List 41.
Gospodarske stvari.
Snet in rija, — kaj sta in kako se odvrneta.
Spisal Peter Nikolaj Feuser.
Letošnje   leto   Dam  je   razun   druzih   nadlog   tudi snet na pšenici, ovsu in turšici veliko škodo prizadjal. Mislim, da je ravno zdaj pravi čas, da o tej bolezni nekoliko v misel vzamem in na znanje dam.
Snet je prav droben črn prah, kteri žitno zrno nazadnje popolnoma napolni, ki rad pušča barvo in se razhaja. Pod povekševavnim steklom se pokaže , da ta prah ni nič druzega, kakor množina neke posebne glive (gobe). Po znanstvenih preiskavah se je to-le zvedilo: Dostikrat se snetove glivice že v semenu nahajajo. Mogoče je tedaj , da se tako seme že vseje ali po gnoji ali kako drugač na njivo zanese.
Kadar jame seme kaliti, začn6 tudi glive (gobice) kaliti in silijo v notranje dele piskričaste tkanine rastlinja, rastejo z rastlino vred v notranjih delih na kviško, se razvijajo in silno množe vedno proti vrhu, spodaj pa usahnujejo, ker majhne rumene-rudeče glivice se lahko na gnjilih in vsahnjenih ostankih napravljajo, potem pa jih sapa sem ter tje trosi in tako rekoč klasju vgnjezdi. Ce pride snetljiva gliva pri cvetečem klasu do plodnice (Pruchtknoten), poganja tukaj tros (Sporn), in sicer , če ostanejo luščine trosove zatisnjene, se napravi tako imenovani mastni snet, če se pa te luščine razpočijo, pa se napravi prašni snet.
Potem takem imamo z dvojnim snetjem opraviti. Predno o tem bolj na drobno govorim, hočem poprej najbolj znane pripomočke povedati, kako se more odvrniti snet. Poglavna stvar je ta, da se snetna kal pri semenskem zrnu zatare. To se pa zgodi, ako se seme luži (paca) v razjedljivi vodi, na priliko, v apneni vodi, gosti gnojnici, v vodi z raztopljenim vitrijolom itd. Najboljši in najzdatniši je višnjev (plavi) vitrijol. Vzame se ga za vagan semena 3 do 4 lote. Vitrijol se dobro v prah raztolče in v kropu raztopi. Ta raztopnina se potem zmeša z bokalom vode, in seme se s to vitrijolovo vodo dobro pomeša in jako pomoči. Tako pomočeno seme naj na nakopičenem kupu 6 do 12 ur leži, predno se poseje.
Ker se po tem seme precej napne in je debelejše, naj se pri setvi pazi, da se preredko ne seje.
Dalje se mora pri setvi tudi na to gledati, da se čisto seme, ne pa že od poprej snetjavo za posetev jemlje. Ravno tako se mora pred setvijo tudi na gnoj gledati, da se za posetev pšenice, ovsa, ječmena, tur-šice ali prosa, s takim ne gnoji, ki se je iz slame snet-javega žita ali plev napravil, ali da se njive z gnojnico tacega gnoja ne polivajo, ako se ni gnoj poprej do dobrega podelal in ni vse snetjave oskrumbe zgubil.
1.  Prašni snet ali puh (Staubbrand, Plugbrand, Russ) napada posebno le pšenico, oves, koruzo in proso v mastni in zlo pognojeni zemlji, kadar je letina mokra. Bistvo te bolezni je , da namesti zrna se napravi črn, nekako masten prah, kteri pokonča moko v zrnu. Da bode žito snetjavo, se že pred kaže v tem, da cela bilka bledi in perje prihaja rumeno. Ta snet ni tako nevaren kakor trdi ali mastni snet. S tem snetjem pomešana moka je siva in smrdi. Zdravju ni škodljiv; tudi prah ne škoduje mlatičem, kadar mlatijo tako snetjavo žito.
2.    Mastni ali trdi snet (Schmierbrand , Stein-brand) se spozna v tem, da namesti zrna je neka črna zmes, ki se v rokah maže. Nahaja se največkrat na pšenici in piri (Spelt), malokdaj drugod. Tako žito že pred kaže lahko, bledo klasje. Ta snet je gospodarju velika nadloga, ker take snetjave pšenice ne proda lahko; moka je siva, in če tudi ni nevarna zdravju, vendar ne mara nihče za njo, ker smrdi po gnjilih jajcih. Mlatiče oči bole po njem in pljučem škoduje. Spravi se taka snetjava pšenica od druge, ako se, kakor sem jaz z velikim trudom večkrat delal, da se v čebru, z vodo napolnjenim, dobro premeša in izmije ; snetjava pšenica priplava na vrh in se s cedilom posname; očiščena pšenica potem se da sušiti, al vari, da ne začne kaliti.
Gotovo pa je, da iz snetjavih zrn ne zraste vselej spet snetjava pšenica, ker je lahko mogoče, da snetja-vec konec vzame, ako mu zemlja ni ugodna, in glivice ne morejo kaliti.
Snetju enaka nadloga je rija (Rost), vendar ne tako obširna; tudi rija je gliva (goba), pa rumena kakor zemeljska rumenica ali okra. Nareja se na gnjilečih trohljivih rastlinah; veter in mrčesi pa jo prenašajo iz kraja v kraj v druge rastline. Ker ta gliva le sila kratek čas živi, kmali doraste, in hipoma, ko bi trenil, napade celo polje. Celo mlademu žitu malo škoduje, ker jo en sam dež izpere in pokončd; ako je pa žito ali ktera si bodi rastlina že dorastla in ima cel6 že klasje in cvetje, zrno mora poginiti. Največkrat se rija, nahaja na prav mastnih in gnojnih njivah, zlasti kadar je vreme zlo spremenljivo, zdaj solnce zdaj dež. Do-zdaj še ni pomočka zoper rij6.