490 obresti; ker znašajo dosedanje skupne obresti še $430,049.062, znaša njen skupni dolg še $3,770,906.655. Kakor Anglija, tako je prejela j$202.300 skupni dolg $1,888. tudi Francija namesto gotove- 13r jev vojnega posojila t ! Če bi .to posojilo izvršili nasi ameriški bankirji, — svobodno jim razpolaganje; toda ta denar je bil državni, oziroma ljudski in vsled tega takega denarja nima nihče pravice zametovati, ali celo komu voMikodušno podariti. Težko, ela bo sedanja generacija prebolela posledice minulo svetovne vojne ? A-ko bi Amerika ne imela toliko denarja izposojenega v inozemstvu, bi bilo dandanes življenje pri nas vse drugačno. Gotovo bi nam vlada ne nalagala vedno novih davkov; profitar-ji bi pa ne navijali cen raznih življenskih potrebščin. -Vsakdo se še dandanes izgovarja na vojno. Največjo napako, katero je storil bivši prods. Wilson je bila ta, da je bank rot nim zaveznikom dovolil toliko milijard vojnega posojila iz žepov ameriškega ljudstva. Veliko v-pr asa nje je dandanes, če bo A-merika sploh kdaj te lepe mili- TRNJEVI POTI USPEHOV. Pred 55 leti je dne 25. avgusta, 1867, umrl največji svetovni prizkuševalni kemik Mfhael Faraday v Hampto^ Courtu blizu Londona, .(klgo-je je prejel le malo ali pa nič, toda njegovo neumorno in trdo (Jelo ga je naredilo nesmrtnega. Njegov dnevnik je odkril zapisek 16,045 različnih poizkusov, narejenih človeštvu v prid, da bi bil svet srečnejši in zdravejši. Latinska prislovica "Per aspera ad astra" (Po t m jev i poti do zvezd) se je uresničila v njegovem slučaju, kakor se je že večkrat pred in za njim. TastU ki jemljejo Trinerjevo grenko vino zase ter se iznebe zaprtja, zabasanosti, slabe slasti, glavobola ali drugih želodčnih nadlog, pač no vedo, koliko let najskrbnejših in naj-mučnejših preizkusov je bilo treba, preden je bila dosežena Posojilo $26,000; (najvišja popolnost tega popir Posojilo $5,775, sti. Latvija: 862. Litvinska: Posojilo $4,981. 628, . neplačane obresti $747, 244; skupili dolg $5,728.872. Ogrska: Posojilo 1,685,835 za živila. Narastle obresti Nicaragua. Posojilo $170. t)85.—; plačuje redno obresti. merike. Italija. — Naša tretja najve- j Liberija č^t. dolžnica je Italija ki je ^ z ol)mjtmi zna5a $28,868. jlarnega zdravila. Imejte Tri-prejela od Amerike $1,648,034. i ______• i„v..______. • , J Med vsemi državami plaču- nerjevo grenko vino vedno v o Kima in Nicaragua 'svo(ji d svoje narastle obresti, marici! Vaš lekarnar ali tr )50 državnega posojila; na ob- jcta gamo Kl^a in Nicaragua'sv^i družinski medicinski o restih je odplačanega $57,598.;r0t|110 .....1____i.i__________ i- 852; dolg na obrestih znaša šeir* • • • x »i on i i i m. • 4 ^ $243,480,583 skupni dolg palP'*1** gonozna^enih 20 dr- govec ? zdravih ima tudi drage ldne vsako drugo nedeljo v mesecu a 117 JJackson St. Park Addition. 41. Druitvo sv. Jožefa, Pitburgh, Pa. — Predsednik John Jevnftr, 5411 Camelia St — Tajnik JohnBojanc, 207 — 57th St. — Zastopat Frank Gorišek 5336 Butler St j- Redna mesečna seja se vrši vsako lrugo ne" deljo v K. S. Domu.. 42. Druitvo sv. Alojzij; Steelton, Pa. — Predsednik N. M Matjašič, 556 So. 4th St.—Tajnik At Malesic, 404 So. Second St. — Zasopnik John Rozman, 630 So. 2. St.—Rdna mesečna seja se vrši vsako trelo nedeljo v mesecu v društveni dvorni. 43. Druitvo sv. Jožefi Anaconda, Mont — Predsednik Fank Petelin, 622 East 3rd St.—Tajni in zastopnik John Deržaj, 816 E.?ark Ave. — Redna mesečna seja se rši vsak prvi in tretji torek v Sv. Etra in Pavla dvorani. 44. Društvo sv. Florjaia, S. Chicago, IIL — Predsednik Math Pirnar, 3312 E. 90th St. Tajni! John Likovic 9511 Ewing Ave. — Zastopnik John Makovec, 9511 Ave. M — Redna mesečna seja se vrši vsako pnro nedeljo v Ewing dvorani na S485 Ewing Ave ..45. Društvo sv. Cirila in Metoda, I Helena, Mont — Predsednik Jo* Skrenar, box 185. Taj. Joseph il. S-sek. P. O. box 331. Zastopnik J- cij Jerman, 436 E. 80th St. New ork City. — Tajnik Jos. Merčun, 3 E. 24 St. New York City — ZasP-n* Rudolf Potočnik, 323 E. 24th StNew York, N. Y. — Redna mesečn&eja se vrši vsako drugo soboto v-crk-veni dvorani 62 St Marks PlacNew York City. 47. Društvo sv. Alojzija, Chitfo, IIL — Predsednik John Kočevar, 28 W. 22nd Street. — Tajnik Pet< Kure, 1907 W. 22 St. — ZastopnifMartin Kremesec, 2004 Ceudter St Redna mesečna seja se vrši vsa' drugo nedeljo v cerkveni dvorani. 49. Društvo Jezus Dobri *tir, Pittsburgh, Pa. — Predsedn Michael Markovich, 11*0 Voskamj^t. N. S. Taj. Jos. L. Bunorich, 51 Carnegie Ave. — Zastop. Geo. W^lich, 5222 Keystone St. — Redna »sečna seja se vrši vsako tretjo ne<3 t K. & Domu. 5°. Društvo Marije Stem Žalosti, N. S. Pittsburgh, Pa. • Predsednik John 'Mravintz, 1022 E.'hio St., N.S. Pbgh., Pa. Tajnik Fr. olobich, 4813 Hatfield St. Pittsburgh^. — Zastopnik Josip Šnelar 5l4iČarnegie Ave. Pittsburgh, Pa. Predboin»*ke&a odbora: John Golobič/30 Butlcr St Pittsburgh, Pa._R«a mesečna seja se vrši vsako druf nedeljo popoldne v K. S. Domu. 51. Društvo sv. P* in Pavla, Iron Mountain Mich._edsednik Jakob Schvvei, 508 Grand,ou'«vard. Tajnik Anton Pod gornik, W. Ludingt St. — Zastopnik arian Mešnik, 408 Forest Ave. — jina mesečna seja se vrši vsako pr nedeljo v Čepen dvorani ob 2. urPP« 52. Druitvo Alojzija, Indianapolis, Ind. — redsednik Josip S. Zore, 772 N. *ugh St — Tajnik *r. Sabotin, 7 Ketcham Street — Zastopnik Re\«iriI Orendac. 2618 W. St Clair St. Redna mesečna seja se vrši vsako ^ nedel;~ v Gačniko- vi dvorani. I. 53. Druit 8V- Jožefa, Waukegan 111. — pre(^nik Frank Jerina, 1120 Wadswortl*v- Chicago, 111. — Tajnik Joh^mek 924 McAlister Av. Waukegan.Mt — Zastopnik Frank Opeka sr.» Tenth St. North Chicago, 111. -Jdna mesečna seja se vrši vsako dri' nedeljo v Opekovi dvoia- nI «.>: - - ? K« S. K« Chicago, IU. — Predsednica Uršuls Kučič, 9441 Ewing Ave. Tajnica Louise E. Likovich, 9511 Ewing Ave. Zastopnica Agnes Fugina 9511 Ewing Ave. Redna mesečna seja §e vrši vsako tretjo nedeljo v Ew»g dvorani na 9485 Ewing Ave. 8i. Društvo Marije SedetA Žalosti, .Pittsburgh, Pa. Predsednica Maria ^^ , T„ , o *i .Mi t i — ! t okar, 4908 Hatfield St. Tajnica Jo- Ustanovljena v Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorponraaa t JcUetu,-4 8ephina Fortmi( #11 Hatfield St. Zastopnica Ana Solomon 4811 Hatfield državi Illinois, dne 12. januarja, 1898 GLAVNI URAD: JOLIET, III Telefon 1048. RAZPOREDBA DENARJA PO SKLADIH: Smrtninski sklad ............................................................................................$487,675.09 Rezervni sklad .................,.................................—.............._...... 444,004.05 Poškodninski sklad -----..----- Dolgotrajni bolniški sklad Centralni bolniški sklad ... Stroškovni sklad _____________ Konvenčni sklad ............... 13,100.90 70.25 2,107.50 3,286.33 8,054.15 Imetje odraslega oddelka I. sept. 1922 Imetje Mladinskega oddelka _______________ .....$958.298.27 25,455.47 Skupno premoženje .............................................................$983,753.74 Skupno število članstva obeh oddelkov 1. sept. t. L je znašalo 19,145 Solventnosr K. S. K. J. znaša 100.27^. Od ustanovitve do 1. avgusta 1922 skupna izplačana podpora $2,105,165.00. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Joseph Sitar, 607 N, Hiikory St. Joliet, I1L I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Mchigan Ave., Pueblo, Colo. II. podpredsednik: John Mravintz, 1022 East Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St., Joliet, 111. Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—10th St., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St., N. S. Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: Fraik Opeka, st. 26 Tenth St., North Chicago, III Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulich, 6313 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Anton Nemanich, st 1000 N. Chicago St., Joliet, 111. POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 Hickory St., Joliet, 111. Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Cicero, 111. PRAVNI ODBOR: V , Joseph Russ, 6517 Bonna, Ave., Cleveland, Ohio. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, I1L John Dečman, Box 529, Forest City, Pa. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1004 N. Chieago St., Joliet, 111. Telefon 1048. JEDNOTIN ODVETNIK: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chieago, 111. Vsa pisma in denarne zadev«, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chieago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K. S. K. JEDNOTE, 1004 N. Chieago St, Joliet. Ill 54. Društvo sv. Srca Jesusovega, Chisholm, Minn. — Predsednik Ignac Zamemik, 331 W. Elm St — Tajnik Fr. Okwen, 504 W. Poplar St Zastopnik John Krže, 321 W. Hemlock St — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo točno ob 10. uri dopoldin« v John Grahekovi dvorani 55. Drultvo sv. Jožefa, Crested Butte, Colo. — ..Predsednik.. ..Joe ..Ivec Box 863.—Tajnik in zastopnik Math Zakrajšete Box 817. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo soboto v mesecu v M. Perkotovi dvorani. 56. Društvo sv. Jožefa, Leadville, Colo. — Predsed. Frank Zaits jr. 504 W. 3 St. Taj. Frank Klun 513 W. 2 St Zastopnik John Keržan, 703 Elm St Redna mesečna seja se vrši vsakega 14. v mesecu v društveni dvorani na 527 Elm St 57. Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y.—Predsednik Alois Češark, 42 Hal-leck Avenue Brooklyn N. Y. Tajnik Gabriel Tassotti 1152 Dean St. Brooklyn, N. Y. Zastopnik Martin Curl, 42 Morgan Ave. Brooklyn N. Y.. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu na 92 Morgan Ave. 58. Društvo sv. Jožefa, Irwin, Pa_ Predsednik Anton Zupančič, R. F. IX 2, Irwin Pennsylvania. Tajnik Thos. Oblak, Box 223, Manor, Pa. Zastopnik Thos. Oblak, box 223, Manor Pa. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v društveni dvorani. 59. Društvo sv. Cirila in Metoda, E-veleth, Minn. — Predsednik Dominik Blatnik, Box 735. Tajnik Frank Pe-terlin, P. O. box 802. Zastqpnik John Kuzma, 108 Norman Ave. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Cerkvenj dvorani. 60. Društvo sv. Janeza Krst., Weno- na, 111., Predsednik Matija Volarich Box 349. —Tajnik Josip Blatnik, Box 244 Zastop. Fr. Smitbtrger bx 67. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu v dvorani društ-a sv. Petra N. H. Z. 61. Društvo vit sv. Mihaela, Young-stown, Ohio. Predsednik Ivan Bajs, 65. Društvo sv. Janeza Ev., MUwau-kee, Wis.—Predsednik Frank Stiglitz, 452 S. Pierce St. Tajnik John Babo- shek, 419—51 Ave. West Allis, Wis. Zasto. Geo Ritonia,, 307 Grove St. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo ob 2. ri pop. v dvorani Fr. Zajca, 471 National Ave.( South Side Turn Hall.) 69. Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont.—Predsednik Geo. Stariha, 2209 N. 6th Ave. Tajnik Frank Ursich 2227—8th Ave., North. Zastopnik Jakob Stariha, 1711 — 6th Ave. North. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo soboto v Steel Bldg. na 2222—7th Ave. N. 70. Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. — Predsednik John Buko-vic, 2907 Texas Ave. Tajnik Rudolf Grabrijan 2217 South 2 St. Zastopnik Anton Bukovitz, 3400 So. Second St Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo na 1035 Chauteau Ave. 71. Društvo sv. Antona Pad. Crabb-tree, Pa. — Predsednik Josip Pusich, Crabb Tree Pa. Tajnik in zastopnik Andrej Jereb, Box 92, Crabb Tree, Pa. Mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v prostorih A. Jereb-a. 72. Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn.—Predsed. Jerry Janežič, Box A. M. Tajnik John Otrin, box J22..Zastopnik Joseph Palcher, box 385. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo po 10. uri dop. v S. N. Domu. 73. Društvo sv. Jurja, Toluca, 111. — Predsednik Ivan Rački, box 241. Tajnik John Rosich, P. O. Box 101 Zastopnik Vincent Rachki Box 133. Redna seja se vrši vsakega 16. v mesc cu v prostorih Mike Johanes. St Redna mesečna seja se vrši vsake četrto nedeljo v K. S. Domu. 83. Društvo s*. Alojzija, Fleming Kans. — Predsednik Joseph Geramit, R. R. 2, Pittsburg, Kans. Tajnik An-tonSk ubit z, R. R. 2, box 64, Pittsburg Kans. Zastopnik Frank Lintz, R. R. 2, Cherokee, Kans. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Joe Sheherjevi dvorani. 84. Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednik Josip Judnich, P. O. bor 24. Taj. in za stopnik Vide Radosevich, box 54 Tri mountain, Mich. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo pri tajniku. 85. Društvo M. Čist. Spot., Lorain, Ohio. — Predsednica Mrs.\Mary Bom-bach, 1749 E. 32 St. Tajnica Angela Rovan, 1680 E. 33 St. Zastopnica Mary Ambrožič, 1760 E. 29 St. Redna mesečna seja »e vrši vsako drugo nedeljo v A Virantovi dvorani 86. Društvo sv. Srca Marija, Rock Spring«, Wyo. — Predsednica Terezija Potočnik, 674 Ah say Ave. Tajnica Ivana Ferlic, 211 Sherman Street — Zastopnica Frančiška Mrak, box 253. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slovenskem Domu. 87. Društvo sv, Antona Padov., Joliet, 111. '— Predsednik Rud. Kuleto, 1510 Cora St Tajnik Geo. Plut, 712» N Broadway. Zastopnik Anthony, Kochevar, 1318 N. Hickory St. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v stari šolski dvorani. 88. Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. —Predsednik George Hribljan, box 104, Ahmeek, Mich. Tajnik in astopnik Josip N. Rozich, P. O. Box 287,.Ahmeek, Mich. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo na Ahmeek, Mich., v Leševi dvorani. 89. Društvo sv. Petra in Pavla, Etna, P. O. Sharpsburg, Pa. — Predsednik Mirko Zittkovič, 4930 Hatfield st. Pittsburgh, Pa. Tajnik Mihael Mlikan 46 Bridge St. (Etna) Sharpsburg, Pa. Zast. Mato Kusan, 34 Ganster St Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v Millvale cerkveni dvorani: 90. Društvo sv. Cirila in Metoda, So. Opaha, Neb. — Predsednik Martin Derganc, 5116 So. 22nd St — Tajnik Anton Krasovec, 1520 Jefferson St. Za stopnik Josip Skof, 1527 Madison St. So. Redna mesečna seja se vrši vsako prvo soboto v mesecu zvečer v Hrvatsko-Slovenski cerkveni dvorani. 91. Društvo sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa., P. 0- Brtddock, Pa.—Predsednik Josip Rudman, box 189 RFD. 5, Wilkinsburg, .Pa. Tajnik George Kroteč, 317—3 St. Rankin P. O. Braddock, Pa. Zastopnik John Ritma-nich, 123—2 St. Rankin, P. O. Braddock Pa. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v Hrvatski dvorani v Rankin. 92. Društvo sv. Barbar«. Pittsburg, Pa. — Predsednica Milka Car, 248 Mam St Tajnica Marija Novogrtdac 4820 Harrison St. Zastopnica Marija Kostelac, 4931 Hatfield St. Vse v Pittsburgh, Pa. Redn» mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Benet-tu. 93. Društvo Friderik Baraga, Chis-olm, Minn.—Predsed. Jolm kochevar, 428 W. Poplar St. Tajnik John Sterle, 401 W. Poplar St. Zastopnik Johni Znidarsich, 413 W. Maple St Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo ▼ Sartorjevi dvorani ob 2. popoldne. 94. Društvo Marij« Zdravje Bolnikov, Sublet Wyo. — Predsednik Joe Rakun, box 85. Taj. John Krumpač-nik, box 122. Zastopnik John Pagon, So. 16th St., Springfield, 111. Tajnik Anton Kužnik 1201 So. 19th St. Zastopnik Stefan. Lach, 1901 E. S. Grand Ave. Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani v župnišču. 75. Dništvo Vit sv. Martina, La _ _ , „ _ . TT . . „ Salle, 111 —Predsednik Ignac Jordan, 2 Eagle St, Carnegie Hotel. Tajnik jR R 3 Box y c Taj Frank MalH Imbro Mavračič, 58 Cypress St. Za- I R. 1 S. Vincenes Av. Zast. Josip Bre-stopnik Rade Radojčič, 803 Rayen Av. J gach, 437 Crossat St. Redna seja se Redna mesečna seja se vrši vsako vrši vsako 3. nedeljo v slovenski cer- tretjo nedeljo na 1267 W. Federal St v Timlins dvorani. 62. Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. Predsednik John Pezdertz, P. O. box 194. Tajtnik Frank Gerde-sich, box 41. Zastopnik Math Stefa-nich box 340. Redpaimesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani. 63. Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio. Predsednik Anton Globokar, 3612 E. 82nd St Tajnik Anton Kor-dan, 9005 Union Ave. S. E. Zastopnik Jakob Jančar, 3600 E. 81st St S. E. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Slov. Nar. Domu. 64. Društvo sv. Jurja, Etna, P. O. Sharpsburg, Pa.—Preds. Jos. Jagušič, 177 High St. Taj. John Skoff, 21 Ganster St. Zastopnik John Skoff, 21' Ganster St Redna seja se vrši vsako drugo nedeljo na št. 28 Bridge St. v Hrv. Slov. Domu ob 9. uri dop. 74. Društvo sv. Barbare, Springfielc, 1 v ino ly , - . m.—Predsednik Frank Kužnik 912 box Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v Raku-novi dvorani dopoldne ob 10. uri. 95. Društvo sv. Alojzija, Broughton, Pa.—Predsednik Frank Moravč, box 237, Tajnik Anton Ipavec, box 123. Zastopnik Jakob Brule, box 197. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v društveni dvorani. 97. Društvo sv. Barbare, Mt. Olive, M.—Preteednik Paul Krivačič, P. O. — Tajnik Anton Goršič, Box 781. — Zastopnik Marko Trgovčič, Box 706 ,Mt. Olive, 111. — Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v K. P. Hali. 98. Društvo »v. Treh Krajev, Rockdale, P. O. Joliet, 111. _ predsednik Ant. Oberstar 126 Central St. Tajnik Josip Snedic, 203 Davis A\<.—Zastopnik Frank Bolte, 820 Moen Ave. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v A. Mavričevi dvorani. 101.—Društvo «v. Cirila in Metoda, Lorain, Ohio. — Predsednik John Lešnjak, 1706 E. 32 St.—Tajnik Alojz Konjar. 3146 Globe Ave.—Zastopnik Louis Balant, 1777 E. 29 St.— Redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v A. Virantovi dvorani 103. Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. — Predsednik Anton Skrjanc R 4, box 19, D. West Allis, Wis. Taj.' L. Sekula, 426-52nd Ave. W. Allis, W:- — Zastopnik Jakob Rupnik, 56£-5Stb Avenue, West Allis, Wis. — Redna mesečna seja se vrši vsako prvo so- kveni dvorani ob 2. uri popoldne. 77. Društvo Marij« Vnebovzete, Forest City, Pa. Predsednik Anton 2i-gon, P. O. box 481. Tajnik John Oso-lin, box 492. Zastopnik Anton Bokal box 552. Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo dopoldne v Mestni dvorani. 78. Društvo Marije Pomagaj, Chieago, IU.—Predsednica Mrs. Mary Gre-gorich, 2326 S. Hamlin Ave. Taj* Mary Blaj, 1934 So. Hamlin Ave. Zastopnica Gertrude Volkar, 2110 W. 21 st Place. Redna mesečna seja se vrši vsako tretjo nedeljo v. cerkveni dvorani. 79. Društvo Marije Pomagaj. Waukegan, 111.—Predsed. John P. Hladnik, 88—10 St. Worth Chieago, 111. Tajnik John Zafar, 1016 McAlister Ave., N. Chica«^, 111. Zastop. Ant. Ikinač 917 Adams Street Waukegan III. F-dna mesečna seja se vrši vsa-kr. tretjo nedeljo v Opekovi dvorani. 80. Društvo Marije Cist. Spoč. 80. boto zvečer ob pol 8. uri v cerkv, dvorani v West, Allis. 104. Društvo Mar. 8po&, Pu, eblo, Colo. — Predsednica Margareta Kozjan, 1220 Eiler Ave. — Tajnica Julia Krasovich, 2700 Oakland Ave. Zastop. Ivana Okorn, 1223 Bohmon Ave. — Redila mesečna seja se vrši v-sakega 15. dne v mesecu v Kozjanovi dvorani. 105. Društvo av. Ane, New York, N. Y. — Predsednica Ivana Ovca, 402 E. 83rd St. New York City, N. Y. Tajniqa Mary Wilier, 346 West 45th St., New York City, N. Y.—Zastopnica Alojzija Grum, 252 Hopkins St. Brooklyn, N. Y.—Redna mesečna« se j a se vrši vsako drugo nedeljo v šol ski dvorani sv. Nikola 121 East 2nd St. X. Y. 108. Društvo sv. Genovcf«, Joliet, I1L —Predsednica Ivanka Težak, 1012 N. Chieago St.—Tajnica Katie Zadel, 219 Elsie Ave. R. F. D. 3,.Lockport, 111. — Zastopnica Mary Šetina 1011 N. Chieago St. Joliet.^Redna mesečna seja se vrši vsakdo prvo nedeljo v stari šoli. 109. Društvo ev. Družine Aliquipa, Pa. — Predsednik John Jager, box 137 —■Tajni Johan Rupnik, Bx 116 — Zastopnik Anton Žagar, Bx. 238 — Redna mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo pri blagajniku. 110. Društvo sv. Jožefa, Barberton, Ohio. — Predsednik Matija Mihelčič, RFD. 33, box 182A — Tajnik Joseph Lekšan, 149 Center St — Zastopnik Albin Poljanec. 906 W. Tusc. Ave.— Redna mesečna seja se vrši vsako 3. nedeljo v slovenski dvorani na Mulberry St. 111. Društvo sv. Srca Marije, Bar berton, Ohio.— Predsednica A ja Rataj, 682 Newell Ave. Tajnica Jennie Okoliš, 218 Liberty Aolj se širi glas, da spomenika na Krnu sploh ni poškodovala človeška roka, ampak strela. Vstajajo celo jasne priče, ki zadevo postavljajo v dozdaj še neznano, čisto drugo luč. , Tudi do naše oblasti, ki ima lepo in starodavno navado, da tepta zakone ob vsaki priliki, jo že prodrl ta glas. Bila je oblast že tudi pozvana od naših zastopnikov, naj za-levo preišče in izpregovori »vo-o besedo. Sama oblast nam reč nima toliko časti, da bi u nad 6000 kron gotovine in lis- J j1 skoraj zastonj, dragi pre tine, že se je izvršil nov zločin. n:og se omeji povsod v upora-Dne 1. avgusta je bil namreč l>i. Ta omejitev seže tudi na na enak način napaden in izro- drva in kurjavo ker bo privat-pan trgovec Ivan Mihelič iz niku bolj praktično, imeti st-Starega trga pri .Črnomlju, ko 'rojček od par HP v kleti kot se je peljal po opravkih v Ko- t kati za premogom in drvami čevje. Napad je bil izvršen ali za dragim tokom vedno ne-v gozdu pri Knežji Lipi. K sigurne električne centrale. Še, sreči je trgovec Mihelič, ki gu veliko vačje posledice ima pa je neka ženica opozorila na za-,stvar v veliki industriji. je poprej poučevala nemščina ni"m .ljudem v čast, da so taki slučaji redki. ZASTOPNIK CUNARD ČRTE bo vodil jugoslovanski izlet na "Scythiji". Mr. J. Kampotich, član new- drugo vprašanje je sedaj rese no, vprašanje glede rezerve pa je rešeno s tem, da je Fala pod- menitih stopnicah v vodnjak po svojega otroka. Na kraju nesreče prihiteli oče je še pisala pogodbo s Trbovljsko pravočasno rešil otroka, a ženo premogokopno družbo, glasom in mater svojih štirih otrok je katere si obe družbi v slučaju potrebe pomagata s tokom. venkaj potegnil že mrtvo. Dala je življenje za svoje dete. yorškega tujezemskega de-Požarna bramba iz Landola, ki partmenta Cunard črte, bo vo-je najbližja Šmihelu, je bila ta-|dil jugoslovanske izletnike, ki koj na mestu in posrečilo se ji bodo odpotovali iz New Yorka je kljub temu, da je bilo Teidne 25. novembra na z oljem bolj malo vode v vasi, ubraniti (kurjeni "Scythiji", največjem plamenom hišo št. 41 (mld. Iparniku, kar jih je bilo kdaj v Cej.). Kmalu nato so prihi-j Dubrovniku, jadranskem prišteli z brizgalnicami še drugi tanišču Jugoslavije. Mr. Kam-ognjegasci iz Hruševja,Razdr- potich se je pred kratkim vrnil tega, Postojne, Vel. Otoka in;s potovanja po Jugoslaviji ter iz Studenega. Kljub vsej po- popolnoma pozna tamkaj pre- žrtviovalnosti niso mogli veliko pomagati, ker je bila vas že vladujoče razmere. Dne 6. • decembra odpluje popolnoma brez vode. Poma- proti Jugoslaviji "Tuscania . gali so si z gnojnico in tako'ki dospe v Dubrovnik 23. de-preprečili še večjo nesrečo J cembra. Ne pošiljajte denarja! Ne mislite, da je to kaka izvanredna razprodaja čevljev. — Niti centa vam ni treba poslati. — Izpolnite, samo doljr.i kupon in ga pošljite nam. Ko boste čevlje prejeli jih dobro preglejte; obujte jih, da se prepričate, kako udobno vam pristajajo. Ce boste potem misljli, da ni to v resnici lepa priložnost in velikanska razprodaja, vrnite* nam čevlje nazaj; niti cenja ne boste.izgubili. Izpolnite kupon in nam ga «e dane« jwsljite, dokler je ta razprodaja v veljavi. ' Te čevlje lahko nosite v najslabšem vremenu za delo. Zalegli vam bodo za dva druga para. Narejeni so po znanih Blucherjeviji kopitih; usnje je ustrojeno na poseben način, vsled česar je mehko in prikladno za noge. Podplati >o močni, tako tudi pete. Velik, širok jezik brani dohod blata in vode k nogi. Tudi gornji del usnja na teh čevljih je močan, da ga voda ne premoči. V zalogi imamo velikosti od št. 6 do 12. Naročite 941 še danes! »OSLJJITE KUPON. Ne pošiljajte nobenega centa, dokler čevljev ne prejmete; potem plačate pismonoši samo $3.65. Ako niste s čevlji zadovoljni, vrnite jih nazaj, pa vam vaš denar takoj povrnemo. Standard Sales Co., DePt. Sl-U 2656 W. North Ave., Chicago, IU. Pošljite mi par čevljev za delo št. 941. Plačal bom zanje $3.65 in ne več, ko jih dobim. Če mi ne bodo ugajali, vam jih pošljem nazaj, na kar mi boste moj denar povrnili. Ne pošiljajte denarja! Pozor krajevna društva K. S. K. Jednote!. V vašo lastno korist vas opozarjamo na sledečo važno stvar: v Ali ni boljše imeti denar tudi varno naložen po 5 odstot, 5Y2 odstot, 6 odstot. in še več odstot. obresti, kakor samo po 3 odstot ali 4 odstot? Razlika pri tem na leto je velika. Ako imate torej le par sto dol. društvenega denarja 11a razpolago, naložite ga v zanesljive mestne, okrajne ali državne bonde, ki Vam d 011 asa j o več obresti. V slučaju nujnosti, bonde lahko vedno prodate. Mi imamo na prodaj raznovrstne bonde Ln vrednostne papirje. Skoro vse bonde, katere lastuje K. S. K. J. smo tej podp. organizaciji mi prodali. Delujemo pošteno in solidno. Pišite nam v slovenskem jeziku za pojasnilo. A. C. ALLYN & Co. 71 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. Slovanski Informacijski Urad. (SLAVIC INFORMATION BUREAU) 503 BALTIC BUILDING, WASHINGTON, D. C. Izvršuje sledeča dela: Daje z vesejjem navodila našim izseljencem kako zamorejo brezplačno dobiti od 100 do 400 akrov državne zemlje. Pošilja denar v vse dele Evrope, osobito v Jugoslavijo in Čehoslova-kijo na najbolj hiter in najbolj zanesljiv način. —Pomaga pri Pridobivanju patentov na razne iznajdbe v tukajšnjem državnem patentnem Turadu. — Bivšim avstrijskim podanikom pomaga pri pridobitvi zemljiške in osebne lastnine, katero ima še vedno varuh tujega premoženja (Alien Property Custodian) v svoji oskrbi. — V zapuščinskih zadevah pomaga iztirjati zapuščino pokojnih, da isto dobijo dediči v roke. Prestavlja raznovrstne listine iz vseh slovanskih jezikov na angleško in naobratno. Gre na roke izumiteljem pri prodaji patentov. Pomaga iskati pogrešane osebe. Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti T*le4 večje množine denarja med ljtwfctvom delaju ipekulantje velik« dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice. Nai denarni zarod je zanesljiy in poznan med narodom po rroK nljudni in hitri postrežbi. Mi plačujemo n« hranilo} ulogo po 3 odst. ki jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete. Naia banka je pod naaorst-vom vlade Zdruienih držav ki članica federalnega rezervne-ga sistema. Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni Brezvestni mešetarji nastavili aj o sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti * nevednostjo ljudstva. Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar želite poslati denar » staro domovino! Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezp1a£n* > , THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek 1360,000.00 Zgodovinski podatki Združenih držav. (Nadaljevanje.) Suženjsko vprašanje v senatu. Ker je leta 1856 povzročila suženjsko vprašanje vedno vee napetosti med. prebivalstvom severnih in južnih držav s tem, da je bil sever za popolno odpravo suženjstva, jug pa ne, je prišlo dne 22. maja istega leta V senatski zbornici do resnih prizorov. Isti dan je nastopil senator Charles Sumner iz Massachusetts, glavni vodja, proti suženjskega gibanja, ter je v svojem govoru ostro napadal državo Kansas, tako tudi Juž-"no Karolino, ker na noben način nočeta odpraviti suženjstva. V tem svojem govoru je hudo razžalil senatorja Butle-rja iz države Južna Karolina. Vsled tega ae je pa nad Sumner jem maščeval Butlerjev ožji prijatelj, kongresnik Preston Broks s tem, da je Sumner-ja v njegovi pisarni z debelo palico pretepel in hudo ranil na glavi. Posledice poškodbe so bile tako hude, da Sumner ni mogel 4 leta zatem več svoje službe v senatu opravljati. Dasiravno je hotela kongresna zbornica vsled tega nasilnega Brooksa izključiti iz zbornice, ni zamogla nikdar dobiti zahtevane dvetretjin-'ske večine glasov; vseeno je pa Brooks zatem resigniral, na kar je bil pri prihodnjih volitvah zopet izvoljen z veliko večino. Buohananova administracija 1857—1861. Ko so se bližale nove predsedniške volitve za časa Pier-cejeve administracije, je nastalo dosti izprememb med vsemi tedanjimi glavnimi političnimi strankamj. ^ V severnih državah živeči volilci so se odcepili od znane stranke "Whi-govcev". Ta spor je povzročil kompromisni zakon še iz leta 1850* dalje zakon o begunskih sužnjih in Kans., Neb. zakon. Skoro vsi dcmokratje, pristaši proti suženjskega vprašanja so opuščali svojo politično stranko, na kar je stopila v javnost nova politična stranka — rejmbl i kancev. Prva narodna konvencija te stranke* se je vršila v Piladelfiji dne 17. junija 1856, kateri je predsedoval John C. Fremont. Demokratska stranka je isto leto nominirala James Buchanana za predsedniškega kandidata. Pri glavnih volitvah je dobil demokratski kandidat Buchanan 174 elektoralnih glasov*, republikanski kandidat Fremont pa 114. (Petnajsti predsednik Združ. držav J. Buchanan je bil rojen v vasi Cove Cap, okraj Franklin, država Penna dne 23. a-prila leta 1791; po poklicu je bil odvetnik in prvič v kongres izvoljen 1. 1820. Leta 1832 ga je tedanji predsednik Jackson imenoval za ruskega ministra; v zvezni senat je bil izvoljen 1. 1834; enajst let zatem,. (i845) bil pa za časa predsednika Polka državni tajnik. t Ker je bilo 1. 1853 izpraznjeno mesto ameriškega poslanika v Angliji, je Buchanan nastopil to služA)o in isto Obdržal, dolder ni bil izvoljen za predalnika Združenih držav. Umrl je dne 1. junija 1868 v Wheatland, Pa.) Dva dni po Buehananovi in-liVguraciji je imelo najvišjo zvezno sodišča neko jako važno zadevo na dnevnem redu. To nadsodišče jo izreklo svoj odlok v zadevi sužnja Dred Scotta, katerega je njegov gospodar s sabo iz države Missouri v Illinois odvedel. Prva država je bila suženjska, druga pa ne. V Illinoisu je navedeni suženj živel 4 leta, nakar je delal nekaj časa tudi v državi Minnesota in zatem bil zopet nazaj poslan v državo Missouri. Scott je svojega go spodarja tožil in zahteval svobodo pod pretvezo, da je žive ved let v svobodni državi. Te danje zvezno nadsodišče je pa odločilo, da Scott ni ameriški državljan, torej tudi ne more nastopiti pred zveznim nadso diščem. Tedanji nadsodnik Taney je dalje zatrjeval, da navedeni suženj ne more vslec tega zahtevati svoje svobode; da lastniki sužnjev lahko iste s sabo jemljejo iz ene drfcave v drugo, kakor kako drugo svojo lastnino in premičnino končno je zvezno toadsod&scq določilo, da je bil znani Misso urski kompromisr protiustaven torej — neveljaven. Za ta odlok je glasovalo sedem zve znih iiadsodnikov, proti pa dva. Gori navedena določba je ot-vorila vsem teritorijem Združ držav novo pot do suženjstva. Prebivalci v severnih pokrajinah te določbe naravno niso odobravali, pač so se pa veselili svoje zmage prebivalci južnih držav. Dve leti zatem se je vršila v Vijcksburgu, Kv. konvencija zastopnikov devetih južnih držav, na kateri je bil sprejet zakonski načrt, da naj s-e vse suženjstvo v Združenih državah odpravi. Kriza leta 1857. . .Nove države. Pet mesecev po Buehananovi inavguraciji je neka večja banka v Ohio propadla.. Istočasno je nastopila velika kri-\\\i vsled tega, ker so banke preveč denarja posojevale raznim železnicam za gradbo novih prog in postaj. . Skoro v-se tovarne in rovi so bili zapeti, kar je povzročilo tisočim in tisočim dveletno krizo vsled brozdelja. Ljudstvo jo moralo v tem Času prostati dosti hudega; še le po preteku dveh let, so se delavske razmere nekoliko zboljšal?. in sčasoma zopet postale normalne. V teh letih je bilo tudi v državi Colorado odkritih več zlatih rudnikov, v Nevadi pa srebrnih. V Pennsylvaniji so odkrili velike premogovhiko in oljnato vrelce, tako da je vse to polagoma pospešilo zaž?ljeno pro-speriteto v deželi. Ta čas, (1. 1858) je bila v linijo sprejeta nova država Minnesota; leto kasneje (1859) pa država Oregon. Slednja država ni dovoljevala naseljevanja svobodnih črncev. Linco&—-meihba vlade. Kerenski na begu. Prevarana Rusija. Ker so se boljševiki bali, da samo z besedami in obljubami ne dosežejo nič, so nastopili z drugim sredstvom, z — orož-•m v roki; bali so se namreč azilih obljub svojih nasprotnih,strank. In res, posrečilo Ni pa pri tem tekla kri samo čje število je bilo onih, ki so se sramovali, da so ruski vojaki tako podivjani, vsled tega so; se naravnost ogibali svojih to-varšev. "Kam je prišla naša Rusija f" so tarnali trezno misleči vojaki. i* Kako bo sedaj f Mi smo doma, pustili smo pa bojišče odprto. Kaj, če bi sedaj Nemci pričeli korakati proti Moskvi!"--Drugi so pa takim besedam ugovarjali in se tolažili, da se Nemec gotovo ne bo več bojeval, saj ni bedast!--" Ali nam niso boljševiki obljubili in zatrjevali, da se Nemec z Rusijo ne bo več bojeval !" —t- — Tako so ugovarjali.kratko misleči ruski vojaki; zgodilo se je drugače, in sicer tako, kakor so pričakovali trezno misleči. Ni bilo dolgo potem, ko so prišli vsi ruski vojaki domov. Kar naenkrat poči v svet novica, da Nemci prodirajo črez prazno rusko bojišče.--To Vam je bilo krika in vika ob tej novici ! "Germane« ! Oj ti pro-kleti Germanec t — V Rusijo gre ! — Ogoljufani smo ! — Proč je zdaj z našo Rusijo ! — Izdajal s tvo ! Kdo je tega kriv !" — In stiskali so posti »bogi ogoljufani Rusi, ter preklinjali Nemce, da je bila grozil. Sprva kar verjeti niso mogli kmetje in seljaki v naši vasi; to vest je še le potrdil Andrej Žavjalov, sin posestnika Petra Mihajloviča Žavjalo-va, moj poznejši gospodar. Le ta je pripovedoval, kako na-gnusno so Nemci Ruse ociga-nilL ■ Stvar je bila taka: Kakor hitro so izpraznili bojišče, so začeli čez mejo prodirati Nemci. Rekel je, da se Rusi niti tega zavedali niso; tako je šlo vse tiho, nepričakovano in hipno. Na« sosedov Andrej je dalje pripovedoval, kako je eden izmed njegovih ,to-varšev na bojnem polju pritekel v eni sapi ter jim velel, da naj hitro bežijo, ker so jim Nemci za petami. Vsi oni vojaki so nainah pustili na bojiš-1 ču vse svoje stvari, celo obleko in se na neki lokomotivi še pravočasno rešili. — Nemcem so ondi pustili celo polkovo blagajno, doeti orožja, muni- cije in živeža; naravno, da so to Nemci z velikim veseljem pospravili. Koliko kletev se je tedaj izustilo na Nemca, kojega so Rusi izročali vragu; proti nebu so se pa dvigali pesti prevaranih Rusov, ki so zapri segali o-sveto in maščevanje izdajalskemu Germanu. — Toda pregovor pravi, da po toči zvoniti nič ne pomaga; tako tudi ne po smrti kosanje moliti.-- Tako tudi Rusom vse to ni; nič pomagalo, morali so se radi, ali neradi udati nesrečni u-sodi. Se le zdaj so se nekaterim oči odprle, ko so uvideva-li nesrečni položaj Velike Rusije. Videli so; da je njih domovina izgubljena, če se no združijo skupno, ter vržejo sovražnika nazaj. Toda tega ni bilo. Zdaj še le so nekateri uvidevali, kako jih je Lenin vodil za nos, ko jim je zatrjeval, da se Nemci nooejo več bojevati. To to je bila le njegova vada, da je pridobil rusko ke vojake na svojo stran, ki so se zatem povsem potolaženi in varni vrnili domov; mod tem so pa naredili prostor za ponovni napad od strani Nemcev. Nemci so vedno bolj in bolj prodirali naprej, da so že zavzeli vso Ukrajino, mesta: Rostov,-Minsk, Dvinsk, ter so celo grozili, da zavzamejo še Moskvo in Petrograd. Marsikdo bi mislil, da se je nova boljševiška vlada odločno uprla nastopu Nemce\\ — Kaj še ! Res so malo pokritizirali ter jih malo polasali, tako, da so boljševiki nasuli peska v oči ruskega ljudstva. Zatem je pa ubogi ruski narod prijel za orožje ter pričel boj s kom!--S svojimi lastnimi brati, namesto s sovražnikom Nemcem. Bojni rog je žadonel po Rusiji ter klical brata v boj proti bratu, nakar so se pričele krvave, nepopisne orgije, katere bom skušal v prihodnji številki na kratko o-pisati. (Dalje sledi.) se je boljševikom dobiti pretežno število vojaštva na svojo v Petrogradu; tudi v Moskvi je bil krvav boj, dalje v Sarato- stran z dbljubljenim mirom, ta- jvu in v vseh drugih, večjih medico, da so imeli večino na svoji stili, kajti povsod so boljševiki naleteli na upor, in povsod so strani. Večina, prestavljena na ruski jezik znači4' boljšenst-ali boljševizem, od tega jrihaja torej beseda boljševi-d. Nikar ne mislite, da ta beseda izvira iz lepih lastnos zmagali. Istočasno so se pričeli domov vračati tudi vojaki s fronte, ki so prinesli s sabo puške, naboje, sablje in drugo o-rožje. Kako veseli so bili ti ti stranke n. pr. kako "zbolj- vojaki, ko so oznanjevali in mi-sanje ; ista znači le "večino", slili, da je že mir ! - Vojne ne bo več zdaj, ker so boljševiki ali njeno moč. Torej takoj zatem, ko je dobil Lenin večino vojaštva na svojo stran, so začeli boljševi-ti rogoviliti po Petrogradu in sicer ne več z besedo, ampak z — orožjem. Zdaj pa ni šlo v-se tako gladko kot tedaj, ko se je car odpovidal prestolu; kon- zmagali. To Vam je bilo vrvenja in praznega govorjenja; vojaki so se hvalili, kako so zdaj svobodni.-- "Kar samokres sem vzel, pa sem šel v neko hišo v Odesi, ter sem prisilil lastnika hiše, da mi je dal denar!" — Tako se je hvalil sosedov Larka, ko je ceni meseca oktobra 1917 so se ,„ medsebojno borile v Petrogra- prišel od vijakov domov du čete Kerenskija in Trookija "Živela svoboda-" je kri-(boljfeviki) ter kozaki, pod vo- čal. —» Ko sem ves denar •dstvfcm kozaškega generala zaigral, sem šel pa po drugega na enak način. Živeli boljše- Krasnova. Ti bratomorni boji so se pričeli dne 24. oktobra; drugi dan (25. okt.) so že boljševiki s Trockijem na čelu oblegali Zimsko palače (prej carska palača), kamor so streljali tudi s topovi raz petropav-lovske trdnjave. Nasprotniki boljševikov so odbijali napad ter streljali raz oken velike Zimske palače. Ta boj, katerega so očividci opazovali, je bil veliko hujši, kot v marcu istega leta; tudi križarka "Au- log za odpravo suženjstva, Želim vam, da bi ga našli žive-jo je prevzela in s solznimi ae-[ga in da bi ozdravel. Z Borni je obstala ob vratih, skozi Igom, pa nikdar ne bodite pre- katere so se usipale gruče tujcev, ki so prišli v Trst. Vsi so hiteli mimo in mlado se ni zmenil za ut>ogo kmečko ženico ob izhodu. Polagoma se je kolodvor izpraznil, vozovi in kočije so od-drdrale, le tuintam je hitel mimo še kak potnik, ki se je bil zatpoznil, ali pa stopal samozavestno gorindol stražnik, zvesti varuh postave. ^ In ustavil se je tudi pred Strm cevk o tak gospod s svetlo luno pod brado in dolgo sabljo na strani in jo nagovoril prijazno: "Kam ste se pa vi namenili, mati t" Strmčevka se je razveselila, ko je zaslišala, domačo govorico v tem tujem, šumečem mestu, in mu brž začela pripovedovati svojo zgodbo. Povedala mu je, da ima sina v Trstu, da je dobila naznanilo, da je težko ranjen, in da bi ga še enkrat rada videla, če ga se dobi živega, a da ne ve, kam naj se obrne. Solze so ji napolnile oči, ko je-pripov«edovala vse to.... Stražniku se je smilila, pogledal je na uro in potem dejal: "Počakajte še malce: Jaz končam takoj službo in poj-(tem domov. Stanujem v bližini bolnišnice, kjer je najbrž vaš sin', in lahko pojdete z menoj, da vam pokažem, kjer ga dobite ! Tja na klop sedite, pa pofrpite še par minut !" Ona se mu je začela gin jena zahvaljevati: "Nikdar bi se vam ne mogla dovolj hvaležno izkazati. Bog vam poplačaj vašo prijaznost!" A stražnik jo je prekinil: "Kaj bi se zahvaljevali za tako malenkost !" in odšel. Kmalu se ja vrnil in potem čTa skupaj odšla y mesto. Po ulicah ni bilo tako živo kakor okrog kolodvora, kajti strogo je bilo prepovedano shajati se, vsak čas se je zaslišal vojaški boben ali trobenta, mali oddelki vojakov so korakali po mestu, drugi so stražili javna poslopja in trge, kajti vlada je hotela z odločnim postopanjem u-staviti štrajk in nepotrebno prelivanje krvi. S strahom > zrla Strmčevka več žalostni !" Dal ji p roko in Strmčevka se je še enkrat iz srca zahvalila za njegovo prijaznost. Potem jo je peljal vratar bolnišnice po stopnicah v prvo nadstropje, tam govoril nekaj s postrežnioo, debelo in neprijazno žensko, ki je bila na hodniku, in potem namignil Strmčev-ki, naj gre ž njo. Postrcžiiica jo je vodila dolgo semintja in slednjič odprla vrata v veliko sobo, kjer so bile dolge vrste postelj, na katerih so ležali bolniki. Težak zrak je bil v tej sobi, močen duh po raznih zdravilih je pla val po njej, okna so bila napol zagrnjena, tuintam je vzdihoval bolnik v svojih bolečinah. Ko so se ji navadile oči na polom rak, ki je bil v sobi, je zagledala daleč gori na drugem koncu zraven postelje nekoga, ki se ji je zdel znan. Ko jo je poistrežnica pripeljala bližje, ga je spoznala. Bil je Grudnov' Tone, ki je bil ravnokar prišel pogledat k bolnemu prijatelju. Ko je prišla do njega, ji ja molče dal roko in pokazal na zraven stoječo posteljo, na kateri je ležal France. Zajokala je na glas, ko je u-gledala sinov obraz, ko so se odprle za hip njegove oči in se 7 mrzličnim, svetlini pogledom srečitle z njenimi. "Francelj, moj Francelj !" je zaklicala >in se sklonila k njemu, a on je ni slišal, kajti bil je v globoki nezavesti. Tiho jokaje je sedla na stol zraven postelje. "Nikar ne jokajte !" jo je začel tolažiti Tone. "Zdravniki upajo, da ozdravi. Davi je bila nevarnost velika, a o-poldne so dejali, da mu gre na boljše.'' Žarek upanja ji je posvetil v srce, ko je slišala te besede. A vendar so ji tekle solze nevzdr- |— Bog ve, ali se še vzbudi iz težkega spanca, ki ga je prevzel na večer, ali se zave in spozna, da je ona pri njem? Bog ve, ali ozdravi, ali bo še kdaj videl očeta, dom in rojstno vas? Ni si vedela odgovora na ta vprašanja. Vzela je rožni venec v roko in začela moliti, da bi Bog, potolažil njeno žalost, popravila sinu zdaj odejo, zdaj ledeni obkladek, polagala mu roko na čelo in poslušala, ali še diha____ Tako je potekala počasi in žalostno ura za uro. Ravno tri po polnoči je odbilo, ko je France globoko vz-dihnil in odprl oči, iz katerih je bil skoraj izginil mrzlični svit. "Kje sem je vprašal še-petaje. . V nepokoju ji je zatrepetalo srce, ko je zaslišala sinov glas, solze veselja so ji napolnile oči, * ko se je sklonila k njemu dejala: Pri meni si, Francelj!" Sin jo je spoznal, žarek veselja je preletel njegov obraz in z drhtečim glasonj je vzkliknil: "Mati, vi ste tukaj!" "Da, od včeraj sem pri tebi!" "Oh, kako sem srečen, da vas še vidim! Tudi očeta bi še rad videl pred smrtjo in ga prosil odpuščen j a!'' "Saj ga boš še videl, ko ozdraviš, ce Bog da!" je dejala ona in ga poljubila na čelo. V njiju srcih sta bili veselje in sreča, ki je ni mogoče-popi sati. "Bog ve, Bog ve, mati, ali še ozdravili ! ?.... Hudo me je Bog kaznoval za mojo nepokorščino !" "Vse se lahko popravi, saj ti je oče vse odpustil že davno____Kako ti pa je, Francelj T" "V prsih me tišči, a zdaj, ko j ste vi pri meni, se ne bojim več . smrti!" je dejal in zaprl oči., j Tedaj je prišel pogledat zd-i ravnik, in ko je zapazil, da je vročina ponehala in se je bolnik vzbudil iz nezavesti, mu je zapovedal mir in molk. • Odšel je in mati je zopet se- j dla k vzglavju. Oba sta mol-' čala drug ob drugem v tihi sreči ob tem svidenju in v njiju domov. Del j časa ni mogla <>-stati v Trstn, kajti doma je bil oče sam in čakal v upanju in -irahn, kdaj pride in tnu pove, kako je s Francetom. (Konec prihodnji'.) DOMAČA ZDRAVILA. Začimbe in zeliščna zdravila, katera priporoča Msgr. Kneipp v knjigi "Domači zdravnik" imam vedno v zalogi. Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana V3aka rastlina, za kaj se rabi* Math. Pezdir * • Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y. PRISELJEVANJE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO je bilo 1. julija 1.1. odprto Pišite meni da Vam naredim pravilne in dobre prošnje, če oseba ne pride povrnem denar. Ne odlašajte da ne bo kvota zoPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar za Ameriko in stari kraj 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa. žno iz oči, pol iz bridkosti, da srcih 3e bil° več misli, nego bi j je našla sina v tako žalostnem jfl mo£hl dopovedati ure stanju, pol iz veselja, da ga je zopet gledala po tako dolgem času. Tone ji je začel praviti, kako je bil France ranjen, kako so ga prepeljali v bolnišnico, kjer EMIL KISS, BANKIR, 133 Second Ave. • New York, N. Y. ZASTOPNIŠTVO SLOVENSKE BANKE D. D. ZAGREB. % PRVE HRVATSKE &TEDIONIOE ZAGREB FRANCOSKE-SRBSKE BANKE, BELGRAD in vseh njih podružnic v JUGOSLAVIJI. Izplačuje gotovi amerikanski dolar in dinar (krone) v kraju. Prodaja šifkarte za vse proge Doprema rojake iz kraja. Izvršuje vse bančne posle. Sprejema denar na vloge in plačuje 4% obresti. PIŠITE PO CENIK Emil Kiss, bankir 133 Second Ave. New York, N. Y. na vse to, a le ena misel, ena vS0 mu zdravniki takoj izvlekli želja je bila v njenem srcu: da bi sina našla še živega. Ko je s stražnikom po precej dolgem času zavila krog vogala, ji je ta pokazal veliko, kroglo, med tem ko je on naz nanil nesrečo v Zapolje. S solznimi očmi ga je poslušala, a razumela je le malo, kajti njene oči in misli so bile mračno poslopje: "Glej, to je Pri sinu, ki je ležal v nezavesti, bolnišnica!" Čudni, neznan strah jo je zo- tako da bi človek mislil, da je mrtev, če bi se včasih ne čul iz m ure. • • • V par dneh je Francetu vročica popolnoma ponehala in zdravniki so se izjavili, da je ozdravljenje gotovo. Kako se je veselila mati, ki je še vedno trepetala v strahu za njegovo zdravje, ko je to izvedela! Še tisti dan se je poslovila od Franceta s težkim srcem, ker ga je morala zapustiti, a vendar v veselqfm pričakovanju, da se bosta kmalu zopet videla, ko ozdravi in se vrne za vedno Izumitelji V patentnih zadevah se obrnite na točne in zanesljive patentne odvetnike A. M. Wilson, Inc. PATENTS. 315 Victor Building Washington, D. C. Našo Slovensko knjigo z informacijo glede pridobivanja patentov vam na željo pošljemo brezplačno. Pišite še danes. pet spreletel kakor tedaj, ko je njegovih pi's težak vzdih, izvedela, da je France težko ra- j Strmčevka je presedela vse po-njen. Neka slabost jo je 0b- 'p°ltlne Pri ki je bil ves šla, bala se je, da se ji zvjti v ,čas v nezavesti in je zdajpazdaj glavi in da pade na tla. S tre- komaj ga je pustila pol petajocnn srcem je stopila ob stražniku, ki jo je vodil po peščeni poti proti vhodu v bolnišnico. Vstopila sta v hladn^mračno vežo z visokimi oboki in stebri, iz katere so peljali hodnik in stopnice na vse strani. Stražnik je vprašal v tujem jeziku moza, stoječega ob vratih, po Francetu in se dolgo, dolgo pogovarjal z njim. Strmčevka ni ničesar razumela, žalost in strah jo je prevzel, da sina nikdar ne bo več videla. — Bog ve, morda že leži mrtev na parah, tuj in nepoznan, in nikogar ni pri njem, ki bi zmolil zanj očena.š in mu želel večnega počJ.tka. In morda leži že v grobu, nihče ne ve, kdo je bil, nihče ne ve, kam so ga zagrefo-li.... — Iz teh težkih misli jo je vzd-i amil glas stražnika, ki ji je dejal: 4 4 Idi te s tem možem, on ure samega in šla s Tonetom okrepčat se. . Na večer so prišli zopet zdravniki pregledat Franceta in dejali, da je skoraj gotovo, da srečno ozdravi, in dovolili materi ostati črez noč pri njem. Tone je potem odšel in obljubil, da pride zopet drugi dan. Tako je ostala Strmčevka sama pri Francetu. Sred sobe je gorela motna luč, bolniki so večinoma pospa-li, le tuintam se je kdo brez miru premetaval po postelji in vzdihoval. Kje daleč je bila ura, zazvonil je električni zvonček s trepetajočim, boječim glasom, z drsajočimi, tihimi koraki je šla včasih mimo postrežnica, ali pa je prišel pogledat zdravnik, ki je imel tisto noč službo. Žalostno, samotno je bilo v duši uboge matere, ki je čula ob postelji težko ranjenega sina. GROZDJE CALIFORUIŠKEGA i NEWYOR- -SKEGA pridelka, najbolje kakovosti dobite v začetku oktobra po najnižjih mogočih cenah pri podpisani tvrdki. Dobite ga na progi ob Paulina in Blue Island Ave., ali pa v grocerijski trgovini Bisja in Kokel, 18ul W. 22nd St. Za vsa pojasnila glede nabave GROZDJA se obrnite na: MARTIN NEMAN1CH 1900 W. 22nd St. Tel. Canal 0080. Chicago, 111. NAJBRZEJI moderni par-niki sveta. EDINA direktna Proga v Dubrovnik. VELIKI IZLET NARAVNOST V DUBRUVNIK. (Parnike gonijo stroji na olje.) SCYTHIA — 25. Nov. TUSCANIA — G. dec. Največji moderni parniki, ki plujejo naravnost v Jugoslavijo. — Luksus, udobnost, hrana in, postrežba ncnadkriljiva. Vino zastonj. Privatne kabine. Redka prilika, da posetite vašo domovino na plove-čih palačah za nizko ceno. Ne zamudite te prilike! Preskrbite si prostor na parniku že dane* Ne potrebujete konzularnega vizuma. Preko Chcrbourga istotako od plujejo vsak torek parniki: BERENG ARDA, AQUIT ANI A, MAURETANIA Za karte in druga Pojasnila se obrnite do najbližjega agenta. da lahko že v 9 dneh dospete v Jugoslavijo. Delnice Jadranske Banke Narastujoče poslovanje Jadranske banke v zvezi z njenim ekspanizivnim delom v vseh panogah gospodarskega življa v domovini je izkazalo potrebo povečati lastninska obratna sredstva zavoda. V izvršitvi sklepa občnega zbora od 27. maja se je sedaj povišalo delniško glavnico od 120 milijonov kron na 240 milijonov kron z izdajo 300,000 delnic po K400 ali Din. 100s nominate. * Iz mnogoštevilnih vprašanj naših strank glede nakupa delnic nam je sklepati da bojo izseljenci želeli nabaviti delnice m. izdaje, vsled Cesar se je rok za podpisovanje v Ameriki podaljšal do 31. oktobra 1.1. Naši izseljenci, ki še niso delničarji lahko kupijo delnice pod istimi pogoji kakor nedelničarji v domovini. Cena za eno delnico je: (K400 za glavnico in K360 za rezerve) K 760.00 doštevši 5% obresti od 1. jan. do 31 okt. 1922......................K.3L70 K791.70 DELNICE IMAJO PRAVICO DO DIVIDENDE ZA L. 1922. Za leto 1921 dividenda je iznašala 12% to je K 48, in je pričakovati za leto 1922 še boljši dohodek. Za vpis in informacije se obrnite na: Frank Sakser State Bank i Glavno zastopstvo Jadranske banke. 82 CORTLANDT STREET NEW YORK CITY. DENARNE "POŠILJATVE. Jugoslavija: Italija: 1000 kron za.....$ 3.50 lCfo lir za........$ 5.50 10.000 kron za .... 34.00 1000 lir za........50.00 NOTARSKA DELA. * \ Izdelujemo notarska dela za tukaj in stari kraj. Prošnje za pridobitev svojcev iz stare domovine. Posojujemo in vzamemo posojila na prve vknjižbe (Mortgage. . • Prodajamo hiše, lote in farme. Za pojasnila se obrnite na MLADIČ & VERDERBAR, 1334 W. 18th St. Chicago, HI. Kadar mislite na stari kraj mislite na SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 70—9th Ave. New York City. Ona pošilja denar v stari kraj potom lastnih direktnih zvez s pošto in zanesljivimi bankami, prodaja parobrodne listke za vse važne prekmorske linije za potovanje v stari kraj in od tam sem, Izdeluje izjave za dobavo oseb iz starega kraja in druge notarske listine. Za nadaljria pojasnila se obrnite na zgoraj navedeni naslov. Postrežba točna in solidna. Established 1857 Geslo naše banke je točna postrežba in t* judnost. Vsak uradnik in uslužbenec nase banke se zaveda važnosti, da z Vami uljudno občuje, in da Vas točno ter zadovoljno postreže. Ako stopite torej z nami v poslovno zvezo, ste lahko zagotovljeni največje pozornosti, katero boste odobravali. Tekom zadnjih petinšestdeset let se je ta banka držala vedno uljudne postrežbe napram občinstvu našega mesta. Med tem časom se je to banko postavilo na trdno podlago in v občno zadovoljnost. Gotovo se bo ta banka tudi Vara doppadla. Odprite torej še danes svoj račun v tej banki ter se o naši solidnosti še sami prepričajte. TA BANKA USPEŠNO DELUJE OD LETA 1857