POLETNI POTOPIS
Navdušite nas s p©t©pis©irii
Glasujte do konca meseca!
RADIO CELJE
90,6 95,1 95,9 100,3
OVI TEDNI
{
VSAK CETRTEI
Št. 38 / Leto 70 / Celje, 24. september 2015 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
iO@WO
Ste med nagrajenimi naročniki Novega tednika?
str. 36
GOSPODARSTVO
Gazela, ki je priznanja ne uspavajo str. 4
V boljše življenje
Tudi Celje je v teh dneh postalo ena od postaj na poti migrantov v življenje brez	CELJE
vojne oziroma v življenje, ki ponuja boljše ekonomske možnosti. V prostorih	_ _ nekdanjega Kajuhovega doma si naberejo novih moči, potem pa sedejo na vlak Obrez Preskarjeva
in se odpeljejo proti avstrijski meji. Med tistimi, ki imajo dovolj nemirov in	zapušča Celjski sejem
omejenih možnosti, je največ mladih, ki si, kot so sami povedali za Novi tednik,	str. 5 ne želijo vojskovanja in umiranja, temveč miru. str. 2-3

Ipavčev kulturni center je presežek zadnjih let
str. 9-11
Braslovč
»Rezerve je treba najprej iskati pri sebi«
str. 12-13
Џ Šoštanj
V nekdanjih vrtcih stanovanja, inkubator
in društva str. 14-15
SPORT
Selektor Slovenije bo pripeljal Zagrebčane str. 16
REPORTAŽA
Z nagrajenima bralcema na trening
juda str. 31
Foto: GrupA
2
AKTUALNO
UVODNIK
Neuničljivo črnilo
Za begunce je Celje
Poostren nadzor v okolici celjskega begunskega centra še kar nekaj časa
Ko sva se minulo soboto po praznovanju rojstnega dne Radia Celje z urednico Bojano Avguštinčič vračali s prizorišča prireditve v našo medijsko hišo, mi je med pripovedovanjem, kako je bilo na dopoldanskem Pozdravu ptic miru, dejala, da prav vsako leto radijski rojstni dan začini nek nenačrtovan in nepričakovan dogodek. Kot so bile recimo poplave. Letos so ravno na sobotno jutro v središče mesta pripeljali prvo skupino migrantov.
Mnenj o tem, kdo so ti ljudje, ki prečkajo ozemlje naše države na poti v boljši ali mirnejši jutri, je za neverjetno pisano paleto. Od tega, da gre za islamsko invazijo na staro celino, do tega, da gre tako za ekonomske migrante kot vojne begunce. Teorij zarote mrgoli, zlasti na medmrežju. O tem, katera drži in kaj so razlogi za to izjemno
selitev narodov, je še prezgo-
Mag. MARJETKA RAUŠL LESJAK
Tisti, ki so zbirali higienske potrebščine, postiljali postelje, nosili hrano, so imeli pred očmi samo eno: pomagati tistim, ki potrebujejo pomoč.
daj z gotovostjo trditi. Zagotovo pa smo jo v Evropi začeli intenzivneje zaznavati, ko smo spremljali poročila o prenapolnjenih čolnih, ki so odlagali vojne begunce iz Sirije na Lampedusi in ko smo z grozo seštevali potopljene čolne in število potnikov na njih. Vendar so bile tiste slike takrat vsaj toliko odmaknjene od nas, da smo si še lahko begunsko problematiko hitro pregnali iz misli. Zdaj, ko so se ponekod zaprle meje, celo fizično z zidom, pa se je ta reka migrantov preusmerila skozi naš življenjski prostor. Zdaj so tukaj. Ne zato, da bi tu ostali, temveč da bi šli naprej.
Ko so dan pred prihodom prvih avtobusov začeli opremljati prostore nekdanjega Kajuhovega doma z vsem potrebnim za osnovno oskrbo ljudi, ki so že tedne na poti, ni nihče od teh, ki so prostovoljno pomagali, svojega truda pogojeval s čemerkoli. Tisti, ki so zbirali higienske potrebščine, postiljali postelje, nosili hrano, so imeli pred očmi samo eno: pomagati tistim, ki potrebujejo pomoč. A ni pomembno, ali so revni vojni begunci ali bogatejši ekonomski migranti, ni pomembno, katere narodnosti so, ni pomembno, ali so pripadniki ene ali druge verske skupnosti. Gre za to, da so ljudje, ki so se na svoji poti znašli na našem pragu. In zato je prav, da jim pomagamo.
To pa je bilo tudi sporočilo sobotne prireditve Pozdrav ptic miru. »Med nami so - mladi, starejši, vse generacije - in ne potrebujejo nič drugega, kot da pridejo do krajev, ki so si jih izbrali, da bi v njih v miru živeli in izpolnili svoje cilje,« pravi ravnateljica Marijana Kolenko, ki s tem projektom že privablja vedno več šol in vrtcev. Ker je med migranti tudi veliko otrok, je prav, da tudi naši otroci vidijo, da je to, da živijo v miru, da imajo dom, starše in priložnost za učenje, pravzaprav privilegij. In prav je, da to spoznamo tudi in predvsem starši.
Pogovor, ki sva ga tako mimogrede začeli z Bojano, sem kasneje nadaljevala sama s seboj. O tem, kako je lahko tudi z migrantskim tokom zaznamovan radijski rojstni dan pravzaprav pozitivna zgodba. O pomoči sočloveku. O pomoči, ki ne pogojuje, ki ne pričakuje povračila, ki je nesebična. To zgodbo ta trenutek za našo zgodovino pišemo z neuničljivim črnilom.
ČETRTEK	PETEK	SOBOTA	NEDELJA
	#		
□E	ЕЖШП	ШЕН	91
PONEDELJEK	TOREK	SHEM	ČETRTEK
			
9KH9KQ		ШШШ	ШШП
Misel tedna
Imparens nascimur, pares morimur. Rodimo se neenaki, umremo enaki.
(Seneka)
»Utrujen sem. Zelo. A počutim se varno po dolgem času,« nam je povedal študent Nazir Amiri iz Afganistana. Njegova pot v boljše življenje traja že več kot 40 dni. »Zakaj se ne borim doma in ne branim svoje države? Tisti, ki pozna stoletja vojnih nemirov v naši državi, ki velja za najnevarnejšo na svetu, ve. Starejše generacije so vojne že navajene, imajo >oprane možgane<. Mi, mladi, pa si želimo miru in ne umiranja in vojskovanja. Ne želim ubijati,« nam je dejal v brezhibni angleščini. Njegovi odgovori so podobni številnim izjavam tistih, s katerimi smo se pogovarjali, medtem ko so bili nastanjeni v Celju, od koder so jih policisti v spremstvu pripeljali z obmejnih območij.
Amiri je iz Afganistana pobegnil brez osebnih dokumentov, doma je pustil starše, brata in sestro. »Zadnji teden nisem bil v stiku z njimi, ne vem, kako so,« je bil zaskrbljen. Želi si v Belgijo, čeprav tam nikogar ne pozna in tam nima svojcev. »Vem samo, da bo bolje. Rad bi doštudiral, v Afganistan pa se ne želim več vrniti. Nikoli,« doda.
Ubili žensko pred njegovimi očmi
Da je prišel do Slovenije, od koder se je odpeljal v Avstrijo,
Takole so v Celju pričakali prve avtobuse z begunci v noči na minulo soboto.
je moral iz Afganistana pobegniti v Pakistan, nato preko Irana v Turčijo in Grčijo, od tam v Makedonijo, Srbijo in na Hrvaško. »Najbolj nevarno je bilo v Pakistanu. Če bi imel dokumente s seboj, bi me ubili. Tako kot so naredili z žensko, ki so jo vpričo mene ustrelili v glavo. Potovali smo preko gorskih prelazov, spali na prostem, nato se skrivali v različnih objektih in pod zemljo,« nam je razlagal in na mobilnem telefonu, ki mu predstavlja vez s svetovnim spletom, kazal fotografije. Prvič je lahko brez strahu zadihal v Makedoniji. V Grčiji je
namreč izročil denar organizatorjem ilegalnih migracij in to pove brez dlake na jeziku. »Vem, da so kriminalci, a meni so pomagali. Brez njih Alga-nistana ne bi mogel zapustiti. Ne vem, kdo so, in ne želim več biti z njimi v stiku. Dal sem jim 3.500 evrov, vse prihranke svoje družine, da sem prišel do sem. Denarja nimam več,« nam pojasni in pove, da so mu organizatorji prehoda natančno povedali, skozi katere države pride do svojega cilja. »Slovenije kot države ne poznam, prej še nikoli nisem slišal zanjo. Zato ne vem, ali bi me kot državljana sploh
To je bila skupina 39 tujcev, ki v ponedeljek dopoldne po prihodu v Celje niso želeli v nastanitveni center. Policisti so jih nadzorovali na ulici, z njimi se je pogovarjal tudi vodja Sektorja uniformirane policije PU Celje Robert Videc, ki je na terenu že od sobotne noči.
Zanimivo je bilo, kako hitro je prva skupina 267 beguncev, ki so jo v Celje pripeljali v noči na soboto, izvedela, kje je celjska železniška postaja, kako priti do nje in kdaj odpelje vlak proti Avstriji. Le v nekaj minutah so se vsi begunci organizirali in odšli proti železniški postaji v spremstvu policije. Popolnoma enako so storile vse skupine, ki so zatem prišle v Celje.
kdaj sprejela. Zato grem naprej proti Belgiji. Sem pa vsem tukaj hvaležen,« je še povedal, nakar je stekel na vlak.
V Celje so v noči na soboto pripeljali 267 beguncev, v noči na nedeljo 223 in v ponedeljek ponoči še 150. Nato so z avtobusom v ponedeljek dopoldne pripeljali 39 tujcev, popoldne 50 in v noči na torek še dodatnih 50. Večinoma je šlo za državljane Sirije, Afganistana in Iraka.
Direktno na železniško postajo
Podobno zgodbo nam je povedal mladenič, ki je bil pri svojih osebnih podatkih skrivnosten. V Slovenijo je prišel iz glavnega mesta Sirije, Damaska. Želi v Nemčijo, čeprav ne ve, kaj ga tam čaka. »Kakšen boj? S čim naj se borim proti vojski? Z golimi rokami? Ne želim tega, hočem živeti v miru. Sem študent, očeta in mater so mi ubili. Ostal sem sam,« nam je povedal. »Plačal sem nekomu v Turčiji, približno dva tisoč evrov,« je odgovoril na vprašanje, koliko denarja je dal in komu, da je lahko pobegnil. Nato je odvihral naprej in ni želel več govoriti. Fant je bil v skupini moških, ki so jih v Celje pripeljali v ponedeljek popoldne. Ravno ta skupina v primerjavi z ostalimi ni želela vstopiti v nastanitveni center v nekdanjem objektu srednje ekonomske šole v Celju. Odpravila se je takoj proti železniški postaji, kjer je počakala na vlak proti Avstriji. Ostale skupine, ki so jih predvsem z novomeškega obmejnega območja, iz Postojne in Gru-škovja v Celje vozili od sobote zgodaj zjutraj, pa so sprejele namestitev v begunskem centru, kjer so prespale, nato pa samovoljno center zapustile in odšle na vlak. Med begunci, ki so bili te dni nastanjeni v Celju, je največ moških, starih od 20 do 40 let, nekaj je bilo tudi družin in otrok. Med moškimi je ogromno samskih, iz izjav poročenih pa je mogoče razumeti, da bodo njihove žene prišle za njimi, ko bodo moški finančno poskrbeli, da bo pot zanje varna in zaneslji-
AKTUALNO
3
le vmesna postaja
OB ROBU
Kdo si?
va. »Raje zbežim, kot da bi mi grozili s smrtjo ali da bi moral ubijati,« nam je dejal eden od možakarjev, ki je bil doma v Siriji učitelj.
Hvaležni, da lahko pomagajo
»Najbolj je pomemben prvi stik, da je prijazen in nasploh človeški, da so ljudje sprejeti dostojanstveno. Treba jim je izkazati dobrodošlico in toplino, da nanje vplivamo pomirjujoče,« je poudaril generalni tajnik Škofijske karitas Celje Matej Pirnat. Prva jim je namreč pomagala ravno Karitas, ki je že pred tedni pripravljala zaloge hrane, vključno s sadjem in z vodo.
Poleg Karitas so v pomoč beguncem med drugim vključeni območni Rdeči križ, zavod Socio in mladinski center, kamor lahko občani prinašajo za begunce različno pomoč. »Prostovoljci pripravljajo ležišča in skrbijo za prehrano. Kosilo za begunce pripeljejo iz vojske, mi jim ga nato razdelimo,« je v začetku tedna povedal sekretar območnega Rdečega križa Igor Poljanšek. Trenutno najbolj potrebujejo plašče, bunde in predvsem moške čevlje. Poleg tega je iskano tudi spodnje perilo. Prav tako sadje in druga hrana, ki jo lahko delijo v zaprti embalaži. Od hrane so najbolj iskane ribje konzerve. »Mislim, da smo vsi skupaj naredili največ, kar smo lahko, in smo lahko primer dobre prakse še za katero drugo okolje,« še dodaja Pirnat o organizaciji pomoči beguncem.
Hvaležni tudi begunci ...
Ne glede na to, da se tudi Celje lahko pohvali z dobro organizacijo humanitarne pomoči beguncev, ne moremo mimo tega, da je marsikdo od tistih, ki pomagajo, opazil, da gre za »val premožnejših beguncev«. In to potrjujejo tudi izjave tujcev, ki to javno povedo. »Ne potrebujem hrane, potrebujem samo SIM-kartico za telefon in trgovino, kjer bi si kupil nekaj za obleči. Imam veliko denarja,« nam je dejal mlajši fant, takoj ko je izstopil z avtobusa, s katerim so konec tedna pripeljali begunce z območja Novega mesta. To je od-
Nekateri so za prevoz z vlakom kupili vozovnice, večina ne.
Vodenje nastanitvenega centra v nekdanjem objektu srednje ekonomske šole v Celju je v ponedeljek prevzela Uprava RS za zaščito in reševanje. Pred to spremembo je center vodila policija. Po besedah vodje Oddelka za družbene dejavnosti MoC Polone Ocvirk je lokalna skupnost policiji sprva pomagala s koordinacijo vseh, ki zagotavljajo razno pomoč na lokalni ravni - gre za Karitas, Rdeči križ, JZ Socio, Mladinski center Celje. MOC je v začetni fazi sklicala operativna srečanja, na katerih so si predstavniki izmenjali aktualne informacije in dorekli oblike sodelovanja.
Okolico III. OŠ Celje te dni varujejo tudi občinski redarji.
Nazir Amiri, begunec iz Afganistana, s katerim smo se pogovarjali, tik preden je v Celju vstopil na vlak proti Avstriji.
vrnil tudi policistom, ki so mu dejali, naj vstopi v begunski center, kjer so humanitarci poskrbeli za tople obroke, odeje, obleke in prenočišče. Fant je nato odšel samovoljno v mesto, nekje kupil SIM-kartico in obleko v eni dražjih trgovin, nato odšel proti železniški postaji. Zgodbe, ki prihajajo iz celjskega nastanitvenega centra, so različne. Nekatere družine, ki so pobegnile iz Sirije, so resnično brez vsega in so za vso pomoč hvaležne. A med begunci je ogromno dobro si-tuiranih, visoko izobraženih, pri katerih se ni mogoče izogniti domnevi, da gre resnično za ekonomske migrante, pomešane med tiste, ki bežijo pred smrtno nevarnostjo. Eden med njimi naj bi s seboj imel skoraj 50 tisoč evrov gotovine. Zanimiva je predvsem ugotovitev mnogih, da imajo na sebi prestižnejše znamke oblek, imajo tudi drage mobilne aparate. Kljub temu da je večina humanitarno pomoč v obliki oblek, hrane in pijače
hvaležno sprejela, so nekateri opazili, da so begunci ob nadaljevanju poti proti Avstriji nekatere stvari tudi pustili ali odvrgli. So pa med seboj zelo dobro obveščeni. V času
Mladenič, ki prihaja iz Damaska. Po njegovih besedah je ostal brez staršev, nato se je - ko smo ga začeli spraševati o tem, ali ima osebne dokumente s seboj - zavil v molk.
odhodov vlakov s celjske železniške postaje je bilo v bližnji okolici mogoče opaziti tudi nekatera osebna vozila z nemškimi registracijami. Ali so morda nekateri med begunci tudi v Celju komu plačevali za kakšne napotke o poti naprej, ni jasno, možno pa je. Zato so policisti pozorni tudi na to, da bi lahko ob begunski problematiki odkrili tudi
SIMONA ŠOLINIC
Spominjam se, kako so leta 1991 k naši družini v Slovenijo pribežali svojci s Hrvaške in tu našli začasno zatočišče pred vojno vihro v svojih vaseh in mestih. Dolge noči smo se pogovarjali o njihovi bolečini, ker so jim teptali domove, o bolečini, ker so vedeli, da četudi bi ostali, se vsi ne bi mogli boriti. »Kdo si, če se ne boriš v življenju?« sem vprašala svojca. »Človek sem, ki so mu vzeli dostojanstvo, zdaj bi mi radi še življenje,« mi je odgovoril.
Naenkrat se začneš spraševati o tem, kakšna družba smo, in o tem, kako se kot družba spreminjamo. Razmišljaš o tem, kako je vse daleč, dokler ni pred tvojimi vrati. Kdo smo sploh mi, ki takšno družbo gradimo?
Kdo si ti, ki bežiš pred vojno v Siriji in Afganistanu? Vem, da živiš v drugačnem okolju in z drugačno miselnostjo. Imaš drugačno filozofijo in vero. Včasih so bežali bosi in z vrečkami, ti pa bežiš z iphoni in v tenis copatah najboljših znamk. Hvaležen si za pomoč, a jo hkrati odklanjaš, ker imaš denar. Je to znak, da si ekonomski migrant in ne begunec? Ali le, da si prvi val bega lahko ujel samo zato, ker imaš denar in... možnost? Tvoji revni in onemogli sodržavljani so doma. Se ne borijo in ne bežijo. Ker ne morejo.
Kdo si, Slovenec, ki se zgražaš nad tem, da so nekateri migranti elegantno izkoristili begunce in se jim le »priključili« na njihovi poti v boljše življenje? Zgražaš se, a hkrati veš, da bi ravnal popolnoma enako v enaki situaciji.
Kdo si, politik, uradnik, občinar, ki se hodiš nastavljat pred kamero, da daš javnosti lažen občutek, da je za vse poskrbljeno? Ni. Če bi bilo, bi bil svet lepši. Veš, da če bi bilo tako, kot govoriš, bi se že zdavnaj odpravil vzrok. Ker zdaj se blažijo le simptomi.
Kdo si, prostovoljec, ki tem ljudem pomagaš? Ne reci, da ne razmišljaš o tem, kako daleč je tvoja filozofija od njihove. Lepo je, ko se ti za pomoč zahvalijo, ker veš, da ravnaš prav in da nekdo res nima ničesar. To vidiš v očeh beguncev. A hkrati veš, da so med njimi tudi takšni, ki tvojo pomoč samo izkoristijo in gredo dalje. Tu, v sosednji ulici, pa je nekdo lačen in obnemogel, za katerega veš, da prav tako potrebuje pomoč, a se ne znajde. Se počutiš kaj ogoljufanega?
Kdo ste, starši otrok, ki se bojite za njihovo varnost, ker je v bližini šole vašega otroka begunski center? Policisti so te dni nekajkrat posredovali zaradi preprodaje drog in kršitev javnega reda in miru v okolici šole. Kršitelji ali storilci niso bili begunci, ampak Celjani. Tu so bili, še preden so v Celje prispeli begunci, a takrat povečane varnosti ali dodatnih skrbi vas, staršev, ni bilo. Zakaj ne?
Kdo si provokator, ki prideš na ulico in se tujcu v obraz zadereš: »To je Jezusova dežela in ne Alahova!« Ti, ki verjameš v svojo, Jezusovo deželo, si nestrpen. Imaš torej lastnost, kjer begunci pravzaprav ne igrajo nobene vloge. Vedno boš ostal nestrpnež. Vedno se boš odzval - enako.
Kdo si ti, ki to bereš? Podpornik ali nasprotnik? Ali ob strani le nemo opazuješ zgodbe ljudi, ki se kaj kmalu lahko zapišejo tudi na tvoj življenjski list, le z drugačnimi imeni in spet - z drugačno filozofijo ...
Šestletno Sori, na sliki skrajno desno, so v nedeljo policisti iz Gornje Radgone pripeljali v Celje k staršem. Ti so otroka pogrešali od prehoda meje na Obrežju, kjer so nosečo mamico odpeljali v bolnišnico. Samo v Celju naj bi bilo sedem podobnih primerov pogrešanja nekaterih beguncev, ki so jih nato našli in pripeljali nazaj k svojcem.
kakšno kriminalno združbo, ki je vpletena v tihotapljenje ali ilegalne prehode ljudi na način, da od njih jemlje denar za svoje usluge.
Zaradi šolarjev na ulici tudi več redarjev
V okolici celjskega nastanitvenega centra je od petka poostren nadzor, ves čas so tam štirje policisti z vodjo, poleg njih so člani posebne policijske enote. Izgredov ni bilo, morda tu in tam kakšna ostra beseda tistih, ki so želeli zapustiti center in oditi v mesto. Policijski trak okoli objekta je Celjanom preprečil vstop v območje nastanitvenega centra, ne pa tudi komunikacije beguncev z nekaterimi občani. Včasih so bili ti pogovori prijetni in so temeljili na izmenjavi izkušenj in besed o tem, zakaj so tujci zbežali iz svojih dežel. A več kot takšnih pogovorov je bilo pri-
merov »trgovine«. Predvsem mlajša generacija Celjanov je tujcem preprodajala cigarete in pijačo po visokih cenah, a tudi kakšno nedovoljeno poživilo. Je pa prekipelo večini staršev šolarjev bližnje III. OŠ. Bali so se za varnost svojih otrok in na to opozorili tudi vodstvo šole. To je poskrbelo za dodatno varnost otrok, šolo zaklenilo in nadzorovalo vsak prihod in odhod iz šolske stavbe. Od ponedeljka je v Vodnikovi in Kocbekovi ulici tudi ogromno občinskih redarjev. Policija vsega nadzora ni zmogla, zato so ji redarji priskočili na pomoč. Tudi zato, ker se je o slabi volji staršev in bližnjih stanovalcev, ki menijo, da nastanitveni center pač ne spada v središče mesta (neuradno naj bi celo želeli začeti podpisovati peticijo, da beguncev v center ne bi več vozili), slišalo tudi do vodstva celjske občine.
SŠol, BJ, TS
Foto: GrupA
4
GOSPODARSTVO
Plastika Skaza - gazela, ki je priznanja ne uspavajo
Med nominiranci še Biomasa iz Luč in Baumüller Dravinja
Podjetje Plastika Skaza iz Velenje, lanska zlata gazela, je tudi letos postalo najhitreje rastoče podjetje v Savinj-sko-Zasavski regiji in je tako še naprej v igri, da potrdi laskavi naziv tudi na državni ravni. O dosežkih Plastike Skaze sicer veliko povedo številke, a niso edine, saj to potrjujeta tudi filozofija in
dolgoročna strategija podjetja.
V minulih petih letih je Plastika Skaza potrojila prihodke od prodaje, ki danes znašajo 30 milijonov evrov, več kot 90 odstotkov jih ustvari na tujih trgih. Za leto 2016 v podjetju napovedujejo povečanje rasti še za 30 odstotkov, na 40 milijonov evrov. Podjetje svoj razvoj gradi na lastnih rešitvah in blagovnih znamkah, ki predstavljajo četrtino celotne proizvodnje. V minulih petih letih so število delovnih mest povečali za 80, tako da je zdaj v Plastika Skaza zaposlenih 190 ljudi.
Ključni vrednoti ambicioznost in pogum
Očitno je, da lanski naziv zlate gazele velenjskega podjetja ni uspaval: »Spali bomo, ko bomo umrli,« je bila slikovita Laura Rednak, nova izvršna direktorica Plastike Skaza. »Uspešnost podjetja gradimo na uspešnosti vsakega posameznika v njem, kot pomembni vrednoti izpostavljamo ambicioznost in pogum. Morebitni porazi nas ne smejo prestrašiti, ampak se
Laura Rednak, izvršna direktorica Plastike Skaza, s priznanjem za gazelo Savinjsko-Zasavske regije na tradicionalnem izboru časopisne hiše Dnevnik.
moramo iz njih kaj koristnega naučiti.«
Laura Rednak je še povedala, da organizacijsko postajajo korporacija, svoje poslovanje širijo v Srbijo, odpirajo pisarne v različnih delih Evrope, iščejo povezave za ruski trg ...
Možganski vihar na avtocesti
Da bi ostali dinamično in hitro rastoče podjetje, po besedah nove izvršne direktorice ni dovolj, da bi gledali le leto ali dve naprej, ampak imajo že izdelano strategijo podjetja vse do leta 2025. Kot zanimivost je na podelitvi savinj-
sko-zasavskih gazel v Hotelu Paka v Velenju Laura Rednak še povedala, da je dolgoročna strategija nastala kot »brainstorming«, ko sta se z lastnico podjetja Tanjo Skaza na avtocesti vozili s sestanka v Portorožu. »Strategija je še okvirna, seveda se bo še spreminjala, ampak imamo smernice in vizijo, kako razvijati podjetje. Predvsem je naša pot polna strasti in tako bo tudi v prihodnje,« je še poudarila izvršna direktorica Plastike Skaza.
Seveda smo na prireditvi v Velenju pogrešali dolgoletno direktorico Tanjo Skaza kot najbolj prepoznaven obraz
Plastike Skaza v zadnjih letih. Na prireditvi je ni bilo, ker se je poškodovala pri vožnji s kolesom, sicer pa Tanja Skaza z novo organizacijo podjetja v obliki enotirnega sistema vodenja deluje predvsem kot lastnica podjetja.
Preostala nominiranca nista razočarana
Med nominiranci za naziv regionalne gazele sta bili tudi podjetje Baumüller Dravinja iz Slovenskih Konjic, kjer pretežno proizvajajo električne omarice, in družinsko podjetje Biomasa iz Luč, kjer se ukvarjajo s sistemi ogrevanja z lesno biomaso, v prostorih nekdanjega Glina Nazarje pa proizvajajo sekance, brikete in pelete. Direktorja obeh podjetij nista bila posebej razočarana, ker sta ostala brez naziva regionalne gazele. »Ne, sploh ne. Ko sem videl seznam protikandidatov, mi je bilo v čast, da sem v takšni družbi. Nenazadnje Plastika Skaza s svojimi poslovnimi številkami dokazuje, da je vrhunsko podjetje,« je po razglasitvi povedal Jožef Klanjšek, tehnični direktor in prokurist podjetja Baumüller Dravinja. Za to, da so tudi sami prišli v vrh najhitreje rastočih podjetij v Sloveniji, se mu zdi ključno to, da jim uspeva prepričati kupce s kakovostjo in ceno izdelkov. »Letos bomo ustvarili 20 milijonov evrov prihodkov, kar je v skladu z načrti,« je o poslovnih rezultatih še povedal Jožef Klanjšek.
SKUPAJ NAJBOLJŠI
Dve energiji. Vsaka zase odlični. A ko se združita, dobimo najboljše.
Član skupine
elektro, П&7 eorenjska Ц// Elektro Celje
Novi projekti v Avstriji in Srbiji
»Inovacije, novi izdelki in dobro sodelovanje z zaposlenimi, podpora v družini,« je kot ključne dejavnike, da je Biomasa uspešno hitro rastoče podjetje, naštel Rok Suhadol-nik, direktor podjetja Biomasa iz Luč, ki v glavnem posluje na slovenskem trgu.
V podjetju pričakujejo, da bodo prihodki nekoliko nižji od lanskih, pri čemer o kon-
kretnih številkah Suhadolnik sicer ni želel govoriti. V podjetju za prihodnje leto pripravljajo številne nove projekte. »V Avstriji načrtujemo izvedbo dveh predelovalnih linij za lesno biomaso, v Srbiji in na drugih južni trgih pripravljamo nekaj daljinskih sistemov ogrevanja,« je načrte razkril direktor družinskega podjetja iz Luč.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
Zastoji so neizbežni
Dars bo obnovil 40 kilometrov avtocest -Sedež družbe v Celju, uprava ostaja v Ljubljani
CELJE - Vodstvo Družbe za upravljanje avtocest Republike Slovenije je v začetku tedna v Celju predstavilo ukrepe za večjo varnost in pretočnost avtocest ter načrte za leto 2015. Letos bodo obnovili 40 kilometrov avtocest, za kar bodo namenili približno 40 milijonov evrov.
Če se želimo varno voziti po slovenskih avtocestah, jih moramo obnavljati. Prav zaradi tovrstnih obnov najpogosteje prihaja do zastojev in ti bodo, kot so pojasnili vodilni pri slovenskem upravljavcu avtocestnega sistema, tudi v prihodnje neizbežni. Lani je Dars obnovil 20 kilometrov avtocest, letos naj bi jih dvakrat toliko, kar predstavlja osem odstotkov vseh avtocest pri nas, je povedal član uprave Franc Skok. Za obnovitvena dela in gradnjo novih odsekov bo družba letos namenila do 90 milijonov evrov. »Na avtocestnih odsekih Arja vas-Šentrupert in Arja vas-Celje so obnovitvena dela končana. Do konca septembra naj bi bila končana tudi dela na odseku Dramlje-Arja vas,« je še povedal Franc Skok.
Delali bodo ponoči
Da bi bilo zastojev med obnovami čim manj, Dars spreminja pravilnik vzdrževanja cest. »Nadejamo se, da bo v pravilniku določeno, da bo mogoče delovno zaporo postaviti tudi v nočnem času. Tako bomo lahko določena dela izvajali v nočnem času, kar bo prav tako pripomoglo k večji pretočnosti avtocest,« je pojasnil vodja službe za upravljanje s prometom Ulrich Zorin. Pri tem je tudi poudaril »Zastoji so neizbežni. Če hočemo avtoceste ohranjati pri življenju in če želimo, da so varne ter da bo promet
hiter, varen in učinkovit, jih moramo obnavljati. Moramo izvajati dnevna in intervencijska vzdrževalna dela. Temu se ne moremo izogniti, kot se tudi ne moremo izogniti zastojem. Lahko pa jih z vsemi temi ukrepi omilimo.«
Hitre ceste proti Velenju še nekaj časa ne bo
Po napovedih Franca Skoka bi lahko bil državni prostorski načrt za gradnjo hitre ceste Šentrupert-Velenje jug sprejet februarja prihodnje leto. Je pa že sprejet državni prostorski načrt za hitro cesto Velenje-Slovenj Gradec, za katerega trenutno na Darsu pripravljajo ekonomske študije, kmalu bodo izbrali tudi projektante in svetovalce za inženirske storitve. Gradnja hitre ceste od Velenja proti Koroški naj bi se po napovedih Skoka začela v letih 2019/20.
Vinjete ostajajo
»Glede na izkušnje zadnjih let je vinjetni sistem ustrezen, saj omogoča večjo mobilnost prebivalcev znotraj države,« pravi predsednik uprave Dar-sa Matjaž Knez. Cena vinjet za prihodnje leto še ni znana. O tem bo odločala vlada.
Družba je poslovno stabilna
»Družba je srednjeročno in dolgoročno stabilna. Vse obveznosti redno plačuje. Redno odplačuje kredite, s katerimi je zgradila obstoječi avtocestni križ,« je v uvodu povedal član uprave Gašper Marc. V zadnjih štirih letih se je družba precej razdolžila. Do konca tega leta bo odplačala približno 815 milijonov evrov glavnic in obresti.
LEA KOMERIČKI
Konjiške gasilce bo vodil Drago Alenc
SLOVENSKE KONJICE -Finančna afera, v katero se je zapletlo Prostovoljno gasilsko društvo Slovenske Konjice, se na sodišču vleče že tri leta. Zaradi tega se društva drži dvom finančnega in moralnega oškodovanja. Pred dnevi so vodenje društva z bogato tradicijo in 950 člani zaupali Dragu Alencu.
Alenc izhaja iz policijskih vrst, zaradi česar mu varovanje ljudi in premoženja ni tuje. Z vodenji društev ima bogate izkušnje, ne manjkajo mu niti potrebna pravna znanja. Kot pravi, ima gasilstvo v krvi že vse življenje, četudi je formalno član društva šele dve leti. Odločitev za to funkcijo ni bila težka, formalnopravni postopki pa so po aprilski redni skupščini omogočili imenovanje šele na izredni seji konec avgusta.
V medijih ste že dejali, da se ne želite preveč ukvarjati s preteklostjo, vendar povsem brez tega ne bo šlo.
Vsako delo, ki se ga lotim, skušam opraviti odgovorno in predvsem zakonito. Preveč se s preteklimi zadevami ne bom obremenjeval. Prepričan sem, da si prostovolj-
ni gasilci zaradi svojega dela in požrtvovalnosti v prvi vrsti zaslužijo pozitiven odnos in dobro podobo v javnosti. So namreč edini, ki v izre-
dnih situacijah priskočijo na pomoč. Če bo treba kaj rešiti za nazaj, bom to tudi storil v skladu z zakoni oziroma s pravili PGD oziroma gasilske zveze.
Je sodni postopek vsaj za PGD Slovenske Konjice končan?
Kolikor sem se uspel seznaniti s situacijo, gasilsko društvo pri vsem skupaj nima več nobene vloge. Za posameznike bo sledila oprostilna ali krivdna sodba, kar je stvar sodišča. Vsekakor pa je društvo poravnalo vse svoje finančne obveznosti, ki so ga bremenile.
Bo društvo od nekdanjih članov terjalo finančno povračilo?
V začetku leta 2013 je bila zoper nekdanje vodilne člane PGD Slovenske Konjice podana kazenska ovadba. Šlo je za nepravilnosti iz let 2009 in 2010, ko so člani društva pri obnovi avtocestnih predorov Golo rebro in Pletovarje opravljali požarno stražo. Namesto da bi društvo za opravljanje profitne dejavnosti registriralo podjetje, je neposredna plačila opravljalo preko dveh drugih nepovezanih podjetij, pri čemer je prišlo pri gotovinskem poslovanju do utaje davka v višini 20 tisoč evrov, precej društvenega denarja naj bi ob »domačijskih« transakcijah tudi poniknilo. Sodni postopek proti nekdanjemu predsedniku Andreju Tomažiču in poveljniku Ernestu Hlastecu še vedno ni končan.
Kje male čistilne naprave?
ŠTORE - Na javni razpis občine za sofinanciranje nakupa malih čistilnih naprav sta prispeli le dve vlogi vlagateljev. Gre za prvi razpis te občine za tovrstno sofinanciranje, ki je namenjen nakupu teh naprav v zmogljivosti do 50 populacijskih enot.
Občina namenja za to sofinanciranje v letošnjem proračunu pet tisoč evrov. Po razpisu namerava sofinancirati do polovico stroškov nakupa male čistilne naprave oziroma najmanj petsto evrov za posameznega vlagatelja. Male čistilne naprave so namenjene območjem, kjer gradnja javne kanalizacije ni predvidena.
Občane vedno bolj zanima, kje bodo male čistilne naprave sploh potrebovali in kje jih ne bodo. »Občina bo s podjetjem vO-KA do konca leta sporočila, katera naselja bodo priključena na kanalizacijski sistem in kje jih bo potrebno imeti,« odgovarja župan Miran Jurkošek.
BJ
Pridružite se
skrivnostim
raziskovanja!
Noč raziskovalcev je dogodek, ki ga pripravljajo na pobudo Evropske komisije vsak četrti petek v septembru v številnih evropskih državah od leta 2005. V letu 2015 se Noči raziskovalcev že četrto leto zapored priključujejo v Regijskem študijskem središču in skupaj z izobraževalnimi in raziskovalnimi ustanovami Savinjske (statistične) regije odpirajo svoja vrata tistim, ki jih zanima vpogled v raziskovalno in inovativno delo.
Pridružite se nam v petek, 25. septembra 2015, od 10. do 17. ure na ploščadi pred Osrednjo knjižnico Celje, kjer bomo skupaj odkrivali skrivnosti in čarobnost raziskovanja.
Več informacij o dogodku in aktivnostih je na voljo na spletni strani Regijskega študijskega središča www.rss-ce.si.
Promocijsko besedilo

RAZISKOVALCEV »/Лч^
petek,25.9,2015,...........
od 10. do i?< ure	*
osrednji prireditveni proston Osrednja knjižnica Celje
Druge lokacije: Tecos - Razvojni center orodjarstva Slovenije I Regijsko študijsko središče IKSEVT Vitanje
Raziskovalci in znanstveniki
v središču vsakdanjega življenja
Prepustite se radovednosti, ki vas bo z nami popeljala v še ne videni svet raziskovanja, kjer boste pod vodstvom raziskovalcev priznanih zavodov in institucij sodelovali vzanimivih eksperimentih, preizkusili najnovejše sodobne tehnologije in čisto prave raziskovalne inštrumente.
KXAVCHJU	"N="1"
ГЦ
am*ms kseut
I P® K bd	===5T-
|||WOKASOUI
Knjlftla&ljc
Podrofcne informeSje o aktivnostli partnerjev		
.—---, ...	______	.....-rf) ---------------
Zaenkrat težko rečem, da obstajajo odškodninski razlogi, saj je treba zadeve tehtno preučiti. Veliko bo seveda odvisno tudi od sodbe sodišča, vendar natančnejšega vpogleda v to še nimam.
In vaša vizija dela?
Kot predsednik želim biti enak med enakimi, zato moja prednostna naloga ni samo moja, ampak celotnega društva. Na celotno sliko gledam zelo pozitivno. Prostovoljni gasilci nimajo pomembne vloge zgolj pri akcijah pomoči in reševanja, ampak imajo veliko vlogo tudi pri preventivi. Poskrbeti moramo, da bodo pripravljeni in usposobljeni ter primerno opremljeni tudi za najtežje primere ob kar najmanjšem tveganju. V povezavi z Rdečim križem želimo svojo aktivnost razširiti na humanitarno področje. Urediti želimo poligon, kjer bi se usposabljali tako naši člani kot podmladek. Preučiti moramo infrastruk-turno mrežo, število hidran-tov, preventivno delovanje. V vsakem primeru pa si želimo čim manj operativnih posredovanj.
StO
Foto: osebni arhiv
Za varnejšo vožnjo
LAŠKO - Odsek ceste Reka-Ojstro, dolg približno 800 metrov, je obnovljen. Cesta je bila do obnove makadamska in le delno utrjena.
V sklopu obnove so cestišče razširili, uredili mulde, peščene bankine, odvodnjavanje. Vozišče je zdaj asfaltirano, ob ostrih ovinkih so postavljene varnostne ograje. Naložba je znašala malo manj kot 113 tisoč evrov. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je zanjo prispevalo približno 50 tisočakov, preostanek je plačala laška občina. TS
Prazna šola
I v> ■
občini
ŠTORE - Stavba nekdanje srednje šole, ki zadnja leta sameva in propada, je dobila najemnika. Gre za stavbo nekdanje strojne, kovinarske in metalurške šole, ki se je pred nekaj leti preselila v Celje.
Lastnik stavbe, ki je na Lipi, je ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in šport. To jo je pred nekaj dnevi dalo v najem Občini Štore, ki jo je dobila v brezplačen najem za dve leti, z možnostjo podaljšanja. V občini odgovarjajo, da bodo stavbo uporabljali za skladiščenje tehnične opreme in za potrebe slovenske banke hrane. Stavbo in njeno okolico bodo morali najprej temeljito očistiti. BJ
Obrez Preskarjeva zapušča Celjski sejem
CELJE - Predsednik upravnega odbora družbe Celjski sejem Franc Pangerl in dosedanja izvršna direktorica družbe Breda Obrez Preskar, ki je svoj drugi mandat nastopila v začetku leta 2014, sta sklenila sporazumno prekinitev sodelovanja.
Obrez Preskarjeva, ki je bila sejmu zvesta 23 let, je že maja letos izrazila željo po odhodu. Ker so v tem obdobju intenzivno pripravljali 48. Mos, je bilo sporazumno sklenjeno, da delovno razmerje prekine po sejmu.
Do imenovanja novega izvršnega direktorja, ki je predvideno na seji upravnega odbora v prihodnjem tednu, je naloge izvršnega direktorja prevzel dosedanji namestnik Brede Obrez Preskar Robert Otorepec, ki je tudi podpredsednik upravnega odbora.
LK
Začetek gradnje spet prestavljen
CELJE - Konec šolskega leta je resorno ministrstvo objavilo razpis za izbiro izvajalca gradnje telovadnice pri I. gimnaziji v Celju. Po razpisnih pogojih naj bi jo izbrani izvajalec začel graditi 1. oktobra, dela pa naj bi bila vključno s pridobitvijo uporabnega dovoljenja končana do konca avgusta 2017. Kot kaže, gradbeni stroji ob Malgajevi ulici 1. oktobra zanesljivo ne bodo zabrneli, a v šoli vseeno upajo, da bodo v naslednjih dveh letih dobili tako dolgo pričakovano telovadnico.
Prve generacije gimnazijcev, ki so jim v šoli obljubljali novo telovadnico, se počasi bližajo upokojitvi, že večkrat je bilo za začetek gradnje vse dogovorjeno, nazadnje pred petimi leti, ko je bila tudi že pripravljena vsa dokumentacija. Letošnji 1. oktober naj ne bi bil vprašljiv, saj imajo na ministrstvu za naložbo pripravljen denar. V letošnjem proračunu je zagotovljenih 345 tisočakov, za prihodnje leto je predvidenih 1,57 milijona evrov, preostanek bo država zagotovila v letu 2017. A kot pojasnjuje ravnatelj I. gimnazije dr. Anton Šepetavc, se je zapletlo pri izboru izvajalca. Sprva je bilo med desetimi ponudniki izbrano podjetje CGP Novo mesto, a je po pritožbi GH holdinga iz Ljubljane sledil revizijski postopek, ki še ni končan. Ker bo novembra potekla veljavnost sicer že podaljšanega gradbenega dovoljenja, bodo v šoli v dogovoru z ministrstvom še v oktobru, predvidoma sredi meseca, ne glede na razplet revizijskega postopka poskrbeli za pripravljalna dela. To pomeni, da bodo postavili evidenčno tablo gradbišča, zakoličili novogradnjo, opravili pripravljalna zemeljska dela ... in tako aktivirali gradbeno dovoljenje. V tem času naj bi bil revizijski postopek vendarle končan, nadaljevanje gradnje pa bo zelo odvisno od vremenskih razmer. Kot še pravijo na gimnaziji, je nova telovadnica zdaj vendarle dejstvo in koraka nazaj oziroma ponovnega zamika gradnje ne bo.	IS
V znamenju plazov
ŠTORE - Po prvem rebalansu občinskega proračuna, ki so ga sprejeli na zadnji seji občinskega sveta, bodo imeli v Štorah približno 3,3 milijona evrov prihodkov in odhodkov. Prvi so višji za odstotek in drugi za štiri odstotke.
Med večjimi spremembami so sanacije plazov v Vodru-žu, Javorniku in Kanjucah. Enega so že sanirali, za dva je ministrstvo občini državna sredstva obljubilo. Iz državnega proračuna naj bi letos Občina Štore za različne naložbe prejela 110 tisoč evrov. Denar, ki ji pripada po 21. členu Zakona o financiranju občin, je letos namenila za ureditev cestnega odseka v Mostah pri Prožinski vasi. Zanj bo razpis za izvajalca v teh dneh, delo naj bi bilo opravljeno prihodnji mesec.
Svetniki so rebalans sprejeli soglasno. Pred koncem leta računajo še na drugi rebalans proračuna.	BJ
Kupujete ali prodajate nepremičnino? Zaupajte nam.
RE/MAX Premium
Vrunčeva ulica 1
3000 Celje
Tel: +386 3 620 0590
Email: premium@re-max.si
www.re-max.si
Največja ponudba nepremičnin na Celjskem
ШШ
Nepremičnine
Prehitro priznanje Podergajsu?
Bivši župan Beno Podergajs med sejo občinskega sveta, kjer so odločili, da bo prejel letošnje najvišje občinsko priznanje (na fotografiji je drugi z leve). Priznanja ne bo prejel za županovanje, ker je plačana funkcija.
Občinski sveti so letos že večkrat odločali o podelitvi občinskih priznanj nekdanjim županom ob občinskem prazniku. V Kozjem je na primer aprila nekdanji župan Andrej Kocman (županoval je dvanajst let, vse do jeseni 2014) postal prvi častni občan te občine. Kot so povedali na podelitvi, je bil Kocman župan »z dodano vrednostjo«, saj je med drugim dejaven na gasilskem področju. V petek je prejel naziv častni občan še nekdanji župan Velenja Srečko Meh. Istega dne, ko so praznovali občinski praznik Nazarij, naj bi podelili občinski zlati grb nekdanjemu dolgoletnemu županu Ivanu Purnatu, a ga je že drugič odklonil. Odgovoril je, da je le opravljal svojo funkcijo ter da ni delal za priznanja.
VOJNIK - Letošnje najvišje občinsko priznanje bo prejel Beno Podergajs. Na javni razpis za podelitev letošnjih občinskih priznanj je občina prejela vsega skupaj kar 188 predlogov in to za nič manj kot 49 predlaganih. Za letošnji zlati vojniški grb je bilo vseh štirideset predlogov za enega samega kandidata, to je Podergajsa.
Gre za bivšega dolgoletnega vojniškega župana, ki je vodil občino kar dve desetletji, vse do lani jeseni. Priznanja ne bo prejel za vodenje občine, kjer je bil redno zaposlen, ampak za vodenje Gasilske zveze Vojnik-Dobrna in za delo na različnih drugih področjih. Gasilsko zvezo vodi vse od ustanovitve v letu 1999, poleg tega poje v dveh zborih, v planinskem društvu je v vodstvu in deluje tudi kot vodnik, v kulturnem društvu sodeluje pri organizaciji prireditev oziroma je organizator, v župniji je organizator romanj, dela z ministranti in zadnje leto poučuje verouk. V občinski stavbi ostaja po zadnjih volitvah kot član občinskega sveta.
V občinski komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je predloge po javnem razpisu preučila, se je pojavil pomislek, saj je Podergajs še vedno zelo dejaven, zato bi lahko bilo priznanje zanj prezgodnje. Člani so povedali, da se zaradi tako številnih predlogov, da bi se letošnji zlati grb podelil Podergajsu, niti niso mogli odločiti drugače in so občinskemu svetu posredovali takšen predlog. Pred dokončno odločitvijo na seji občinskega sveta je isti pomislek izrazil Podergajs in dodal,
da si zlati grb zasluži še kdo od občanov. Predlog za podelitev zlatega grba Podergajsu je med razpravo posebej podprlo več svetnikov, enako ga je podprl tudi novi župan Branko Petre. Ta meni, da bi lahko Podergajs prejel priznanje že prej, vendar
ga ni zato, ker je opravljal župansko funkcijo.
Med glasovanjem občinskega sveta sta se samo dva vzdržala in sicer svetnik Podergajs in svetnik Milan Dečman s Frankolovega. Dečman je pojasnil, da priznanje Podergaj-
su načeloma podpira, vendar meni, da bi pomislek kandidata za zlati grb morali spoštovati. Vse skupaj je po svoje začinil svetnik Viktor Štokoj-nik, nekdanji predsednik Veterinarske zbornice Slovenije, ki je znan šaljivec. »Kolikor te poznam, boš delal do smrti, če boš pred priznanjem umrl, pa ne boš mogel dati za pijačo,« se je pošalil na račun Podergajsa. Priznanja bodo podelili za občinski praznik, ki ga bodo letos praznovali 30. septembra.
BRANE JERANKO Foto: BJ
Letošnja srebrna vojniška grba bosta prejela Egidij Čretnik, ki vodi gasilce Socke, in Drago Brecl, ki jih vodi na Frankolovem. Bronaste grbe so namenili Strelskemu društvu bratov Dobrotinšek, Bernardi Majcen in Vaclavu Jakopu. Majcnova ga bo prejela za delo v podjetništvu, Jakop ga bo prejel za delo na kulturnem področju. Prav tako bodo podelili devet priznanj Občine Vojnik.
Prenova šole končana, streho bo treba še popraviti
PREBOLD - Občina je uspešno končala enega največjih projektov v tem letu - energetsko obnovo tamkajšnje osnovne šole. Čeprav je izbrani gradbinec dela pravočasno končal, brez težav in zapletov ni šlo.
Največ težav pri obnovi je je povedal preboldski župan Prebold se je namreč že dlje bilo zaradi zamakanja strehe, Vinko Debelak. Osnovna šola soočala s težavami, povezani-
Izbran gradbeni izvajalec je glavnino obnovitvenih del opravil med poletnimi počitnicami, tako so se učenci septembra vrnili v polepšano šolsko poslopje, ki bo v prihodnje energetsko precej varčnejše in s tem prijaznejše do vseh, ki bodo v njem delali. (Foto: Občina Prebold)
mi s puščanjem strehe na nekaterih delih šolske zgradbe. Puščanje se je začelo, ko je preboldsko podjetje na streho namestilo sončne celice oziroma sončno elektrarno. »Ker je voda na določenih delih kapljala tudi po fasadi, smo morali obnovo strehe uskladiti z ostalimi deli. Zaradi tega je prišlo do manjšega zamika,« je še pojasnil Debelak in zatrdil, da bo stroške sanacije strehe oziroma strešne kritine v celoti krilo podjetje Bisol.
Sicer pa je bila celotna vrednost energetske obnove šole, v okviru katere so izvedli toplotno izolacijo fasade, izolacijo stropa proti neogrevanemu podstrešju in zamenjali del stavbnega pohištva, ocenjena na približno 190 tisoč evrov. Občina je 85 odstotkov denarja pridobila iz evropskega kohe-zijskega sklada za razvoj.
LK
NA KRATKO
Topel obrok za socialno šibke
ŠOŠTANJ - Na zadnji seji šoštanjskega občinskega sveta so svetniki sprejeli pravilnik o zagotavljanju toplega obroka socialno najšibkejšim občanom Šoštanja. Tega kot brezplačnega ali delno subvencioniranega v šoštanjski občini ob delovnih dneh zagotavljajo eno leto, prejema pa ga šestnajst občank in občanov.
S tem ukrepom želi Občina Šoštanj ublažiti socialno stisko občanov z najnižjimi prihodki, ključni kriterij pri dodelitvi te pravice je dohodek na družinskega člana. Kot pravijo v šoštanjski občini, so med spremljanjem učinkov tega ukrepa v minulem letu aktivno sodelovali s Centrom za socialno delo Velenje.
Ob prvem letu izvajanja te oblike pomoči socialno šibkim so na Občini Šoštanj ugotovili, da je treba izdelati pravilnik, s katerim lahko natančneje opredelijo prednostne ciljne skupine uporabnikov glede na starost in prihodke ter čas trajanja ukrepa. Na podlagi analize so tudi ugotovili, da so najbolj ranljiva skupina samski upokojenci z nizkimi pokojninami, ki jim po plačilu položnic ne ostane več veliko denarja za osnovne življenjske potrebe.	RG
V Polzeli izplačali preostanek plače
POLZELA - Zaposleni v Tovarni nogavic Polzela so konec prejšnjega tedna prejeli izplačilo preostanka julijske plače.
Po predvidevanjih predsednika uprave Marka Klemenčiča se bodo izplačila avgustovskih plača začela konec tega meseca. Trenutno se je na delo vrnilo 125 zaposlenih. Novih informacij glede dokapitalizacije za zdaj še ni. Je pa Klemenčič potrdil, da se o tem še pogovarjajo in pogajajo s Slovenskim državnih holdingom.	LK
Sodišče Tešu odredilo dobavo toplote
CELJE - Okrožno sodišče v Celju je v gospodarskem sporu med Komunalnim podjetjem Velenje in Termoelektrarno Šoštanj z začasno odredbo Tešu prepovedalo, da bi od 1. oktobra letos prekinil dobavo toplotne energije KPV.
Teš mora tako po odredbi sodišča še naprej zagotavljati nemoteno toplotno oskrbo uporabnikov v Šaleški dolini.
Dobavo toplotne energije lahko Termoelektrarna Šoštanj prekine le v primeru višje sile, ki jo predstavljajo nepričakovani naravni dogodki, ki imajo značaj elementarne nesreče - povodenj, potres, požar in podobno - in katerih posledica so poškodbe na napravah termoelektrarne v Šoštanju. Termoelektrarna Šoštanj je tako dolžna zagotoviti nemoteno oskrbo s toplotno energijo po obstoječi pogodbi s Komunalnim podjetje Velenje.
Kot je znano, je Teš v začetku julija enostransko prekinil pogodbo o dobavi toplotne energije s Komunalnim podjetjem Velenje, to pa je po nekaj krogov neuspešnih pogovorov sklenilo, da bo zavarovalo interes svojih odjemalcev in rešitev iskalo tudi po sodni poti z začasno odredbo.	RG
Subvencionirane vozovnice
Slovenske železnice začenjajo danes, 24. septembra, prodajati subvencionirane vozovnice za študente. Za dijake so jih začele prodajati že pred koncem avgusta.
Mladi do 26. leta predstavljajo kar 40 odstotkov vseh potnikov Slovenskih železnic. Subvencionirane železniške in avtobusne vozovnice lahko kupijo dijaki, študenti in udeleženci izobraževanja odraslih, ki so oddaljeni od kraja izobraževanja vsaj dva kilometra. SŽ tako nudijo subvencionirane mesečne, polletne in letne vozovnice ter vozovnice za deset voženj. Podobno je pri Izletniku Celje, ki je na našem območju najpogostejši avtobusni prevoznik študentov in dijakov.
BJ
Manj potratna Izvir in Potoček
ROGAŠKA SLATINA - Vrtec Rogaška Slatina se lahko pohvali z energetsko obnovljenima enotama Izvir in Potoček.
V sklopu del so uredili toplotno izolacijsko fasado, izolirali podstrešja in zamenjali stavbno pohištvo. Obnova je bila v celoti vredna približno 260 tisoč evrov. od tega je Občina Rogaška Slatina iz kohezijskega sklada in državnega proračuna pridobila malo več kot 160 tisoč evrov nepovratnega denarja. Že lani so v tej občini energetsko obnovili I. in II. osnovno šolo, tako da so energetske obnove vzgojno-izobraževalnih zavodov s tem končane, je povedal vodja oddelka za razvoj in investicije Aleš Otorepec.	TS
S kolesom od vrelca do vrelca
ROGAŠKA SLATINA, PODČETRTEK - Ravno v tednu evropske mobilnosti so v Rogaški Slatini preteklo soboto slovesno odprli novo kolesarsko stezo. Gre za 14 kilometrov težko pričakovane in zelo prometne kolesarske povezave, ki je nasploh ena redkih urejenih v naši regiji. Z obema občinama jo je zgradila direkcija za infrastrukturo, in sicer z izdatno podporo pretekle evropske finančne perspektive.
Slovesnosti ob odprtju se je poleg številnih županov in ministrov Petra Gašper-šiča in Zdravka Počivalška udeležil tudi predsednik
vlade dr. Miro Cerar. Kot je bilo mogoče slišati v govoru, so kolesarji na stezi stali praktično takoj za polagalci asfalta. Po nekaterih podatkih je na stezi precej več kolesarjev kot na vzporedni cesti avtomobilov. Vse to so več kot spodbudni podatki, zato je še manj razumljiva politika prihodnje finančne perspektive, ki podobnih investicij ne bo več omogočala. Za šest tovrstnih projektov je direkcija skupno iz Evropskega sklada za regionalni razvoj pridobila 12 milijonov evrov, osem jih je prispevala država. Projektno dokumentacijo in odkup zemljišč na stezi med Podčetrtkom in
Rogaško Slatino sta zagotovili obe občini. Vrednost de-setkilometrskega odseka, ki ga je sofinancirala direkcija, je sicer štiri milijone evrov. Steza je velika pridobitev za domačine, še bolj pa za širšo rekreativno ponudbo obeh turističnih občin. Kot se je ob odprtju pohvalil slatinski župan Branko Kidrič, imajo v občini že 22 kilometrov kolesarskih stez, načrtov pa jim prav tako ne manjka. Župan Podčetrtka Peter Misja pa je dejal, da so del steze na svojem območju financirali iz lastnega proračuna, ker se zavedajo pomena tovrstne infrastrukture.
StO
Kolesarsko stezo sta z odkritjem table opravila predsednik vlade dr. Miro Cerar in minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Slednji se je poleg ministrskega kolega Zdravka Počivalška in obeh županov Kidriča in Misje podal na prvo uradno kolesarjenje do Podčetrtka. Tam so v športni dvorani s celodnevnim programom obeležili dan odprtih vrat evropskih projektov.
Ponudniki veganskih izdelkov in zdravega načina življenja so v soboto zapolnili prostor ob fontani v celjskem mestnem parku.
Okusno tudi brez mesa
CELJE - Potem ko so prva dva piknika Celjski vegani oziroma člani Društva veganov celjsko-savinjske regije pripravili v Bio parku Nivo pri Žalcu, so se tokrat odločili za celjski park.
Odziv obiskovalcev, ki so in kozmetiko brez živalskih lahko spoznavali prehrano sestavin in različne metode
Predsednica Celjskih veganov Majda Zdolšek je na Zelenem pikniku pomagala tudi pri kuhanju ričeta.
za zdrav življenjski slog, je bil dober.
Že ob prihodu na prizorišče Zelenega piknika pri fontani v parku je dišalo po veganskem ričetu, ki so ga obiskovalci lahko poskusili in ugotovili, da je zelo okusen. Posladkali so se lahko s katero od veganskih sladic ali z drugimi domačimi dobrotami. Izbirali so lahko tudi med preparati naravne kozmetike, se udeležili katerega od predavanj in delavnic ter se sproščali z zvočnimi terapevtskimi kopelmi ali ob vadbi či gonga. Podprli so lahko delovanje celjskega društva proti mučenju živali in delovanje živalske policije. Predstavilo se je približno dvajset različnih ponudnikov.
Društvo, ki deluje že nekaj let, je zasnovala njegova predsednica Majda Zdolšek, in sicer na osnovi lastnih zdravstvenih težav. Ko je spremenila način prehrane in opustila meso, so se stvari izboljšale in ni ji bilo več treba pojesti kupa tablet. »Ponudba vegan-skih izdelkov je danes že zelo pestra,« ugotavlja, »vendar se v družbi le počasi prebija spoznanje, da je brezmesna prehrana bolj zdrava.« K temu prispevajo tudi aktivnosti društva, ki pripravlja veganske večere, kuharske delavnice, izlete in druženja.
TC
Foto: GrupA
Ambasadorka Katarina Čas obiskala Pikin festival
VELENJE - V torek je Pikin festival obiskala letošnja ambasadorka festivala igralka in voditeljica Katarina Čas. Pika Nogavička vsako leto izbere močno, pogumno, prijazno žensko - prav takšno, kakršna je Pika sama - za častno pokroviteljico festivala.
Ob prihodu v Velenje je gusar Katarini Čas narisal pike, potem jo je Pika Nogavička popeljala po Pikini deželi, kjer si je ogledala Pikino mestno hišo, otok Taka-Tuka in Gu-sarsko trdnjavo, živali v čarobnem gozdičku, vile Zemljanke, indijanski tipi in umetniške četrti, kjer so častni gostji pripravili lutkovno predstavo. Zvečer se je Pika Nogavička skupaj z otroki z ambasadorko pogovarjala v domu kulture.
Pikin festival v Velenju je največji otroški festival v Sloveniji, na katerem se bo letos do sobote, ko se bo končal, zvrstilo 40 igranih, glasbenih in plesnih predstav, 20 koncertov in več kot 100 ustvarjalnih delavnic. Če bo lepo vreme zdržalo, v Festivalu Velenje, ki je glavni prireditelj dogodka, pričakujejo, da si bo letošnji Pikin festival ogledalo okrog 100 tisoč obiskovalcev, podobno kot lani.
RG, foto: Festival Velenje
Častna pokroviteljica letošnjega Pikinega festivala si v spremstvu Pike ogleduje Pikino deželo.
Gornik Igor Gruber prispel na cilj
VELENJE - Gornik in popotnik iz Velenja Igor Gruber je minuli konec tedna v Trstu sklenil 2.640 kilometrov dolgo pot Via Alpina.
Pohod je opravil po tako imenovani Rdeči poti, ki prečka vseh osem alpskih držav: Monako, Francijo, Italijo, Švico, Lihtenštajn, Avstrijo, Nemčijo in Slovenijo. Pohod, ki ga je Igor Gruber začel 6. junija pred palačo v Monaku, je trajal nekaj več kot sto dni. Za projekt se je odločil, da bi ljudem približal pomen preživljanja prostega časa v naravi in ohranjanja nedotaknjenega naravnega okolja za bodoče generacije ter zaradi promocije pohodništva, planinstva, gorništva. Pred osmimi leti je Igor Gruber prehodil Slovensko planinsko pot, dolgo 599 kilometrov, s 45 kilometri vzpona.
RG, foto: lastni arhiv
novi tednik radiocelje
8
KULTURA
Nagrada za igralske dosežke Vojku Belšaku
Len po naravi, garač pri delu - Odru se ni odpovedal tudi po poškodbi
»To je blagodejen obliž za moj igralski ego,« je dejal letošnji prejemnik Večero-ve nagrade za igralske dosežke v sezoni 2014/15 Vojko Belšak, član ansambla Slovenskega ljudskega gledališča Celje.
Žirija je v utemeljitvi nagrade zapisala, da je tokratnemu nagrajencu igra prirojena. In da bi ga tako lahko označili kot ljudskega igralca, pri čemer je pridevnik ljudski mišljen v najboljšem in najžlahtnejšem pomenu besede.
Med drugim je žirija kot Belšakove odlike navedla še spontanost, neposrednost, samoumevnost, neizumetničenost, hiter refleks, smisel za improvizacijo in humor. Belšak je zapisano obrazložitev označil kot poklon. »Igralci smo sicer enaki kot vsi drugi ljudje. Sam sem lenuh po naravi, a ko delam, dam vse od sebe.«
Lahkotnosti ni brez garanja
Belšaka so označili tudi kot igralca, ki z navidezno lahkotnostjo z odra predstavlja različne dramske osebe. Sam je dejal, da vsaka predstava terja svojo tehniko igranja, kar zahteva dobro telesno in miselno pripravljenost. »Nekatere zahtevnejše predstave potrebujejo več priprave. Nanje se osredotočaš ves dan, paziti moraš celo na to, kaj ješ. Druge so lahkotnejše
in bi jih lahko odigral tudi, če bi te zbudili sredi noči. V tem smislu je lahkotnost preigravanja poklon, ampak je posledica trdega dela.«
Poškodba ga ni ustavila
Belšak se gledališkemu odru v minuli sezoni ni odpovedal tudi potem, ko se je teden pred premiero predstave Izgubljene ljubezni poškodoval. »V vlogi kmeta očitno nisem najboljši, saj sem si s kosilnico poškodoval nogo,« je prejemnik letošnje nagrade za igralske dosežke v sezoni 2014/15 komentiral ta nesrečni pripetljaj. Režiser Nikola Za-višić se je strinjal, da je igralec nastopil na invalidskem vozičku in odigral svojo vlogo.
Sicer pa bo zanj precej delovna tudi nova sezona. Poleg svojih vlog v matičnem celjskem gledališču je zaradi bolezni oziroma poškodb v ansamblu prevzel še dve dodatni. Nadomeščanje drugih kolegov je sicer označil kot zelo stresno situacijo, ko moraš vlogo spoznati v zelo kratkem času, medtem ko se je igralski kolega nanjo morda pripravljal nekaj mesecev. Izven gledališča vsako sezono sodeluje še pri kakšnem projektu, med drugim na primer pri snemanju televizijske serije Ena žlahtna štorija.
TINA STRMČNIK, foto: JAKA BABNIK
Vojko Belšak je nagrado prejel za vlogo Simona Luzerja v uprizoritvi Vorkšop na Moljera, za dve vlogi v ljubezenskem muzikalu Izgubljene ljubezni in za vlogo Godrnjača v Sneguljčici Jacoba in Wilhelma Grimma. Članici žirije sta bili Ivanka Mežan in Alja Predan, predsednik žirije je bil Zdenko Kodrič.
PRIPOROČAMO
Caelicantus 2015
Kulturno društvo Akademski pevski zbor Celje bo med 25. in 27. septembrom v Celju gostilo Mednarodni pevski festival Caelicantus, ki združuje zbore iz alpsko-jadranske regije. Zgodovina festivala sega v leta 1998, ko je moški zbor iz Monze organiziral srečanje zborov iz Italije, Avstrije, Nemčije, Francije, Švice in Slovenije. Do leta 2006 je bilo srečanje bie-nalno, od takrat pa ga organizatorji prirejajo vsaka tri leta.
Na Celjskem bo tokrat odmevala pesem pevskih zborov iz Monze in Genove (Italija), Köflacha (Avstrija) in Attenschwillerja (Francija). Poslušalci bodo lahko ubranim glasovom v petek, 25. septembra, prisluhnili po 14. uri, ko bo pesem zazvenela po trgih in ulicah celjskega mestnega jedra. V soboto, 26. septembra, bo združeni zbor pevcev iz Avstrije, Francije, Italije in Slovenije ob 11. uri nastopil na Starem gradu Celje. Zvečer ob 19. uri bo v Celjskem domu osrednji koncert festivala. Za konec festivala bo ob 10. uri maša v cerkvi sv. Duha v Celju. Vstop na vse dogodke je prost.
Osnovna zamisel festivala je ohranjanje bogate kulturne dediščine ljudskih pesmi, delitev zborovske pesmi z drugimi pevci in občinstvom ter negovanje vezi med ljudmi različnih narodnosti. Ker ima mnogo pesmi enako melodijo, jih lahko prepevajo tako v italijanščini, nemščini, francoščini in slovenščini. Organizator festivala poudarja, da so takšne pesmi lep primer tesnih vezi med narodi z jadransko-alpskega območja.
TS
Lisjak obiskal mesto
O ■	Razstava Muzeja novejše zgodovine Celje go-
IVIdlUUlUV stuje v Kikindi
Muzej novejše zgodovine Celje se povezuje z drugimi muzeji po svetu. Sredi septembra je prvič sodeloval na festivalu Mamutfest v Srbiji. Osrednji dogodek festivala je predstavljalo odprtje razstave Rojstni dan v Hermanovem brlogu, ki bo v Narodnem muzeju v Kikindi na ogled do 12. oktobra 2015, nato se bo selila še v druge srbske muzeje.
V narodnem muzeju v Kikindi v Vojvodini v Srbiji je vsako leto festival Mamutfest. Festival obeležuje odkritje okostja mamuta, ki so ga v tem srbskem mestu našli leta 1996. Vsak festival je na nek način proslavljanje »rojstnega dne« mamuta, ki so mu nade-
li ime Kika. Na letošnjem, že devetem festivalu je sodeloval tudi Muzej novejše zgodovine Celje. Razstava Rojstni dan v Hermanovem brlogu je sicer nadaljevanje postavitve, ki je bila v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled med letoma 2011 in 2013, vendar ima tokrat nove dodatke in osvežitve.
Avtorica razstave, višja kustosinja Jožica Trateški, je pojasnila, da razstava predstavlja različne teme praznovanj. V prvem delu gre za praznovanje rojstnega dne - predvsem otroškega - po svetu kot globalen pojav ali fenomen. V drugem delu predstavlja praznovanja otroških rojstnih dni v Sloveniji in v zadnjem dejavnosti otroškega muzeja.
Na razstavi so predstavljena praznovanja rojstnih dni v desetih različnih državah. Osrednji element in hkrati simbol praznovanj je torta. Na razstavi ji je avtorica namenila osrednji prostor, okoli katerega se vrti celotno praznično dogajanje. Enako pomembni so ostali razstavni prostori, ki prikazujejo obdarovanje, igranje, druženje in pogostitev.
Umrl je kipar Stojan Batić
V Velenju kar sedem njegovih spomenikov
V 91. letu je umrl kipar Stojan Batić. Od 38 spomenikov, ki jih je ustvaril v svoji dolgoletni karieri, jih je kar sedem postavil v Velenju. V mestu je tako s svojimi umetniškimi stvaritvami zapustil prepoznaven in značilen odtis.
Ob devetdesetletnici njegovega rojstva so v Velenju v prostorih mestne občine junija spomin nanj počastili z razstavo fotopovečav javnih spome-
nikov, ki jih je ustvaril za mesto. Iz svojega širokega opusa kiparskih del na območju nekdanje Jugoslavije in v tujini je večino spomenikov v Velenju postavil v obdobju od 60. do 80. let prejšnjega stoletja.
Med najbolj znanimi so relief muze umetnosti na pročelju fasade kulturnega doma, mogočen bronast spomenik onemele puške na Titovem trgu in bronasta plastika matere z otrokom. Za
Gorenje je leta 2001 Batić z Matjažem Počivalškom izdelal skulpturo Kontinuiteta, ki je dobila mesto pred osrednjim delom tovarniškega kompleksa v Velenju.
Stojan Batić se je rodil 2. junija 1925 v Trbovljah. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi leta 1960 tudi Prešernovo nagrado za kiparski ciklus Rudarji.
RG
Še nova gostovanja
Jožica Trateški je dejala, da je razstava za otroke zanimiva predvsem zato, ker je interaktivna. Na njej na primer odkrivajo 15 točk za učenje in zabavo, kjer izvedo marsikaj novega. »V delu, kjer predstavljamo praznovanja rojstnih dni po svetu, smo izpostavili deset posebnosti desetih dr-
žav sveta. Posebnosti so razvrščene v darilnih škatlah, pritrjenih na steno, otroci pa iščejo zastave teh držav in jih pravilno razvrščajo.« Razstava bo v narodnem muzeju v Kikindi na ogled do 12. oktobra 2015, nato se bo selila še v druge srbske muzeje, in sicer v Pančevo, Bački Petro-vac, Beograd in Novi Sad.
TS
Caelicantus 2015
8. mednarodni pevski festival alpskih držav
Petek, 25. 9.
od 14.00: Prepevanje zborov iz Avstrije, Francije in Italije na trgih središča Celja
Sobota, 26. 9.
11.00: Prepevanje združenega zbora pevcev iz Avstrije, Francije, Italije in Slovenije 19.30: Osrednji koncert Caelicantus v Celjskem domu
Nedelja, 27. 9.
10.00: Maša in zaključek festivala v cerkvi sv. Duha v Celju
Medijska pokrovitelja NOVI TEDNIK in RADIO CELJE
Ipavčev kulturni center je presežek zadnjih let
Ob prazniku Občine Šentjur z županom mag. Markom Diacijem
Mag. Marko Diaci je župan Občine Šentjur drugi mandat. Večino svoje kariere je doslej posvetil politiki, saj je bil med drugim tudi poslanec državnega zbora. Politika je področje, kjer se počuti doma. A kot pravi, na nobenem področju v življenju ni vse zlato, kar se sveti.
»Nikomur ne bi rad odrekel veselja do morebitne kandidature, vendar se zdi, da nekateri vidijo zgolj dobre plati tega poklica. A je marsikdaj tudi težko. Še posebej takrat, ko zaradi pomanjkanja sredstev ljudem ne moreš omogočiti vsega, kar potrebujejo ali si želijo.« Kot pravi, si izpraznjene baterije kot navdušen kolesar in nogometaš polni predvsem s športom in z druženjem s prijatelji, z znanci in seveda družino.
Če govoriva o realni moči, da človek kaj spremeni - bi izbrali vlogo poslanca ali župana?
Razlika je velika. Pri županski funkciji mi je v največje zadovoljstvo to, da so rezultati dela vidni, funkcija poslanca je bolj debatne narave. Je pa sprejemanje zakonodaje po drugi strani izjemno pomembna naloga, saj nam na ta način poslanci krojijo usodo. Pri tem je marsikateri zakon pri nas neživljenjski, če odmislimo, da se zakonodaja spreminja prepogosto. Če v starih demokracijah na mandat spremenijo le nekaj zakonov, se je pri nas v desetih letih že nekajkrat spremenilo skoraj vse, a se imam za relativno dobrega poznavalca zakonodaje. Da pravila kar naprej spreminjaš, je seveda vse prej kot dobro.
Kot župan se velikokrat znajdete na okopih proti državi. V zadnjem obdobju gre za prerekanje glede povprečnine. Ste med tistimi župani, ki se tudi izpostavijo. Gre za boj z mlini na veter?
Seveda si želim, da bi bili bolj slišani. Čeprav z ministrstvom za finance v zadnjem času kar dobro sodelujemo. V smeri zmanjševanja stroškov se sicer trudi, vendar jim usklajevanje znotraj vlade pri tem ravno ne pomaga. Namesto realnih 671 vlada predlaga 519 evrov povprečnine. V petih letih je Občina Šentjur na ta račun izgubila deset milijonov, samo v zadnjem letu tri milijone evrov.
Kot župan imate v občinskemu svetu trdno večinsko podporo, a na drugi strani precej glasno opozicijo. Zdi se, da vas slednja včasih nekoliko vrže s tira.
Ne, me ne. S tira me vržeta nepoznavanje stvari in problematike ter pretirana lastna samo-promocija, ki v bistvu nikomur ne koristi, tudi
UGODNO!
DRUH Zfl KURJHUO PELETI Zfi KURJRUD
Mag. Marko Diaci
Po zaključku šentjurskega dela projekta evropske kohezije Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle - Hidravlična izboljšava in dogradnja vodovodnega sistema v občini Šentjur so pred dnevi v Loki pri Žusmu ob tamkajšnjem krajevnem prazniku pripravili slovesno odprtje. Vodovodna investicija je vredna poltretji milijon evrov, sanacija šolskega poslopja, ki so ga prav tako obeležili ob tej priložnosti, pa 86 tisoč evrov.
»Trenutno v občini Šentjur že urejamo ali pa smo z dogovori tik pred izvedbo precejšnjega števila cestnih odsekov. Veliko projektov je še odprtih.
Sem reden gost na Direkciji RS za ceste, kjer opozarjam na problematične točke, vendar gre za postopnost. Kar se tiče navezovalne ceste, so že predvidena sredstva za dokumentacijo, a smo žal pri novi finančni perspektivi marsikaj izpustili iz rok. Dober občutek imam predvsem za možnost, da bi del ceste zgradili v povezavi s predvidenim zadrževalnikom visokih vod v Črnolici.«
njim ne. Sam poslušam vsako mnenje, ker sem na srečo toliko hodil v šole, da se zavedam, da nisem najbolj pameten, česar za vsakogar ne bi mogel reči. Vsako mnenje poskušam pretehtati in vse pametne predloge sem doslej tudi upošteval. Kljub temu je nazadnje le župan tisti, ki je odgovoren za vse stvari, četudi ni za vse pristojen. Na koncu sem tisti, ki se mora odločiti in za svojo odločitvijo stati. Drugemu govoriti, kaj bi bilo treba, je zagotovo precej lažje.
Kako krmarite med potrebami Šentjurja kot občinskega središča in ostalimi dvanaj-
Za naročilo pokličite:
041 605 680
www.sloles.si
SLOLES d.o.o. Drofenikova ul. 5 3230 Šentjur
ni^n Ш I	BREZPLAČNA
ПМшп.	DOSTAVA DO 25 km!
DODATNI 5% POPUST ZA PELETE SLOVENSKEGA PROIZVAJALCA (PRI NAROČILU NAD 3 TONE)!
Akcija velja do 15. 10. 2015
stimi krajevnimi skupnostmi, ki si včasih precej ljubosumno gledajo v skledo?
Strategija občine in tudi mene kot župana je enakomeren razvoj občine. Marsikaj smo postorili tako v središču kot v posameznih krajih, uredili pa smo tudi večino cest na skrajnih mejah občine. Je pa res, da je v občini 108 naselij in da se vsega v kratkem času ne da. A tam, kjer so se za kakšno stvar resno zavzeli krajani in krajevna skupnost, je zraven vedno pristopila tudi občina.
V zadnjih letih je bilo veliko narejenega, pri čemer tudi načrtov ne manjka. Dolgo pričakovana glasbena šola v Šentjurju je realna možnost v letu ali dveh, kaj pa ureditev križišč v krožišča?
Zagotovo je ena največjih pridobitev Ipav-čev kulturni center (IKC), ki je bil pred tem ena večjih rak ran naše občine. V sodelovanju z državo je bilo izvedenih že precej protipoplavnih ukrepov, energetsko smo obnovili večino vrtcev in šol, uredili Zgornji trg - mimogrede naj povem, da smo letos no-minirani za najlepše trško jedro - seveda so pripravljene tudi idejne zasnove za prometno ureditev skozi središče. Gre za križišče pri IKC, križišče med Resevno in nekdanjim Alposom in tudi križišče pri Aspari skupaj s predvidenim pločnikom. Treba je vedeti, da gre za državno cesto in dolgoročne pristope. Da bi vse to uredili z občinskim denarjem, seveda niti teoretično ni izvedljivo. Sem pa ves čas v stikih z državnimi službami ter s pristojnim ministrom in lahko rečem, da je za leti 2016-17 na našem območju predvidenih kar nekaj investicij. Upam, da jih bo parlament potrdil in da bosta tudi obe naši poslanki prispevali k temu.
Najbolj pogosto vprašanje oziroma beseda, s katero vas ljudje ustavijo na ulici?
Najpogosteje so vprašanja vezana na konkretne luknje na cestah. Ne glede na to, ali so pobude konkretne ali abstraktne, so seveda vse povezane z denarjem. Večina občanov je z življenjem v Šentjurju zadovoljnih, k čemur lahko verjetno pripišemo tudi pozitiven prirast prebivalstva. Marsikdo izrazi tudi kakšno pohvalo, česar sem kot vsak človek vesel, čeprav tega ne pričakujem. Nimam pa rad nekonstruk-tivnih kritik, še posebej od ljudi, ki sami niso ničesar pomembnega naredili.
Kaj prišlekom v Šentjurju z največjim ponosom pokažete?
Nedvomno IKC, ker gre za res lep in funkcionalen objekt, ki smo si ga dolgo želeli in si ga zaslužili. Z veseljem pokažem Slomškovo Ponikvo, Slivniško jezero, Planino, cerkev na
»Vsem občankam in občanom ob rojstnem dnevu Občine Šentjur čestitam in jim želim, da bi se čim bolje razumeli in da bi čim bolje sodelovali. Ker smo skupaj zmožni narediti marsikaj.«
Kalobju, jezera na Blagovni. Da ne bom kateri KS naredil krivico - resnično je v vsaki toliko lepega, da je na terenu mogoče kaj pokazati.
Če bi Šentjurčan zadel recimo jackpot loterijski zadetek - kam bi šel nepričakovani milijon ali dva?
Ta trenutek? V obnovo OŠ Hruševec in rekonstrukcijo športne dvorane. Sicer pa čisto resno; obnova dvajset let stare strehe na šoli je nujna, obstajajo tudi idejne zasnove, kako podaljšati dvorano in jo spremeniti v resno športno dvorano za rokomet, nogomet in seveda za tisto, v čemer smo trenutno v Slovenji najboljši.
Nocoj imate praznično sejo in pred tem tudi čisto normalno delovno sejo. Je na dnevnem redu kaj posebnega?
Imeli bomo slavnostno sejo, pred tem pa bo normalen delovni dan.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: arhiv NT
10
ŠENTJUR PRAZNUJE
Zelena pustolovščina na Resevni
Turizem, ki združuje ponudbo blagovne znamke Kres, geomantijo in osebno predanost domačinov
Tisti večer gostje v Ther-mani Laško niso naveličano odkorakali mimo številnih plakatov, ki so vabili na izlete v različne konce Dežele Celjske. Zadržala jih je beseda v francoščini, ki jim je manjkala ravno toliko, da so se je iskreno razveselili. Zadišala jim je domača klobasa, ki so jo po domače rezali na leseni deski. In ustavila jih je glasba. Bogat zvok starega opreklja je bil po eni strani tako nenavaden in drugačen, a hkrati čudno topel in domač. Tisti večer se je šest belgijskih družin odločilo, da bodo zanimivim ponudnikom dale priložnost. Pustolovščina, ki je sledila na Resevni, je bila nepozabna za vse sodelujoče.
Začelo se je v trikotniku treh šentjurskih hribov - Rif-nika, Kalobja in Resevne. Prvi člani neformalne skupine Kres, v glavnem ekološki kmetovalci, so opazili, da se hribi povezujejo in energijsko podpirajo, kot bi se trije bratje objeli čez ramena. Približno 15 lokalnih ponudnikov je začelo prodajati svoje izdelke pod blagovno znamko
Mirko Čander, Maja Debelak in Rok Vodeb so osebno nagovorili potencialne goste v Laškem. Prvi odzivi so jim dali polet za nove podvige.
Kres. »Gre za dober primer lokalnega povezovanja, četudi na neformalni ravni.
Tega nam po vzoru severnih sosedov najbolj manjka in pobuda je bila sprejeta z veliko
	
Občina Šentjur v številkah	
Površina km2	2.222
Število prebivalcev	18.935
Število moških	9.407
Število žensk	9.528
Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču)	7.558
Število zaposlenih oseb	3.435
Število samozaposlenih oseb	1.151
Število registriranih brezposelnih oseb	1.146
Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega (EUR)	1.265,59
Število podjetij	1.413
Število osebnih avtomobilov	10.094
Vir: podatki Statističnega urada RS za leto 2013
naklonjenostjo,« je povedala Alenka Tastaniere iz turistič-noinformacijskega centra v Šentjurju.
Zmajeve črte in jame mlinskih kamnov
Povezanost treh hribov se ni ustavila zgolj pri pridelavi zdrave domače hrane, ampak je dobila svoj odmev tudi pri projektu geomantije. Gre za posebno vedo zdravljenja Zemlje in upoštevanja energetskih silnic, imenovano tudi evropski feng šuj. Med tistimi, ki so se pod mentorstvom geomanta Roberta Lavina nad tem področjem še posebej navdušili, je Mirko Čander. »Potem ko razumeš delovanje teh principov, so ti na primer bolj jasne zgodovina in nedorečena prihodnost Rifnika, magična privlačnost Resevne in meditativna tr-
dnost Kalobja. Obstaja cela vrsta posebnih točk, kjer lahko začutiš delovanje t. i. zmajevih črt, cela vrsta posebnih lokacij, kjer se lahko z naravo v trenutku povežeš tako, kot se v običajnem življenju ne moreš nikoli. Tu so še zdravilni vrelci, ki so opisani, vendar je njihovo delovanje še izziv,« o posebnostih geomantije razloži Čander. Na pobočjih Rifnika in Resevne so odkrili na desetine jam, kjer so nekoč sekali mlinske kamne in jih izvažali po vsej Avstro-Ogr-ski. Bogastvo kulturne in naravne dediščine je sodelujoče pri teh projektih pustilo z odprtimi usti. Postavilo se je samoumevno vprašanje.
Kako vse to ponuditi turistu?
Pod okriljem turističnega društva je skupina zanese-
njakov ustanovila Zeleno sekcijo. Pripravili so program in ga s pomočjo Tica in Razvojne agencije Kozjansko predstavili v Thermani Laško prvi skupini tujih gostov. Za že prej omenjene Belgijce so tisti dan s svojo pripravljenostjo in inovativnostjo zadeli v polno. »Ker smo se takšnega projekta lotili prvič, nas je pri izvedbi celodnevnega programa na Resevni sodelovalo osem. Poskrbeli smo resnično za vsako podrobnost. V jami mlinskih kamnov nas je ob ognju pričakal razbojnik Guzaj, sprehodili smo se po skrivnostnih poteh Resevne, obiskali najbolj dih jemajoče razgledne točke, pojedli kmečki zajtrk pod kozolcem, uživali na stolpu, kosili pri oskrbnici v planinskem domu na Resevni, čisto na koncu pa postregli še Guzajeve palačinke v mlinu,« celodnevno dogajanje povzame Čander. »Odzivi so bili fantastični in kljub temu da smo prehodili 14 kilometrov, trikrat toliko kot smo predvidevali, so bili vsi navdušeni. Ena belgijska družina je bila tokrat v Sloveniji drugič in bo prihodnje leto spet prišla,« doda Tasta-nierova.
Od glasbe do najboljše domače hrane
V geomantski zgodbi je svoj izziv našel tudi Rok Vodeb. V prvi vrsti likovnik je svoj umetniški čut začel izražati v reliefnem klesanju s tem povezanih kozmogra-mov. »Tudi iz tega bi lahko
Alenka Tastaniere je v imenu lokalnega Tica in Razvojne agencije Kozjansko podprla prizadevanja na novo zastavljene Zelene sekcije turističnega društva.
Modul S
Proseniško 71, 3230 Šentjur Telefon: +386 (0)749 17 69 Mob. tel.: +386 (0)41 797 274 www.modul5.si
Speoialiiirano podjetje ia lidelavo reiervnih delov la traktorje* gradbeno mehaniiacljo in oetalo strojegradnjo
ŠENTJUR PRAZNUJE
11
Čeprav so belgijski gostje doma s podeželja, prav visokih hribov nimajo. Stolp na Resevni je bil zanje posebno doživetje, pika na i ravno prav zahtevnega vzpona pred kosilom.
Dobra domača hrana je po kmečko postrežena še bolj teknila.
razvili kakšen spominek z dodano vrednostjo. Na tem področju moramo ponudbo še razviti,« so se strinjali sogovorniki. Sicer je Vodeb tisti, ki izkušnjo Resevne in ene najlepših naravnih dvoran pod njo obogati z glasbo. Najprej se je seznanil z glasbilom avstralskih domorodcev didžeridujem in potem izdelal njegovo evropsko različico. Danes igra izviren slovenski oprekelj, ki je predhodnik cimbal in kasneje klavirja. »Ta glasba na takšen ali drugačen način nagovori vse. Malokdo ve, da je stara evropska glasba zelo podobna stari azijski glasbi. Na nek način ljudi vrača h koreninam, ne samo k svojim narodnim, ampak občečloveškim,« razloži Vodeb. Ivi Romih na pobočju Resevne ekološko kmetuje in je pohodnikov mimo domače hiše vajen že vse življenje. Z ženo Romano sta za belgijske goste priskrbela pristno
domače okrepčilo. »Verjame-va v gostoljubje in ekološko domačo pridelavo hrane. Na teh bregovih ni mogoče ustvariti velike dodane vre-
dnosti. V takšnem butičnem turizmu pa tudi midva vidiva svojo priložnost.« Dober začetek v tem letu se zdi kot skrbno posejano seme
v rodovitno zemljo neštetih možnosti v prihodnosti. V to z vizionarskim pogledom verjamejo vsi vpleteni.
SAŠKA T. OCVIRK
RDBDTEH
AVTOMATIZACIJA, ROBOTIZACIJA
ROBOTEH d.o.o. - strateški partner proizvajalca KUKA za podroje Adriatic
Gori ica 2a, SI-3230 Šentjur, Tel. 03 746 4244 www.roboteh.si, office@roboteh.si
KUKA
OFFICIAL SYSTEM
PARTNER
»Čez deset let bo Rifnik in Resevno povezoval viseči most,« smelo napoveduje Mirko Čander, ki trdno verjame v energijski in turistični potencial hribov Resevne, Rifnika in Kalobja.
Industrijske storitve, proizvodnja in oprema
Vsem občankam in občanom čestitamo ob občinskem prazniku, svojim strankam pa se iskreno zahvaljujemo za zaupanje. wmv.ispio.si
Cesta Leona Dobrotinška 2 3230 Šentjur +386 (0)3 746 27 16 +386 (0)3 746 27 20 info@ispio.si
Podjetje ISPIO, d. o. o., je storitveno in proizvodno podjetje, ki se ukvarja z izdelavo kovinskih izdelkov po naročilu.
Proizvodni program predstavljajo kovinska industrijska ogrodja, oprema trgovin, hotelov, štadionov, kovinsko pohištvo, stojala in različni kovinski izdelki po naročilu.
Braslovč
»Rezerve je najprej treba iskati pri sebi«
V Braslovčah v zadnjem letu v obliki javno-zasebnega partnerstva izvedli tri večje projekte - Želijo več turistov, hitre ceste po svoji zemlji ne
Odprtje težko pričakovanega večnamenskega doma kulture, ureditev obrtno-pod-jetniške cone Trnava in obnova objekta Partizan v Rakovljah so poleg milijonske investicije iz 8. Javnega poziva za obnovo transportnega vodovoda Tabor-Prebold-Braslovče ter izgradnje primarne kanalizacije v Malih Braslovčah najvidnejše naložbe v občini Braslovče v zadnjem letu. Prvim trem projektom je skupno to, da je občinsko vodstvo pri njihovem uresničevanju moči združilo z zasebniki. Braslovče so ena tistih občin, kjer se je javno-zasebno partnerstvo za zdaj pokazalo v najboljši podobi in najsvetlejši luči.
»V časih, ko vladajo oteženi pogoji poslovanja in ko je vedno težje priti do evropskega denarja, smo prišli so spoznanja, da je treba rezerve najprej poiskati pri sebi. Treba se je potruditi in znotraj občine najti lastne vire, predvsem pa lastno angažiranost. Iz tega smo izhajali in za zdaj nam kar dobro uspeva,« v uvodu pogovora pove braslovški župan Bra-nimir Strojanšek.
Marca ste odprli dolgo in težko pričakovan braslovški dom kulture. Zdaj je zidovom treba dati še vsebino. Kakšna bo?
Ponosni in veseli smo, da smo uspeli izvesti projekt, ki je vreden približno dva milijona evrov. Takšnega bremena občina sama ne bi zmogla, zato je bilo javno-zasebno partnerstvo edina možnost. Enako bo pri vsebini. Zanjo bo odgovoren predvsem upravnik doma, medtem ko si bo občina svoje pravice in dolžnosti zagotovila v upravljavski pogodbo. Julija smo objavili razpis in prejeli dve ponudbi. Strokovna komisija je z obema zasebnima ponudnikom že opravila pogovor, zdaj bo sledila še predstavitev pred občinskim svetom. Predvidevam, da bomo do konca leta z izbranim upravnikom doma že lahko podpisali pogodbo.
O ustanovitvi javnega zavoda torej ne razmišljate?
Ne. O tem nismo razmišljali niti takrat, ko so bili časi bistveno ugodnejši. Prepričan sem, da lahko zasebnik - posameznik, podjetje ali zasebni zavod - z domom upravlja precej bolj kakovostno in učinkovito kot občina oziroma posamezne občinske službe.
Branimir Strojanšek je prepričan, da sta neokrnjena narava in strateška lega občine tisti, ki prepričata tako domačine kot obiskovalce.
Zelo natančni ste pri naslavljanju novega doma. Gre za dom kulture in ne za kulturni dom. Zakaj?
Po pogovoru in predlogu članov Kulturnega društva Braslovče, ki v teh prostorih tudi domuje, smo ugotovili, da je kulturni dom nekako omejen predvsem na strogo kultur-
no, umetniško dejavnost. Dom kulture pa združuje vse različne kulture, od umetnostne do športne. In v teh prostorih so doma vse.
Enega pomembnejših projektov zadnjih let predstavljata obnova Žovneškega gradu in oživitev celotnega območja okoli Žov-
neškega jezera. Na kateri točki je projekt danes in kaj si lahko obetamo?
Da gredo načrtovani projekti obnove in oživitve gradu v pravo smer, dokazuje obisk. V gradu želimo urediti predvsem tisto, kar je funkcionalno. V zgornjem nadstropju stolpa bomo dokončno uredili delno že urejen razstavni prostor. V srednjem delu bodo na ogled pri obnovi najdeni predmeti. Sčasoma bomo obnovili tudi kapelo in upam, da bomo v stolpu še imeli kakšno poroko. V spodnjem delu pa bomo uredili grajski »keuder«, kot mi temu rečemo. Seveda je za nadaljnji razvoj pomembna ureditev celotnega območja ob Žovneškem jezeru, ne le gradu. Računam, da bi lahko v začetku prihodnjega leta sprejeli tudi občinski podrobni prostorski načrt za celotno območje Žovneka. Na obali jezera bomo v prihodnje skušali urediti motorični park. Gre za park, kjer človek lahko nekaj naredi, in ne za adrenalinski park, ki jih je v Sloveniji že precej in kjer gre za to, ali si upaš nekaj narediti. Ta park bi bil namenjen otrokom, družinam in predvsem lokalnemu prebivalstvu. V prvi vrsti moramo to območje narediti čim bolj zanimivo za zasebnega investitorja.
Leta se že vleče tudi urejanje dokumentacije za gradnje na tako imenovanih spornih zemljiščih. Nekaterim posameznikom je celo grozilo, da bodo morali kljub potrjenemu gradbenemu dovoljenju objekte rušiti. Spor je končal na sodišču.
V celotnem prejšnjem mandatu smo se s kmetijci, z okoljevarstveniki in vsemi sogla-sodajalci usklajevali in zdaj smo to počistili. Vsi objekti, za katere so že bila izdana gradbena dovoljenja, so bili legalizirali. Občina je pri vsem aktivno sodelovala in na koncu smo našli kompromis, tako da je zdaj zadeva jasna. Žalostno pa je, da imamo na sodišču še en odškodninski zahtevek. Upam, da se bo ta za občino ugodno razrešil. Finančnih bremen zaradi tega občina ni imela, razen tega, da smo se s tem ukvarjali cel mandat, nove vloge za spremembo namembnosti zemljišč pa so se kopičile. Tisto za nazaj, kar nam je ustavno sodišče naložilo, smo počistili, zdaj smo v fazi reševanja novo prispelih vlog. Imamo več znanja in izkušenj, kaj lahko in česa ne, tako da pričakujem, da bomo te vloge rešili že v prihodnjem letu.
Zgodba z dolgo brado je tudi umeščanje trase hitre ceste. V Braslovčah si je ne želite?
Trenutno na tem področju vlada zatišje. Oblikovala se je civilna iniciativa, ki razpolaga z novimi podatki in ugotovitvami o vplivih hitre ceste na podtalnico in kmetijska zemljišča. Kolikor mi je znano, je že zahtevala tudi sestanek pri predsedniku vlade. V občini dejstva o negativnem vplivu poznamo in si bomo prizadevali, da bi cesto vendarle speljali drugje. Če pa bo politika - vemo, da o vsem na koncu odloča ona - odločila drugače, bomo vsem občanom, ki bodo posredno ali neposredno oškodovani, stali ob strani.
LEA KOMERIČKI
	
Občina Braslovče v številkah	
Površina km2	55
Število prebivalcev	5.429
Število moških	2.716
Število žensk	2.713
Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču)	2.161
Število zaposlenih oseb	575
Število samozaposlenih oseb	304
Število registriranih brezposelnih oseb	305
Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega (EUR)	1.293,87
Število podjetij	402
Število osebnih avtomobilov	2.931
Vir: podatki Statističnega urada RS za leto 2013
BRASLOVČE PRAZNUJEJO
13
Pusti svoj odtis t svetu
Naredi vtis.
Ji m desicn
grafično oblikovanje priprava za tisk unikatna darila


Design
Jubilej, film in priznanje
Z dobro voljo in s srčnostjo mladi pišejo novo poglavje letuške ljubiteljske kulture
Ob zavidanja vrednem jubileju so člani društva v avli kulturnega doma pripravili razstavo, na kateri so s starimi listinami, slikami in z notnim gradivom predstavili dejavnosti društva v vseh osemdesetih letih delovanja. Društvo je sicer sprva zaznamovala močna pevska dejavnost. Zdaj je v ospredju dramska dejavnost. »Če želimo z optimizmom zreti v prihodnost, moramo poznati tudi svojo preteklost in prav je, da spoznamo kulturno zgodovino našega kraja in ljudi, ki so se vsa ta leta trudili, da bi življenje v Letušu tudi v težkih časih naredili lepše in bogatejše,« je ob tem dejala predsednica Vanja Kretič.
Vpliv novega vodstva je bil hitro opazen. Leta 2010 je z namenom obuditve gledališke dejavnosti začela aktivno delovati gledališka skupina Do zvezd. Želja mladih po ustvarjanju, igri, plesu in petju na odru je obrodila sadove. V petih letih so pripravili pet igranih predstav za otroke. Premierno so jih odigrali v Letušu ob že tradicionalnem adventnem sejmu. Tako so do danes otroke in njihove starše zabavali in včasih tudi do solz nasmejali razigrani pujski v predstavi Rozi in Tufko, na male princeske so vselej vtis naredili lep princ Božo in čarobne krogle, nagajivi škrati so nastopili v predstavi Ojoj, zime pa že ne damo. Amaterski igralci so zaigrali še v predstavah Pravljične zmešnjave in Božiča tečne čarovnice. Gledališka skupina pa ni razveselila samo otrok v Letušu, s predstavami je namreč gostovala tudi po bližnjih krajih. V Braslovčah je z dedkom Mrazom obdarila in nasmejala mnogo otrok.
KD Letuš vodijo mladi kulturni ustvarjalci, ki se z umetnostjo srečujejo bodisi poklicno bodisi povsem ljubiteljsko. Vedo, da na mladih svet stoji in da se mora tudi kulturna vzgoja začeti že zelo zgodaj. Društvo tako že vrsto let sodeluje s podružnično osnovno šolo, kjer deluje šolsko kulturno društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1981. Ob slovenskem kulturnem prazniku vsako leto pripravijo sprejem za prvošolce, ki se pridružijo šolski kulturni celici.
Svetujem in oblikujem, Sara Tekavc s,p., Comilsk« <t, 3303 Gnmilsko, sara@lckavc.si
Po osemdesetih letih širjenja kulturne dejavnosti med krajani bo Kulturno društvo Letuš letos prejelo zlato občinsko priznanje. Sprva pevsko naravnano društvo se je v zadnjih letih preusmerilo h gledališču. Ko je pred leti društveno delovanje že skoraj ugasnilo, so voz naprej potegnili mladi. Z mladostno igrivostjo, s prisrčno nevednostjo in z ogromno dobre volje ter želje po delu so danes ena najbolj prepoznavnih in najdejavnejših skupin v občini.
»Priznanja smo izjemno veseli, vendar vsi, ki tako ali drugače delamo v kulturi, vemo, da tega ne počnemo zaradi priznanj. To priznanje ni namenjeno le trenutnim članom in vodstvu, je priznanje vsem, ki so v društvu delovali v teh osemdesetih letih, saj so postavili dobre temelje. Priznanje gre tudi šoli, saj z njo že vrsto leto zelo dobro sodelujemo. Nenazadnje je to nagrada za vse krajane, ki te prireditve obiskujejo. Mi tega ne počnemo zase, temveč za ljudi v tem kraju,« je priznanje, ki ga je občina ob osemdesetletnici delovanja poklonila Kulturnemu društvi (KD) Letuš, povedala predsednica društva Vanja Kretič.
Od petja k igri
Leta 1935 je bil ustanovljen tričlanski pripravljalni odbor za ustanovitev Pevskega društva Letuš. Sestavil je društvena pravila in leta 1936 dobil odločbo o registraciji. Društvo je imelo tri sekcije: pevsko, dramsko in knjižnico. Pevci so hodili na vaje, prirejali koncerte in na njih želi uspeh za uspehom. Zbor je štel 25 članov in 14 članic, njihov pevovodja in pobudnik
»Želimo, da bi dolgoletno trdo delo znali ceniti in ohranjati tudi v prihodnosti, da bi se tudi prihodnje generacije zavedale, kako pomembna je slovenska beseda.
Naj bo kultura način življenja. Najvišje občinsko priznanje s hvaležnostjo posvečamo vsem, ki so v osemdesetih letih delovanja s svojo ustvarjalnostjo, sposobnostjo in srčnostjo delali za kulturo v Letušu.«
§iif	ЈрИLk9	iž^Sgj		
		" J >-. ЈуиИг^ЈЈ		
		f r • pjwm		шш
		f*B L ^Oflft		
	Г >ij ш			
Utrinek s snemanja otroškega filma Letuško, ki so ga ob osemdesetletnici društva s Studiem Mozaik in Culturo Turistico posneli člani KD Letuš. V filmu kot glavni igralci nastopajo otroci Podružnične osnovne šole Letuš, ki na zanimiv način predstavijo svoj kraj in njegove znamenitosti. Mali igralci so z maskoto, ki so jo poimenovali Letuško, obiskali tudi vsa društva, ki delujejo v kraju. »V Letušu je ogromno nadarjenih ljudi, hkrati pa v kraju deluje veliko društev, tako da smo vsi vpeti v več dejavnosti. Prav je, da se povezujemo, saj smo skupaj močnejši. S filmom smo tako želeli poleg lepot in zanimivosti kraja pokazati tudi složnost in povezanost ljudi in društev,« je povedala Vanja Kretič, predsednica KD Letuš. (Foto: Bojana Planina)
za ustanovitev Pevskega društva Letuš je bil Ivan Marovt. V času okupacije je slovenska pesem utihnila, po osvoboditvi, leta 1945, so pevci znova začeli vaditi in leta 1947 so priredili že več kot 20 samostojnih koncertov po vsej Savinjski in Šaleški dolini.
Leta 1951 so takratni člani društva s krajevnim ljudskim odborom sklenili dogovor o tridesetletnem brezplačnem najemu petdesetih kvadratnih metrov zemljišča, na katerem so tri leta kasneje z lastnim delom zgradili pevsko kočo, v kateri so imeli pevske vaje in družabna srečanja. Leta 1958 je bil v Letušu zgrajen zadružni dom in z novo dvorano je zaživela še dramska dejavnost. Pevsko kočo, ki je ponos društva, so leta 2009 v sodelovanju z braslovško občino obnovili in še vedno služi prvotnemu namenu.
Z osamosvojitvijo preporod društva
Po smrti idejnega vodje Ivana Marovta je zborovsko petje
v Letuša za krajši čas zamrlo, leta 1993 pa je bil ponovno ustanovljen Mešani pevski zbor. Znova se je oblikovala tudi dramska skupina. Leta 1997 se je prosvetno društvo preimenovalo v sedanje Kulturno društvo Letuš. Zaradi pomanjkanja moških pevcev so leta 2001 ustanovili ženski pevski zbor, leta 2010 pa so se jim pri pevskih vajah in nastopih spet pridružili predstavniki močnejšega spola. Zbor je deloval dve leti, nato so pod okriljem društva ustanovili Kvartet KD Letuš.
Pred petimi leti je v društvu zavel nov veter. Vodstvo je prevzela nova, mlada generacija in isto leto je bila ustanovljena gledališka skupina Do zvezd. »To ne pomeni, da so se starejši člani povsem umaknili. Še vedno so aktivni, njihovo znanje in izkušnje pa so zelo dobrodošli. Mlajši z veseljem prisluhnemo nasvetom,« pravi Kretičeva.
LEA KOMERIČKI Foto: arhiv KD Letuš
*
Kmečki ml л
PI askan
UROS ZUPANC, s.p. IVI. Braslovče 16 3314 Braslovce gsm: 031 396 635 e: zuparic.uros69@gmail.com
I
Šoštanj
V nekdanjih vrtcih stanovanja, inkubator in društva
Intervju z Darkom Menihom, županom Občine Šoštanj
Potem ko je pred približno letom Občina Šoštanj odprla nov vrtec, ki je predstavljal največjo investicijo v zgodovini občine, bo tudi letošnji občinski praznik minil v znamenju številnih pridobitev. Ob veselju zaradi teh dosežkov si v občini, kot je mogoče razumeti župana Darka Meniha, predvsem želijo, da bi jim narava prizanesla z naravnimi ujmami, ki so v preteklih letih pustile hude posledice.
Kako napreduje odpravljanje posledic plazov in poplav iz lanske ujme in kako ste zagotovili denar za to?
Vsako leto doslej je bila občina Šoštanj na udaru, naravne katastrofe so se kar vrstile: poplave, plazovi, žled, suša in spet plazovi. Še posebej za sanacijo plazov smo vsako leto porabili veliko denarja. Opravili smo geološka raziskovanja in za vsak plaz izdelali projekt. Doslej smo sanirali več kot 60 plazov, ostaja nam jih še približno sto. Na podlagi strokovnih podlag jih saniramo po vrstnem redu. Nekaj denarja za sanacijo imamo v proračunu, kar nekaj smo ga dobili od države, od ministrstva za okolje. Za sedem plazov, ki jih zdaj rešujemo, imamo na voljo 436 tisoč evrov, ki smo jih prejeli od države, v proračunu imamo zagotovljenih 561 tisoč evrov. Sicer smo v okviru preventivnih ukrepov izdelali protipoplavno študijo za celo občino, na podlagi katere bomo lahko bolj učinkovito zagotavljali varnost pred vodnimi ujmami.
Kaj štejete za ključne pridobitve v občini v minulem letu?
Eden največji dosežkov je zagotovo zaključek evropskega projekta čiste pitne vode za Šaleško dolino v sodelovanju s sosednjima občinama, s čimer bo skoraj 90 odstotkov prebivalstva v naši občini imelo možnost dostopa do kakovostne pitne vode. Po odprtju novega vrtca v Šoštanju smo preurejali stare
Župan Občine Šoštanj Darko Menih je vesel, da je občini vsaj letos zaenkrat bilo prizaneseno z vodnimi ujmami, katerih posledice iz prejšnjih let še intenzivno odpravljajo.
pridobili za približno dva milijona evrov. Za novo perspektivo še ni razpisov, pri čemer se bojimo, da s svojimi projekti sami ne bomo prišli v izbor. Zato se že dogovarjamo z ostalimi občinami in partnerji, saj bomo le tako lahko prišli do evropskega denarja. Gre za projekt kolesarske steze mimo Šoštanja, pločnik v Lokovici na zelo prometnem, nevarnem odseku, obnovo Murnove zijalke,
»Bolj turistično širokopotezno, s kakšnim pomolom, čolnarno, bo občina na jezeru lahko delovala, ko bodo pristojne ustanove potrdile, da je voda neoporečna, in ko bo jezero dobilo status kopalnega območja. Do takrat v občini predvsem skrbimo, da je okolica jezera čista in da so urejene sprehajalne poti.«
tisoč evrov, sporazuma še nismo podpisali. Vendar bomo pri odškodninah vztrajali, saj vemo, kakšne so posledice rudarjenja na našem območju. Cele vasi so se potopile, 1.300 ljudi se je moralo preseliti, nastalo je jezero, globoko 87 metrov, ki se še širi.
Koliko na razvojne in turistične priložnosti občine vplivajo negativne okoljske posledice delovanja omenjenih energetskih podjetij? Kje sicer vidite turistične priložnosti občine?
Naš glavni turistični adut je seveda s svojimi bazeni in termami Topolšica, s katero je zdaj tudi kolesarska povezava s sistemom Bicy. Pomemben je tudi prispevek sedmih turističnih društev v občini, ki širijo turistično prepoznavnost v krajevnih skupnostih. Ob šoštanjskem pustu, ki je član zveze evropskih karnevalskih mest, v prihodnosti velike upe polagamo tudi v Družmirsko jezero. Vendar je za večje turistične projekte še nekaj pre-
»Nekateri ljudje so tudi nekoliko nezadovoljni zaradi šestega bloka, ki je zrasel tik pred mestom, 50 metrov proč so že prvi stanovalci, osenčenje je veliko, ljudje se pritožujejo, pojavljajo se civilne iniciative, ki zahtevajo dodatno odškodnino, na primer v obliki brezplačnega ogrevanja in podobno. Teš je tudi ukinil vsa donatorska in sponzorska sredstva za šoštanjska kulturna društva in športne klube, zaradi česar so pred propadom. Slednjim bomo zato morali z denarjem iz proračuna pomagati, da se bodo sploh lahko prijavili na tekmovanja.«
prek: jezero namreč še ni »umirjeno«, kot sem omenil, del jezera še uporablja elektrarna za tehnološko vodo.
Šoštanj je znan tudi po slavnem rojaku Karlu Destovniku - Kajuhu, po katerem se v mestu imenujejo šola in ulica ter še kaj. A vendar se zdi, da je to premalo in da je zaznamovanje primernega spomina na Kajuha lahko tudi turistična priložnost?
Naš najnovejši projekt je, da bomo pri Žleb-nikovi domačiji, kjer je Kajuh padel, postavili stavbo v obliki pokritega kozolca, kjer se bo mogoče seznaniti z življenjem in pesništvom Kajuha, tudi v video obliki. Še vedno v občini razmišljamo tudi o ureditvi spominske sobe. Izbirali smo med tremi možnostmi za kraj, kjer bi uredili spominsko sobo: osnovno šolo, ki se imenuje po Kajuhu, njegovo rojstno hišo in Vilo Mayer. Prav za slednjo se zdi, da je največ možnosti, da to željo uresničimo.
ROBERT GORJANC, foto: GrupA
vrtce in jim določili novo namembnost. V največjem starem Vrtcu Lučka bodo predvidoma konec oktobra svoje prostore dobili mladi, planinci, taborniki in alpinisti, ki so prenovitvena dela opravljali prostovoljno, del prostorov bo namenjen tudi hostlu. V nekdanjem Vrtcu Brina smo uredili podjetniški inkubator in nekaj stanovanj, ta bodo še v dveh zgradbah, tako da bomo v občini vsaj nekoliko izboljšali dostopnost do stanovanj. Največja lastna občinska pridobitev bo zagotovo prenovljen Trg svobode, za katerega smo v proračunu namenili več kot milijon evrov, prav tako je pomemben tudi Tresi-mirjev športni park pri otroškem igrišču ob Družmirskem jezeru.
Kako ste v občini sicer uspešni pri črpanju evropskih sredstev in kaj pričakujete od nove finančne perspektive?
Mislim, da smo kar uspešni. Če se spomnimo, smo dobili denar za Vilo Mayer, muzej usnjarstva in dom v Ravnah. Skupno smo
naše znamenite naravne dediščine. Poleg tega nameravamo zgraditi tudi novo avtobusno postajo in prizidek h glasbeni šoli, kjer obisk narašča. S tem bosta dobila boljše pogoje za delo tudi Pihalni orkester Zarja in Pevski zbor Svoboda. Ob tem gradimo tudi novo tržnico.
Kaj za Občino Šoštanj pomeni odškodnina, ki jo prejme od Teša in Premogovnika Velenje? Ali jo je od slednjega že prejela?
Odškodnino od obeh energetskih gigantov smo do pred časom kar redno prejemali, potem so se začele poslovne težave obeh podjetij. S Tešem smo se še uspeli dogovoriti za odškodnino - za letos in prihodnje leto v višini 2,1 milijona evrov ter še posebej za krajevne skupnosti. Te so sicer dobile osem odstotkov manj, tako da si je devet KS razdelilo malo več kot 350 tisoč evrov. Od Premogovnika Velenje letos še nismo dobili odškodnine, lani pa smo mu jo celo pustili, ker je bil res v velikih težavah. Za letos se z njim dogovarjamo za odškodnino v višini 300
Občina Šoštanj v številkah	
Površina km2	96
Število prebivalcev	8.807
Število moških	4.550
Število žensk	4.257
Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču)	3.584
Število zaposlenih oseb	2.057
Število samozaposlenih oseb	1.151
Število registriranih brezposelnih oseb	482
Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega (EUR)	1.690,99
Število podjetij	539
Število osebnih avtomobilov	4.386
Vir: podatki Statističnega urada RS za leto 2013
f POGLED! {UBJ)S vsak četrtek ob 12.15
radiociije 95.1 | 95.9 | 100.3 j 90.6 MHz
ŠOŠTANJ PRAZNUJE
15
Poleg ostankov rimskega vodnjaka, ki so ga delavci našli ob prenovitvenih delih, bo znamenitost trga še naprej spomenik žrtvam NOB, postavljen v spomin padlih borcev in domoljubov iz Šoštanja. Spomenik je zasnoval Zdenko Didek, izdelal pa kipar Božo Pengov. Odkrili so ga ob dnevu OF leta 1953.
Tresimirjev park je dobil ime po knezu Tresimirju, ki naj bi po legendi ob potresih prišel iz jezera. S svojim ljudstvom je naselil rodovitna polja v bližini današnjega Šoštanja. Zgradil je naselbino in kultiviral celotno vas, ki je po njem dobila ime Tresimirje. Skozi stoletja se je ta vas preimenovala v Družmirje. Podobo Tresimirja predstavlja veličasten vojščak s širokim klobukom, odet v kože in lesene coklje, v rokah nosi znamenito bojevniško palico. Tresimir je tudi značilen šoštanjski pustni lik.
Na Trgu svobode v Šoštanju so v teku zaključna dela, trg pa počasi že dobiva končno podobo.
Novi prizorišči za prireditve, druženje in rekreacijo
Ob občinskem prazniku prenovljeni Trg svobode in nova športna igrišča v Tresimirjevem parku
Med največji pridobitvi ob letošnjem šoštanjskem občinskem prazniku nedvomno spadata prenovljeni Trg svobode in gradnja novih športnih igrišč v Tresimirjevem parku ob Druž-mirskem jezeru. Ob tem, da bosta prispevali k lepšemu videzu mesta, bosta omogočili tudi več možnosti za druženje in sprostitev.
»S prenovo bo Trg svobode bolj povezan z občinsko stavbo, pred katero se bo povečal tudi prireditveni prostor. Z drugačno zasaditvijo dreves bo lepši pogled na ostale pomembne zgodovinske stavbe v mestu, kot je na primer mestna ura, lepše bo urejena pešpot do sosednjega trga, omejeno bo tudi parkiranje,« je o zasnovi in novih možnostih, ki jih bo ponujal prenovljeni trg, povedala Marija Anžej, višja svetovalka za investicije in projekte v Občini Šoštanj. K lepši podobi trga bo pripomogel tudi avtohtoni slovenski kamen, ki bo nadomestil asfalt, ki je bil položen na starem trgu.
Načel ga je zob časa
Zob časa je že vidno načel Trg svobode in je zato kar klical po prenovi, enako kot pred desetimi leti Trg bratov Mravljakov. Precej dotrajani so bili tudi komunalni priključki pod in nad trgom. Obnova trga
Marija Anžej, višja svetovalka za investicije in projekte na Občini Šoštanj, je vesela, da jim je ob gradnji športnih igrišč v Tresimirjevem parku uspelo ohraniti drevesa, ki dajejo parku značilno podobo.
tako zajema tudi obnovo vseh vodov, toplovoda, telekomunikacij, vodovodnega in električnega omrežja. Kot je povedala Marija Anžej, je bila prenova trga zelo zahteven projekt: pogovorili so se z lastniki poslovnih prostorov na trgu, banke, trgovine, gostinskih lokalov, in kolikor je bilo mogoče, uredili
dostope do stavb, da ni preveč trpela poslovna dejavnost.
Našli rimski vodnjak
Prenova trga seveda na šoštanjski občini izvajajo v skladu s smernicami zavoda za varstvo kulturne dediščine. »V času izkopavanj so gradbeni
delavci našli vodnjak iz rimske dobe, ki bo znotraj osvetljen in bo postal nova znamenitost trga. Kot je še povedala Marija Anžej, bo na trgu postavljenih tudi več klopi, kot pomemben dosežek prenove Trga svobode tudi izpostavlja, da jim je uspelo ohraniti drevesa, nekaj pa bo celo novih zasaditev.
Vrednost investicije znaša 1,1 milijona evrov. Razpis za izvajalca del so v Občini Šoštanj morali ponoviti, saj so vse prispele ponudbe presegale finančne možnosti občinskega proračuna. Zato so projekt prenove nekoliko prenovili in zmanjšali obseg del. Na drugem razpisu je
bilo kot izvajalec del izbrano ptujsko gradbeno podjetje Nival invest, ki dela opravlja še z nekaterimi podizvajalci.
Intenzivna gradbena in ureditvena dela na Trgu svobode, ki so se začela sredi junija, so v zaključni fazi. Slavnostno odprtje so v občini predvideli za konec septembra, v času prireditev ob občinskem prazniku. Vendar so se zaradi izjemne vročine v poletnih mesecih dela nekoliko zavlekla, zato bo odprtje trga 23. oktobra.
»Treslo« se bo zaradi športa
V Tresimirjevem parku ob Družmirskem jezeru, kjer je že otroško igrišče, bodo v okviru občinskega praznika v prihodnjih dneh namenu predali nov športni park. »V njem bodo igrišče za ulično košarko, igrišče za odbojko na mivki, balinišče z dvema stezama, rusko kegljišče, plezalni balvan, fitnes na prostem ... Prostor bo ograjen, športni park bo ponujal odlične možnosti za rekreacijo vseh generacij prebivalcev Šoštanja,« je še povedala Marija Anžej.
Kot pri Trgu svobode so se tudi v Tresimirjevem parku potrudili, da so ob gradnji ohranili vsa drevesa, med katerimi so nekatera stara tudi več kot sto let. Topoli, akacije, lipe in bori bodo tako športnikom in rekreativcem s senco ponujali prijetno zavetje v poletnih dneh, pašo za oči in sproščeno počutje.
Vrednost investicije znaša več kot 330 tisoč evrov, gradbena dela opravlja domače podjetje Nivik, ki je bilo prav tako izbrano na javnem razpisu.
ROBERT GORJANC Foto: GrupA
ла	QDHRT	novi tednik
IU	OrUn I	Št. 38, 24. september 2015
Selektor Slovenije bo pripeljal Zagrebčane
Uspešen uvod celjskih rokometašev v ligi prvakov
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v prvem krogu evropske lige prvakov v Iz-mitu premagali Bešiktaš. Ob polčasu je bil rezultat 13:13, končni izid pa 24:30.
Celjani so v Turčiji vpisali zelo pomembno zmago. Bešiktaš je veljal za najslabšo ekipo v skupini, to pa se je pokazalo tudi na srečanju z moštvom trenerja Branka Tamšeta.
Rezerve so velike
Oslabljeni »pivovarji« so imeli večji del dvoboja niti v svojih rokah, četudi je bilo napak ogromno. Zaradi številnih poškodb se vidi, da ekipa še ni dovolj uigrana, ko ima trener Tamše že sive lase, saj nikakor ne uspe dočakati, da bi bil zdravniški karton nepopisan. V Turčiji sta manjkala poškodovana Brazilec Arthur Patrianova in srbski vratar Ivan Gajić, v igralskem kadru sta zato bila sicer še vedno poškodovana Blaž Janc in Miha Zarabec. Celjska obramba je bila na visoki ravni, v napadu pa je bil zelo razpoložen Žiga Mlakar, ki je v uvodnih šestih minutah dosegel tri zaporedne gole za vodstvo s 4:2. Dve minuti kasneje je David
Načrt so izpolnili, iz Turčije so prinesli dve točki.
Razgor povišal na 6:3. Sledilo je izenačenje gostiteljev na 7:7. Ti so v 29. minuti prvega polčasa prvič povedli, ob polčasu pa je bilo 13:13. Celjani so prvi gol v drugem polčasu dosegli šele po petih minutah. Vratar Urban Lesjak je skrbel, da se Bešiktaš ni odlepil. Izenačenje na 15:15 je sledilo v 37. minuti, potem pa je dvakrat zadel Povilas Ba-barskas in Celjani so bili spet v vodstvu. V zadnji četrtini tekme so povsem zagospoda-
rili na igrišču in tekmo obrnili v svojo korist. S sedmimi goli sta bila najučinkovitejša David Razgor in Žiga Mlakar.
Štejeta dve točki
»V prvem polčasu se nismo uspeli odlepiti, v drugem pa smo vedeli, da prihaja naših pet ali deset minut, ko bomo lahko izkoristili boljšo telesno pripravljenost. To nam je prineslo varno razliko in tekmo smo uspeli rutinirano pripeljati do konca,« je po zmago-
Lokalni derbi Celjankam
Prejšnji konec tedna so rokometašice začele sezono državnega prvenstva. Celjsko območje ima tudi v novi tekmovalni sezoni 1. lige tri predstavnike, Celje Celjske mesnine, Zelene doline Žalec in Velenje.
Žalčanke in Celjanke so si nasproti stale že v uvodnem krogu. Uspešnejše so bile Celjanke, ki so na gostovanju zmagale s 36:27.
Po zaostanku preobrat
Gostiteljice so bile tiste, ki so v prvem polčasu začele bolje, saj so povedle za pet golov. Celjska zasedba se je hitro zbrala in stvari vzela v svoje roke. Bila je učinkovitejša, predvsem pa je imela veliko elana. Igrala je hiter rokomet, všečen za gledalce. Zmaga je bila prepričljiva. Katarina Regner je dosegla osem golov, Alja Jankovič in Pia Hren sta jih prispevali po sedem. Pri domačinkah je kar deset golov dala Jasna Turnšek, kar pa je bilo premalo, saj ni imela dovolj pomoči soigralk. »Prvi del tekme nismo odigrali dobro, nekako smo se še lovili. Zatem pa smo se zbrali in obenem preobrnili rezultat. Ob polčasu smo vodili za gol, v nadaljevanju pa si z dobro predstavo povišali zalogo ter rutinirano zmagali,« je
Z desetico na hrbtu je Jasna Turnšek dosegla deset golov, kar je bilo odločno premalo nasproti razpoloženi celjski ekipi.
po uvodni zmagi dejal trener Celjank Rajko Begovič. Domačemu strategu Jerneju Rantahu niso bili znani razlogi za poraz: »Ne vem, kaj se je zgodilo po odličnih dvajsetih minutah tekme, ko so imele naše rokometašice vse niti v svojih rokah in ko so si priigrale že prednost petih golov. Dekleta enostavno niso več sledila temu, kar smo se dogovorili. Tudi med odmorom smo se v garderobi dogovorili drugače. Bile so živčne, kar so Celjanke izkoristile in ne le povedle, temveč tudi vztrajno povečevale prednost za končno zmago.«
Hitra igra, polna elana
Celjanke in Žalčanke so že od nekdaj na parketu velike nasprotnice, zmage štejejo dvojno. »Zmage v lokalnih derbijih so še dodatno sladke. Zelo smo veseli, da smo na takšen način odprli sezono. Seveda pa imamo še precejšnje rezerve. Vsak dober trener nikoli ne sme biti zadovoljen. Vedno se da prikazati še več,« je pristavil Begovič. Še kako se pozna vrnitev odlične Jankovičeve, ki je motor ekipe. S svojimi izkušnjami bo spet dirigirala svojim soigralkam. Da bo

't
m
David Razgor se je izkazal tako z vodenjem igre kot tudi z učinkovitostjo.
slavju dejal David Razgor. Trener Branko Tamše nad igro razumljivo ni bil zadovoljen, zato pa nad zmago, saj štejeta dve točki: »Za nami je izjemno težka tekma pri ambicioznem Bešiktašu. Že večkrat omenjene poškodbe nas niso ustavile na poti do zmage. Nismo odstopali od svojega načina, tekme pa nismo odigrali tako, kot smo si želeli. Vendar pa moram pohvaliti igralce za borbenost, vztrajnost in smernico, od katere niso odstopa-
li. Verjamem, da ko bomo v popolni postavi in ko bodo za nami skupni treningi, da bomo še precej boljši.«
Sledi prvi spektakel
Zmaga Celja Pivovarne Laško v prvem krogu je lepa spodbuda pred naslednjimi obračuni v elitni evropski ligi. Celjska zasedba bo v prihodnjem krogu, v soboto v dvorani Zlatorog gostila Zagreb, ki je v uvodnem krogu na kolena spravil nemški Kiel. »Zdaj k nam prihaja močna
ekipa Zagreba. Igramo doma in ob tej priložnosti bi rad, da se Zlatorog trese, posledično tudi Zagreb, in da pridejo v hram slovenskega rokometa vsi, ki imajo radi te fante, rokomet, spektakel in se pridružijo našim zvestim navijačem Florijanom ter vsem ljubiteljem našega kluba iz celotne Slovenije, da nam pomagajo do zelo pomembnih točk,« je dodal Tamše. Tekma se bo začela ob 20. uri.
MITJA KNEZ Foto: arhiv NT (SHERPA), RK CPL
zapustila ljubljanski Krim, se je odločila sama, potem ko je igrala praktično zastonj. No, v Celju so jo znova pričakali z odprtimi rokami ... »O Alji ne bom izgubljal besed. Gre za odlično igralko ter osebnost. S svojim znanjem je prava mentorica igralkam, izvrstno pa skrbi tudi za vzdušje,« je dodal Begovič. Po njegovem mnenju je ekipa zelo dobro pripravljena. Tekma z Ljubljano je prestavljena, zato bodo Celjanke naslednjo tekmo odigrale 3. oktobra. Po drugo zmago bodo odšle v Novo mesto h Krki.
MITJA KNEZ Foto: ŽRK ŽALEC
NA KRATKO
Sedme v Turčiji
Istanbul: Mladinke Atletskega društva Kladivar so nastopile na evropskem klubskem pokalu in zasedle sedmo mesto. Ena Trifkovič je osvojila drugo mesto v skoku v višino, Ina Rojnik pa je bila tretja v teku na 400 m. Na mitingu v Novem mestu pa je Jan Vukovič dosegel državni rekord v teku na 1.500 metrov v kategoriji U16.
Še balkanske igre
Velenje: Letošnje tekmovanje Balkanation bosta v soboto organizirala Atletski klub Velenje in Atletska zveza Slovenije. Najboljši slovenski atleti se bodo v ekipnem duhu borili, da bi obranili naslov najboljše ekipe na Balkanu. Tekmice bodo Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Makedonija in Romunija. Naše barve bodo branili tudi Luka Janežič, Žan Rudolf, Robert Renner, Maja Mihalinec, Sabina Veit, Martina Ratej, Maruša Mišmaš in Tina Šutej.
Z ZDA sede
Braslovče: Do nedelje bo v Braslovčah gostovala reprezentanca Združenih držav Amerike v odbojki sede. Američanke so olimpijske in svetovne podprvakinje in bodo odigrale vsaj štiri tekme prijateljske tekme z našo izbrano vrsto, ki se pripravlja na evropsko prvenstvo. Najboljše reprezentance stare celine v odbojki sede bo v mesecu novembru gostil Podčetrtek.
Tudi za DP
Slovenske Konjice: Tudi tretji konjiški maraton bo zadnjo nedeljo v mesecu septembru. Štart bo zaradi možnih višjih temperatur že ob 10. uri. Predsednik organizacijskega odbora Anton Noner pričakuje, da bo letos skozi Slovenske Konjice teklo najmanj tisoč udeležencev. Tek na deset kilometrov bo štel za državno prvenstvo v cestnih tekih, organizatorji pa so pripravili tudi rekreativnejšo, petkilometrsko traso.
Popoln delež
Oberwart: Z evropskega mladinskega prvenstva v judu v Avstriji se je slovenska ekipa vrnila z dvema medaljama. Dekleta so bila v ekipni tekmi druga. Članica celjskega San-kakuja Klara Apotekar je dobila vse tri borbe, za zmago proti Rusiji (4:1), v polfinalu proti Hrvaški (3:2), in tudi v finalu, ko so bile boljše Francozinje (2:3). Naslednji članski tekmi svetovnega pokala bosta v mesecu oktobru, najprej v Taškentu, potem še v Parizu.
Sreča jih je obšla
Velenje: V četrtfinale pokala Nogometne zveze Slovenije se je uvrstil tudi Rudar po zmagi nad Krko s 3:2. Žreb je določil naslednje pare: Olimpija - Celje, Rudar - Maribor, Zavrč -Drava in Domžale - Koper. Prve tekme bodo 21. oktobra. (DŠ)
ŠPORT
17
Od jutri ECE Celje
Hokejski klub dobil generalnega pokrovitelja - Sendelbah: »Za boljše končnice«
Celjski hokejisti (v modri opremi) bodo pod vodstvom trenerja Roka Rojška še naprej skušali igrati hitro in privlačno.
V soboto se je začelo tekmovanje v ligi INL, katere član je tudi hokejski klub Celje. Odigrane so bile štiri tekme, Jesenice - Zell am See 4:1, Kapfenberg - Slavija 4:3 (po podaljšku), Kitzbühel - Lustenau 3:2 in Feldkirch - Bregenzerwald 6:1. Celjani so bili prosti, štartali bodo v soboto z domačo tekmo proti Feldkirchu.
Že jutri pa bo v dvorani v Mestnem parku izredna skupščina kluba. O njej in o ostalih zadevah smo se pogovarjali s predsednikom celjskega kluba Sandijem Sendelbahom. Pred časom je dejal, da moraš imeti hokej strašno rad, da ga še igraš v teh razmerah.
Tudi vi imate očitno izjemno radi ta klub, saj niste obupali. Prav nasprotno. Člansko moštvo je znova stalnica, uspelo pa vam je celo zagotoviti novega pokrovitelja. Kaj bo to prineslo?
Imeli bomo malce višji proračun. Redna skupščina je že za nami, jutri bo še izredna, na kateri bomo opravili formalnost z generalnim pokroviteljem. Slavnostno bomo podpisali pogodbo, obenem pa bomo spremenili ime klu-
ba. Odslej bomo nastopali z imenom Hk ECE Celje. Veseli nas, da smo pritegnili pozornost sponzorjev.
Zadržali ste Toma Hafnerja, tudi Aljaža Ogrizka in Žana Jezovška, ki sta imela ponudbi Olimpije in Jesenic, skoraj enakemu jedru moštva pa ste dodali nekaj novincev.
Bistveno je, da smo ohranili jedro ekipe. Ogrizek je bil že na pripravah z Olimpijo. Veseli nas, da se je vrnil, v prejšnji sezoni je bil naš najboljši strelec. V našem moštvu sta znova Žiga Grahut in Davor Rakanovič, ki imata mednarodne izkušnje. Luka Koštomaj je zaključil kariero, zato se nam je pridružil vratar Triglava Rok Stojano-vič. Iz kranjskega kluba je še Žan Zupan. Moštvo bo še bolj konkurenčno kot lani.
Kako ocenjujete ligo INL, v kateri je sedaj le devet klubov?
Izgubila je precej interna-cionalnosti, namreč zapustili so jo italijanski klubi.
Tudi Bleda in Triglava ni več zraven. Rezultati med slovenskimi klubi se bodo šteli za državno prvenstvo. Tekem bo povsem dovolj.
Kam boste ciljali?
V prejšnji sezoni se nam je zalomilo na sedmih tekmah. Izgubili smo jih v končnici, po podaljšku ali po kazenskih strelih. Upam, da smo pridobili izkušnje in da se bodo letos končnice izšle v našo korist. Želimo si obenem odmevnejši skalp katerega izmed bogatih avstrijskih klubov.
Kako je z državnim prvenstvom?
Pri tej temi sem kritičen do Hokejske zveze Sloveni-
Sandi Sendelbah
je. Imamo malo klubov in osrednja zveza bi morala urediti, da bi bilo tekmovanje bolj prepoznavno. Tako pa je razdrobljeno. Trije klubi so v ligi INL, Maribor, Bled in Triglav bodo igrali s hrvaškimi klubi, Olimpija, ki nastopa v ligi Ebel, pa se bo domačemu tekmovanju priključila v polfinalu. Vem, da ni lahko najti enostavne formule, ki bi dvigovala zanimanje za hokej. Toda sedanji sistem ni dovolj pregleden.
Je bil led pravočasno pripravljen?
Vsekakor, za moštvom je šest tednov kakovostnih priprav. Z upravljavcem, podjetjem ZPO, sodelujemo dobro. Nobenih pripomb nimamo. Je pa realnost dejstvo, da stroški najema ledu predstavljajo tretjino klubskega proračuna.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Vstopnina bo za odrasle le tri evre, obiskovalci do 18. leta starosti pa si bodo tekme lahko ogledali brezplačno.
Ekipa - vratarji: Rok Stojanovič, Nejc Picelj, Timotej Jeram, branilci: Rok Klavžar, Matic Zupanc, Jure Zupanc, Nik Grahut, Miha Mercina, Žiga Grahut, David Planko, Rok Kolar, napadalci: Blaž Knez, Tim Ograjenšek, Tomo Hafner, Žan Jezovšek, Primož Čuvan, Aljaž Ogrizek, Niko Nemeček, Domen Mark Ramšak, Aljaž Ribič, Nejc Kaste-lic, Aljaž Uduč, Žan Zupan, Valentin Senica Pintar, Filip Jeram, Andraž Čuvan, Davor Rakanovič.
Nič o pesku, Klariču in zmagah
Derbi začelja se je v Areni Petrol zaključil brez golov in Celjani so ostali na zadnjem mestu. Z osvojeno točko so se približali Kopru, ki ga bodo gostili v soboto, obenem pa so v uvodnem krogu druge četrtine prvenstva znižali zaostanek za Mariborčani.
Toda tovrstna novica je bila zanimiva spomladi, ko so »grofje« lovili vodilne vijoličaste, trenutni položaj pa je, žal, povsem drugačen.
Povratek v spodnje prostore
Na zelo slabem igrišču - na tako nizki ravni v Areni Petrol pravzaprav še ni bilo - se je nadaljevala kriza celjskega moštva. Zakaj so se igralci ugrezali v pesek, bi morali vprašati delavce iz ZPO. Tako so nam dejali na novinarski konferenci. Še en odgovor nam je podal vodja odnosov z javnostmi in marketinga Alen Obrez. Namreč pojavil se je namig, da je Darko Kla-rič zapustil klub. »Tega zaenkrat ne bomo komentirali. Več informacij bomo podali v naslednjih dneh. Nič konkretnega se ni zgodilo na tej
Marko Krajcer je priznal, da se mora moštvo zamisliti glede igre.
relaciji.« Prvega januarja bo z Danske kapnila druga polovica odškodnine za Benjamina Verbiča in tedaj bodo Klariča v celoti izplačali. No-
vinarske konference so spet v spodnjih prostorih štadiona; vmes so bile v drugem nadstropju, kjer so Klaričevi prostori.
»Mujke« preprečil poraz
Tudi po desetih krogih je Celje zadnje na lestvici 1. SNL, kar nam gre vse bolj težko z jezika. Trener Iztok Kapušin je znova premešal postavo. V Velenju »prelu-knjanega« Ivana Hosmana je v vratih zamenjal Amel Mujčinovič, ki si je privoščil podobno napako kot Handanovič v Zavrču (ni zaustavil žoge, ki mu jo je proti vratom podal branilec), a je imel srečo. »Obsedela« sta Jure Travner (tik pred 30. rojstnim dnevom obupno lovi dobro formo) in Miho-vil Klapan - upravičeno. Vse bolj se zavoljo vprašljive kakovosti nagibamo k potezi, ki bo nujna; sistem 4-2-3-1 bi bilo smotrno spremeniti in zaigrati recimo s sistemom 4-4-2. Rezervist Esteves De Sousa je oplazil prečko, gostje pa so imeli več zrelih priložnosti. Mujčinovič je v 90. minuti uspel preprečiti poraz.
Prvič brez gola
Žalostno je gledati anemičnega Blaža Vrhovca, ki pa bo moral kot kapetan
prebuditi vse svoje soigralce. Bistveno je, da Krčani niso zmagali. Zanesljivi celjski branilec Marko Krajcer se je strinjal z nami: »Obenem prvič nismo prejeli gola, kar je zanesljivo zelo dobra stvar. Prekinili smo niz porazov. Res pa je, da se moramo zamisliti glede igre. Ne znamo si pripraviti priložnosti. Verjamem, da znamo veliko več, kot smo kazali doslej. Prepričan sem, da se bodo moje besede kmalu potrdile.«
DEAN ŠUSTER Foto: arhiv NT (SHERPA)
Lestvica 1. SNL
OLIMPIJA	10	8	1	1 30:5	25
GORICA	10		0	3 21:19	21
DOMŽALE	10			3 17:8	19
MARIBOR	10			3 15:12	15
ZAVRČ	10			3 9:9	15
RUDAR	10			4 10:13	10
KRKA	10			4 9:16	10
KRŠKO	10			5 5:13	9
LUKA KOPER	10			6 12:18	8
CEDE	10			6 6:21	6
Panorama
NOGOMET
1. SL, 10. krog: Celje - Krško 0:0, Krka - Rudar 0:0, Zavrč - Maribor 2:1 (1:0), Gorica - Olimpija 0:3 (0:1), Domžale - Koper 1:0 (1:0).
3. SL - sever, 5. krog: Lenart - Dravinja 4:0 (1:0), Mons Claudius - Dravograd 1:1 (1:1), Šampion - Fužinar 2:1 (0:1), Šmartno - Šmarje 1:0 (1:0). Vrstni red: Brežice 11, Maribor B, Šampion, Fužinar, Mons Claudius 10, Videm, Šmartno 8, Šmarje 6, Dravinja, Dravograd 5, Dobrovce, Radlje, Lenart, Podvinci 3.
MČL, MNZ Celje, 4. krog: Kozje - Mozirje 1:0 (1:0), Voj-nik - Kovinar 3:2 (1:0), Šentjur - Šoštanj 0:4 (0:1), Zreče - Žalec 1:1 (1:1). Vrstni red: Šoštanj, Rogaška 9, Zreče 7, Žalec, Mozirje, Kozje 4, Šentjur, Vojnik 3, Štore 2.
MALI NOGOMET
1. SFL, 2. krog: Bronx -Dobovec Pivovarna Kozel 2:5 (1:1); Vrabel (17), Kroflič (25), Marot (28), Kordiš (37), Peček (38). Vrstni red: Dobo-vec, Litija, Maribor 4, Oplast, Bronx, Benedikt 3, Sevnica 1, Puntar, Ajdovščina 0.
ROKOMET
Liga prvakov, 1. krog: Bešiktaš - Celje Pivovarna Laško 24:30 (13:13); Done 7; Razgor, Mlakar 7.
1. SL, 3. krog: Gorenje -Izola 34:18 (16:6); Golčar, Medved, Šoštarič 5; Velkavrh 6, Ribnica - Celje Pivovarna Laško 26:36 (15:16); Grabenc 7; Žvižej 11, Ivić 6. Vrstni red: Celje, Gorenje, Koper 6, Ribnica, Ormož 4, Krka 3, Trimo, Dobova, Slovan, Sevnica, Izola 2, Loka, Slovenj Gradec, Maribor 1.
1. SL (ž), 1. krog: Zelene doline Žalec - Celje Celjske mesnine 27:36 (16:17). (MiK)
Športni koledar
Petek, 25. 9.
MALI NOGOMET
1. SFL, 3. krog: Dobovec Pivovarna Kozel - Puntar (21).
Sobota, 26. 9.
NOGOMET
1. SL, 11. krog: Celje - Luka Koper, Zavrč - Rudar (16).
3. SL - sever, 6. krog: Šmarje - Dobrovce, Dravinja - Šampion (16).
MČL, MNZ Celje, 5. krog: Žalec - Kozje, Rogaška - Zreče, Kovinar- Šentjur, Mozirje
-	Vojnik (16).
ROKOMET
Liga prvakov, 2. krog: Celje Pivovarna Laško - Zagreb (20).
1. SL, 4. krog: Dobova -Gorenje (19).
1. SL (ž), 2. krog: Brežice -Velenje, Zelene doline Žalec
-	Krka (19).
Nedelja, 27. 9.
NOGOMET
3. SL - sever, 6. krog: Videm - Mons Claudius, Brežice - Šmartno (16).
Sreda, 30. 9.
ROKOMET
1. SL, 5. krog: Sevnica - Celje Pivovarna Laško (19.30).
18
KRONIKA
Gostilne vedno bolj privlačne za tatove
Vlamljajo tudi v lokale v središču mesta
V zadnjem času so se na Celjskem ponovno vrstili vlomi v gostinske lokale, pri čemer storilci praviloma takšnih obratov ne izbirajo na bolj oddaljenih ali osamljenih lokacijah, kot je bilo to običajno nekoč. Kar dvakrat je bil na primer v preteklih tednih tarča tatov gostinski lokal v središču Celja. Storilca so že prijeli, šlo naj bi za odvisnika od drog in starega znanca policije. V zadnjih dneh sta brez cigaret, pijač in menjalnega denarja ostala tudi lastnika gostinskih lokalov v Šmarju pri Jelšah in na Starem trgu v Velenju.
Ravno odvisniki od drog se v teh primerih največkrat pojavljajo kot storilci, saj nakradene stvari preprodajo naprej in izkupiček od prodaje porabijo za nakup droge. Nazadnje je bilo več vlomov v gostilne in manjše lokale lani poleti, ko so nam okradeni gostinci povedali, da imajo več stroškov s popravilom povzročene škode na vratih in oknih, skozi katera tatovi vlamljajo, kot zaradi tatvine.
Storilci namreč pot v gostinski lokal uberejo na različne nasilne načine, pri čemer poškodujejo tudi celotna vrata, ne samo ključavnice, in razbijejo okna. Če je blagajna zaklenjena, uničijo tudi to. Zato nekateri gostinci denarja sploh ne puščajo v blagajni čez noč ali jo pustijo odprto, da je razvidno, da v njej ni denarja. Tako je vlomilec ne uniči. Če tatovi pridejo
do denarja, poberejo menjali denar. A tega praviloma ni veliko, zato izpraznijo tudi police ali omare s cigareti. Pokradejo tudi alkoholne pijače, ki gredo na črnem trgu prav tako najhitreje v promet.
Dobra kamera omogoča več možnosti za prijetje
Več lastnikov gostinskih lokalov na Celjskem ve, da lahko alarmni sistemi preprečijo vlome in odženejo tatove, zato se odločijo za tovrstno dodatno varovanje. Nekateri imajo lokale pod videonadzorom ali pa imajo poseben varnostni sistem, ki v času, ko lokal ne obratuje, zazna gibanje v notranjosti ali v okolici lokala in lastnike preko različnih mobilnih
aplikacij takoj obvesti, da se dogaja nekaj sumljivega. Na celjski policiji tudi opozarjajo lastnike lokalov, naj poskrbijo za kakovosten videonad-zor, saj posnetki, če so slabi, pri preiskavi niso koristni, sploh če storilci na njih niso dobro vidni in če je kakovost slike slaba. Lani smo že pisali, da so tudi storilci že vsega navajeni in so včasih tudi korak pred policijo, varnostno službo in lastniki lokalov. Ali je objekt varovan, preverjajo
celo tako, da najprej poškodujejo vrata ali okna in nato v bližini počakajo na prihod varnostne službe. Če nikogar ni, to pomeni, da objekt ni varovan in - začnejo krasti. Pri tem so lastniki lokalov, predvsem tisti, ki so jim v prostore že večkrat vlomili, jezni, saj vedo, da ukradenih stvari ne bodo dobili nazaj. Če so storilci odvisni od mamil, je tudi vprašanje, kako jim bodo lahko sploh povrnili stroške.
Na vesti več tatvin
Med tatovi, ki kradejo stvari iz gostinskih lokalov, niso samo odvisniki. Ti praviloma le izkoristijo priložnost. Dogajajo se tudi organizirane tatvine, kjer storilci načrtno kradejo alkohol ali cigarete z namenom, da jih preprodajo naprej - drugim gostincem. Celjska policija je tako v zadnjih letih preiskala tudi kar nekaj takšnih primerov. Gostinec, ki alkoholne pijače ali cigarete kupi na črnem trgu, stori kaznivo dejanje prikri-
vanja ali zatajitve, saj ve, da ne gre za uradno prodajo in da je stvari kupil po znižani ceni. Ponavadi takšne stvari kupi od posrednika, torej ne neposredno od vlomilca, ki jih je nakradel v drugem lokalu. Med osumljenimi je tudi veliko povratnikov. Ti policiji ob prijetju tudi sami povedo, kje vse so vlamljali in kaj vse so pokradli, zato se kasneje večkrat izkaže, da ima en storilec na vesti več tovrstnih vlomov in kraj.
SŠol
Foto: arhiv NT (SHERPA)
BANKA, KI OSVAJA
PRIDITE V SKB IN IZKORISTITE SUPER UGODNOSTI ZA NOVE STRANKE!
Ob zamenjavi banke vam do 31. 12. 2015 za dobrodošlico pripadajo ugodnosti, s katerimi lahko prihranite do 162 EUR.
Izkoristite tudi brezplačno odobritev stanovanjskega ali gotovinskega kredita (za poplačilo obstoječega kredita pri drugi banki) in dodatno prihranite do 450 EUR.
Sodelujte tudi v nagradni igri za glavno nagrado 300 EUR!
Več o ponudbi in nagradni igri: www.skb.si/celje
Ponudba velja za vse nove stranke, ki v SKB še nimajo odprtega osebnega računa ali imajo odprt Osnovni osebni račun. Pogoj za pridobitev ugodnosti iz posebne ponudbe je odprtje Standardnega, Pokojninskega, Zlatega ali Prestige osebnega računa v poslovalnici SKB v Celju, Velenju, Žalcu, Mozirju, Rogaški Slatini ali Slovenj Gradcu.
Izračun prihrankov je pripravljen po veljavnem ceniku SKB na dan 1.9. 2015. SKB produkte odobrava skladno s poslovno politiko banke.
SKB
SKUPAJ DOSEGAMO VEČ
SOCIETE GENERALE GROUP
Najbolj zanimive za tatove so vedno cigarete.
Število vlomov v gostinske lokale se nekoliko zviša predvsem v jesenskem in zimskem času. Če gre za izurjenega vlomilca in povratnika, bo najprej izbral lokal, za katerega se bo prepričal, da ni dobro varovan in nima varnostnik kamer. Nekatere preiskave tatvin iz gostinskih lokalov na Celjskem so policisti končali tudi z ugotovitvami, da ne gre za zunanje storilce, ampak da so kradli zaposleni ...
Če je vrednost ukradenega predmeta v trgovini manjša od 500 evrov, policisti preganjajo storilce izključno na predlog oškodovanca (trgovine). Ker gre praviloma za majhne vrednosti, se nekateri lastniki za pregon niti ne odločijo. Če je vrednost ukradene stvari večja od 500 evrov, morajo policisti storilce preganjati po uradni dolžnosti.
V	trgovine podnevi
Medtem ko v gostinskih lokalih največkrat kradejo ponoči, so trgovine za dolgoprstneže bolj vabljive podnevi.
V	nekaterih prodajalci že na daleč spoznajo sumljivega »nakupovalca«. A ne zato, ker bi sodili, da je nekdo sposoben nekaj ukrasti, ampak zato, ker ga že poznajo, saj pri njih ne krade prvič.
Med tatovi iz trgovin je največ mladih, od 16. do 25. leta, in starejših od 50 let. Mladi predvsem izkoristijo priložnost in se preizkušajo v tatinskem znanju, starejši pa očitno preverjajo, ali so osebno še dovolj sposobni za takšen podvig. Mladi s trgovskih polic in z obešalnikov najraje odnašajo oblačila ali parfume, starejše pa zamikajo predvsem suho-mesnati izdelki in žgane pijače. Med tatovi je kar nekaj klep-tomanov, ki morajo »suniti« nekaj zaradi težnje k tatvinam in ne zato, ker so v finančni stiski. Večje prodajalne so že poskrbele za varnostnike, ki so prisotni ves čas, a izurjenih tatov tudi ti ne motijo. Predvsem tuje državljane, ki so v tatvinah pravi mojstri. Romuni in Bolgari so znani, da v trgovinah ne kradejo samo s polic, ampak tudi iz torb in vrečk naku-povalcev. Na Celjskem so v preteklosti odkrili tudi skupine tujih državljanov, ki so prišle k nam ravno s tem namenom: da bi kradle po trgovinah in nato naše območje zapustile, odšle drugam, ponovile vajo in nato - zapustile Slovenijo.
Obtožena odvetnica vendarle prišla
Zaradi odsotnosti z obravnav ji je grozil celo pripor
Nekdanja žalska odvetnica Breda Kovač je v torek vendarle prišla na sodišče, kjer ji sodijo zaradi kaznivega dejanja izneverjanja svojih strank. Obtožena se namreč letos - do torka - niti enkrat ni udeležila obravnave na sodišču. Sodnici Jožici Arh Petkovič je vedno s svojim odvetnikom pošiljala opravičila zaradi slabega stanja, saj je bila večkrat hospitalizirana v Psihiatrični bolnišnici Vojnik.
Kovačevi je glede na razvoj dogodkov in odsotnost na sodišču grozil tudi ukrep pripora. V torek je sodnici dejala, da se ne bo zagovarjala, saj se ne počuti kriva za očitana kazniva dejanja. Kot je znano, ji očitajo, strankam, ki so potrebovale njeno odvetniško pomoč, ni ustrezno pomagala. V dveh primerih se je izkazalo celo, da naj bi ponarejala uradne dokumente sodišča in strankama lagala, da so sodne obravnave prestavljene. Ko sta stranki zadeve preverili na sodišču, sta ugotovili, da sploh ni vložila tožb. V torek so na sodišču obravnavali tudi psihiatrično mnenje, ki ga je izdelala izvedenka in v njem ugotovila, da je Kovačeva sposobna spremljati sojenje in da lahko prihaja na sodišče. Obravnave se bodo tako v polnem zamahu začele novembra, ko naj bi zaslišali tudi dva oškodovanca. Kovačevi grozi celo do pet let zaporne kazni.
Pijan povzročil nesrečo
V ponedeljek popoldne se je na območju Dolge Gore pri Šentjurju zgodila hujša prometna nesreča.
35-letni voznik kolesa z motorjem je zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom, padel po cestišču in se pri tem hudo telesno poškodoval. Voznik je vozil neregistrirano kolo z motorjem in pri vožnji ni uporabljal varnostne čelade. Kot so še sporočili s celjske policije, je vozil tudi pod vplivom alkohola.
MALI OGLASI / INFORMACIJE
19
ODPRTA KUHNA
Sobota, 26. september,
od 10. do 20. ure, Mestna tržnica Celje
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
AVTO Opel astra klasik, letnik 2004, prevoženih 65.000 km, prvi lastnik, prodam. Telefon 041 882-422. 2093
STISKALNICO Strašek, na hidravliko, 100 l, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 896-044.	2215
ČELNI nakladalec za traktor Univerzal Stayer in New holland, razširjena platišča za UTB, plug Batuje, 12 col, obračalni plug Vogel noot in mikser Inox za mi-ksanje krmne hrane, prodam. Telefon 041 999-910, 040 159-383. 2234
KUPIM
OSEBNO vozilo, od letnika 2000, kupim. Telefon 041 708-497.
Ml
S 140
STROJI
PRODAM
MOTORNO žago Stihl 017 prodam. Telefon 031 276-086.	2216
TRAKTOR Univerzal 550 dtc, letnik 1987, prodam. Telefon 051 639-187. 2216
jasnovidnost BI0TERAPQE
ENOBRAZDNI plug za Tomo Vinkovič in novo dvodelno brano prodam. Telefon 070 993-922.	2245
HIDRAVLIČNO stiskalnico, 100 l, za sadje in grozdje, malo rabljeno, prodam. Telefon 070 993-922. 2245
^WöMUfe
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2015 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom.
Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti.
Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo.
Uredništvo NT&RC
KUPIM
TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Štore, Univerzal, Tomo Vinkovič in motokulti-vator ter ostalo kmetijsko mehanizacijo kupim. Telefon 041 678-130. p
POSEST
PRODAM
V	ŠEMPETRU prodamo stanovanjsko hišo.
Cena po dogovoru. Telefon 031 754156.	2207
V	ŠMARTNEM v Rožni dolini prodam stanovanjsko hišo, veliko 240 m2, približno 1.172 m2 pripadajočega zemljišča, EI 2015-4-3-14890, prodam za 55.000 EUR. Telefon 041 898-986. 2218
ŠENTJUR, Bezovje. Starejšo domačijo na krasni, sončni legi, velikost 11.500 m2, EI 2015-317-224-9109, prodamo. Telefon 051 367-720, 031 671-243.
2229
HIŠO na čudoviti, sončni legi, s pogledom na 900 m oddaljeno mesto Laško, primerno tudi za obrt, prodam. Hiša je potrebna sanacije, velikost parcele 950 m2, urejena kanalizacija, vodovod in zasebna voda. Telefon 031 287-338, 00386 3128-7338.	2230
ŠEMPETER. Prodam takoj vseljivo hišo, energetska izkaznica C. V račun vzamem stanovanje. Telefon 041 643431, 031 493-944.	2232
NEDOGRAJEN bivalni vikend na mirni lokaciji na Kalobju (z nekaj gozda, travnika, sadovnjak, vrt) prodam. Telefon 051 619-093. 2243
STANOVANJE
PRODAM
ODDAM
PRODAM
Podjetje Kronoterm prejelo zlato sejemsko priznanje za odlične poslovne ideje
Na Mosu so v petek, 11. septembra, podelili tradicionalna sejemska priznanja Celjskega sejma, Mestne občine Celje (MOC) in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Komisija Celjskega sejma je podelila dve zlati priznanji, po tri srebrna in bronasta priznanja ter posebno priznanje. Komisija MOC je skupno izbrala štiri nagrajence, OZS pa podelila dva srebrna in en bronasti ceh ter pet priznanj. Ekipa podjetja Kronoterm iz Braslovč je prejela kar dve: zlato sejemsko priznanje Celjskega sejma za toplotno črpalko WP2 LF-301E, najučinkovitejšo sanitarno toplotno črpalko v Evropi (www.wpz.ch), in priznanje srebrni ceh 2015 za kakovosten razvoj toplotnih črpalk in delovanje podjetja Termo-tehnika. Čestitke ekipi!
Promocijsko besedilo
I
Ш
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 00.
Bonafin ena d.0.0., Slovenska 27,1000 Ljubljana.
ENOSOBNO stanovanje, 42 m2, letnik 2002, prodam za 55.000 EUR. Energetska izkaznica: B2. Celje, telefon 040 229-743.	2109
PRODAM
nesnice
jarkice, rjave in bele, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p
TELIČKE, težke od 170 do 250 kg, možna dostava, prodam. Telefon 031 743351.	2183 KOZO z dvema mladičema prodam. Telefon 031 553-769, 051 371-596.2187 KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p TELICO simentalko, staro 10 mesecev, težko od 300 do 350 kg, prodam. Telefon 040 879-405, (03) 5772-960. 2222
BIKCA limuzin, težkega 180 kg, prodamo.
Telefon 031 497-410. 2226 DEVET mesecev brejo kravo, 2. tele ali pet mesecev brejo telico, simentalki, prodam. Telefon 031 766-527. 2241 DVA bikca simentalca, stara 4 mesece, prodam. Telefon 041 797-052. 2242 DVE telički simentalki, vsejedi, za nadaljnjo rejo, prodam. Vse informacije po telefonu 041 318-144. 1662
VSE IZ INOXA NUDI
Ramainoks d.0.0.,
Kopališka 3, Kidričevo Ograje, ograjni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki.
Obiščite jih!
Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si
DVOSOBNO pritlično stanovanje, 70 m2, mirna lokacija, lepo, delno opremljeno, oddam. Telefon 041 720-568.
2192
AKUSTIKA
Predprodaja sezonskih vstopnic po ugodnejši ceni do 30. 9. 2015. Informacije: www. kksen tjur.net
DIATONIČNO harmoniko Muller, C, F, B, prodam. Telefon 041 515-416. Š 149

■SKUPAJ ODLIČNA
тљлгшџ , A
D^r J* ■ i ' \
Medijski pokrovitelj: NOVI TEDNIK in RADIO CELJE
I	v	I		1	1
I	1	1		J	
Prednosti posod TO GO:
Moderno oblikovanje, izjemno kakovosten material brez BPA, 100% zrakotesnost, srajčka iz kakovostnega neoprena, obdrži temperaturo do 3 ure, enostavno shranjevanje hrane, ergonomičen način zapiranja, hitro čiščenje (pomivanje v pomivalnem stroju), velikost prilagojena priporočilu nutricistov... www.zdravo-kosilo.si
Prodajna mesta:	^T
Celje - Danstudio Celje, Teharska cesta 4 in A. I vse trgovine Tuš po Sloveniji.
novi tednik
I www.novitednik.com tednik@nt-rc.si
Med vsemi naročniki, tako tistimi, ki ste nam zvesti že vrsto let, kot tistimi, ki se nam boste pridružili do konca leta, bomo ob novem letu izžrebali prejemnika čudovite nagrade: vgradne indukcijske plošče Simfer 6040 DEISP
Indukcijska plošča Simfer s 5-letno garancijo vam nudi 4 indukcijske kuhalne površine: 2 x 0 16 cm, 1 x 0 16 cm, s Power Boost funkcijo in 1 x 0 20 cm s Power Boost funkcijo. Ploščo upravljate na dotik, ima programsko uro/timer ter pokazatelja preostanka toplote. Plošča vam omogoča kakovostno in hitro kuhanje. K plošči pa lahko izberete svoj set gospodinjskih aparatov na www.simfer.si
simfer
Darilo pripada samo novim naročnikom, ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na časopis Novi tednik in plačajo naročnino za pol leta oziroma leto dni. Darilo prevzamejo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje.

Naročam Novi tednik za 6 mesecev in izberem posodo TO G01 oz. TO GO 2.
Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka:
Naročam Novi tednik za 12 mesecev in izberem posodo TO GO 3 oz. TO GO 4.
Datum rojstva: Podpis:
Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
шишн
astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
TELICO, rjave pasme, v 9. mesecu brejosti, vajeno paše, iz proste reje BVD, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 275-348.	22 52
TELIČKO simentalko, težko 250 kg, prodam. Telefon 031 559-820. l 224
TRAJNO DELO V ŠVICI - TAKOJ!
Za redno delo v bolnišnicah in elitnih klinikah za ostarele (kanton Zürich in okolica) iščemo kandidate z naslednjimi kvalifikacijami:
• dipl. medicinska sestra • dipl. zdravstvenik
Pričakujemo: • zaključeno izobrazbo vsaj VI. stopnje zdravstvene smeri • slovensko državljanstvo • osnovno znanje nemškega jezika (ali pridobljen certifikat nivo B2)
Prednosti za vas: • takojšen delovni vizum • pomoč pri iskanju stalne nastanitve (sobo dobite takoj) in urejanju administrativnih zadev • stabilna zaposlitev, zelo dobri delovni pogoji in okolje, dobro plačilo ter zavarovanje • smo vaš partner za vsakršna vprašanja tudi po začetku dela v Švici • vsi operativni in administrativni postopki na naši strani so naš strošek in so za vas seveda brezplačni
Za dodatna vprašanja ali prijave pišite ali pokličite:
infb@staehlipersonal.ch * 004155 0101212
Govorimo tudi slovensko. Možen osebni termin v Sloveniji.
Stähli Personal / Iris Stähli - Dečko /
dipl. vodja doma / študij za menagement v zdravstvu
www.staehlipersonal.ch
PRAZNJENJA GREZNIC/MKČN PO NASELJIH
JAVNO PODJETJE, d.o.o. Lava 2a, 3000 Celje
Oktober - občina Štore
SVETINA SVETLI DOL
ŠENTJANŽ NAD ŠTORAMI ŠTORE
Oktober - občina Vojnik
ARCLIN
BOVŠE - DELNO FRANKOLOVO ILOVCA - DELNO
November - občina Vojnik
IVENCA - DELNO JANKOVA - DELNO KOBLEK LEŠJE
PRISTAVA - DELNO RAZGOR- DELNO SOCKA STRAŽICA VOJNIK ZLATEČE
Tel.: (03) 42 50 300
&№
Z varni v živo tudi na vaši najljubši televiziji
vedeževanje in astrologija
090 77 77
v*
r d.d.O.. 2,19 tImin.
POKLIČITE ZDAJ IN IZVUTE SVOJO PRIHODNOST
i	mjriutf in se
ii	oogovafjajte ceneje
DVE breji telici prodam. Telefon 051 352599.	Š 150
KUPIM
PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
VSE vrste krav in telic za zakol, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 544-270. p DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. p TELICO limuzin, od 300 do 350 kg, za nadaljnjo rejo, kupim. Telefon (03) 5772-940.	2217
MENJAM
BREJE pašne telice in teličke menjam za kravo ali telico za zakol ali dopitanje. Telefon 031 533-745.	p
miGlmu veuKe LJUBezNi
Vsak torek ob 12:15 na Radiu Celje
v^ avtor: Luka Žerjav
PRODAM
GROZDJE belih sort: renski in laški rizling in mešano Jelo ter rdečih sort: modra frankinja in žametna črnina, prodam. Telefon 031 575-777.	p
BELO grozdje, sortno (rizling, pinot) ali mešanbter m odro frankinjo, prodamo. Telefon (03) 5823-185 ali 031 805-
OSTALO
PRODAM
NA Tinskem prodamo sortno belo in rdeče grozdje. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5795-535, 070 897-897-014.
2096
GROZDJE, belo, mešano, prodam. Telefon 031 301-738.	2186
KAKOVOSTNO vino, belo in rdeče, možna dostava. Prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 534-970. 2185 KAKOVOSTNO belo in rdeče grozdje prodamo. Telefon 031 237-193. 2195 MEŠANO belo grozdje in modro frankinjo ugodno prodamo. Telefon 031 478841, 041 886-935.	2194 GROZDJE laški rizling, sauvignon, char-donnay in rumeni muškat prodam. Informacije po telefonu 041 836-745.
2173
V OKOLICI Celja prodam grozdje sorte jurka. Telefon 031 531-746. 2212 MEŠANO grozdje, po 0,40 EUR, prodamo.
Telefon 051 366-502, Lucija. p MLADO vino, mošt, belo in rdeče, žlahtnih sort, virštanjski okoliš, možna dostava, prodam. Telefon 041 407-130. 2070 GROZDJE šmarnico zelo ugodno prodam.
Telefon 041 517-616. 2235 GROZDJE, neškropljeno, sorte jurka, izabela, nekaj šmarnice, prodam po simbolični ceni. Košnica pri Celju 10, telefon (03) 5488-081, 041 514-722.
2227
GROZDJE sorte jurka, na brajdi, ugodno prodam. Telefon 031 792-685. 2233 GROZDJE, starejše sorte, cepljeno, ugodno prodam. Telefon 031 317-714. 2237 MEŠANO belo grozdje z dostavo, 300 kg ali razsluzen mošt prodam. Telefon 031 572-314.	2247
KORUZO za zrnje, z njive, 75 arov, bale, silažne in suhe, prodam. Celje, telefon 031 432-811.	2251
GROZDJE na brajdi ugodno prodam. Telefon (03) 5461-415.	2250 KRMNI krompir in suho luščeno koruzo v vrečah prodam. Telefon 041 663-137 ali (03) 5778-182. 1719 MOŠT, grozdje ni bilo škropljeno, prodam. Telefon 031 807-420. 2253
BRZOPARILNIKE Alfe prodam. Telefon 030 929-205.	1895
DRVA, dolga v hlodih ter kratko žagana, možna dostava, prodam. Telefon 040 211-346.	p
DVA 300 l soda, kot nova, ohranjena, prodam po simbolični ceni. Telefon (03) 5795-602.	2228
HRASTOV sod, 1.200 litrov in kis iz domačih neškropljenih jabolk prodam. Telefon 040 524-780. 2231 TELIČKO simentalko, 130 kg, bikca ls, čb, 220 kg in plug Batuje prodam. Telefon 041 824-851.	2236
KUPIM
ODKUP HRASTOVE
HLODOVINE^
1II t.
AIDA d.o.o.. Prekopa 3, Vransko
MOTOKULTIVATOR, priključke, traktor, trosilec, drug stroj in manjše motorno vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.	2070
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo: strojno žetje in »kožuhanje« koruze - Celje z okolico. Telefon 041 628-766, 5471-832, po 18. uri.2239
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976.2204
PEČ proizvajalca Buderus, 40.000 kalorij, z vgrajenim 80-litrskim bojlerjem, prodamo. Peč je na kurilno olje ali trda goriva (premog, les itd.). Peč prodamo kompletno z instalacijsko opremo, gorilnikom, črpalko in ventili. Možnost ogleda in preizkusa peči na Celjskem. Informacije po telefonu 041 404-955, Leopold.	2249
Z A H V A L A
O5r izgubi drage ženp, mame, babice intašče
ANE MARZIDOVSEK
iz Lindeka 8, Frankolovo (18. 6. 1940 - 16. 9. 2015)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, za darovane sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Branku Cestniku, pogrebni službi Raj in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni
Zjutraj ne veš, kam bodeš drevi legel, ne kdo te vzdrami, ko zapreš oko; kadar si svojim dragim v roko segel, nemara si za dolgo vzel slovo. (O. Župančič)
ZAHVALA
Prerano in bolečo izgubo ljubljenega in skrbnega moža, očeta in nonota
EMILA VALERIJA GRABARJA -MILKA
je spremljala tolika človečnost in sočustvovanje sorodnikov, prijateljev, znancev in vseh, ki so mu lepšali
življenje, da smo jim iskreno hvaležni. Posebno se zahvaljujemo lovski bratovščini iz LD Hrastnik in LD Trbovlje za častno spremstvo, izbrano petje in čustven govor, spoštovanemu prof. dr. Janku Prunku za iskriv oris njegove mladostne in življenjske poti, mladim pevcem I. gimnazije v Celju za odpeto pesem ter vikarju Mateju Jakopiču za
izjemno lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se vsem za nesebično pomoč, izrečena sožalja, vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti.
Žalujoči njegovi Erika, Milan, Martina, Luka, Jaka, Pina in Matko
Celje, september 2015
Poroke
Celje
Poročili so se: Sandra SAVIĆ iz BIH in Tomaž KO-PRIVC iz Marija Gradca, Alja KOS iz Dolenje vasi in Gregor BUKOVEC iz Grajske vasi, Janja BOŽNIK iz Klanca in Dani RAMŠAK iz Srednjega Doliča, Dijana JOSIPOVIĆ iz Javornika in Saša DRA-GIČEVIĆ iz Velenja, Saška AUŽNER iz Kompol in Dejan TRATENŠEK iz Laškega.
Laško
Poročili so se: Aleksandra ZAKOJČ iz Celja in Jan STROPNIK iz Vojnika, Petra VRBOVŠEK in Blaž IVANJ-KO, oba iz Hrastnika, Nastja VINKOVIČ iz Maribora in Jaka ULAGA iz Ljubljane, Nataša LESKOVAR in Bori-slav HORVAT, oba iz Celja, Klara ŠILER iz Zbilj pri Medvodah in Dejan Grobelnik iz Pongraca.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Martin KO-LAR iz Zgornjih Selc in Katja TUNKL s Ponikve, Tamara GOBEC iz Gorice pri Slivnici in Drago ZAGAJŠEK iz
Kamena, Brigita FARIČ in Damjan KOLAR, oba iz Jelc, Mojca ROMIH in Dejan DO-BOVIŠEK, oba iz Podgrada.
radiocelje
Žalec
Poročili so se: Tanja MAJ-HENŠEK in Luka MITROVIĆ, oba iz Kal, Anita PETEK in Matjaž GOLOB, oba iz Bočne, Maja BERK in Drago POTISEK, oba iz Zagorja ob Savi, Nina JAZBINŠEK iz Lat-kove vasi in Andrej JERNEJ-ČIČ iz Ljubljane.
Mozirje
Poročila sta se: Rebeka KOLAR iz Bočne in Andrej KLANČNIK iz Podgore.
Zenitna posredovalnica
ZAUPANJE
ponudbe iz vse države, različnih starosti
031 836 378
www.zau.si
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
MIHAELA JAZBECA
iz Straške Gorce 16
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi
zadnji poti ter darovali sveče in za svete maše. Iskrena hvala Zdravstvenemu domu Kozje in Splošni bolnišnici Celje za nudeno zdravstveno oskrbo, pogrebni službi Žalujka, gospodu župniku Marku Šramlu, pevcem, trobentaču in gospodu Plahuti za ganljiv poslovilni govor. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, sin Mihael z Ireno, hči Sonja in Irena z družinama, sestra Slavica in ostalo sorodstvo
2246
Odšla si mnogo prerano s knjigo življenja nedokončano. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je tišina, ki močno boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice
MARIJE KUNSTIČ
rojene Lah iz Levca 5, Petrovče (30. 1. 1940 - 10. 9. 2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izražena sožalja, sočuten stisk roke, za darove, darovane sveče in cvetje ter vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku.
Posebno zahvalo za pomoč izrekamo zdravnikom, medicinskim sestram in ostalemu osebju v Splošni bolnišnici Celje in domu sv. Jožefa, kjer je nazadnje bivala. Hvala pogrebni službi Veking za uslužnost, gospodu župniku za lepo opravljen obred, govorniku za ganljive besede ob slovesu ter pevcem in pevkam
za odpete pesmi. Dodatna zahvala tudi sosedi Marjani Pilih za vso pomoč in podporo. Hvala vsem, ki nam v naši bolečini stojite ob strani.
Žalujoči vsi njeni
n
Velenje
Poročili so se: Alina SHA-ROVCHENKO iz Ukrajine in Gašper AVBELJ iz Ljubljane, Rada MARKOVIČ iz Velenja in Šeki MEHMEDOVIĆ iz BIH.
Smrti
Celje
Umrli so: Zvezdica LEŠNIK z Dobrne, 65 let, Alojz GOLEŽ iz Celja, 72 let, Stanislav KOLAR iz Celja, 76 let, Sreten STANOJKOVIĆ iz Mozirja, 76 let, Marija KUNSTIČ iz Levca, 75 let, Barbara KOVAČ iz Laškega, 93 let, Brigita ZORČIČ iz Celja, 43 let, Kristina PINTER z Dobrne, 80 let, Terezija ŠKORC iz Celja, 73 let, Katarina AVBERŠEK iz Petrovč, 84 let, Vincent VODOVNIK iz Žalca, 77 let, Mihaela ČEČKO iz Vitanja, 83 let, Terezija LE-DNIK iz Celja, 81 let, Marta VIDMAR iz Celja, 64 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Kristina POVA-LEJ iz Grobelnega, 77 let, Zofija FERLEŽ iz Predela, 87 let, Stanko STUPICA iz Šmarja pri Jelšah, 81 let. Šentjur pri Celju
Umrli so: Frančiška ZBI-ČAJNIK iz Zgornjih Slemen, 85 let, Mito MITEVSKI iz Brezovja pri Šentjurju, 75 let, Albina OSONIČKI iz Šentjurja, 68 let, Nataša SO-VINC iz Svetelke, 30 let, Karl KOVAČIČ iz Planine pri Sevnici, 74 let, Franc RIHTAR iz Razborja, 72 let.
Mozirje
Umrla je: Frančiška RE-MIC iz Dobletine, 76 let.
Velenje
Umrli so: Alojz KRIVEC z Lopate, 71 let, Frančiška BAŠ s Polzele, 80 let, Feliks ŠMON iz Velenja, 86 let, Jožef SKORNŠEK iz Šoštanja, 93 let, Stanislav SEŠEL iz Velenja, 85 let, Irma ŠVENER iz Velenja, 66 let.
V SPOMIN
29. septembra mineva pet let, odkar nas je zapustil
KAREL RAMŠAK
iz Gorice pri Slivnici (12. 2. 1920 - 29. 9. 2010)
Hvala vsem, ki se spomnite nanj, obiskujete njegov grob in prižigate sveče.
Njegovi najbližji
p
Bolečina je velika in skeli, solza dan za dnem spolzi po licu, ker srce si te videti želi, tebe pa od nikoder ni.
V SPOMIN
CVETKI PINTAR
(1946 - 2005)
Mineva deset let, kar ostalo je spoznanje, da resnica je in ne sanje. Tvoja nežna roka in ljubezen odšli sta na potovanje, nam pa pustili večno žalovanje. Hvala vsem, ki upočasnite korak pri njenem prezgodnjem grobu, položite cvetje in prižgete svečko v spomin.
Njeni najdražji
2240
Odšla je naša
MARTA VIDMAR
(25. 1. 1951 - 15. 9. 2015) dolgoletna tajnica šole (1990-2008)
Njenih dobrih del se bomo hvaležno spominjali.
Kolektiv I. gimnazije v Celju
n
Tiho čez polje, tiho mesec gre, z njim gre žalostno srce. (O. Župančič)
ZAHVALA
Tiho se je poslovila ljubljena mamica, žena, hčerka, sestra, svakinja, vnukinja in snaha ter ravnateljica Oš Dramlje
NATAŠA SOVINC
iz Svetelke 5 b, Dramlje
Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujejo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše, iskrene izraze sožalja in vso podporo. Iskrena hvala duhovnikom za lepo opravljen obred, govornikom za iskrene besede ob odprtem grobu, pevcem v cerkvi in ob grobu za ganljivo odpete pesmi, kolektivu, učencem in staršem OŠ Dramlje ter
pogrebni službi Žalujka za organizacijo pogreba. Iskrena hvala sosedom, sorodnikom in prijateljem za vso pomoč in podporo, ki ste nam jo v teh dneh
nesebično izkazali. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim posameznikom in organizacijam. Hvala vsem in vsakomur posebej.
Žalujoči vsi njeni
n
ZAHVALA
Zapustila nas je draga žena, mama in teta
TEREZIJA ŠKORC
s Ceste na Dobrovo 62, Celje (9. 9. 1942 - 10. 9. 2015)
Hvala sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem za besede sočutja, topel objem in stisk roke, cvetje, sveče in drugo pomoč. Hvala zdravnikom in medicinskemu osebju kirurškega oddelka za notranje organe Splošne bolnišnice Celje za skrb, nego in pomoč. Hvala tudi gospodu župniku Hrenu za lepo opravljen obred in pevcem za izvedene pesmi.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi.
V naših srcih bo vedno živela.
Žalujoči vsi njeni
2220
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in starosti usihajo moči, veš ti in vemo mi, ki s tabo smo bili vse dni.
Kje si, ljuba mama, babica, kje tvoj zlati je obraz, kje tvoje zlato je srce, kje tvoje pridne so roke, ki skrbele so za nas ...
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, preljube babice (ome), prababice, tašče, tete in botre
FRANČIŠKE URLEB
z Rifnika 7, Šentjur
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste našo drago Fran-čiško v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti slovesa.
Žalujoči: v tihi žalosti vsi njeni
n
Odlagam vse misli in želje, odlagam vse, kar je bilo, odlagam sedanjost, usodo vso, odlagam ti, draga žena in sin, svoj notranji boj in bremena -odlagam...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata in strica
KARLIJA KOVAČIČA
s Planine 73 pri Sevnici (26. 9. 1941 - 15. 9. 2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakor koli pomagali. Hvala vam za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in materialno pomoč. Iskrena hvala dr. Anji Hvalc za nasvete in nesebično pomoč, osebju ZD Planina, gospodu Jožetu Vengustu za razumevanje in lepo opravljen cerkveni obred, PGD Planina, pevcem ter govornikoma Riku in Andražu. Hvala za množičen obisk sodelavcev Veterinarske postaje Sevnica in Izletnika Celje. Posebna hvala našim najbližjim Poldki, Mimici in Simoni, ki ste mu v zadnjih trenutkih slovesa stale ob strani. Hvala mojim zlatim sosedom Ediju in Janici, Frenku in Metki, Mirku in Nežiki, Aliju in Ančki, Marici Žagar, Silvi in Malčki Narat. Hvala vsem in vsakemu posebej, da ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi
2248
22
VODNIK
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 24. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
PETEK, 25. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
SOBOTA, 26. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
NEDELJA, 27. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Beno Podergajs, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PONEDELJEK, 28. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Beno Podergajs, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
TOREK, 29. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
SREDA, 30. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40
Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
1.	CAN'T FEEL MY FACE -	
	THE WEEKND	(4)
2.	DON'T BE SO HARD ON	
	YOURSELF - JESS GLYNNE	(3)
3.	WHAT DO YOU MEAN -	
	JUSTIN BIEBER	(1)
4.	DRAG ME DOWN - ONE	
	DIRECTION	(5)
5.	GLITTERBALL - SIGMA FEAT.	
	ELLA HENDERSON	(6)
6.	WALKING IN THE SUN - PANG! (4)	
7. FIGHT SONG - RACHEL		
	PLATTEN	(2)
8.	AIN'T NOBODY (LOVES ME	
	BETTER) - FELIX JAEHN	(3)
9.	GOOD FOR YOU - SELENA	
	GOMEZ FEAT.ASAP ROCKY	(2)
10.	UMA THURMAN - FALL OUT	
	BOY	(1)
	DOMAČA LESTVICA	
1.	ZADNJI POLJUB - NUDE &	
	URŠKA TEKAVC	(3)
2.	SLADOLED Z VESOLJEM,	
	PROSIM - NINA PUŠLAR	(2)
3.	EDINO KAR - PLIŠ	(4)
4.	VANILIJA - LOS VENTILOS &	
	TOMI MEGLIČ	(3)
5.	PIKNIK - SIDDHARTA	(1)
6. KEŠ TIP - KLEMEN KLEMEN		(5)
7. PEJT VN - DAVID FEAT. MURAT (7)		
8.	NA VRHU SVETA - DREAMON (4)	
9.	VSAK DAN - MIKA	(2)
10.	GOSPA MAGISTER - HAMO &	
	TRIBUTE 2 LOVE	(1)
	PREDLOGA ZA TUJO	
	LESTVICO:	
	LOCKED AWAY - R. CITY	
	HERE FOR YOU - KYGO & ELLA	
	HENDERSON	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO:	
	DOBER DAN - ALYA	
	SVETLOBA - UP N DOWNS	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
	najljubše skladbe lahko glasujete na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
Po slovensko s		
	Katrco	
i.	Ansambel Petra Finka: Ni veselice	
	brez golice	
2.	Rosa: Babica naša slavi	
3.	Mladika: Punčka za igrice	
4.	Ansambel Banošek: Drobtinice	
	kruha	
5. Veseli dolenjci: Ti edina		
KINO
Spored od 24. 9. do 30. 9. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Everest - drama
od četrtka do srede: 16.00, 18.30, 20.50
Everest - drama, 3D
četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 17.30, 20
petek: 17.30, 20.00, 22.25 sobota: 15.10, 17.30, 20.00, 22.25 nedelja: 15.10, 17.30, 20.00 Hitman: Agent 47 - akcijski, triler
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 19.00
sobota, nedelja: 15.00, 19.00 Julija in alfa Romeo - komedija od četrtka do srede: 19.30 Labirint: Pogorišče - akcijski, znanstvena fantastika od četrtka do srede: 17.45, 18.40, 20.20, 21.15
Minioni - animirani, sinh
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 18.25 sobota, nedelja: 13.40, 15.40, 18.25
Minioni - animirani, sinh, 3D
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30
sobota, nedelja: 14.30, 16.30 Misija: Nemogoče - Odpadniška nacija - akcija od četrtka do srede: 21.00 Mun: varuh lune - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.45, 17.40 sobota, nedelja. 14.00, 15.45, 17.40
Nore počitnice: Nova generacija - komedija
četrtek, petek, ponedeljek, sreda: 16.20, 20.30
sobota, nedelja: 14.20, 16.20, 20.30
torek: 20.30
Obisk - grozljivka, komedija od četrtka do srede: 17.00, 21.20 Pripravnik - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, sreda: 15.50, 18.15, 20.40 petek, sobota: 15.50, 18.15, 20.40, 22.30 torek: 16.10, 17.20, 21.00 Roger Waters The Wall - koncertni film torek: 20.00
ČETRTEK
19.00 Prihajamo v miru - dokumentarni PETEK
18.00 Prihajamo v miru - dokumentarni
20.00 Everest - pustolovska
drama
SOBOTA
18.00 Everest - pustolovska drama
20.00 Prihajamo v miru - dokumentarni NEDELJA
18.00 Prihajamo v miru - dokumentarni
20.00 Everest - pustolovska
drama
SREDA
19.00 Sprehod po gozdu - komična pustolovščina
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Julija in alfa Romeo - slovenski mladinski film 18.15 Medved Bamsi in mesto tatov - animirani film, sinh. 19.35 Obisk - komična grozljivka
21.10 Labirint: Pogorišče - akcijski triler SOBOTA
18.00 Pripravnik - komedija 18.15 Medved Bamsi in mesto tatov - animirani film, sinh. 19.30 Julija in alfa Romeo - slovenski mladinski film 20.15 Obisk - komična grozljivka
NEDELJA
10.30 Julija in alfa Romeo - slovenski mladinski film
OSREDNJA
Knjižnica Celje
SEZNAM DOGODKOV MED2*.j[N 30. SEPTEMBROM
ČETRTEK, ODDELEK GLASBA FILM 24. september, Zgo^^^^Hma
ob 17. uri Predava Matic Majcen
ČETRTEK, LEVSTIKOVA DVORANA
24. september, 60 let Gasilske zveze Celje ob 18. uri Predstavitev monografije
PETEK,
25. september,^ocramkovalcev
od 10. ura Predstavitev meroslovja 1
PETEI 25. septembJ od 13
DIJSKA ČITALNICA
: mladih v koraku z gospodarstvom :t v sodelovanju z RegijskuffStudijskim i in Komisijo 1
sijo Mladi za Gelje 1ETJE ŽIVLJENJSKO
PONEDELJEK, UNIVERZA УпЈКГЈЕ ŽIVLJENJSl| 28. september, OBDOBJE ■ оћЛзС Kuba
Potopisno predavanje Francija Horvata
pREDA^^HfcriCA PRI MIŠK^^^^^
I 30. september, Pravljične dogodiv^B ob 17. uri pravljičarko Mojco I
16.00 Medved Bamsi in mesto tatov - animirani film, sinh. 18.00 Labirint: Pogorišče - akcijski triler
19.00 Julija in alfa Romeo - slovenski mladinski film 20.15 Pripravnik - komedija PONEDELJEK
17.30 Labirint: Pogorišče - akcijski triler
20.00 Dežela tujcev - drama TOREK
19.30 in 22.00 Psi brezčasja -kriminalka
PRIREDITVE
ČETRTEK, 24. 9.
17.00 Osrednja knjižnica Celje Filmska srečanja
pogovor z režiserjem Dominikom Mancejem; pogovor vodi Rok Govednik
17.00 Pokrajinski muzej Celje
Alma M. Karlin: Poti
javno vodstvo po razstavi
17.00 Osnovna šola Lava Navdihi
odprtje fotografske razstave Darje Grdina
18.00 Narodni dom Celje_
Svečana akademija ob 25-letnici nastanka Manevrske strukture narodne zaščite
18.00 Osrednja knjižnica Celje Predstavitev monografije 60 let GZ Celje in filma PGE Celje ob 60-letnici
18.00 Muzej Laško
Tri lilije za slavljenko
odprtje razstave ob 20. obletnici Športne dvorane Tri lilije
19.00 Savinov likovni salon Žalec
Odprtje razstave Filatelističnega društva Žalec
19.19 Knjižnica Velenje
Burundi - med srčnimi ljudmi, kozami in gverilci
potopisno predavanje Jerice Koren
19.30 SLG Celje_
Učene ženske po motivih Molierovih Učenih žensk
abonma četrtek večerni in
20.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Svečana akademija s slavnostno sejo občinskega sveta
v počastitev praznika občine Šentjur; glasbeni program ansambel Sekstakord
PETEK, 25. 9.
14.00 Mestno jedro Celja Mednarodni pevski festival alpskih držav Caelicantus 2015 popoldansko prepevanje gostujočih pevskih zborov iz Avstrije, Francije in Italije na trgih mestnega jedra
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
O vinskih svetnikih
predavanje dr. Vita Hazlerja
19.00 Celjska kulturnica
Odsevi ulic v ženskih očeh
odprtje samostojne razstave fotografij Katje Bidovec
19.00 CDM Medgen borza Rečica ob Savinji
Demeter Bitenc, slovenski filmski in gledališki igralec
gost Berta Savodnika
19.00 Narodni dom Celje_
Svečana akademija ob 60-letnici Gasilske zveze Celje in Poklicne gasilske enote Celje
19.19 Knjižnica Velenje Zahodna Sahara
potopisno predavanje predstavnikov Inštituta za študije Zahodne Sahare
20.00 Stari grad Celje_
Peta uprizoritev misterija Slehernik
igrajo: Mladi iz župnije sv. Jožefa Celje, v primeru dežja bo predstava v soboto
21.00 Brkati som Šmartinsko jezero
Tilen Pusar
koncert skladatelja, kitarista in producenta
SOBOTA, 26. 9.
9.00 do 20.00 Stari grad Celje
Dnevi evropske kulturne dediščine
celodnevni vstop prost na Stari grad
10.00 do 12.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Muzejski mozaik
oživitev ulice obrtnikov in muzejske lekarne
10.00 do 21.00 Oder Talija Celje
Oder Talija
slavnostno odprtje dvorane in različne prireditve
XX
VODNIK
23
10.30 Od Muzeja novejše
zgodovine Celje do ateljeja Josipa Pelikana
Dnevi evropske kulturne dediščine
sprehod s Pelikanom od muzeja do ateljeja
11.00 Stari grad Celje_
Mednarodni pevski festival alpskih držav Caelicantus 2015
prepevanje združenega zbora pevcev iz Avstrije, Francije, Italije in Slovenije
11.00 do 19.00 Stari grad Celje
Živa zgodovina na Starem gradu
19.30 Celjski dom_
Mednarodni pevski festival alpskih držav Caelicantus 2015
osrednji koncert festivala
20.00 Špital za prjatle Celje
Nina Pečar in Kristian Koželj
kavarniški večer
NEDELJA, 27. 9.
10.00 Cerkev sv. Duha Celje
Mednarodni pevski festival alpskih držav Caelicantus 2015
maša in zaključek festivala
11.00 Stari grad Celje_
Živa zgodovina na Starem gradu
11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Večer v atriju
Godba na pihala Trbovlje in Jože Vidic, baritonist
17.00 Dom kulture Velenje
Prireditev ob 30-letnici igranja na harmoniko Roberta Goterja
PONEDELJEK, 28. 9.
17.00 Dom sv. Jožefa Celje
Pogovori o življenju in smrti
voditeljici pogovora: Metka Klevišar, dr. med. in Julka Žagar, dr. med.
17.30 Osrednja knjižnica Celje Kuba
potopisno predavanje Francija Horvata v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
18.00 Krajevna knjižnica Liboje Po pravljici diši
pravljična ura z Ireno Štusej
21.00 Špital za prjatle Celje
Džohar Ali Khan & Goran Bojčevski s prijatelji
koncert indijske klasične in fusion glasbe
TOREK, 29. 9.
11.00 do 14.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Izkustveno vodenje po razstavi Živeti v Celju
17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Po pravljici diši
pravljična ura z Andrejem
19.00 Savinova hiša Žalec
Večer rime in globine s predstavitvijo književne revije Vpogled
del večera bo posvečen spominu na kiparja in učitelja risanja Eduarda Salesina
19.00 Knjižnica Laško
Marjeta Keršič Svetel: Vloga Laščana Frana Orožna pri slovenskem planinstvu
domoznansko predavanje; odprtje razstave 120 let Planinskega vestnika in razstave o Franu Orožnu
SREDA, 30. 9.
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljične dogodivščine s pravljičarko Mojco
18.00 Krajevna knjižnica Griže
Po pravljici diši
pravljična ura z Ireno Štusej
19.00 Savinova hiša Žalec
5. pogovor z cikla Narava in vloga ženske, Zlatka Jambrovič
19.00 Osnovna šola Vojnik
Osrednja prireditev ob prazniku občine Vojnik
slavnostni govornik bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor
19.00 Galerija Velenje_
Odprtje prenovljene Galerije Velenje
Pikin festival
Velenje
ČETRTEK, 24. 9.
9.00 do 13.30 in 15.3 do 18.00
TRC Jezero
Ustvarjalne delavnice štirih letnih časov
9.00 do 18.30 TRC Jezero -zunanja prizorišča
Dogajanja v Pikini deželi 17.00 TRC jezero - Knjižna četrt Zaključek Pikine bralne značke in koncert Adija Smolarja
PETEK, 25. 9.
9.00 do 13.30 in 15.3 do 18.00
TRC Jezero
Ustvarjalne delavnice štirih letnih časov
9.00 do 18.30 TRC Jezero -zunanja prizorišča
Dogajanja v Pikini deželi
17.00 TRC Jezero - Gusarski (oder
Studio 25 inKUD Badbab: afriška glasba in ples
glasbeno plesna zabava
SOBOTA, 26. 9.
10.00 do 17.00 TRC Jrzeru
Ushtarjalne delavnice štirih letnih časov
10.00 do 18.30 TRC Jezero -zunanja prizorišča Dogajanja v Pikini deželi
12.30, a3.00 in 15.00 TRC Jezero
-	Kapitanov oder
Night flight, Anu in Trdet
koncerti
17.00 TRC Jezero - Kapitanov odei
Zaključaa svečanost festivala
podelitev najvišjih festivalskih priznanj
-	zlatih pik in koncert Zmelkoow
Dauštva vabijo
ČETRTEK,24. 9.
10.00 Celjski mladinski center rržnica generacij s sprejemom mladih prostovoljcev
16.00 Celjski mladinsti center MCC uči: Življenje profesionalnega pevca
vodi: Matic Majcen
19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_
Transmisijska meditacija
PETEK, 25. 9.
16.00 Citycenter Celje
Odprtje filatelistične razstave na temo gasilstva
SOBOTA, 26. 9.
8.00 Ploščad centra Nova in
Cankarjeva ulica Velenje
Mestna tržnica Velenje
8.00 do 19.00 Ipavčeva hiša Zgornji trg Šentjur Razstava ročnih del krožka Klepetulje
v nedeljo od 8. do 18. ure
9.00 do 13.00 Knjižnica Velenje
Vsi kupujemo, vsi prodajamo
sejem rabljenih knjig
9.30do 16.00 Teozofeka
knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje Postavitev družine delavnilo vodi Miša Šavor
8.00 do 12.00 Žalec_
Podoželska tržnica 10.00 do 13.00 Zborno mesto pri Savinovi hiši Žalec Ob svetovnem dnevu turizma
brezplačen voden ogled Žalca, predstav.ev turističnih društev Občine Žalec, Ponirkove otroške delavnice, ogled Ekomuzeja, R.mske nekropole in iame Peksl 19.00Kulturni dom Štoee
Podelitev spominsWh odlikovanj društvom in posameznikom - članom PGD
zaključna slovesnosr
NEDnLJA, 27. 9.
11.00 Šmartinsko jezero Celje
Raziskujemo Šmartinsko jezero
brezplačen voeen ogled Šmarti oskega jazzra skupaj v voditeljico Tanjo Planinšek
Nostalgija petdesetih let
Vabimo vas na predavanje
Boštjana Tacola
Pin-up skozi čas,
ki bo v sredo, 30. septembra 2015, ob 18. uri v Muzeju novejše zgodovine Celje.
Prijazno vabljeni!
Več info na s: www.muzej-nz-ce.si, e: info@mnzc.si
ZKST ŽALEC VABI K VPISU ABONMAJEV!
soVPi^
ZABAVNI
IzvraOen przagnam, odllčniizvajalci
PsulisrijUe abonmajukoknjiSioe inizprepnčajta i DblaiOejE v TlCaU Žalee in na www.zkut-za1ev.!z.
Popanti aaupvktejznce iT zv mlajbeodCZ lah RvoliEzamožnTstipigjii v
Iztarmecije in avcšalzi TIC Žalvc, 911710 0010.
t4.00PrŠd Jamo Pekel_
Pozdran jeseni p red Jamo Pekel
ob avetovnem dnevu turizmn
ZOPEDPL JEP, 28. Z.
14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
od ponedeljka do četrtka: učna pomoč, interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice, družabne in športne ijre ...
18.00 Teozofska knj ižnirain bralnica Alme M. Karlin
Celje_
Praznik kralja ovato in meditacija obpolniluni v znamenju tehtnice
TOREK, 29. 9.
16.00 Celjski mladinski center Mladi so Celje 2015-2020
Javna predstavitev osnutka lokalnega programa za mlade v Mestni občini Celje
radiocelje
Dobrodelne pilred itve
PE9WPEP,24.0.
1T|30 Park pri Dvoncu Novo Celje
Fesnval Doleriutnipi 2015 - Stylish ego - Fit utrip
modno-glasbeni spektakel za mlade, obolele za rakom
TOREK, 29. 9.
19.30Kulturnr domOaore
Zgodovina selfi butla
dobrofe.na^edpremie ra monokopedijeznmlade, obolele za rakom
Razstave
Celjski strop: razstava Kri bo tekla za svobodo zlato, 500-letni-ca slovenskega kmečkega upora; do preklica
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: zvočna instalacija Gašperja Piana Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, do nadaljnega
Galerija AQ Celje: fotografska razstava Špele Bergant, The Burning Red, do 30. 9.
Likovni salon Celje: samostojna razstava Mito Gegič, do 4. 10.
Galerija Kvartirna hiša Celje: razstava Emi Vega, Made in Metelkova, do 30. 9.
Galerija Niko Ignjatič Celje:
prva samostojna in prodajna razstava Sprejemanja, slikarski del Milene Šimunič, do 10. 10.
Galerija Volk Celje: razstava likovnih del ustvarjenih na XVII. poletnem slikarskem extempo-ru: Celjske poletne vedute, do 30. 9.
Galerija Mercator centra Celje: razstava Mravljica tihožitje 2015, XIII. uličnega slikanja tihožitij, do 30. 9.
Glavni trg Celje: ulična razstava Moja mlada leta - Celje 1945, do 30. 9.
Galerija Železarskega muzeja Teharje: fotografska razstava Ptice sveta, Gorazda Goloba, do 10. 10.
Mestna plaža: razstava Savinjske kopele, Celjsko mestno kopališče na Savinji ob koncu 19. in začetku 20. stoletja, do
30. 9.
Grad Podsreda, galerijrkj prostori: razstava steklenih mojEtrovin Razkošje v steklu -Design studio Gry, do 31. 12.
Jakijeva hiša - Galerija Nazarje: razstava Gorana J. Horvata, Med jaeklom jn rajem, do 11. 10.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe zmotnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti Poktajinski muzej Celje -Ktežji dvorer Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski
Pokrajinski mkzej Celje, Planika pri kevnici: Etzološka zbirka Šmid
Zgornji trg; Šentjur: Rifieik in njegovi zakladi, Pesemjužne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Upav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice
Planina pri Sevnici: Kozjae-skožari
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute m ojmo-čju Žusma
Muzej Laško: LašSa - potovanje skozi čas; Geologija ekolice Laškega; Pivovatstvo in zdraviliški turizem
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Cnlju, Zobozdravstvena zbirka
Otroššš muaej Hermanov brlog: Brlog igrač
Fotografski atelje Josipa Pe-likanai stalna ^ntavitev
Daorec Strmol: Kuharca (Po-krajmski muzej CeljeŠ; Hetiške tkanine invezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Šrot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Strmčnik E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
Med najbolj posebnimi prebivalci gradu Podsreda so mali kosmati ponočnjaki, ki že od nekdaj burijo domišljijo. Netopirji so namreč v Sloveniji in svetu med najbolj ogroženimi živalskimi vrstami prav zaradi neznanja in nevednosti. V Kozjanskem parku so celodnevno dogajanje posvetili mednarodni noči netopirjev.
Mednarodno noč netopirjev pod okriljem organizacije Eurobats konec avgusta ali v začetku septembra pripravijo naravovarstvene organizacije v več kot 30 državah po svetu. Širšo javnost želijo izobraziti o netopirjih, jo osvestiti o njihovem pomenu v ekosiste-
mu in opozoriti na nesmisle, ki jih prenašajo stare vraže in predsodki. Za vse verjetno ne morejo biti krivi grof Drakula in njegove holivudske različice. V vsakemu primeru pa so te koristne nočne živali še vedno prezirane in preganjane. Kot je v strokovnem predavanju povedal Primož Prese-tnik, jih z več informacijami in poznavanja brez težav lahko sprejmemo za nemoteče sosede. Na raznih opuščenih samotnih podstrešjih pa nenazadnje tudi nikogar zares ne motijo.
Apartma za posebne goste
Netopirje so na gradu Pod-sreda odkrili bolj kot ne po
naključju, med obnovo pa so jih poskušali kar najmanj vznemirjati, je med drugim pojasnil Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka. Večino gradbenih del so namreč izvedli v zimskem času, ko so netopirji prezimovali v bližnjih jamah. Na podstrešju, ki služi kot priložnostna galerija, je tako še vedno del, kjer jih v zaprtem prostoru poskušajo čim manj motiti. To je sicer v slovenskem in evropskem merilu eno pomembnejših kotišč netopirjev vrste mali podkov-njaki, opazili pa so tudi velike podkovnjake in poznega netopirja. Spomladi se na podstrešju samice združijo v porodniške kolonije, kjer poleti skotijo običajno po enega
mladiča. Prehranjujejo se v širšem gozdnatem območju okrog gradu. To predstavlja izjemno biotsko raznovrstnost, ki jo za prihodnje rodove želijo ohraniti tudi pod zaščito omrežja Natura 2000.
V družbi z golobi nezaželeni
Najpogostejši vzrok za uničenje kotišč netopirjev v starih stavbah, predvsem cerkvah, je zapiranje oziroma zamreženje preletnih odprtin. Tako preprečijo naselitev golobov, onesnaženje z gvanom, hkrati pa uničijo bivalni prostor netopirjem. Kot pojasnjujejo strokovnjaki, pa je z manj negativnega odnosa do teh živali ter teh-


nično in cenovno dostopnimi rešitvami mogoče doseči sožitje z netopirji in ohraniti stare stavbe. Zavod RS za varstvo narave, Kozjanski park in Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev so v zadnjih letih s podobnimi dogodki, naravovarstvenimi akcijami in projekti naredili veliko ko-
(
'V Iv < i i! /
Лв
rak na področju osveščanja ljudi. Petkove netopirske delavnice so poskrbele tudi za veliko navdušenja med otroki okoliških šol. V treh že izvedenih naravoslovnih poletnih taborih za otroke se je z netopirji seznanilo tudi 36 novih mladih varuhov narave.
StO
Foto: DUŠAN KLENOVŠEK
K netopirjem na grad Podsreda
FOTO TEDNA
Skrajni čas
Foto: GrupA
Zeleno za boljši jutri
stran 34
PORTRET
občina
Mesto in stavbe
Srečko Meh, dolgoletni župan, častni meščan Velenja
so ljudje, ne

Srečko Meh, novi častni občan Velenja, je bil župan Mestne občine Velenje od leta 1994 do 2010, potem pa še štiri leta podžupan. Pred tem je bil od leta 1992 do 94 predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Velenje. V sklicu 2011 do 2014 je bil najstarejši poslanec v državnem zboru.
Bilo bi kar malo čudno, če Srečko Meh, nekdanji dolgoletni župan Mestne občine Velenje in poslanec v državnem zboru, ne bi postal častni občan Velenja. V minulih letih je bil namreč eden najbolj prepoznavnih obrazov Velenja, a tudi energičen zagovornik interesov občine in mesta. Včasih tako vnet, da so njegove izjave in nastopi še dolgo odmevali.
»Pravzaprav nisem politik, sem bolj operativec, ker stvari rad povem naravnost,« o naravi svojega delovanja na političnem parketu na državni in lokalni ravni pove Srečko Meh.
Sicer skromno pravi, da bi si naziv častnega občana zaslužilo veliko ljudi, ki so z vsemi silami delali v korist občine. »Ljudje so tisti, ki dajejo pečat mestu, oblikujejo življenje v njem, občini ali kateri drugi obliki skupnosti, zastonj bi bile vse stavbe, če ne bi bili ljudje v ospredju. Ljudje so tisti, ki so mi dali največ energije in zaradi katerih se splača delati,« pravi Srečko Meh.
Poudarja, da je najbolj ponosen na to, da so v Velenju kot večnacionalni skupnosti ustvarili strpno in kreativno vzdušje in da zaradi nacionalnih ali verskih razlik v občini niso imeli večjih težav.
Brez klicev domov
»Odnos občank in občanov do mene je bil prijazen in pristen. V času, ko sem bil župan in predsednik izvršnega sveta, so me občani zelo malo klicali domov zaradi občinskih zadev, morda bo čudno zvenelo, prejel sem le enega ali dva klica na leto. In mogoče samo en obisk na domu in grob dogodek v vseh šestnajstih letih, kar sem bil župan,« razkrije Srečko Meh.
Če odmislimo zadovoljstvo ljudi, med materialnimi dosežki v času štirih županskih mandatov izpostavlja, da je Velenju kot petemu največjemu mestu v državi uspelo pridobiti status mestne občine, da so delitveno bilanco s Šoštanjem in Šmartnim ob Paki izpeljali
brez pretresov, da je bilo Velenje partnersko mesto v projektu Evropske prestolnice kulture in da je prejelo zlato priznanje za najlepše urejeno mesto v Sloveniji. Če že mora govoriti o stavbah, omeni ureditev knjižnice v središču mesta v nekdanjem trgovskem središču. Kot pomembno izpostavlja tudi, da je občina imela dobre odnose s krajevnimi skupnostmi, z javnimi zavodi in društvi.
Je ostalo tudi kaj nedorečenega, nedokončanega? Pri tem smo ga spomnili na stanovanja na Gorici, v katera se bodo v kratkem stanovalci vendarle vselili. »Politika je umetnost možnega, če nečesa ne moreš narediti, ne greš z glavo skozi zid. Na Gorici se je po letu 2008 pojavilo veliko zaviralnih dejavnikov, ker si nihče ni več upal dati kredita, čeprav sta bila pri projektih udeležena občina in državni stanovanjski sklad,« svoj pogled na nedokončano zgodbo na Gorici v času njegovega županskega mandata pojasnjuje Srečko Meh.
Zanos mladega mesta
Zgodba Srečka Meha, v kateri se je zagrel za mlado, novo, intenzivno razvijajoče se Velenje, se začne leta 1958, ko je kot dijak centra srednjih šol obiskoval industrijsko rudarsko šolo. »Takrat smo popoldne v Velenju vsi delali, pometali, čistili, kar je kdo lahko prispeval. Ponosni smo bili na to, da je Velenje sodobno mesto, ki ni podobno drugim sivim rudarskem krajem, in da imajo rudarji lepa stanovanja,« se spominja Srečko Meh.
Kot še opisuje, leta 1958 v Velenju še ni bilo toplovoda in regulirane Pake, bile pa so široke ceste in nastajalo je mestno središče. »V Velenje smo se preseljevali iz vseh koncev in krajev,« dodaja Meh, ki se je najprej zaposlil v Rudarskem šolskem centru Velenje, potem je bil dolga leta v Premogovniku Velenje vodja jamomerske službe in predsednik komisije za določanje rudarskih škod.
Da šesti blok ne bi postal EKK
Iz leta 1958 se Srečko Meh spominja tudi zgodbe o EKK. »Takrat je slovenska politika zaprla energetsko-kemijski kombinat, ki je bil že zgrajen: vsi stroji so bili v Velenju, a so ga vseeno zaprli. Zato me je bilo kot župana
in poslanca strah, da bo politika spet nespametno ravnala, da lahko abotneži res ustavijo gradnjo šestega bloka Teša,« razlaga Meh, ki ga poznamo kot enega najbolj gorečih zagovornikov te drage energetske investicije.
Na vprašanje, ali se ob vseh aferah glede šestega bloka njegova zavzetost za projekt kaj ohlaja, pravi, da ne, saj šesti blok, ki proizvaja tretjino električne energije v Sloveniji, opravičuje svojo namembnost. »Te domnevne afere so proizvedene izključno zato, da se skrije, koliko denarja se vrti na drugih področjih energetike v Sloveniji. In tako zdaj vesoljna Slovenija govori samo o Tešu in velenjskem premogovniku, ki bi ju nekateri najraje kar prodali.«
Poslanec -najslabša služba
Za štiriletni mandat poslanca v državnem zboru pravi, da je bila to njegova najslabša služba v poklicni karieri in da je največ grdih besed slišal prav v parlamentu. »Stal sem pred delavci premogovnika, Vegrada in Gorenja, ko so stavkali, a niso izrekli niti odstotek tako grdih besed, kot jih je bilo izrečenih v parlamentu. Takšnega govora, ki pravzaprav ni sovražen, ne doživiš niti med preprostim prepirom v gostilni,« je ogorčen.
Formula 4x6 se ne obnese
Kot relativno svež upokojenec zdaj bolje razume kolege iz novega stanu, »da nikoli nimajo časa«. »Načrtoval sem,
da si bom v pokoju dan razdelil po formuli 4x6: da bom šest ur delal, šest ur počival, šest ur spal in šest ur počel karkoli. Ne gre, ker nimam dovolj discipline, da bi se tega držal,« priznava.
Trenutno se ukvarja s čiščenjem in z urejanjem množice gradiva, ki se ga je nabralo v dolgih letih dela v politiki, zakona in življenja v hiši. Pisemski dokumenti, knjige, plošče in še marsikaj. »Tretjino bom namenil velenjskemu muzeju, tretjina bo šla na odpad, tretjina pa bo ostala v družinskem arhivu,« še eno svojo formulo zaupa Srečko Meh, ki mu ob vsem tem vendarle ostane še nekaj časa tudi za fotografiranje, delo na vrtu in zelišča.
ROBERT GORJANC Foto: GrupA
Srečko Meh pravi, da ni pravi politik, ker stvari pove naravnost, a se to vselej ne obnese.
26
INTERVJU
»Za tiste, ki smo zaposleni ali vključeni v izobraževalni sistem, je praznik dan, ko smo doma, ko imamo čas drug za drugega, za sebe. To je dan, ki je zagotovo bolj pomemben kot vsakdanjik,« meni Sebastjan Weber iz Muzeja novejše zgodovine Celje.
Sebastjan Weber pravi, da je praznik za človeka pomembnejši kot vsakdanjik.
Praznovanje je slavje življenja
Proslavimo lahko tudi opravljen izpit ali prvi zobek svojega otroka
Človek je od nekdaj prelomnice v skupnosti in svojem življenju pospremil s prazniki - s prazniki življenjskega kroga, z drugimi osebnimi in družinskimi prazniki, s prazniki ob spreminjanju letnih časov ali ob delovnih opravilih. Praznovanja so tudi letošnja tema Dnevov evropske kulturne dediščine, ki jih v Evropi poznamo že 25 let. Zato smo se o praznovanjih nekoč in danes pogovarjali s kustosom Muzeja novejše zgodovine Celje Sebastjanom Webrom.
Damjan Ovsec je v svoji Veliki knjigi o praznikih zapisal, da vsi praznujemo in se veselimo praznikov, čeprav o njih ponavadi malo vemo. Tudi Sebastjan Weber se strinja, da smo verjetno res izgubili stik z namenom nekaterih praznovanj. »Ta so skozi leta bodisi izgubila svoj naboj, se preoblikovala ali se razvila - na tak način kot se razvija družba,« meni sogovornik. In dodaja, da ritual določenega praznovanja ljudje kljub temu ohranjamo, vendar mu dodajamo svojo vsebino. Tako je na primer s 1. majem, praznikom delavstva in delavcev. Povod za obeleževanje tega dne je nastal konec 19. stoletja v Čikagu kot plod krvavih demonstracij delavcev, ki so se borili za svoje pravice. Po besedah Webra danes v Združenih državah Amerike ne praznujejo več 1. maja, čeprav ima praznik svoje korenine prav tam. V našem okolju pa ta datum mnogi dojemajo le kot prost dan ali kot dan, ko se zabavajo ob kresu.
Če lahko daleč v preteklost gledamo s pomočjo strokovnih virov, nam lahko manj oddaljena obdobja približajo starejše generacije. Se lahko iz praznovanj prednikov učimo o lastnih koreninah?
Iz praznikov se zagotovo lahko učimo o načinu življenja starejših generacij. Če želi-
mo o tem kaj izvedeti, moramo seveda imeti povezavo s starejšimi. To je v sodobnem življenju postalo težko. Sodobna družba je zastavljena tako, da starejše generacije odmika na rob, in tako nimamo neposrednega stika z njimi. To se čuti kot primanjkljaj modrosti, ki jo starejše generacije vsekakor imajo. Ta medgeneracijska vrzel, o kateri vsi govorimo, je velika. Vpliva tudi na to, kako dojemamo praznike, ki so nam jih predniki zapustili, mi pa jih praznujemo, ampak ne vemo točno, zakaj. Sploh prazniki naravnega ciklusa so bili nekoč mnogo bolj pomembni kot danes.
Zakaj smo prav praznovanja, povezana z naravo - na primer ob spremembah letnih časov, ob solsticiju, sončevem mrku, koncu leta - odrinili bolj kot druga praznovanja?
Naravnim ciklom bolj sledijo družbe oziroma kulture, ki so neposredno odvisne od narave, kmetje, ljudje, ki jim narava daje dobrine. Moderna, urbanizirana družba na te prelomnice večinoma pozablja. Manj jih praznuje, ker jih manj rabi. Danes, ko hrano kupujemo v trgovini, je stik z virom, ki nam daje sadje in
»Dnevi evropske kulturne dediščine so zagotovo spodbuda, da ljudje obiščemo najrazličnejše kulturne ustanove. Morda so hkrati tudi opozorilo, da tja sicer iz različnih razlogov ne zahajamo prav pogosto.«
zelenjavo, prekinjen. Mnogi se sploh ne zavedajo, da je za to, da omenjene dobrine pridejo na police trgovin, potreben cel proces, povsem odvisen od narave. Posledično smo tudi manj povezani s prazniki, katerih del so bila darovanja ali čaščenja, da bi narava lepo obrodila.
Med 25. septembrom in 3. oktobrom se bo po vsej državi zvrstilo več kot 400 dogodkov, ki bodo opozorili na pomen ohranjanja dediščine in bodo z različnih zornih kotov osvetlili letošnjo osrednjo temo Dnevov evropske kulturne dediščine - praznovanja. Velika praznovanja bodo 25. septembra ob 12. uri tudi v vseh občinah članicah Združenja zgodovinskih mest Slovenije (na Celjskem so to Slovenske Konjice), ob 18. uri pa bo osrednja slovesnost v Žički kartuziji, ki letos obeležuje 850-letnico ustanovitve.
Praznovanju osebnih prelomnic smo ostali precej bolj zvesti. Kako to?
Osebni prazniki, v krščanstvu so to na primer krst, birma, obhajilo, poroka in tudi smrt, so pomembni prav zato, ker vsak simbolizira prehod oz. inicinacijo iz enega obdobja človekovega življenja v drugega. Človek vsako leto praznuje tudi rojstni dan in god, ki sta prav tako pomembna, ampak danes iz povsem drugih vzgibov kot nekoč. Rojstni dan je povsem modernega izvora, pri nas ga praznujemo šele od konca druge svetovne vojne. Pred tem so ljudje praznovali godovni dan, na ta dan so obiskali slavljenca, mu zapeli in mu voščili. Rojstni dan pa je ideološko bolj ustrezal političnemu sistemu po drugi svetovni vojni, saj je bil god vezan na vero in svetnike.
Je na to morda vplivala tudi komerciali-zacija, saj gre vzporedno s praznovanjem različnih praznikov tudi obdarovanje?
Seveda, sploh v zadnjem obdobju postaja obdarovanje zaradi množičnega potrošništva vse bolj pomemben del nekaterih praznikov. Ideja potrošništva nam narekuje, da se ob prazniku spodobi nekaj podariti. Moderni marketing močno pripomore k temu, da so ljudje ves čas bombardirani z idejami o obdarovanju, bodisi za osebne praznike ali za praznike, kot so božič, velika noč, martinovanje ... Naša potrošniška kultura deluje na način, da se čim več prodaja in kupuje, meče stran in spet prodaja in kupuje ter tako v nedogled. Prazniki so kot nalašč zato, da se takrat največ proda, ljudje pa smo temu podlegli. Ob praznikih največ nakupujemo in podarjamo. Podariti nekaj nekomu je sicer dobro, vprašanje pa je, kaj in s kakšnim namenom.
In ko nas na praznik prijatelja ali sodelavca spomni družabno omrežje, s pomočjo katerega natipkamo besedo ali dve in že je voščilo pri naslovniku - ni to hkrati tudi znak, da postajamo v duhu vse bolj plitki?
Vsekakor nas svetovni splet na nek način bolj združuje. Prijatelju, ki je morda na drugi celini, lahko tako pošljemo želje brez ovir. Po drugi strani lahko to postane obrabljena navada, skopiramo želje od koderkoli in jih pošljemo. Na nek način nismo več tako ustvarjalni, kot bi bili, če bi želeli svoje voščilo poslati tako, kot so to počeli nekoč. Družabna omrežja zagotovo imajo svoje prednosti in slabosti. Če se jih zavedamo, je to vsekakor dobro. Pri njihovi uporabi pa gre tudi za paradoks. Z njihovo pomočjo smo si po eni strani vedno bližje, izven virtualnega sveta pa se v družbi vedno manj poudarja skupnost. Vedno bolj je v ospredju »jaz«, ne pa »mi«. Ljudje se manj družijo, radi pozabljajo na vrednote družbe, morda tudi zato manj praznujejo in iščejo drugačne alternative od tistih, ki so bile nekoč del praznovanj.
Kaj je tisto, kar nas pri praznovanju danes nasploh najbolj omejuje - pomanjkanje časa, denarja, lastne ustvarjalnosti?
Denar po mojem mnenju ne. Ta je v ospredju šele v zadnjem času, ko menimo, da je praznovanje povezano z darili, s hrano, z oblačili. Družba je vsekakor vedno bolj zaposlena z določenimi informacijami in aktualnimi težavami, vendar mislim, da tudi to ni glavni razlog. Najbolj se omejujemo sami s tem, ko
sprejmemo zgolj tisto kar nam ponujajo drugi. Tako si ne dovolimo, da bi praznovali tisto, ker je pomembno nam, praznujemo zgolj tisto, kar nam ponudijo medijo, trgovine ... Otroci si skoraj brez izjeme želijo daril, ki jih v svojih akcijah ponuja kakšen od velikih trgovcev. Sledijo temu kar ponudijo drugim ob tem pa pozabljajo na lastne želje in ustvarjalnost. Živimo v času, ko je Spuži Kvadratnik bolj pomemben kot so skrivalnice s prijatelji.
Praznovanja in različna obredna dejanja so bila od nekdaj tudi del dela. Kaj pa danes, ko se zdi, da je človek od svojega dela pogosto odtujen? Sta lahko tudi kavica s sodelavci ali kratek klepet majhen obred skupnega kolektiva?
Delo je s tem, ko vanj vnašamo tehnološki razvoj, postalo zelo avtomatizirano. Razvoj je dober, saj nam tehnologija olajša marsikateri napor. Po drugi strani družba pričakuje, da se bo tudi delavec obnašal avtomatizirano. To je nemogoče, saj je človek tudi duhovno bitje. To je treba upoštevati tudi na delovnem mestu. Majhna praznovanja, kot je na primer odmor za kavo, so pomemben del delovnega urnika. To zaposlenega osveži, ga zbliža s sodelavci in mu omogoči, da osmisli sebe in znova napolni baterije. Šele nato je lahko spet ustvarjalen.
V hitrem tempu življenja je najbrž dobro, če si znamo tudi doma pričarati praznično vzdušje, da na primer obeležimo svoje drobne zmage in uspehe bližnjih.
Praznovanja drobnih stvari, na primer tega, da študent proslavi opravljen izpit ali da starši praznujejo prvi zobek, ki zraste njihovemu otroku, so zelo pomembna. To niso moderni vzvodi družbe. To so trenutki, ki nas spomnijo na to, kaj je v življenju res pomembno, in na to, kar nas dela človeške. To, da se spomnimo lepih trenutkov, dosežkov, med nami budi pristen stik, solidarnost, druženje. Zato imajo takšni vsakodnevni prazniki v zadnjem obdobju še toliko večji pomen kot veliki prazniki, katerih pomen je sčasoma morda zvodenel.
»Običaje, ki so znani kot del krščanskih praznikov, na primer nošenje kadila, ko-ledovanje, so praznovale že predkrščanske kulture. Praznovale so jih sicer na drug način, vendar ob podobnih dnevih. Kultura, ki je prišla na drugo ozemlje, je določene praznike in rituale le prevzela, jim nadela nova imena, jih na novo interpretirala in jih tako ohranjala skozi čas.«
Na pomen praznovanj nekoč in danes bodo v naslednjih dneh opozarjale galerije, muzeji, zavodi, ki se s svojimi dogodki pridružujejo letošnjim Dnevom evropske kulturne dediščine. Številne prireditve pripravljajo tudi pobudniki na ravni ljubiteljske kulture ... Lahko torej tudi slednje označimo kot pomembne varuhe dediščine?
Vsekakor. Ustanove, kot so muzeji, zavodi za varovanje kulturne dediščine, galerije, lahko s svojim strokovnim pristopom prispevajo k temu, da se varovanje izvaja na pravi način. Dediščina družbe pa po mojem mnenju sloni prav na ljudeh, ki se s kulturno dediščino ukvarjajo iz čistega veselja. Kdor dela s srcem, dela drugače kot tisti, ki mora to delati v službi. Velika spodbuda tako lokalni kot državni kulturni dediščini je, če se ta ohranja med ljudmi. Tam je zrasla, tam deluje in tam mora ostati. Muzej je samo stavba s štirimi zidovi, kjer hranimo tisto, kar se ni ohranilo v okolju.
TINA STRMČNIK, foto: SHERPA
REPORTAŽA
27
Pri soočenju s smrtjo slehernik ostane sam
Mladi iz celjske župnije sv. Jožefa bodo jutri na Starem gradu še zadnjič uprizorili srednjeveški misterij Slehernik
Ni pomembno, kdo si, kako bogat ali reven hodiš skozi življenje, ni pomembno, koga si poznal ali kdo vse je oboževal tebe. Nazadnje šteje komaj kaj od vsega, kar nam je znova in znova zapolnjevalo dneve. Ob soočenju s svojo minljivostjo vsakdo ostane sam. To je zgodba slehernika. Vsakogar izmed nas. In zato je dramsko besedilo Slehernik še po tisočih letih enako aktualno in enako pretresljivo. Jutri, v petek, ga bodo na Starem gradu v Celju mladi iz celjske župnije sv. Jožefa uprizorili še petič, v tem nizu verjetno zadnjič. V primeru dežja bo uprizoritev na Starem gradu v soboto, 26. septembra.
Jože Planinšek, dolgoletni župnik na hribu, je imel s takšnimi projektnimi akcijami veliko dobrih izkušenj, zato je ideja o gledališki dejavnosti mladih v pastoralnem načrtu župnije pristala predvsem po
Mladi iz celjske župnije sv. Jožefa bodo letos isti tekst uprizorili že petič. Pri tem se besedila niso naveličali, ampak so z njim zrasli in dozoreli. Kot je za dobro literaturo pač značilno, človeka vedno nagovori na drugačen način. »Poznam ljudi, ki so bili na vseh uprizoritvah. Pravijo, da so Slehernika vedno doživeli drugače, vedno na novo. In tudi mene in ustvarjalce besedilo vedno znova presune. Marsikoga gane do solz,« pravi Planinšek.
Na vsako goro s prvim korakom
Glavno vlogo Slehernika ima že pet let Urban Šajn, ob naslovni vlogi je v osrednji igralski skupini še približno 15 do 20 članov, celotna igralska zasedba poleg pevskega zbora šteje več kot 40 članov. Miha Lokovšek je del skupine že od začetka. Pot, ki so jo prehodili v teh petih letih, je v odmevu
»Z leti sem se naučil, da je ta naša mladina - pa kakorkoli že včasih deluje raztreseno - sposobna veliko več, kot smo ji pripravljeni pripisati.
Enostavno ji je treba zaupati. In tega sem se v stresnih trenutkih vedno znova učil tudi pri Sleherniku,« nasmejano pove Planinšek.
njegovi zaslugi in kljub kakšnemu dvomečemu gubanju čela. Izbira literarnega teksta seveda ni bila naključna. »Slehernik mi je ostal v spominu še z gimnazije. Ima namreč izrazito krščansko, a tudi univerzalno občečloveško sporočilo, ki tako kot pravi že naslov, še danes nagovarja slehernika. Gre za srednjeveški misterij, ki je bil nekakšno nadaljevanje pobožnosti pasijonskih iger. Slehernik je pouk v igri - in kaj drugega je danes sodobna pedagogika?« pojasni Planinšek, tokrat tudi v vlogi režiserja.
Ko pride smrt, ostane še tako bogat človek gol, bos in sam.
Jože Planinšek, režiser predstave, ima za delo z mladimi poseben čut, zato nad pozitivnim odzivom tako med ustvarjalci kot občinstvom ni presenečen. »Mnogi mladi so ob Sleherniku zrasli in se globoko povezali.«
»Ko govorimo o mladini v cerkvi, je običajno vsa energija usmerjena v verouk. Ampak krščanstvo se je skisalo prav z veroukom. Krščanstva se ne moreš učiti. Ne moreš se učiti odnosa do Boga. To je približno tako, kot bi se učil biti lačen, da lahko potem ješ. Pred stoletji ni bilo nobenega verouka. Bilo je bogoslužje, bile so kakšne takšne igre in bilo je življenje,« je kritičen Planinšek.
alpinista Nejca Zaplotnika precej pomembnejša od končnega cilja. »Ko smo bili prvič postavljeni pred izziv, smo bili vsi malo prestrašeni. Na prvi pogled gre za res veliko besedila. Ko smo vse skupaj malo preučili, je stvar počasi postala obvladljiva. Veliko je bilo dela, veliko strahu in treme, vendar je sčasoma steklo,« se spominja. Z leti jih je prav Slehernik povezal bolj, kot so si kdaj predstavljali. Prijateljstva so postala še bolj trdna in zavest, da skupaj zmorejo zares velike reči, jih je okrepila kot
Tudi jutrišnja, zadnja uprizoritev Slehernika bo tako kot lani postavljena v mogočno zakulisje Starega gradu.
Glavno vlogo Slehernika ima Urban Šajn, ki vedno znova navdušuje s suvereno in z doživeto interpretacijo zahtevnega besedila.
skupino in kot posameznike. »Urban je imel res ogromno besedila, vendar je bil odvisen od nas. In mi smo se zanašali nanj. Če ne bomo vsi zares predani, na koncu pač ne bo izpadlo tako, kot si želimo. In to nas je gnalo naprej.« Pred prvo uprizoritvijo jih je Slehernik zaposloval skoraj celo leto. Zdaj za to ne potrebujejo več toliko časa, doživljajo pa ga še bolj globoko kot na začetku.
Na milost in nemilost pod zvezdnim nebom
»Slehernikovo sporočilo se nevsiljivo naseli nekam v človekovo podzavest. Morda v življenju narediš kaj dru-
gače, ne da bi se zavedal, kakšen vzgib je bil tega kriv. Morda beseda, ki si jo slišal pred veliko leti, knjiga, ki si jo prebral, ali predstava, ki si jo videl. In zagotovo na takšen način tudi Slehernik vpliva na ljudi,« razmišlja Planinšek. »Prav zaradi tega se nikoli nisem zelo obremenjeval s končno predstavo. Saj ne, da bi bilo človeku vseeno, če bo deževalo, vendar če smo prišli do generalke, če smo prehodili vso tisto pot, je levji delež tega misterija že opravljen.« Slehernika so doslej trikrat uprizorili pri Domu sv. Jožefa, lani prvič na Starem gradu. »Že v začetku smo sklenili, da s predstavo ne bomo nikamor hodili.
Glede na to, da je grad tudi še v naši župniji, tega niti nismo zares prelomili.« Glede na to, da gre za predstavo na prostem, je vsako leto znova največja skrb namenjena prav vremenski napovedi. »Vedno smo zrli v nebo in v telefone, se spraševali, če se vidijo zvezde ... in tudi temperature so lahko septembra že zelo različne. A ko gledamo nazaj, to niti ni tako pomembno. Smo pa vsi ugotavljali, da nas je prvo leto predstava zaposlovala predvsem v zunanjem smislu - kako bom obvladal tekst, kam se naj obrnem, kako sem videti, kako naj se obnašam. Zdaj je to v ozadju. Besedilo nam je domače. Zagotovo ga bo vsak od nas interpretiral nekoliko drugače. Predvsem zato, ker ga vsak od nas v tem času osebne rasti in dozorevanja čuti nekoliko globlje,« zaključi Miha Lokovšek.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: LEA LOKOVŠEK
Po zgledu poznosrednjeveških misterijev je v igri Huga von Hofmannsthala in prevodu Otona Župančiča glavna oseba simbolični Vsakdo - Slehernik. Nastopajo tudi Bog in alegorične podobe smrti, bogastva, vere in drugih abstraktnih pojmov. Slehernik je bogatin, ki se nepričakovano sooči z božjo deklo Smrtjo. Prosi za pomoč življenjske sopotnike, ki naj bi šli z njim in spregovorili zanj dobro besedo za vstop v raj. Pomoč mu odklonijo zvesti služabnik, vsi prijatelji in sorodniki, tudi denar ga ne spremlja do groba. Edine zveste spremljevalce predstavljajo dobra dela in vera, ki mu po izpovedi in kesanju za storjene grehe odprejo vrata v raj.
28
REPORTAŽA
Pri Brinovčevih je vedno pri roki kakšna šahovnica, David in Lucy pa se z veseljem kdaj pomerita. Starša ob tem budno spremljata poteze otrok. Sicer pa sta tudi sama še vedno precej aktivna šahista. Dušan občasno igra tudi na mednarodnih turnirjih, predvsem kadar tja spremlja Davida. Loi, ki se je šaha naučila po poroki in prihodu v Slovenijo, igra, kadar je treba, za ekipo žalskega kluba. Sicer pa zadnje čase mami Loi nastope ostalih članov spremlja od doma. Tako je tudi ta teden ostala doma, oče pa je mlada šahista pospremil na mladinsko evropsko prvenstvo, kjer se upravičeno nadejajo dobrega rezultata.
David in Lucy pred polno vitrino pokalov, medalj in priznanj. »To zbirko radi pokažemo, saj najbolj zgovorno pokaže vse uspehe,« pravi Dušan, čigar priznanja prav tako polnijo vitrino. Bo pa slednja prej ali slej premajhna, zato oče že razmišlja o postavitvi nove, kjer bodo na bolj vidnem mestu postavljena tudi priznanja male Lucy. Ob tem nam Loi zaupa, da Lucy sprva ni marala igrati šaha, a ko je videla Davida, ki se je s turnirjev vračal s priznanji in z nagradami, si je premislila. Tudi sama si je namreč želela nagrade.
Šah odlična popotnica za življenje
Pri trinajstih kandidat za šahovskega mojstra
David je do zdaj nastopil tudi na šestih mladinskih svetovnih prvenstvih. Za zdaj se mu je najgloblje v spomin vtisnilo prvenstvo v Združenih arabskih emiratih, kjer je nastopil leta 2013, Dušan pa se je prvenstva udeležil kot sodnik.
Zgodba Davida Brinovca iz Šempetra v Savinjski dolini tudi se piše in bere skoraj kot pripoved o čudežnem dečku. David še iz plenic ni zlezel, ko je po šahovnici že premikal črne in bele figure. Še preden je prestopil šolski prag, je sodeloval in zmagoval na šolskih šahovskih tekmovanjih. Izjemno nadarjen mladinec redno premaguje mnogo starejše in izkušenejše šahiste. Z izjemnimi igrami si je letos pri zgolj trinajstih letih prislužil naziv mojstrskega kandidata. In le še korak ga loči od tega, da bo postal najmlajši šahovski mojster v Sloveniji.
To, da so bile šahovske figure ena prvih Davidovih igrač, je povsem razumljivo, saj so šah aktivno in v mednarodnem merilu zelo dobro igrali že njegov oče, stric in dedek. Da jabolko ne pade daleč od drevesa, je bilo mogoče opaziti že zelo zgodaj, kot se spominja oče Dušan Brinovec: »Figure je prestavljal že pri dveh letih in pol. Pri treh je že odigral kakšno partijo.« Pogosto se je pomeril z mamico Loi, ki se je šaha naučila, ko je pri igri pogosto opazovala moža. Oče Dušan, ki je bil nekoč republiški mladinski prvak in četrti v jugoslovanskem merilu, je takoj opazil sinovo izjemno nadarjenost in ljubezen do šaha. Že v vrtcu je David suvereno premagoval veliko starejše šahiste. Prvega turnirja se je udeležil pri petih letih in zabeležil tudi prvo zmago. Ker za predšolske otroke ni organiziranih tekmovanj, je sodeloval na šolskem tekmovanju. »Seveda nisva nikomur povedala, da hodi David še v vrtec,« z nasmehom prizna oče. In tako se je začela pot proti mojstrskemu nazivu.
Do danes je David zbral že toliko šolskih in državnih naslovov, da jih niti ne šteje več. V zadnjem času je tih fant iz Šempetra v Savinjski dolini veliko igral v članski konkurenci, izjemen napredek in talent pa je pokazal pred nekaj meseci na letošnjem 19. Pirčevem memo-rialu v Mariboru, kjer se je pomeril z velemojstri šahovske igre. Odlični nastopi in nekaj odmevnih zmag so ga pripeljali do kandidature za šahovskega mojstra.
Šah in nogomet se dopolnjujeta
Čeprav so šahovski krožki v slovenskih osnovnih šolah pogosti in tudi dobro obiskani, se priljubljenost na prvi pogled ne preveč dinamičnega športa težko kosa z nogometom, s košarko ali z atletiko. Pri tem je šah osnova za vse športe. In ne le to, je osnova za življenje, pravi Dušan. »Veliko pomembnih zgodovinskih osebnosti je bilo odličnih šahistov. S fi-
David je pri dveh letih in pol že vlekel prve poteze.
Polna dvorana mladih šahistov na svetovnem prvenstvu v Vietnamu. David je v domovini svoje mamice prvič nastopil med svetovno elito.
gurami se odlično znajdejo tudi številni nogometaši. Da je šah dobra osnova za nogomet, dokazuje to, da nekateri trenerji v največjih evropskih klubih od igralcev zahtevajo, da se ga naučijo igrati,« razlaga Dušan, ki je z ljubeznijo do igre najprej okužil soprogo Loi, ki je v Slovenijo prišla iz Vietnama, in nato še otroka. Več kot uspešno namreč šahira tudi sedemletna Lucy.
Čeprav sta odlična šahista, sta David in Lucy povsem običajna otroka. On se poleg šaha navdušuje predvsem nad igrami z žogo, ona rada pleše, poje in riše. David tako v prostem času najraje igra nogomet, košarko in rokomet, se vozi s kolesom in igra računalniške igrice. Lucy pa je navdušena nad pravljičnim svetom in je napisala ter slikovno opremila že dve pravljici.
Naporen in drag šport
»Šah je izjemno naporen in drag šport,« nas pouči Dušan. »Zelo pomembno vlogo igra psihologija, a je enako pomembna tudi fizična pripravljenost. Nenazadnje so možgani največji porabnik energije,« pove. Za uspeh je treba ogromno dela, študij in analiz. Vse to od posameznika zahteva veliko volje, vztrajnosti in potrpežljivosti. »To so odlične vrline za življenje,« pravi Dušan in prizna, da je bil sam v mladih letih precej temperamenten in se je težko soočal s porazi.
Če želiš biti uspešen, moraš veliko vaditi. »Pri šahu je enako kot pri vseh ostalih športih in stvareh v življenju. Če želiš biti dober in uspešen, moraš za to veliko delati,« se strinjata Dušan in David. Danes sta vadba in priprava strategije precej lažji, saj je na svetovnem spletu dostopnih veliko šahovskih kombinacij, strategij, aplikacij za
pripravo analiz. Nenazadnje je možna igra z računalnikom oziroma proti njemu, pripovedujeta oče in sin. »Torej ste eden tistih staršev, ki se ne jezijo preveč, če David ure in ure sedi za računalnikom?« vprašam. »Kadar igra igrice, rečem, da bi lahko počel tudi kaj veliko bolj pametnega,« v smehu pove oče in prizna, da kadar računalnik uporablja za trening, sina podpira, a ko igra igrice, je lahko tudi precej strog.
Ne samo naporen, šah je tudi zelo drag šport. »Turnirji in prvenstva po vsem svetu so zelo dolgi in praviloma trajajo teden ali več. Stroške poti in bivanja si tekmovalci plačujejo sami oziroma so za to zadolženi njihovi starši. Poleg tega je treba za nastop na turnirjih vnaprej poravnati tudi prijavnino. Šah resnično ni poceni,« pojasnjuje oče, ki te dni otroka spremlja na mladinskem evropskem prvenstvu v Poreču. David tekmuje v kategoriji do štirinajst let, Lucy se meri s šahisti, starimi do osem let. »Konkurenca v šahu je izjemna. Tudi zato, ker se šah resnično igra povsod po svetu. Na svetovnem prvenstvu je nastopilo kar
148 držav, tega v ostalih športih ne boste doživeli,« razlaga Dušan, ki zadnja leta kot predsednik vodi tudi žalski šahovski klub ter tu in tam še sem zaigra na kakšnem turnirju. Po potrebi se znajde tudi v vlogi sodnika.
Lahko je konjiček, ne poklic
Čeprav je David v svoji konkurenci med najboljšimi, vseeno pravi, da poklicno šaha ne bo igral. A bo zagotovo ostal njegov konjiček, ki ga bo spremljal vse življenje. »Najprej šola in poklic,« strogo doda stari oče, ki se pridruži pri pogovoru. Čeprav je bil prav on tisti, ki je šah vnesel v družino, je prepričan, da morata vnuka najti drugo poklicno pot. Oče ob tem pripomni, da je šah lahko konjiček, a se od njega ne da živeti. Vsaj v Sloveniji ne.
Danes je šah konjiček celotne družine Brinovec. Dopuste načrtujejo za takrat in tam, kjer so turnirji. »Prostih dni za vse ni dovolj,« se nasmehne Dušan, medtem ko pripoveduje o letošnjem uspešnem šahovskem poletju.
LEA KOMERIČKI Foto: LK in osebni arhiv
REPORTAŽA
29
Polsteni copati so koristni tako pozimi kot po-Brez striženja ovac ni polstenja, po domače »filcanja«. Na festivalu ovčje volne so v nedeljo leti. Pogruntavščina Marjete Majnik, ki ima v ostrigli pet ovac iz črede, ki je v lasti Občine Solčava.	Solčavi svoj atelje, je vezenje cvetja na »filcu«.
Od ovce do copat
Trije dnevi čaščenja ovčje volne - Dober glas o solčavskih polstilkah sega vse do Finske
V	Solčavi, kjer imajo avtohtono jezersko-solčavsko ovco, si na različne načine prizadevajo, da bi jo ohranili. Del tega je bil festival ovčje volne, ki je trajal kar tri dni. Med festivalom, ki je bil zadnji konec tedna, so se med drugim zvrstili prikaz striženja ovac in različne ustvarjalne delavnice na temo ovčje volne, vrteli so filme o svoji avtohtoni ovci, pripravili posvet o njej ... Posebnost je bila nedeljska modna revija ročno polste-nih, po domače »filcanih« izdelkov.
V	nedeljo so na solčavskem prireditvenem prostoru postavili stojnice tržnice volnenih izdelkov, med katerimi so bili seveda polsteni izdelki. Pri nas je bolj uveljavljeno ime »filcani« izdelki. Na stojnicah so bile celo ovčje kože z eko kmetije Habjan iz celjskega Zagrada, ki se ukvarja tudi z ovčerejo. Nudila je ovčje kože proti bolečinam v hrbtenici in revmi ter za ustvarjanje naravne toplote v
Solčavske polstilke, ki jih povezuje društvo Bicka, vodi kot predsednica Špela Orešnik. Med modno revijo je nosila polsteno ogrlico.
otroških vozičkih. Iz bližnje avstrijske Železne Kaple je imela stojnico z volnenimi izdelki zadruga Longo Mai, pri čemer ni manjkala niti stojnica »vunaric« s Hrvaške. Prišle so iz društva Goranske vunarice iz Gorskega kotarja.
Različne polstene izdelke je na stojnici predstavil Atelje Majnik iz Solčave, kjer ustvarja Marjeta Majnik.
Majnikova, ki se je pred desetletjem vrnila v domači kraj, izdeluje različne polstene izdelke. Vse od copat in ovitkov za knjige ter zgoščenke do voščilnic in obeskov za ključe. »Ohranjam staro tukajšnjo tradicijo vezenja z motivi planinskega cvetja, kar je na blagu ustvarjala že moja mama,« je razložila Majnikova. Njena pogruntavščina je vezenje na »filcu«, na primer na copatih in še drugih polstenih izdelkih. To je za razliko od starega vezenja na blago celo brez narisane predloge.
Občinske ovce
Polstenih izdelkov seveda ne more biti brez striženja ovac, starodavnega opravila, ki ga dandanes opravljajo s električnimi škarjami. V Solčavi so ga v nedeljo prikazali pred »farovškim« hlevom, kjer je na svojega »frizerja« čakalo pet občinskih ovc. Da, prav ste prebrali, Občina Solčava ima namreč v lasti ovce, ki so v »farovškem« hlevu po pogodbi med občino in žu-
leta so solčavske polstilke, torej »filcarke«, delovale le kot nekakšna interesna skupina. Orešnikova je v tej skupini vse od prve delavnice, ko je še obiskovala šolo. »Domačinke nas je razganjala radovednost, kaj >filcanje< sploh je. Zato smo prišle na delavnico in se tega naučile,« se spominja polstilka Špela. »Danes je to zame svoboda izražanja. Ko nekaj potrebuješ, lahko narediš sam, poleg tega si vedno unikaten,« ugotavlja vedno znova. Iz »filca« izdelujejo različne izdelke, ki so jih med festivalom pokazale na svoji razstavi.
Ob desetletnici delovanja solčavskih polstilk se je začetkov spominjala tudi prva voditeljica njihove interesne skupine Bernarda Prodnik. »Ugotavljali smo, da je na Solčavskem veliko nepredelane volne, kar se nam je zdelo škoda. Med ljudmi je bolj kot ne veljala za odpadni material, le manjša količina je bila predelana,« je povedala Prodnikova. Zato so začele Solčavanke razmišljati o novih načinih predelave in polstenje se jim je zdelo zelo dobra rešitev. Prodnikova danes največkrat ustvari kakšne polstene copate. Za nedeljsko modno revijo ročno polstenih
pnijo. Ima jih zaradi turistov, ki si jih med pašo v središču Solčave radi ogledajo od blizu, in tudi namesto kosilnice. Druga drobnica je poleti seveda na planinski paši.
Striženje? »To je najboljše jeseni, ko imajo ovce čisto volno. Spomladi so v hlevu in imajo vmes kar nekaj smeti,« je povedal Peter Vršnik, ki jih je v nedeljo strigel za obiskovalce festivala ovčje volne. Doma, ob solčavski panoramski cesti, ima približno petdeset ovac. Striženja se je učil že kot desetletni fantič, po nekaj letih je ovce strigel že sam.
Desetletje polstenja
Letošnji festival ovčje volne je bil že peto leto. Letos prav tako mineva deset let od začetka delovanja Društva solčavskih filcark Bicka, ki so polstenje obudile iz pozabe. »V Solčavi tega nihče več ni znal, zato smo morale to znanje na novo prinesti iz Avstrije,« je povedala predsednica Bicke Špela Orešnik. Prva
Z modne revije ročno polstenih izdelkov, ki so jo pripravile solčavske »filcarke«. Predstavile so svoje kreacije in kreacije polstilk iz Mozirja, Haloz in s Hrvaške.
izdelkov je naredila oblačilo, brezrokavno žensko obleko v kombinaciji rdeče in črne barve. Poleg omenjenega je predstavila še klobuk in šal.
Vse do Finske
»Polstene izdelke izdelujem po potrebi, želji in odvisno od veselja ter časa,« je povedala polstilka Vida Matk z najvišje kmetije Robanovega kota. Matkova, ki je med pionirkami obuditve polstenja na Solčavskem, izdeluje polstene izdelke največ pozimi. Doma najraje nosijo polstene copate, ki so seveda najboljši mogoči. Varujejo tako pred mrazom kot pred vročino. Na nedeljski modni reviji ročno polste-nih izdelkov, ki je napolnila dvorano zadružnega doma, so manekenke in manekeni nosili tudi njene kreacije. Med njimi sta bila polsteni »lajbič«, to je brezrokavnik, in polsteni šal. Še več, prikazala je celo oblačila iz ovčje volne iz daljne preteklosti.
V društvu Bicka je povezanih petnajst »filcark«. Terezija Pahovnik iz Luč se v rodno Solčavo rada vrača tudi kot polstilka. Na modni reviji je predstavila svoj dekliški modni komplet in jakno ter torbico za prvošolko. Poleg več članic Bicke je na modni reviji sodelovala polstilka Nada Vukadinović Beslič iz Mozirja, ki izdeluje tudi kape, torbice, brezrokavnike, plaščke, šale in copate. »Mislim, da je »filc« vedno bolj priljubljen. Ljudje opažajo, da je iz njega mogoče izdelati lepe stvari, ki se lepo nosijo in so modne,« je povedala Mozirjanka, ki sodeluje na Bickinih skupnih delavnicah.
Dober glas o solčavskih »filcarkah« seže seveda daleč. Tako je na modni reviji predstavila svoje kreacije polstilka in pletilja Erna Korošec iz Haloz. Bickino mednarodno sodelovanje sega tudi v druge države. Tako so na nedeljski modni reviji sodelovale članice društva Goranske vunarice s Hrvaške, pri katerih se predstavljajo tudi Solčavanke. Na letošnjem vsehrvaškem festivalu so bile zelo lepo sprejete. Solčavanke so sodelovale tudi na sejmih v Avstriji in celo na daljnem Finskem, kjer so izdelovale tapiserije.
BRANE JERANKO Foto: BJ
Na nedeljski tržnici volnenih izdelkov je bilo mogoče videti tudi česanje volne. Ena od stojnic s polstenimi izdelki na nedeljski tržnici volnenih izdelkov.
Z razstave polstenih in drugih volnenih izdelkov, ki jo je pripravilo Društvo solčavskih »filcark« Bicka.
30
AKCIJA
So kakšni grehi po akciji? »Ne. Živimo zdravo.«
Preverili smo, kako je z udeleženci akcije Shujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje
S celjsko območno enoto Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo izpolnili obljubo. Udeležencem akcije Shujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje smo konec marca obljubili, da jim bomo »dihali za vrat« in čez nekaj mesecev preverili, kako nadaljujejo s hujšanjem ali z vzdrževanjem teže. Srečanje je bilo minuli teden, odzvalo se je sedem udeleženk, ostali - od 20 sodelujočih - so bili zadržani ali so v vmesnem času morda (sumimo) pridobili kakšen kilogram, a tega niso hoteli pokazati. Toda sedem dam, ki so se odzvale povabilu na srečanje, je upravičilo naš trud. Akcija jim je res spremenila življenje.
Štiri udeleženke od tistih, ki so na srečanje prišle, so od konca akcije še dodatno shujšale, ena celo za 7,7 kilograma. Ena udeleženka je ohranila telesno težo, dve sta malo pridobili na telesni masi. Srečanje je bilo tudi zanje zanimivo, zato so kaj hitro začele prijazno klepetati in izmenjevati izkušnje. Naša naloga je bila, da prisluškujemo in vlečemo na ušesa čisto vse, kar lahko. Poletje je bilo kar težko, smo slišali. Pikniki, dobrote z žara, poroke, krsti in vsa hrana, ki temu pritiče, so predstavljali prave skušnjave. »Aha, grešile so,« smo pomislili, a smo ujeli, da so vse te grehe uspele pokuriti z gibanjem in s telesno vadbo, kot so jih v času akcije pravilno poučili naši strokovnjaki. Vse pa zdaj vedo, da različne izgovore, kako ni
V trimesečni akciji hujšanja je spomladi 20 udeležencev skupno shujšalo kar za 230,3 kilograma, v obsegu pasu pa so bili ožji za 324 centimetrov.
Skupinica, ki se je odzvala vabilu na srečanje. Na skrajni levi kineziologinja Brigita Fižuleto in na skrajni desni nepogrešljiva vodja akcije Tatjana Škornik Tovornik iz celjske območne enote NIZJ.
časa za fitnes, hojo, kolesarjenje in telovadbo, premagata trda disciplina in močna volja. Na podlagi prisluškovanja njihovemu pogovoru smo ugotovili še, da so nekatere še vedno sladkosnede, vendar kakšno sladico - kadar pridejo do točke, da bi jih premamila - zamenjajo s sadjem ali se hitro spomnijo predavanj v akciji, kaj za telo pomeni sladkor.
Nasmeh od ušesa do ušesa
Minuli teden so se ženske, da bi preverile, kako vzdržljive so, odkar se je akcija končala, skupaj s profesorico športne vzgoje in kineziologinjo iz ZD Celje Brigito Fižuleto odpravile še na dvokilometrski test nordijske hoje, na katerem so se prav tako izkazale. Tatjana Škornik Tovornik, srce akcije, iz celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje je imela nasmeh od ušesa do ušesa. »Z rezultati in videzom udeleženk sem zelo zadovoljna. Večinoma so ostale telesno aktivne in se zdravo prehranjujejo tudi po akciji. To pomeni, da vse znanje in izkušnje, ki so jih pridobile, pridno uporabljajo vsak dan. Zadovoljna sem, ker je naš
Po skupnih akcijah hujšanja in ponovnih srečanjih se ponavadi glede na leta prej pokaže, da približno polovica vzdržuje težo ob koncu hujšanja, nekateri pa celo izgubijo še kakšen dodaten kilogram. Nihanje v teži ni tako problematično, če gre samo za kilogram ali dva. Kadar pa se teža ponovno zviša za pet ali deset kilogramov, je to za telo že alarm, ki pomeni neurejen način prehrane in telesne aktivnosti.
namen, da bi udeleženci vzdrževali zdrav način življenja še naprej, dosežen.« Škornik Tovornikova je bila tudi v akciji kar huda (na prijazen način), ko je opazila, da se kdo ne drži pravil. Tudi tokrat se temu ni mogla izogniti: »Tisti dve, ki sta malce pridobili na teži, in vse tiste, ki se nam na srečanju niso pridružili, moram spomniti in spodbuditi, naj vendarle ne pozabijo na vse, kar so se naučili predvsem za dobro svojega zdravja in počutja, a tudi lepšega videza.« Naj spomnimo, da je nadzor nad vsemi udeleženci akcije ves čas imela tudi zdravnica Jana Govc Eržen. Na srečanju bi bil dobrodošel še kakšen njen duhovit nasvet, a je bila zaradi osebnih okoliščin odsotna, vemo pa, da je na vse udeležence akcije ponosna in da je bila v mislih z njimi.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Darja Jakopin je bila ves čas akcije tesno za petami Krušičevi. Shujšala je za 17,1 kilograma, do danes še za kilogram in pol. Takole resno nas je pogledala, ko smo jo fotografirali pretekli teden ob tehtanju. Nasmešek, Darja! Zaslužite si ga!
Dragica Schmidt, ki je spomladi izgubila 11 kilogramov, komaj čaka jesen, da bo spet bolj telesno aktivna: »Poletje se mi je poznalo, seveda. Uživanje domače hrane me je malo zaneslo, priznam. Kaj je bila največja skušnjava? Meso in fižol z ocvirki. Na srečo ni več fižola ... Malo sem opustila telovadbo, redno pa hodim, a opažam, da samo hoja ni dovolj. Pogrešam fitnes, zato se bom tja spet vrnila. Kmalu.«
Cvetka Kopitar je v akciji shujšala za malo več kot 8 kilogramov: »Poletje je minilo hitro in za mojo težo dokaj uspešno glede na vse piknike ... Na nasvete iz akcije se spomnim vedno, ko bi se pri prehrani morda pregrešila. Sem pa ohranila prehranjevalne navade, o katerih so nas v akciji učili, še vedno opuščam stvari, kot so ocvrt krompir ali mastni izdelki. Zadovoljna sem, ker jjudje še vedno opažajo, da sem shujšala. Še vedno kolesarim. Vsak dan tudi do 24 kilometrov.«
Marjeta Krušič, zmagovalka akcije, je shujšala za 17,3 kilograma, do danes pa še za dodatne tri kilograme. Še posebej nas je razveselilo, ko smo opazili, da upošteva vse nasvete, ki jih je dobila v stilski preobrazbi po akciji. »Povem vam, da sploh ni primerjave v počutju pred akcijo in po njej. Po hujšanju sem nisem več utrujena, nisem več zaspana, ampak imam ogromno energije. Akcija mi je prinesla same pozitivne posledice. Zadala sem si cilj, da bom težo, ki jo imam danes, vzdrževala. Kar je pravzaprav težje od hujšanja. Še vedno sem redno telesno aktivna, veliko se gibam,« nam je povedala. Zanimivo je, da ima Krušičeva, ki je po akciji še nismo videli nenasmejane, na vsakem potovanju s seboj tehtnico. »A ni vedno moja prijateljica, veste,« se spet nasmeji. Še posebej, če pokaže kakšen gram več, a ga Krušičeva hitro »pokuri« s telovadbo.
Sabina Špilak je v akciji izgubila 12 kilogramov, od aprila do danes pa je shujšala še za 7 kilogramov. Tako da je na nek način druga zmagovalka. »Še vedno redno telovadim in se pravilno prehranjujem. V moji prehrani je še vedno veliko zelenjave in polnozrnatih izdelkov. Kakšen greh s sladkarijami odpravim z gibanjem in tako ohranjam ravnovesje. Po akciji sem dobila službo, ki je zelo aktivna, in tudi to mi pomaga. Počutim se krasno, prej sem vsako pomlad jokala in sem bila utrujena, zdaj pa je drugače. Polna sem energije.«
Irena Selič je bila tista, ki je v akciji huj-šanja marsikoga v skupini bodrila s svojo energičnostjo in dobro voljo. Izgubila je 12 kilogramov.: »Kaj naj rečem? Poleti je bilo poletno, kar pomeni, da sem imela malo počitnic tudi glede hujšanja. Zdaj bom to popravila s fitnesom. Gibam se še vedno veliko, ker vidim, da se po akciji resnično počutim bolje in me počutje vsake toliko časa prisili, da moram še več migati. Še vedno pa vsem, ki želijo hujšati, svetujem, naj to počnejo skupinsko kot mi, ker v skupini pozabiš na vse izgovore in dobiš motivacijo. Tudi takšna srečanja so krasna stvar. Skupinsko hujšanje priporočam, ker pozabiš na izgovore. Pri tem bi bilo super, če bi se še kdaj srečali.«
REPORTAŽA
31
»Gasilska« mora biti ...
Dvoboj Roka Drakšiča in Adriana Gomboca je nadzorovala Urška Žolnir.
»Težko bi izbrali bolje«
Tako sta bila enotna pri oceni naša zvesta bralca - Ogledali smo si trening svetovne judo smetane
Po spomladanski akciji z zvestimi bralci Novega tednika ob 70-letnici smo izžrebali Heleno Ograjenšek in Mirana Grizolta ter jima obljubili, da bosta spoznala naše delo v redakciji in tudi na terenu. Tokrat je bil »tema« šport. Kolebali smo med določenimi tekmami in se potem odločili za obisk treninga judoistične ekipe kluba Z'dežele Sankaku Celje na nadmorski višini 1.517 metrov.
Celjana Helena in Miran (vsi ga kličejo Grizli) se že dolgo poznata, a sta šele v našem službenem vozilu
ugotovila, da sta rojena isto leto. Ona je bila in je še zaprisežena pohodnica, tudi na ultra razdalje, on je igral odbojko in bil kasneje sodnik.
Na Rogli je bila temperatura zraka za 15 stopinj Celzija nižja kot v Celju. Tudi velika dvorana je delovala hladno, toda v nekaj minutah je postalo »vroče«. V popolni tišini se je pet parov valilo, prevračalo, metalo. Medalja do medalje. Svetovna prvakinja, svetovna podprvakinja, evropski prvak, dobitnica šestih medalj z evropskih prvenstev ... Slišali so se le tleski ob padcih in vzdihi
med naporom. Ob blazinah pa trenerka, olimpijska prvakinja, in trener, guru slovenskega juda. »Dober dan, dobrodošli,« nas je pozdravil Marjan Fabjan, »veste, tole je bilo le ogrevanje.«
Kdaj bo odmor, kdaj bodo pili vodo, kako dolgo traja tako intenzivna vadba, takšna so bila vprašanja za »Fabija«, ki je le zmajeval z glavo. »Če hočejo biti boljši od drugih, odmora in vode ne potrebujejo.« Helena je pred koncem vadbe poudarila: »To je >špica<, nič drugega. Na televiziji je vse drugače. Tu pa smo od blizu občuti-
li vso silo padcev. In kako so se dekleta dobro znašla proti fantom ...« Tudi Miran je znal ceniti priložnost, da prisostvuje morda »najhujšemu treningu na svetu«. »Izjemno doživetje. Trening je bil zelo naporen, disciplina med vadbo je bila maksimalna, trener je bil zahteven. V primerjavi z odbojko, ki sem jo igral, je tole >vesolj-sko<. Hvala za povabilo,« je že na vrhu Zreškega Pohorja dejal Miran, kasneje pa sta v en glas s Heleno zaključila: »Težko bi izbrali bolje.«
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
»Fabi« in »Grizli« sta se prijela.
Ana Velenšek si je hitro povila krvaveči prst na nogi, ob »šefovem« dovoljenju pa si je vzela nekaj minut Na koncu smo ugotovili, kot že večkrat, da ima Marjan Fabjan črni pas - 8. DAN, vaš reporter pa bele za pogovor.	nogavice - 3. dan.
Poklicne gasilske enofe Celje in Gasilske zveze Celje
Da ima Tina Trstenjak trenutno najvišje število točk od vseh judoistk na svetu, so zaslužni tudi ali predvsem trener Marjan Fabjan, partnerka v borbi Ana Velenšek, Matjaž Trbovc (v ozadju) ...
Vaja bo v soboto 26. septembra 2015, ob 10. uri na Trgu celjskih knezov, pred stavbo Mestne občine Celje.
32
ZA ZDRAVJE
29. september je svetovni dan srca. Svetovna zveza za srce in zdravniki želijo ob tem sporočiti, da bi bilo možno preprečiti kar 80 odstotkov vseh prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in ožilja ter možganske kapi, če bi obvladovali glavne dejavnike tveganja, kot so kajenje, nezdrava prehrana in pomanjkanje telesne dejavnosti. Kljub hitremu razvoju medicine na področju srca in ožilja se namreč ljudje še vedno premalo zavedajo, da je za svoje srce v največji meri odgovoren vsak sam.
Atrijska fibrilacija, o kateri smo že večkrat poročali, je najpogostejša stalna srčna aritmija pri odraslih in hkrati najpogostejši vzrok za hospi-talizacijo zaradi motnje srčnega ritma. Neenakomerno bitje srca praviloma nastaja v levem preddvoru in je posledica nenormalne električne aktivnosti, ki se proži iz pljučnih ven. Približno odstotek vsega prebivalstva ima to obolenje, pri starejših od 80 let pa je obolelih že šestina.
Tretjina bolnikov ima tako imenovano samostojno atrijsko fibrilacijo, kar pomeni, da nimajo ostalih pridruženih srčno-žilnih bolezni. Večino ta bolezen prizadene skupaj s povišanim krvnim tlakom, srčnim popuščanjem, koronarno boleznijo ali z obolenji srčnih zaklopk. Njen pojav lahko sprožita prekomerno delovanje ščitnice ali uživanje večjih količin alkohola v kratkem času. Odkrivanje atrijske fibrilacije ni zapleteno, diagnozo lahko postavi zdravnik na podlagi kliničnega pregleda in posnetega EKG. Če bolnik
»Danes že večino prirojenih srčnih napak odkrijejo pri rutinskih pregledih nosečnic. Če obstaja sum, da je razvoj srca pri plodu nepravilen, nosečnico pošljejo k specialistu za fetalno kardiologijo. Ta je vešč natančnega ultrazvočnega pregleda plodovega srca in lahko tudi svetuje glede smotrnosti donositve ploda. Tak pregled plodovega srca je neboleč in brez tveganja za mater in plod in ga je mogoče izvesti že od 16. do 20. tedna nosečnosti. Fetalno ehokardiografijo naj bi opravili pri nosečnicah, ki so že matere otrok s prirojenimi srčnimi napakami, ali pri tistih nosečnicah, ki imajo prirojeno srčno napako ali jo imajo njihovi parterji. Vseh prirojenih srčnih napak ni mogoče odkriti z ultrazvočno preiskavo plodovega srca. Večina prirojenih napak je odkritih v najzgodnejšem otroštvu.« (Vir: zasrce.si)
takoj opazi, da je nekaj narobe, in pride po pomoč v prvih 48 urah, je na voljo kar nekaj možnosti takojšnjega učinkovitega zdravljenja te aritmije.
Najpogostejše težave odraslih bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami so srčno popuščanje, motnje srčnega ritma in motnje srčnega prevajanja, motnje v tvorbi krvnih celic in težave v delovanju ledvic.
Srčne napake uspešno zdravljene
Ena od težav sodobnega časa so tudi prirojene srčne napake, pri čemer se je zaradi napredka v medicini preživetje otrok s prirojenimi srčnimi napakami izrazito povečalo. To na drugi strani pomeni vedno večjo skupino odraslih s posebnimi zdravstvenimi potrebami, ki morajo biti pod rednim zdravstvenim nadzorom. Tudi zaradi pojava zdravstvenih težav, ki so posledica prirojene srčne napake, in tudi zaradi sočasnih drugih bolezni. Pri bolnicah
t®f
*fr
ZDRAVILIŠČE LAŠKO
M
THERMANA
lusko
OSTEOPATSKA-KIROPRAKTIČN A AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM
dr. Vershinin Andrey -
I) K. OSTEOPAHJE, ORTOPED, REVMATOLOG
TEL.: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262
WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERSININ.ANDREJ@GMA1L.COM
GOBARSKI DAN
V Planetu Tuš Celje
SOBOTA, 26. SEPTEMBRA
Zmerna rekreacija za bolnike s srčno-žilnimi obolenji nikoli ne škodi. Kvečjemu krepi zdravje. Vendar se morajo o njej bolniki vedno prej posvetovati z zdravnikom.
Za zdravo srce vseh in povsod
Storite nekaj za svoje srce in ožilje. Srce vam bo hvaležno.
Razstava več kot 250 različnih vrst gob
Svetovanje gobarskega društva Bisernica Celje
ob 11. uri: ZABAVNI PROGRAM Brezplačna pokušina gobove jedi,
ki jo bo pripravil Nejc iz MasterChefa
Nastop Nejca Pačnika,
absolutnega prvaka v igranju na diatonično harmoniko
Nagradne igre in animacije
z Andrejo Petrovič
Pokušina juh Carica
in druženje z babico Carico
morajo biti zdravniki toliko bolj pozorni v času nosečnosti.
»Prirojena srčna napaka obstaja od rojstva in je posledica motenega razvoja srca in (ali) velikih žil. Od tisoč otrok naj bi se to obolenje ob rojstvu pojavilo pri 8 ali 10 novorojenčkih. Če upoštevamo, da se v Sloveniji rodi približno 18 tisoč otrok letno, lahko pričakujemo ob enaki rodnosti in ob 85-odsto-tnem preživetju več kot sto novih odraslih bolnikov na leto. Kljub vedno boljši preventivi še vedno odkrijejo nekaj bolnikov s prirojenimi napakami v odrasli dobi,« pojasnjujejo pri Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije. Nekatere srčne napake so tudi posledica bolezni matere med nosečnostjo, kot so na primer različne virusne okužbe. »Plod lahko poškodujejo tudi različna zdravila in droge, ki jih mati jemlje med nosečnostjo. Škoduje tudi kajenje. Seveda je srčna napaka lahko tudi posledica dedne motnje, ki se prenaša z matere ali očeta na potomce,« še dodajajo v društvu.
Prirojene srčne napake prizadenejo razvoj katerega koli del srca ali velikih žil. »Tako nastanejo napake na vseh štirih srčnih zaklopkah v smislu zožitve ali puščanja zaklopk. Pogoste so tudi napake v preddvornem ali prekatnem pretinu, ki so lahko majhne in ne povzročajo težav ali velike in povzročajo povečan pretok krvi skozi pljučno žilje in povečan tlak v pljučnem žilju,« še pojasnjujejo v društvu za zdravje srca in ožilja.
SŠol
Foto: arhiv NT (SHERPA)
samopostrežna
restavracija tuš
Ob vsakem meniju še juha po izbiri GRATIS.
Zapečena musaka z jurčki, solata
File svinjske ribice v objemu jurčkov izpod Rogle, njoki z drobtinami, solata
Kaneloni z gobjim nadevom, pečen krompir, ; solata
6	a ШИЖ:
7	i-;-:;-.' j.;/-'.-;-;:
ШШ ШШ
gfegrass
ШШш
krompir, solata . Rižota z jurčki, solata
Šampinjoni na žaru; s česnovim maslom, kuhan
..............................................
ji "7J i:а^грДОВДЗ ......................"'■......
'i ■ . - * iji- ^ Makaronov narastek ;z gobami, solata v
■
..........................................................................................
Ajdova kaša s šampinjoni in jurčki, solata
REKREACIJA
33
Takole borbeno in zagnano so se s štarta pognali fantje. Čeprav je namen rekreativne tekaške prireditve predvsem Niso pa v soboto samo tekli. Ljubitelji malo drugačnega kolesarjenja so zbranim predstavili posebej prirejene to, da se čim več ljudi v športnih copatih poda na ulice, je med mladimi prevladal imperativ zmage. (Foto: TT) tricikle. Tovrstno kolesarjenje je lahko odlična rekreacija in tudi zanimiva oblika potovanja.
Razprli jadra in tekli
Otroci in njihovi starši ponovno množično na ulico
Minulo soboto so že petnajstič organizirali Tek po ulicah Žalca, ki se ga je ponovno udeležilo lepo število rekreativnih tekačev in mladih atletov. Športna prireditev v središču mesta je tako zaokrožila serijo rekreativnih prireditev, ki so jih od junija do septembra organizirali v okviru projekta Razprimo jadra.
Za uvod v tekaško dopoldne so organizatorji, Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec pripravili skupinsko vodeno ogrevanje. Temu so sledili osnovnošolski teki. Najprej so pete na malem in velikem Hmelj ko vem teku nabrusili osnovnošolci razredne stopnje. Za njimi so se s štarta podali starejši osnovnošolci in odtekli 1.060-metrsko razdaljo. Pri tem teku je bilo mogoče čutiti že precej več tekmovalnosti, saj se rezultati šte-
jejo tudi za odprto šolsko prvenstvo v uličnem teku. Letos je prireditelj Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec pripravil novost in dopolnitev programa. Na teku so se ob spremstvu očkov in mamic pomerili tudi predšolski otroci. Vrhunec rekreativnega dela prireditve je zagotovo družinski tek na »Žalsko miljo«. »Družine, ki nastopijo z vsaj tremi člani, so še posebej nagrajene,« je pojasnil Matej Sitar, vodja programa šport pri Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec.
Vrhunec tekmovalnega dela vsakoletne tekaške prireditve v Žalcu pa je bil tudi letos tek na 5.220 metrov, ki šteje tudi za tekmovanje v Štajersko-Koroškem pokalu. V absolutni konkurenci je pri moških zmagal član Atletskega društva Slovenska Bistrica Matej Šturm, ki je progo pretekel v 17 minutah in 46 se-
kundah. Pri dekletih je ciljno črto prva prečkala Lea Haler, članica Atletskega kluba Sevnica, ki je za progo potrebovala 20 minut in 36 sekund.
Poseben aplavz in poklon sta si zaslužila tudi najstarej-
ša udeleženca žalskega teka. Kazimira Lužnik je bila z 81 leti najstarejša v ženski konkurenci, progo je uspešno pretekel tudi tri leta starejši Polde Dolenc.
LK, foto: LK
Matej Sitar: »Kljub začetnim težavam, ko smo morali zaradi vremena prestaviti uvodno prireditev, je letošnji projekt Raz-primo jadra v celoti uspel. Izvedli smo vse načrtovane prireditve, ki so bile večinoma zelo dobro obiskane. Akcija se je v zadnjih letih dodobra usidrala med občane Žalca in prebivalce celotne doline. Prepričan sem, da je to super zadeva za vse, ki se tako ali drugače ukvarjajo s športom.«
Takole je voditelj Tomaž Kavčič ob pomoči Hmeljka delil še zadnje napotke najmlajšim tekačem, ki so se na progo podali s starši.
Mini olimpijci in veliki občinski prvaki
Športna zveza Šentjur je pred dnevi v tamkajšnjem športnem parku poskrbela za polno mero zdravega tekmovalnega, rekreativnega in razgibanega vzdušja. Na prve športne igre je povabila predstavnike krajevnih skupnosti občine Šentjur, za še bolj radoživ utrip pa so poskrbeli mladi udeleženci Mini olimpijade.
V sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije so v petek, 11. septembra, na tekmo vseh tekem povabili otroke iz vrtca in osnovnih šol. Mini olimpijada je namenjena otrokom do devetega leta, pomerili pa so se v metu žvižgača, teku na 200 metrov, nogometu, košarkarskem poligonu, tenisu, planinstvu, taekwon-doju in motoričnem
poligonu. Ob tej priložnosti je svojo dejavnosti predstavil tudi Olimpijski komite Slovenije, svoje delovanje pa so otrokom predstavili tudi številni šentjurski športni klubi.
Dan pozneje so se v petih disciplinah pomerile še ekipe krajevnih skupnosti, in sicer so tekmovale v atletskem troboju, nogome-
tu, tenisu, balinanju in košarki. Čeprav so se tekme za občinski prehodni pokal tokrat udeležile samo tri ekipe, organizatorji verjamejo, da bo že prihodnje leto boj za pokal bolj oster. Z naslovom najbolj športne med krajevnimi skrupnostmi se bo leto dni kitila Mestna skupnost Šentjur.
StO
34
FOTOREPORTAŽA
Celjski vrtci ter osnovne in srednje šole so za Reciklirno ulico iz odpadnih materialov izdelali prave umetnije. Kot je povedala učiteljica Katarina Kurnik, so v III. OŠ Celje učenci ustvarjali tako med poukom kot pri nekaterih krožkih. »Med mladimi je vedno več zanimanja za okoljsko bolj odgovorno obnašanje, vendar menim, da bi lahko to področje v šolah še bolj postavili v ospredje.«
Zeleno za boljši jutri
Preplet kulture in ekologije dva dni privabljal Celjane
Robota, kakršnega si želi marsikateri otrok, ni mogoče kupiti v trgovini. A iz odpadnih materialov, ki bi sicer pristali v zabojnikih za smeti, si ga lahko izdela izdela vsak sam.
Krekov trg je v petek in soboto gostil že drugi festival Naredimo Celje zeleno, ki ga je v sodelovanju s številnimi partnerji pripravil Celjski mladinski center. Preplet ekologije in kulture je oba dneva privabil precej obiskovalcev, med katerimi je bilo največ mladih.
Osrednji namen festivala je dvigniti raven osveščenosti med mladimi in tudi odraslimi ter tako prispevati k lepši in
bolj »zeleni« prihodnosti mesta. Odziv mladih je bil odličen. Kot so povedali sodelujoči ob stojnicah, bi si želeli več odraslih obiskovalcev in zlasti njihovih vprašanj. Prizadevanja za bolj kakovostno in okolju prijazno življenje so na Zeleni aveniji predstavljali tudi številni drugi partnerji v projektu, na ogled je bilo nekaj naprav zelenih tehnologij, meščane so med drugim vabili tudi k odprtju drevesne hiške v mestnem goz-
du ... Festivalsko dogajanje je oba dneva spremljal kulturni program, mnogi pa so pohvalili tudi razstavo primerov dobre prakse krajinske politike pri nas, ki so jo pripravili v Društvu krajinskih arhitektov Slovenije ob svoji 20-letnici, saj je bilo na panojih predstavljenih kar nekaj krajinskih ureditev iz Savinjske regije.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
Pri pesniški inštalaciji Zlata kletka si je bilo treba nadeti le slušalke, pritisniti na gumb in iz lesenih hišk podobnih ptičjim hiškam, je zazvenela poezija.
Klub študentov občine Celje se je v festivalsko dogajanje vključil z akcijo zbiranja starih koles. Ker v petek in soboto dopoldne ni bilo odziva meščanov, so se odločili, da akcijo podaljšajo še v ta teden. »Če bomo dobili kakšno kolo, ki bo še uporabno, ga bomo z veseljem popravili, prebarvali v zeleno in tako okrepili >vozni parki Celjskega mladinskega centra,« je povedal Denis Juren.
Ob skupni stojnici centra ponovne uporabe in medgeneracijskega centra Kamrica iz Vojnika je Taja Kveder predstavljala, kako lepe in zelo uporabne so lahko stare in odslužene stvari. Tokrat sta bili v ospredju predelava džinsa, ko so stare kavbojke zaživele v podobi unikatnih predpasnikov in drugih izdelkov, ter lesena mini kuhinja, ki so jo izdelali v slatinski enoti centra. »Zlasti otrokom je kuhinja izjemno všeč, moškim pa razložimo, da >zmore< prav vse, le kuhati ne zna sama.«
Fakulteta za logistiko svojim študentom ponuja vrsto zelenih vsebin, večino so obiskovalci lahko spoznali predstavljenih na velikem panoju, predstavniki fakultete pa so z veseljem spregovorili tudi o drugih trajno-stno naravnanih projektih, ki so večinoma mednarodno zastavljeni. »V enem od njih bi evropski partnerji radi tudi naše ruske partnerje naučili bolj zelenega pristopa, čeprav na ruskem trgu zaradi skorajda neomejenih virov po tem še ni prave potrebe,« je med drugim povedala tehnična asistentka Darja Kukovič.
FOTOREPORTAŽA
35
Poslanico miru so na glavnem odru ob osrednji prireditvi Pozdrav ptic miru prevzele (z leve) odgovorna urednica Radia Celje Bojana Avguštinčič, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in celjska podž-upanja Darja Turk.
Pozdrav ptic miru v nemirnem času
»Sledimo svojim sanjam in premagajmo ovire. Za trajnostno rast in dostojno delo,« je letošnje sporočilo ptic miru
Pozdrav ptic miru je projekt, s katerim celjska Osnovna šola Lava in zdaj tudi številne druge osnovne in srednje šole, vrtci ter izobraževalne ustanove v regiji, državi in na celini v teh vedno bolj nemirnih časih celo šolsko leto skrbno negujejo morda najpomembnejšo vrednoto - mir.
Adut, ki bi nam pomagal do tega, da bi vsi ljudje zaživeli v svobodi in dosegli to, da bi lahko sledili svojim sanjam, ima vsak med nami skrit v rokavu. To je preprosto pogovor. Kot pri večini najpomembnejših stvari v življenju je tudi pri tem, kako zrasti v strpne in odgovorne ljudi, rešitev čisto enostavna, pravi ravnateljica Marijana Kolenko, ki je že enajst let ambasadorka ptic miru. Te vsako leto poletijo na svetovni dan miru, ki smo ga letos obeležili v prav posebnih,
Veliki panoji so se do konca prireditve povsem zapolnili z odtisi rok, ki si jih je za mir vsekakor vredno podati.
bolečih okoliščinah, ko je z domov pregnana množica ljudi, ki po svetu, tudi pri nas v Sloveniji in Celju, išče mir.
»Zato letos svoje sporočilo namenjamo tragediji beguncev in smo ga oblikovali z željo, da bi se vsi potrudili in da bi jim zdaj, ko so med nami, pomagali po svojih najboljših močeh. Ni več časa, da si zatiskamo oči,« pravi Marijana Kolenko in dodaja, da čeprav je to za nas nekaj novega in nismo vajeni toliko ljudi iz drugih kultur, kot se zdaj soočamo z njimi, je edina prava pot, da smo strpni. »Med nami so - mladi, starejši, vse generacije - in ne potrebujejo nič drugega, kot da pridejo do krajev, ki so si jih izbrali, da bi v njih v miru živeli in izpolnili svoje cilje,« opozori, da je v množici tudi ogromno otrok. Prav zaradi njih imajo danes naši otroci priložnost, da vidijo vse tisto, kar so se doslej le učili. »Da imajo namreč res izjemen privilegij, da se lahko izobražujejo in igrajo, saj vsem otrokom to ni dano. Zato tokrat res srce govori,« je jasna, ko opozarja, da ni dovolj osveščati le otroke. »Morda to še bolj potrebujemo odrasli, ki si prepogosto zatiskamo oči pred vsem, kar nam ni všeč, kar boli ... Raje ugasnemo televizor, da ne bi bili priča temu, kar se dogaja na našem pragu. In zato ptice miru niso enkratno dejanje, v šolah se z njimi družimo vsak dan, pogovarjajmo se o miru - z otroki na ravni, ki je zanje primerna, z mladostniki so pogovori lahko že zahtevnejši. Najbolj pa si želim, da bi se naše sporočilo dotaknilo staršev.«
Marijana Kolenko verjame v moč pogovora, a o pomenu miru bi se morali morda še bolj kot otroci osvestiti odrasli, ki si vse prepogosto zatiskamo oči pred vsem, česar nočemo videti.
Za ptice miru ni meja
Ptice miru spremljajo otroke celo šolsko leto in jim omogočajo, da razmišljajo, razvijajo in negujejo vrednoto miru. V OŠ Lava želijo splesti pravo mrežo šol, v katero bi po Sloveniji in Evropi povezali vse otroke, mlade in odrasle, ki želijo živeti v miru, svobodi in želijo ustvarjati prihodnost zase in za druge. Letos so njihove ptice poletele tudi na Portugalsko, v Nemčijo, na Nizozemsko, v Makedonijo, Italijo ... In tudi zato je častno pokroviteljstvo projekta v tem letu prevzel predsednik države Borut Pahor, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer pa se je mladim pridružila tudi med sobotno osrednjo prireditvijo na Glavnem trgu.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Himna ptic miru
Naj nas ljubezen vodi, svojo pot si povsod uhodi, včasih brez težav ji gre, včasih z mnogo trme že.
Namesto prepira rešitev je mir, ki zmaga naj vedno in najde pravi cilj.
Živa Lilija in Pia Lilija, OŠ Lava
Še malo, le še nekaj rezov s škarjami, pa bosta poleteli še dve ptici miru.
Nespametno človeško ravnanje vse prehitro poruši mir, zato je tudi s krhkimi papirnatimi pticami miru treba previdno rokovati.
36
ROJSTNI DAN RADIA CELJE
Priložnost za fotografiranje z Modrijani je izkoristila tudi ekipa Novega tednika in Radia Celje.
Nepozabna zabava ob radijskem rojstnem dnevu
Z Modrijani in s skupino Sopranos smo proslavili 61 let Radia Celje
Že res, da sodi med najstarejše radijske postaje v Sloveniji, a leta zanj niso ovira. Ravno nasprotno. Svojo uspešno zgodbo gradi na tradiciji in izkušnjah, pri čemer mu mladostne zagnanosti in energije ne manjka. V zadnjih treh mesecih je tako že drugič napolnil Celje in poskrbel za nepozaben »žur«: junija s starejšim bratom Novim tednikom ob njegovi 70-letnici, v soboto pa je Radio Celje proslavil svoj 61. rojstni dan.
Rojstnodnevna zabava na celjskem Glavnem trgu se je začela z nastopom »Vlada Kreslina«, ki mu je svoj glas in obraz posodil Frenk Nova, vodja in pevec skupine Sopranos. Zasedba je v nadaljevanju poskrbela za odlično vzdušje, vrhunec pa je praznovanje doseglo, ko so na oder stopili Modrijani in obiskovalce razveseljevali s svojimi največjimi uspešnicami. Seveda med njimi ni manjkala Ti moja rožica, pri kateri so Modrijanom na pomoč priskočili nagrajenci Radia Celje.
»Bilo je čudovito, nepozabno,« že vse od sobote dežujejo pohvale z vseh koncev. Mi pa odgovarjamo: »Bilo nam je v veselje.« In obljubljamo, da bomo z različnimi prireditvami svoje poslušalce in bralce razvajali in zabavali tudi v prihodnje.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA
Ob poskočnih melodijah so marsikoga zasrbele pete.
Izžrebani naročniki Novega tednika:
1.	nagrado - vikend paket s polpenzionom za dve osebi v hotelu Zdraviliški dvor v Rimskih termah, prejme Janko Žolnir iz Žalca.
2.	nagrado - vikend paket s polpenzionom za dve osebi v hotelu Zdraviliški dvor v Rimskih termah, prejme Marija Fužir iz Braslovč.
3.	nagrado - vikend paket s polpenzionom za eno osebo v hotelu Zdraviliški dvor v Rimskih termah, prejme Ivan Vrenko iz Šempetra v Savinjski dolini.
Nagrado medijske hiše NT&RC prejmejo:
Martin Romih iz Štor
Angela Trauner z Ljubečne
Elica Cirkulan iz Vojnika
Jože Dimec iz Šmartnega v Rožni dolini
Ivan Majerič iz Celja
Čestitamo! Vse nagrajence vabimo, da nagrade prevzamejo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje.
niso le zapela, ampak tudi zaigrala.	Dobiti avtogram Modrijanov - neprecenljivo. Blaž Švab je z njim osrečil številne oboževalke in oboževalce.
ROJSTNI DAN RADIA CELJE
37
Nagrajenci Radia Celje so z Modrijani zapeli in zaigrali skladbo Ti moja rožica. Če bo glasbenikom zmanjkalo nastopajočih za Noč Modrijanov, zdaj vedo, na koga še lahko računajo.
Za odlično zabavo je v soboto poskrbela tudi skupina Sopranos.
Frenk Nova je zapel tudi nekaj skladb iz oddaje Znan obraz ima svoj glas.
Na sobotni zabavi smo s čudovitimi nagradami razveselili tudi nekaj naročnikov Novega tednika. Odgovorni urednici časopisa Marjetki Raušl V soboto rojstnega dne ni praznoval samo Radio Celje, ampak ga je praznovala tudi ena od obiskovalk prireditve. Verjetno ni pričakovala, da Lesjak so pri žrebanju pomagali najmlajši obiskovalci prireditve. bo Rok Švab harmoniko raztegnil samo zanjo.
Dogajanje na odru in okoli njega so budno spremljale (z leve spredaj): direktorica Novega tednika in Radia Celje Ne le obiskovalci, odlično se je zabavala tudi ekipa Radia Celje. Z leve: voditeljica Nena Lužar, organizatorka Anica Šrot Aužner, radijska urednica Bojana Avguštinčič in urednica Novega tednika Marjetka Raušl Lesjak. koncerta Simona Brglez in tonski tehnik Tadej Kupec.
38
PODLISTEK / PISMA BRALCEV
ALBUM S CELJSKEGA
Šolski dnevi od vrtca do fakulte te
8.b-razred I. osnovne šole Celje ve šol. letu 1972/73
Na fotografiji, ki je na stala ob koncu šolskega leta 1972/773, je ob osmošolcih tudi razredničarka Jelka Vo-ušek s takratni ravnateljem Maitinom Lupšetom in profesorjem Alojznm Zabukov-škom. Gospod Lupše je rav-nateljeval osemnajst let,od leta Š969 do 1987. Od takrat je ravnatelj pro fesor Branko Močivnik, ki bo v letu 2 017 »praznoval«< 30-letnico rav-natoj vanj a.
Prispeval: Bojan Tomc
Rubrik» pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje
Vir: www.kamra.si, Al-hum Slovenije - osebni spomini 20. st.
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic oziroma 4 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
Zahvala
Uspešno iskanje
7. septembra v poznih popoldanskih urah smo domači pogrešili 83-letno mamo, babico in prababico, ki se ni vrnila z gobarjenja.
Začela se je obširna iskalna akcija, v kateri so sodelovali gasilci PGD Prožinska vas, PGD Štore, PGE Celje, člani ŠKD Straža, sosedje,
policisti PU Celje in helikopter, člani gorske reševalne enote iz Celja, reševalci in člani Kinološkega društva reševalnih psov Celje. Noben korak ni bil zaman, saj je bila iskalna akcija uspešna. Vsem sodelujočim, ki ste v iskalno akcijo vložili veliko truda in energije ob zavedanju, da je treba nekomu priskočiti na pomoč, se ob tej priložnosti najlepše zahvaljujemo za vso pomoč.
CADEJEVI iz Kompol
POVABILO OB 140-LETNICI ŠOLE
Ob 140-letnici (1875-2015) vabimo k sodelovanju vse imetnike gradiv, ki se nanašajo na I. osnovno šolo Celje. Fotografije in dokumente si bomo ogledali in vas prosili, da nam zaupate zgodbo, ki se navezuje nanje, ter jih previdno digitalizirali in vam jih takoj vrnili. Najbolj zanimive zgodbe in fotografije bomo objavili tudi v Kamri, portalu slovenske kulturne dediščine, in v časopisu Novi tednik, ki je medijski pokrovitelj akcije. Zbirali jih bomo vsak delovni ponedeljek v letu 2015 od 8. do 14. ure v šolski knjižnici I. osnovne šole Celje v Vrunčevi ulici 13. Več informacij o zbiranju dobite na telefonski številki 03 428 51 20 (Bernardka Zupanc).
Energetska učinkovitost spomeniško zaščitenih stavb
Naložba v vaso prihodnost ј^П ■ Ulaganje u vasu buducnost
Operacijo delno financira Evropska unija	Operaciju dijetomično financira Etropska unija
Evropski sklad za regionalni razvoj ^НН^Н Europski fond u regionalni razvoj
SI-H^HR
EVROPSKO TERITORIALNO SODELOVANJE EUROPSKA TERITORIJ ALNA 5URADNJA
—j™!_
CULTURE
REPUBLIKA SLOVENIJA
SLUŽBA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA RAZVOJ IN EVROPSKO KOHEZIJSKO POLITIKO
Ohranjanje zaščitene kulturne dediščine in povečanje energetske učinkovitosti sta pomembna vidika trajnostnega razvoja. Energetska učinkovitost v svetu je danes kazalnik stopnje tehnološkega razvoja in energetske osveščenosti, ki vpliva na gospodarski, okoljski in socialni razvoj celotne družbe.
V Evropi stavbe porabijo kar 40 odstotkov vse energije in proizvedejo 36 odstotkov vseh izpustov CO2 v ozračje. Javne stavbe so torej pomembne pri doseganju trajnostnega razvoja in večje energetske učinkovitosti, saj mora javni sektor služiti kot vzor prebivalcem in industriji na lokalnem, regionalnem in nacionalnem nivoju.
Vendar pa se pri sanaciji javnih stavb pojavljajo ovire, zlasti ko gre za vprašanje energetske sanacije spomeniško zaščitenih stavb. Danes stavbe kulturne dediščine niso le pričevalke preteklih obdobij, ampak se pojavlja potreba po njihovem vključevanju v sodobni čas in po prilagoditvi njihove funkcionalnosti potrebam sodobne
aktivne družbe. To pa se marsikdaj pokaže kot velik izziv, ki je posledica neobstoja smernic, ki bi celostno združevale energetske in konzervatorske principe na način, da se ob energetski sanaciji maksimalno ohrani tudi historična podoba in arhitekturne specifike zaščitene stavbe.
Dva primera dobre prakse
V okviru projekta EE CULTURE je bila s tem namenom izvedena energetska sanacija dveh objektov kulturne dediščine. Na hrvaški strani je bila izvedena rekonstrukcija Županijske palače v Krapini, na slovenski pa rekonstrukcija objekta Vila Rožle v Velenju.
Namen energetske sanacije omenjenih objektov je zmanjšanje porabe energije in negativnih izpustov v ozračje, predvsem pa bosta sanirana objekta predstavljala primer dobre prakse energetske obnove kulturne dediščine in služila kot zgled in spodbuda za prihodnje podobne sanacije.
Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Ko-
roško je v okviru projektnih aktivnosti pripravil dokument Register objektov kulturne dediščine na področju Mestne občine Velenje in Mestne občine Celje ter izdelal poročilo o energetskih karakteristikah objektov, zajetih v omenjen register. V sodelovanju z Mestno občino Celje je bil opravljen tudi energetski pregled Celjskega doma in izdelan akcijski načrt za uvajanje ukrepov energetske učinkovitosti v domu. V organizaciji Mestne občine Velenje in Zavoda Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško so izvedli še delavnico na temo energetske sanacije objektov kulturne dediščine.
O projektu EE CULTURE
Cilj projekta EE CULTURE je povečanje regionalne identitete čezmejnega področja. Projekt si prizadeva doseči razvoj varstva kulturne dediščine in energetske učinkovitosti kot resursa v gospodarskem razvoju čezmejnega področja ter vzpostaviti (med)regional-no sodelovanje in izmenjavo znanj med strokovnjaki za var-
stvo kulturne dediščine in strokovnjaki s področja energetske učinkovitosti.
Ker je oblikovanje meril za energetsko sanacijo spomeniško zaščitenih stavb ob hkratni skrbi za ohranjanje njihove avtentične zgodovinske podobe zahtevnejše in kompleksnejše kot pri stavbah, ki niso pod spomeniškim varstvom, je eden izmed bistvenih ciljev projekta EE CULTURE tudi splošno povečanje osveščenosti laične in zainteresirane javnosti o energetsko učinkoviti kulturni dediščini.
Projekt EE CULTURE je del programa Evropskega teritorialnega sodelovanja (čezmejni program Slovenija - Hrvaška). Projekt so začeli izvajati januarja leta 2014, zaključili pa ga bodo 4. novembra 2015. Glavne aktivnosti projekta so izvedli v letu 2015.
Partnerstvo projekta tvori pet partnerjev, in sicer trije slovenski ter dva hrvaška
partnerja. Poleg Regionalne energetske agencije Severozahodne Hrvaške, ki je vodilni partner, v projektu sodelujejo še Krapinsko-zagorska župa-
nja, Mestni občini Velenje in Celje ter Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško.
Promocijsko besedilo
BRALCI POROČEVALCI
39
Tabor za otroke
Letos je CSD Laško že drugič organiziral tabor za otroke, ki živijo v rejniških družinah. Namenjen je otrokom, starejšim od deset let. Udeležilo se ga je enajst otrok. Trajal je od ponedeljka, 29. junija, do srede, 1. julija. Izveden je bil po programu, ki je bil razdeljen na tri sklope. Prvi sklop je potekal v okviru pripravljenih delavnic na temo osebne rasti, vrednot, samospoštovanja in učenja socialnih veščin. Drugi sklop je bil namenjen igri, prostemu času in druženju ter tretji sklop skrbi zase in sobivanju.
Namen tabora je predvsem razvijanje pozitivnih družin- Otroci so bili ob prihodu ustvariti sproščeno vzdušje in skih vrednot, razreševanje rahlo zadržani, še posebej
varen prostor, v katerem imajo otroci priložnost vzpostaviti trdnejše medsebojne odnose in ustvariti prijateljske vezi.
Cilji tabora so bili strokovna in čustvena opora otrokom, učenje oziroma pridobivanje novih socialnih veščin za življenje, doseganje večje samozavesti otrok, ki živijo v rejniških družinah, ustvarjanje ugodnega družinskega vzdušja, del katere so otroci,
dilem in stisk, s katerimi se srečujejo otroci, ki živijo v rejniških družinah, druženje, ustvarjanje prijateljskih vezi in izmenjava medsebojnih izkušenj.
Brez telefona in interneta
Tudi letos je bil tabor v hišici na podeželju pri družini Platovnjak, kjer nas je gospa Cvetka razvajala z okusno hrano.
tisti, ki so se tabora udeležili prvič. Prvi dan smo namenili več časa medsebojnemu spoznavanju in spoznavanju okolja. Uvodna delavnica je bila namenjena pravilom, za katera smo se dogovorili, da jih bomo spoštovali ves čas skupnega bivanja. Poseben izziv je bilo tudi preživljanje časa brez mobilnega telefona in interneta. Druga delavnica je bila namenjena predstavitvi sebe in lastnih pozitivnih
lastnosti. V poznem popoldanskem času nas je obiskal »skriti gost« Ludvik Jevšenak, ki nam je razkrival skrivnosti vesolja. Večer smo preživeli ob skupnem druženju in družabnih igrah. Ob pantomimi smo se drug drugemu do solz nasmejali.
V tem vzdušju se je nadaljeval drugi dan tabora, ki je bil z dejavnostmi zelo zapolnjen. Zjutraj so otroci na prvi delavnici izdelali zastavo in himno tabora. Glede na to, da nas je zunaj razvajalo prijetno vroče poletno vreme, smo pripravili igre brez meja. Še posebej so otrokom prijale vodne igre. V drugem delu dneva nas je obiskala Petra Šuster iz Centa starejših - Hiše generacij Laško, ki nam je razkrila, na kakšen način lahko tudi v vročih dneh pripravimo slastne slaščice. Skupaj smo pripravili nekaj sladic in naslednji dan z njimi pogostili rejnike, seveda pa smo tudi sami morali poskusiti, kaj je nastalo izpod naših rok. Večerni čas smo preživeli ob tabornem ognju in skupnem druženju ter sproščenem pogovoru. Zadnji dan smo se pripravljali na konec tabora. Otroci so samostojno pripravili predstavitev tabora za rejnike in rejnice ter ostale družinske člane, ki so bili povabljeni na zaključek tabora. Vse tri dni pa so otroci pridno in vestno skrbeli za red in čistočo hiše.
Prihodnje leto spet
Dnevi na taboru so hitro minili. Otroci so bili navdušeni in so izrazili pobudo, da bi se ponovno srečali prihodnje leto, izpostavili pa so tudi želje in ideje. Vsi udeleženi smo domov odšli obogateni z lepi-
POKRAJINSKI MUZEJ CELJE
JAVNA VODSTVA
—t« ■ ■ ^ i ■».,
i mli■9
s M* ." W
mi doživetji. Med otroki so se stkale tudi prijateljske vezi.
Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti tistim, ki ste nam prisluhnili in omogočili, da tudi strokovni delavci spoznamo otroke, ki živijo v rejniških družinah, in da smo z njimi tudi na drugačen način. Zato iskrena hvala Občini Laško, Pivovarni Laško, Podjetju Monting SK iz Rečice pri Laškem, družini Platovnjak in družbi Mercator, ki so naš projekt finančno podprli. Hvala našima gostoma Ludviku Jevšenaku in Petri Šuster, ki sta popestrila naš program
s svojimi veščinami in spretnostmi ter preživela del časa z nami, in direktorici Centra za socialno delo Laško Polonci Teršek, ki nas je v času tabora tudi obiskala in nas razveselila s sladoledom. Velika zahvala tudi rejnikom in staršem, da ste nam zaupali otroke in nam vsem omogočili čudovito izkušnjo. Upamo, da bomo tudi v prihodnje slišani in deležni podpore.
KARMEN KOPRIVC GRAJŽL MARJETA FERLEŽ strokovni delavki CSD Laško
Akcija Poletni bralci Knjižnice Laško
V	Knjižnici Laško smo v četrtek, 10. septembra, v prijetnem okolju knjižničnega vrta priredili zaključno prireditev naše nove poletne bralne akcije za učence, imenovane Poletni bralci. V goste smo povabili avtorja otroških slikanic in priljubljenega kantavtorja Adija Smolarja ter MPZ Trubadurji OŠ Primoža Trubarja Laško pod vodstvom Mateje Škorja.
Poletni bralci so postali vsi tisti, ki so med počitnicami brali vsaj 30 dni 30 minut na dan in petkrat obiskali knjižnico. Brali so lahko knjige, revije, časopise ali stripe po lastni izbiri. Nekateri otroci so super bralno navado pridobili na novo, drugi so jo osvežili, tretji samo malce poglobili. Vseh skupaj (sodelovali so otroci iz Laškega, Rimskih Toplic in Zidanega Mosta) pa je bilo več kot 70!
V	zahvalo in za spodbudo, da bi brali še naprej tudi v
prostem času med šolskim letom, smo v goste povabili glasbenega gosta Adija Smolarja, ki je priljubljen pri vseh generacijah. Z duhovitimi pesmimi, vsebino svojih slikanic in dobrodušnimi komentarji je narisal prešerne nasmehe prav na vsak obraz in nam priredil pravo zabavo jeseni. Čeprav se je šola šele dobro začela, pa se je našemu povabilu prijazno odzval tudi MPZ Trubadurji pod vodstvom Mateje Škorja, ki je z uvodnimi pesmimi v nas obudil spomin na zasanjane poletne dni. Pri dobro znanih Smolarjevih pesmih je zbor združil moči in naredil z Adijem Smolarjem vzdušje še bolj sproščeno.
Koncertu je sledilo zaključno dejanje, ki so ga predvsem najmlajši nestrpno pričakovali. Poleg posebnih priložnostnih majic, ki so jih dobili vsi Poletni bralci, smo priredili še veliko nagradno žrebanje. Za dodatno motivacijo smo po-
delili nekaj knjižnih nagrad (podarili so nam jih iz založb
Aurora in Mladinska knjiga) ter glavno nagrado skiro (podaril nam ga je Rossi Sport).
Vsem nastopajočim, sponzorjem, Občini Laško, Šmo-clu ter Borisu Vrabcu in Andreju Gobcu, ki sta zavzeto spremljala naš dogodek skozi fotografski objektiv, se najlepše zahvaljujemo.
Največja zahvala pa gre vam, dragi otroci, naši Poletni bralci in vašim staršem, ker ste s tako lepim odzivom nagradili naš trud in sodelovali v bralni akciji. Verjamemo, da je bilo branje 30 minut na dan kdaj čisto lahek izziv, kdaj drugič pa malce težji. Verjemi-
te, branje resnično širi vaša obzorja in premika okvire domišljije. Super bralna navada pa je odlična naložba za prihodnost, zato jo vedno nadgrajujte in obdržite tudi v prostem času med šolskim letom - seveda ob pomoči vaše knjižnice.
JERICA HORJAK
Sproščeno vzdušje na zaključni prireditvi Poletni bralci (Foto: ANDREJ GOBEC)
40
BRALCI POROČEVALCI
Kulturo petja dvigujejo na
■ VB
viSjo raven
Akademski pevski zbor (APZ) Rista Savina iz Žalca, ki se med drugim lahko pohvali z zlatim odličjem na mednarodnem tekmovanju v Budimpešti, septembra k sodelovanju vabi nove pevce.
Omenjeni pevski zbor, ki ga vodi dirigent Peter Smolič, deluje od leta 2013. Ena od ustanoviteljic zbora Anita Govc je pojasnila, da je zbor nastal na pobudo pevcev, ki so želeli na visoki ravni peti slovenske ljudske in umetne pesmi ter priredbe. »Zbor ni poseben le zaradi svoje komorne zasedbe, ampak ker smo ga ustanovili pevci sami. Pobuda tako ni iz občine ali od katerega od dirigentov.«
Člani so ponosni, da s svojim delovanjem zastopajo ime znanega žalskega ustvarjalca Rista Savina, s čimer so se obvezali, da bodo poustvarjali njegova dela, je povedala Bojana Omladič, ki je prav tako zaslužna za ustanovitev zbora. Risto Savin je deloval in živel v Žalcu, čeprav je v času prve svetovne vojne služboval tudi kot vojak v tujini. Žalčani ga imajo za svojega domačega
skladatelja, vendar Savin ni ostal le znotraj okvirjev Savinjske doline. Njegova dela so znana tako v Sloveniji kot v svetu. Da bi dela tega skladatelja znali še bolj ceniti, si prizadevajo tudi člani zbora, ki nosi ime po tem ustvarjalcu. »Pomembno je odpreti njegov opus. V Narodni in univerzitetni knjižnici je shranjen precej obsežen arhiv njegovega dela, ki še ni zagledal odra. In tudi mi imamo možnost, da nekatere njegove skladbe uglasbimo za mešani zbor in jih izvedemo.«
Povezani kot eno
Dirigent APZ Rista Savina je Peter Smolič, ki je pred letom diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, na smeri kompozicija in glasbena teorija. Glede na manjšo zasedbo in krajši čas delovanja so v zboru zelo ponosni na dosedanje tekmovalne uspehe, je povedala Anita Govc. »Naš zbor ima 20 članov, vsi delujemo kot usklajena skupina in izrazito sledimo vsaki programski ideji oziroma vsakemu vzgibu svojega zborovodje. To,
Mešani akademski pevski zbor, ki se imenuje po slovenskem skladatelju Ristu Savinu, njegovo glasbeno dediščino spoštljivo predstavlja občinstvu.
da smo že po poldrugem letu delovanja odšli na mednarodno tekmovanje pevskih zborov v Budimpešto Meet in music in tam v svoji kategoriji dosegli zlato medaljo, ne preseneča. Tako kot
zborovodja tudi člani zbora živimo za to, kar počnemo, in si v prihodnosti obetamo lepo pevsko pot.«
Zbor se bienalno udeležuje tekmovanj. To sezono se namerava med drugim ude-
ležiti tekmovanja Sozvočenja in morda nastopiti tudi na tujih odrih. Vsako leto zapoje na reviji pevskih zborov, pripravlja letne koncerte in se odzove povabilom po gostovanjih. Imajo pa ljubitelji
lepega petja priložnost, da se sestavu pridružijo. Avdicije za nove člane bodo ta mesec ob petkih ob 19.30 v kulturnem domu v Žalcu.
TS
Foto: APZ Rista Savina
► ►
PRVI PRAVI TOTALNI HERBICID Odlična kombinacija dveh dopolnjujočih se aktivnih snovi: 2,4-D in glifosat
2,4-D kot partner omogoča nižjo koncentracijo glifosata ob višji učinkovitosti
DVOJNA MOČ PROTI PLEVELOM - vidno hitrejše in močnejše delovanje na travne in širokolistne plevele - tudi tiste, ki se težje zatirajo, Preslica, Slak, Regačica, Poprovnik, Robide, Vrbovci, Trpotci, Krvomočnice, Ptičja dresen, Pijavčnice, Madronščice.
Odmerek uporabe 3 -5 l, odvisno od zapleveljenosti, do 7 dni pred setvijo
Uporaba na strniščih in pomladi pred setvijo ter v sadovnjakih in na nekmetijskih površinah
PSenico na »gepl« in storž na fračo
DOBJE - Zavod Grča in Kozjanska domačija sta konec avgusta priredila sedmi Teden obrti in običajev. Prireditev je trajala pet dni, etnološki prikazi in ljudska ustvarjalnost pa so v prvobitno kozjansko okolje znova privabili številne obiskovalce od blizu in daleč.
Program so zasnovali po utečenem vzorcu, ki so ga ljudje že vajeni. Tako so otvoritveni večer sredi tedna posvetili poeziji in prozi ustvarjalke s Planine pri Sevnici Ivanke Uduč, za glasbeno spremljavo so poskrbeli člani skupine Slamjeki. V četrtek zvečer so na »cimpru« Kozjanske domačije zveneli ljudske pesmi in napevi, ki so jih igrali in peli
Šentjurski muzikanti, pevke s Prevorja, Milica Prešiček, Ofirovci in citrarka Veronika Planko. Petek je bil po tradiciji namenjen gledališki dejavnosti. Letos je Kulturno društvo Prevorje iz življenja legendarnega kozjanskega razbojnika Guzeja prikazalo njegovo prigodo z župnikom. Sobota je bila kot običajno najbolj pestra. Otrokom so pripravili igre naših dedov s privlačno gigantsko fračo, prikazali so številne stare običaje, prvič tudi mlačev na »gepl«, žganje-kuho, kovačijo in podkovanje konja, na »puš'n šankih« je bilo mogoče poskusiti jabolč-nik, rančevec, tepkovec, jur-ko, šmarnico, lesnikovec in domače zeliščne zvarke. V
nedeljo pa so program zaključili z Guzejevim pohodom na Prevorje. Kot je ob koncu dejal gospodar domačije in pobudnik prireditve Bojan Guček, je z zasnovo in razvojem prireditve zelo zadovoljen. »Z leti se program prečiščuje, odpadajo balastne stvari, ki ne dobijo pravega odmeva, in krepimo pravo poslanstvo tega tedna. Vse bolj se nagibamo tudi k temu, da bi sobotno veselico opustili.« V poletni konkurenci gasilskih veselic je namreč težko biti dovolj opazen, Kozjanska domačija pa ima v vsakem primeru tehtnejše poslanstvo, ki ga uspešno goji tudi izven Tedna starih obrti in običajev.
StO, foto: Alja Hrovat
BRALCI POROČEVALCI
41
Ob jubileju zapeli na Triglavu
Moški pevski zbor Savinjski zvon z zborovodki-njo Metko Jagodič Pogačar je začetek pevske sezone, v kateri bo praznoval 25. obletnico ustvarjanja, zaznamoval z nastopom ob Aljaževem stolpu na Triglavu, ki letos praznuje 120 let.
»Z lepim slovenskim zborovskim petjem smo povezani z lepotami Slovenije, ki jih vsekakor premalo cenimo, zato smo se letos ob 120-le-tnici Aljaževega stolpa in začetku praznovanja našega 25-letnega delovanja odločili, da skupaj praznujemo in zapojemo pod geslom Zapojmo na Triglavu - da se bo slišalo po vsej naši prelepi Sloveniji,« je odločitev savinjskih pevcev za praznovanje na Triglavu utemelji Tomaž Jev-nikar, predsednik Moškega pevskega zbora (MoPZ) Savinjski zvon iz Šempetra. In se je slišalo!
Do Kredarice
V zboru so prav vsi veliki ljubitelji narave in slovenstva, zato so se na pot podali v družbi predsednika Planin-
skega društva Šempeter Silva Črepinška in vodnikov Irene Šribar, Jožeta Kraška, Ivana Godlarja in Darka Ulage, ki so svoje poslanstvo več kot odlično opravili. 50 pevcev, njihovih sorodnikov, prijateljev, podpornih članov Pevskega društva Šempeter in drugih poslušalcev je proti slovenskemu očaku krenilo v soboto, 12. septembra, s Pokljuke. Pot jih je vodila najprej do Vodnikovega doma, kjer je iz ust pevcev MoPZ Savinjski zvon prvič na poti zazvenela zborovska pesem. Ob množičnem aplavzu mimoidočih planincev in tamkajšnjih zaposlenih so morda prvič ta dan začutili in verjeli, da jim bo uspelo opraviti zastavljeno nalogo. Po kratkem postanku so nadaljevali pot do Triglavskega doma na Kredarici. Tam je bil čas za kratek počitek, sendvič, sok ... in že se je slišalo nadaljnje navodilo vodnikov: čez deset minut se bodo povzpeli na vrh. Pogled proti vrhu, kjer se je vila množica planincev v eno in drugo smer, je bil veličasten, vreden spoštovanja, za
marsikoga tudi strašljiv. Kljub oklevanju so prav vsi zbrali še nekaj moči in se odpravili proti vrhu. Čelade na glavah, varnostni pasovi na svojih mestih in pevci Savinjskega zvona so že ponosno prepevali, da se je slišalo daleč naokoli.
Pot na vrh
Pot na vrh se je zaradi množice planincev malo podaljšala, a morda je bilo to za nekatere prav prijetno, saj so na ta način lažje premagovali strah in razbremenili že rahlo boleče mišice. Mali Triglav je bil že za njimi, ko so se jim svetile oči, saj so komaj čakali pogled na Aljažev stolp - od blizu. Ura je bila 16.45, ko se je še zadnji, najstarejši pevec Ivo Povše z vodnikom povzpel na 2.864 metrov visok vrh. Pospremil ga je množični aplavz in spet je bilo mogoče čutiti en sam ponos, ki ga je krasil čudovit razgled s soncem obsijanega Triglava. Po tradicionalnem krstu so ob Aljaževem stolpu zadonele Oj, Triglav, moj dom, Slovenec sem, Štajerski
fantič, Planinska, Savinjska dolina ... Petje so navdihovali bučni aplavzi ponosne množice obiskovalcev. Da, tako se začuti slovenstvo.
Sonce se je počasi pomikalo proti zahodu in da je bil sestop dovolj varen, so se odpravili nazaj. Njihov pevski praznik se je nadaljeval v Triglavskem domu na Kredarici, kjer je še dolgo zvenela slovenska pesem, preden so vsi veseli, utrujeni, polni doživetij legli k počitku.
Na vrhu Triglava so ob Aljaževem stolpu uprizorili še obiranje hmelja. Delo sta opravljala hmeljski starešina in pevec Ivo Povše v popolni opravi, ki si je za hmelj sko princeso izbral kar zborovodkinjo. V vrečki je na vrh Triglava skrbno prinesel nekaj vejic domačega hmelja.
V nedeljo zjutraj ob 7.30 so se s pesmijo in klepetom v živo javljali na Radio SLO 1. Sledila sta zajtrk in priprava za pot v dolino. Za čudovite fotografije zbora, ki bodo krasile njihov zborovski arhiv, je poskrbel Robi Ocvirk, dolgoletni prijatelj zbora, ki se v prostem času ukvarja s snemanjem in fotografijo.
Komaj čakamo, da nas presenetijo še s kakšnim projektom v praznični sezoni.
MJP
Petje pod staro lipo
Pilštanjski gospodarji
V soboto, 12. septembra, je bilo na Pilštanju pod staro lipo območno srečanje ljudskih pevcev in godcev ljudskih viž. Nastopilo je pet skupin iz petih občin.
Predstavile so se naslednje skupine: KD Jesensko cvetje Šentjur, Ljudske pevke Sladka Gora (Šmarje pri Jelšah), KD Ljudske pevke Rogatec, Društvo Stara domača pesem - Sestre Jakob (Dobrna) in KD Lesično-Pilštanj - Pil-štanjski gospodarji (Kozje). Po srečanju je bil razgovor s strokovnim spremljevalcem srečanja Miho Zupancem.
Po besedah Pilštanjskih gospodarjev je bilo po šestdesetih letih ponovno mogoče slišati ljudsko petje pod staro lipo.
DAVID STUPICA
Glasovanje se začenja!
Na nagradnem natečaju Navdušite nas s potopisom je letos sodelovalo šest potopisov naših bralcev, objavili pa smo tudi nekaj potopisov svojih sodelavcev. Zdaj se začenja glasovanje za najboljši potopis po izboru bralcev.
Septembra bomo objavljali »foto spisek« potopisov, ki ste nam jih poslali in ki se potegujejo za nagrado. Kupon izpolnite tako, da vpišite svoje podatke in obkrožite številko pred tistim potopisom, za katerega glasujete.
Kupon nam' do 2. oktobra pošljite
na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje.
V ponedeljek, 5. oktobra, bomo v sodelovanju z našim pokroviteljem, s podjetjem Optimist, izžrebali enega od bralcev glasovalcev in prešteli glasove, ki jih boste namenili posameznim potopisom. Darila za izžrebanega bralca in za pisca najboljšega potopisa že čakajo!

f. Ciper
MATEJA TOPLAK
Irska
PETRA GREGORC
'O *
Kirgizija
STAŠA LEPEJ
ULTIMI l/ \\-У
10! Uelikhoučeh.
J^'ManßLhovclK
9
t ■
Исфт Reučeh"
Nagrada za g D enatmica
rovansa
MARJANA KOVAČIČ
Nagrada za glasovalca:.
*
Šrilanka
ANJA DEUČMAN
V Novem tedniku bomo 8. oktobra objavili,
kdo je s svojim potopisom zbral največ glasov bralcev in kdo od bralcev je bil izžreban kot glasovalec.
X
lurcija
BERNARDA ZALOKAR
KUPON Navdušite nas s potopisom!	
Obkrožite zaporedno številko potopisa za katerega glasujete: L Z 3. 4. 5. 6.	
IME IN PRIIMEK:	
NASLOV:	
KRAJ, POŠTNA ŠTEVILKA:	
TELEFON/GSM:	
E-NASLOV: S\ <-) i ' ..............................................&......11.::.........^r.......:........................................................	
7	
	
Zapisane podatke bomo uporabili izključno za namen te akcije in ne v komercialne namene.
42
VRTNARIMO
pnM^ik
\Srtn{\>r1te>
Poskusi prevzgoje
Kot gimnazijki sta mi starša prvič zaupala domačo hišo in vse, kar sodi zraven, vključno z mami tako ljubimi rožami in domačimi živalmi. Očeta ni prav nič skrbelo, kaj ju bo pričakalo ob vrnitvi z morja, zato pa je bila mama polna navodil. Na srečo še ni bilo mobitelov, saj bi najbrž sicer vzpostavila kar neprekinjeno linijo... tako pa sem bila prepuščena sebi. Da ne bi pozabila na lončnice, sem vse znosila na mizo v eno sobo - češ, če bodo na kupu, bom zagotovo vse zalila. Za tiste na oknih in pred hišo mi je pomagal skrbeti dež, mijavkajoči in lajajoči družinski člani so bili namesto dveh oskrb deležni zgolj ene, a jim ni bilo hudega. Za poseben dosežek pa sem si štela, ko je naš pujs prav »zapredel« vsakič, ko me je zaslišal - ne le takrat, ko sem zraven ropotala s polnim vedrom. Uspeh bi bil ob vrnitvi staršev popoln, če se iz sobe, kjer so bile lončnice, ne bi zaslišal predirljiv krik. Resda sem jih skrbno zložila na mizo, da ne bi katere pozabila, a kaj, ko potem v sobo vseh deset dni nisem več vstopila .
Če se prav spomnim, so sicer vse preživele, a skrb za zelenje se mi je za kar lep čas priskutila. Vse dotlej, ko me je v podnajemniškem stanovanju v kotu pričakal zanemarjen fikus. Malo se mi je zasmilil in sem ga prestavila k oknu, očitno pa je bil trpežne sorte, saj mu tudi moje (pre)skromno zalivanje in pogost prepih ob zračenju nista škodila. Še sreča, da sem se po treh letih spet selila, kajti fikus se je z najnovejšim listom prav takrat dotaknil stropa. Zgodba se mi je kasneje ponovila še z avokadom, ki sem ga vzgojila iz koščice in nato prestavljala po stopnišču, da bi mu omogočala prostor za rast. Na zelenje sem se v tem času navadila in ga imam rada, še vedno pa velja, da pri nas uspevajo tiste rože, ki se »navadijo« name. Da bi se sama privadila njihovim zahtevam, jim namreč praviloma zmanjka časa.
Letos pa mojemu zelenju ne zmanjkuje le prostora za rast navzgor, temveč tudi navzdol. Krompirjevka je vsa leta, odkar smo se vselili v hišo, sestavni del okenskih zasaditev, očitno pa so letos zanjo tako ugodni pogoji, da ji je zmanjkalo prostora. Tako ne le da je slap listja hitro dosegel tla, potem ko se je nekaj časa razraščal po njih, se zdaj vzpenja nazaj proti okenskim policam ...Pa kaj naj naredim? Da bi prebuj-ne poganjke rezala, mi še na misel ne pride, zato čakam, da svoje naredi vreme.
Da bi bila lepa tudi trava
Trava okrog hiše je tisti okras, ki ga pravzaprav sploh ne opazimo, a če je neurejena, ožgana ali je na določenih mestih ni, nam hitro pade v oči. Zato si vsakdo želi, da bi imel lepo, gosto in negovano trato celo leto.
Najtežje je trato v dobri rastni kondiciji vzdrževati poleti, ko je padavin malo in jo izsušujejo visoke temperature, kot je bilo letos. »Zato je september najprimernejši čas za setev trate in obnovo travne ruše, saj so temperature nižje in tudi padavin je več, kar še posebej ustreza rasti trave,« pravi Štefanija Kos Zidar, ravnateljica Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje.
Priprava terena
Če sejemo travo na območju novogradnje, je treba najprej temeljito očistiti teren, zemljo globinsko prekopati, grobo »splanirati« v želeno obliko zelenice, prefrezati in nato fino »splanirati«. Če je prst slabša, Kos Zidarjeva svetuje gnojenje s starim kompostom, ki ga zafreza-mo v tla.
»Kadar nam obstoječa trata ni več v ponos, lahko uporabimo totalni herbicid, da uničimo obstoječo travnato rušo, nato teren prefrezamo in fino >splaniramo<,« svetuje Kos Zidarjeva, ki ponuja še možnost uporabe črne folije namesto kemičnih pripravkov. »S črno folijo lahko prekrijemo tla in v treh tednih bo ruša propadla, sledi fre-zanje.«
Sejemo ročno
»V domačih razmerah sejemo ročno, tako da ponovimo setev pravokotno
na ravno linijo. Na ta način smo zagotovimo, da je vsaka ped zemlje enakomerno prekrita s semenom. Nato površino povaljamo. V primeru, da jo zalivamo, moramo to početi do prve košnje,« pravi Kos Zidarjeva. Ko izbiramo seme, moramo biti pozorni na to, ali sejemo trato na bolj senčni ali sončni legi.
Hiter in sodoben način obnove travne ruše je uporaba tako imenovanih »travnih tepihov«.
Pomembnejše od gnojenja je redno vzdrževanje trate: tedenska košnja, zračenje, odstranjevanje polsti, zali-
Setveni koledar
24. CE
f
25. PE
26. SO
27. NE
28. PO
29. TO
30. SR
korenina
korenina do 16. ure, od 17. ure cvet cvet
cvet do 8. ure, od 9. do 16. ure list
od 16. ure list
list
plod
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
vanje, uničevanje plevela in mahu, zatiranje talnih škodljivcev, zatiranje snežne plesni in obnova trate. »Če redno kosimo, pokošeno travo pustimo, ker to omogoča zeleno samognojenje,« je praktična Kos Zidarjeva. Sicer pa z mineralnimi gnojili pognojimo sredi pomladi, zgodaj poleti in zgodaj jeseni. Količina gnojenja naj bo prilagojena prsti. Namesto kupljenih gnojil lahko uporabimo tudi domač kompost, ki mora biti zrel, brez plevela in škodljivih organizmov.
Redna skrb za trato
Travno rušo lahko večkrat letno zračimo, zlasti tam, kjer veliko hodimo. »V ta namen uporabimo prelopatne vile, ki jih zabadamo v rušo, nastale odprtine pa zapolnimo s peskom. Uporabimo lahko tudi vertikulator, ki temeljiteje prezrači, uniči plevel, travo spodbudi k obnovi in odstrani polst,« svetuje Kos Zidarjeva. Travo poleti zalivamo pozno
NAJLEPŠE BALKONSKO CVETJE
zvečer ali zgodaj zjutraj. Pred plevelom pa našo zelenico še najbolj zaščiti stalna oskrba. Nizkega plevela, ki ga z redno košnjo ne moremo odstraniti, pa se je najbolje lotiti ročno z nožem.
Mah se med travo najraje pojavi tam, kjer so tla kisla, kjer zastaja voda, a tudi zaradi preobilice ali pomanjkanja hranil. Da se mu izognemo, ga zgodaj spomladi izgrabimo, pri čemer lahko uporabimo kemični pripravek, ali pa v zimskem času večkrat potre-semo bukov pepel ali apno.
Obnova trate
Z obnovo zapolnjujemo manjkajoča mesta v trati. V ta namen ogolela mesta prekopljemo, prekrijemo s tricentimetrsko plastjo mešanice dobre vrtne zemlje, šote ali gozdne zemlje, mivke in travnega semena. Povaljamo ali utrdimo z lopato in zalivamo do vznika.
»Ste že kdaj hodili po mahu? Poskusite, morda se odločite in ga v delu obhišnega vrta pustite rasti.«
Zlasti na podeželju imamo težavo, kadar želimo ohranjati lepo zelenico. »Iz ekstenzivnih travnikov, ki niso redno košeni, veter travno seme prinese po zraku tudi na našo trato. Tako dobi nekaj let po setvi značaj trav iz okolice, če redno ne skrbimo zanjo,« meni Kos Zidarjeva.
MRL, foto: osebni arhiv
Nagradni natečaj
Uredništvo Novega tednika izbira najlepšo letošnjo zasaditev balkonskega cvetja.
Sodelujete lahko vsi, ki imate takšno zasaditev na oknu, balkonu ali v posodi.
Vsak teden bomo v uredništvu izbrali »zasaditev tedna« in jo objavili skupaj z vašim imenom. Fotografije nam pošljite do vključno 25. septembra na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si ali po pošti na:
Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje. Zmagovalno zasaditev bomo razglasili in nagradili 1. oktobra.
Družini Bregar - Aleš, Laško
Vabljeni k sodelovanju!
ŽIVALSKI SVET
43
PREDSTAVLJAMO VZREDITELJE
»Vsakemu, ki kupi psa, svetujemo, da gre njim že v malo šolo. Pri dogi je osnovna socializacija bistvena. Naučil se bo dela s psom, da ta ne bo skakal ali vlekel na sprehodih, da bo vedel, kakšne so omejitve. Primerna socializacija psa je pomembna, saj so sicer premočni, da bi jih lahko obvladali.«
Damijan Gotlin, ob njem pa doga Nanna, in Bernarda Perić z Miho in Emo ter dogo Tairo. Vsaka psička ima svoje posebnosti, ena ne mara vode, druga jo ima zelo rada, ena nikoli ni hotela igrač, druga je vse pogrizla. Vse pa imajo rade sprehode, bolj kot mraz jih motita dež in blato, pozimi pa morajo ti kratkodlaki psi imeti toplo zavetje.
Dobrodušni velikani
Pulsatilla grandis ni le velikonočnica, to je tudi ime psarne pod Bočem z nemškimi dogami
Če smo doslej v tej rubriki predstavljali večinoma vzreditelje, ki imajo pse, pri katerih se je bilo treba skloniti, da si jih lahko pobožal, pa smo tokrat naleteli na drugačne primerke. Dve nemški dogi, ki sta nas pričakali za ograjo psarne Pulsatilla grandis v Cerovcu pod Bočem, sta že s svojo velikostjo delovali strašljivo, ko sta glasno lajali, pa še bolj. Ampak to je bil le prvi vtis. Kmalu se je starejša Ta-ira stiskala k fotoreporterju Andražu, mlajša Nanna pa k meni v pričakovanju čo-hanja. In kakšnega keksa z mize, seveda.
Da gre za neverjetno prijazne in na družino navezane pse, smo lahko spoznali že v času druženja z njimi, to pa potrjujejo tudi podatki, ki na spletu opisujejo značaj teh velikih kosmatincev (kar v prevodu tudi pomeni ime psarne - poleg tega, da je to latinsko ime velikonočnice, ki raste na bližnjem Boču). Na trenutke se je zdelo, da bi najraje zlezli v naročje, če le ne bi bili tako veliki.
Skrb vseh
Pri vzreditelju Damijanu Gotlinu imajo doge na voljo ogromno prostora tako na travniku za hišo kot na dvorišču in v posebej urejenih prostorih zanje. Tam ima vsaka psička svoj boks z izhodom na prosto, pozimi ogrevan in poleti hlajen. Še najraje pa so v hiši skupaj z gospodarjem in njegovo družino: partnerko Bernardo Perić in otrokoma Miho in Emo. Ker imata Damijan in Bernarda
službo, jima pri skrbi za pse pomagata tudi Damijanova starša, mama Leopoldina in oče Anton, brat Marko pa že navsezgodaj poskrbi za dolge sprehode kosmatincev. Pomoč je dragocena zlasti v času, ko so pri hiši mladiči ali ko si Damijan privošči nekaj dni dopusta z družino. Da je treba za obiske v hiši skorajda narediti razpored, da gneča ni prevelika, je jasno, ko prešteješ vse kosmatince. Poleg Nanne in Taire imajo še dogo Lolo ter dve psički pasme basset hound, katerih vzreditelji-ca je Bernarda v okviru svoje psarne. Kar pa za Gotlinove sploh ni gneča, saj je bilo v preteklosti psov še več
Od prve do sedme doge
Ko je v otroštvu Damijan hodil k bratrancu na obisk, so sosedi imeli rumeno dogo. Ko je ta divjala po travniku, se mu je to zdelo nekaj neverjetnega. Od takrat si je vedno želel velike pse. Pri hiši so resda imeli bernardince, ampak na steni njegove sobe so bile vedno fotografije dog. Šele ko se je zaposlil, je z bratom uresničil svoje sanje. Najprej sta kupila samca Rocca in o vzreji takrat še nista razmišljala. Kmalu pa sta si zaželela še psičko in to, da sta morala po njo v Francijo, se jima ni zdela nikakršna ovira. Damijan rad potuje in še danes se brez težav odloči za pot na drug konec Evrope, ko gre z dogo na paritev ali kakšno razstavo. Na poti je stik s psom ves čas zelo intenziven in očitno imajo tudi doge to rade. Ko se je nekoč vrnil s potovanja in pospravljal
avto, je sama skočila nazaj v ugotavlja, da jih je trenutno
prtljažnik.
Čez čas sta z bratom kupila še eno dogo. »Ko imaš že tri, je vseeno, če imaš še kakšno. Nazadnje jih je bilo sedem!« se smeji Damijan Gotlin in
še najmanj doslej.
Okrog sto mladičev
Prvo leglo so dobili v psar-ni januarja 2007, od takrat
imajo eno do tri legla na leto. Psica ima eno leglo v koledarskem letu in v povprečju dve do največ tri v času življenja, več po mnenju Gotlina ni primerno za njeno zdravje. Pred kotitvijo se Damijan celo s spalno vrečo preseli k psički, da ji lahko vsak trenutek pomaga, ali pa jo takrat enostavno preseli v hišo. V največjem leglu so imeli kar 12 mladičev, v zadnjem le enega, pa še zanj je bil potreben carski rez, saj je bil ogromen. Okrog sto dog so doslej vzredili, 40 odstotkov jih je šlo v tujino, ta delež pa je vedno večji, pa ne le zaradi razmer pri nas, pač pa tudi zato, ker je psarna vse bolj prepoznavna v tujini.
Psi za družine z dovolj prostora
Prizna, da ta pasma ni za vsakogar, saj mora imeti nov lastnik tudi ustrezno finančno podlago za takšnega psa. »V obdobju odraščanja je pomembno, da ne dodajaš ogljikovih hidratov, ker pes mesečno zraste tudi do 5 do 7 cm ali več in mora imeti ustrezno kakovostno hrano.« Sam Gotlin uporablja za odrasle doge večinoma brikete in pelete, ki so še dokaj neznan način prehranjevanja pri nas, zmanjšujejo pa možnost, da bi prišlo do zasuka želodca pri psu po jedi, saj v stiku z vodo razpadejo. Sicer pa
Trije črni mladički iz legla psarne Pulsatilla grandis (Foto: osebni arhiv)
veterinarskabolnicašentjur
V ambulanti se vsakodnevno izvajajo:
www.vb-sentj ur.si
vzreditelj zagovarja načelo, da mora pes poskusiti »vse«. »Da nima driske, ko na sprehodu povoha jogurtov lonček ...«
Novi lastniki so ponavadi ljudje, ki že imajo nekaj izkušenj s psi, saj doge niso primerne za čiste začetnike. »Tisti, ki se odloči za dogo, mora imeti čas in prostor ter rad pse. Če nekdo živi v bloku, se mi to ne zdi problem, saj je pes zato večino časa z ljudmi, ti ga ponavadi redno sprehajajo, kar je vsekakor bolje, kot da je ves čas sam, zaprt nekje za hišo. Problem bi lahko bil blok, kjer ni dvigala, znano pa je, da imajo tako kot nekatere druge večje pasme tudi doge lahko težave s kolki. Na stara leta ne moreš nositi 70-kilogramskega psa v četrto nadstropje,« nazorno razloži vzreditelj, ki pravi, da si ljudje doge večkrat izberejo zaradi statusnega simbola. Saj poznate podobo mogočne vile z velikim dvoriščem, na njem pa dogo?
To ni trgovina
Doge so dobra družba otrokom, kar dokazuje že sam vzreditelj, saj sta njegova otroka s psi od rojstva. Imajo namreč visok tolerančni prag za bolečino in ne reagirajo, če jih otrok po nesreči pohodi ali bolj grobo ravna z njimi. Psi tudi niso agresivni.
Dobri lastniki pridejo k vzreditelju že takrat, ko mladičev še sploh ni na svetu, ogledajo si samico, spremljajo brejost, zanima jih cel kup stvari in ohranijo stike tudi kasneje. Svetovalec jim je tako ves čas na voljo. Z vsakim podpiše pogodbo, ki predvideva tudi ravnanje ob posebnih dogodkih, kot so na primer ločitve, smrti ali kakšna druga stiska, ki lastnika privede do težke odločitve, da psa odda primernejšim lastnikom. »Te takrat iščejo skupaj z nami. To namreč ni trgovina, to je vzreja,« poudarja Gotlin in ljubeče potreplja velikega kosmatinca.
TATJANA CVIRN Foto: GrupA
Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija
GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 3211 E-mail:
veterinarstvo.sentjur@siol.net
-	zdravstveni in laboratorijski pregledi živali
-	preventivna cepljenja psov in mačk
-	rtg slikanja skeleta in kolkov
-	kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali
-	diagnostika notranjih organov in ostale storitve.
DELO NA TERENU!
™ NOVO!
VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Glonarjeva 2, Ljubljana)!
44
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
#
amra
www.kamra.si
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Pulj, rojstni kraj Hermana Potočnika. Pogled na vojaško pristanišče iz parka Montezaro. Desno je hrbtna V letih 1894-1903 je Herman Potočnik preživljal svoja otroška leta v drugem nadstropju leta 1894 zgrajene stran monumentalnega spomenika Mariborčanu viceadmiralu Wilhelmu von Tegetthoffu. Razglednica, poštne palače na vogalu sedanjega Slomškovega trga in Poštne ulice v Mariboru.	nastala približno leta 1898. Vir. Zasebna domoznanska zbirka Primoža Premzla.
Otroštvo Hermana Potočnika Noordunga (1892-1929)
Družina Potočnik je v Pulju najbrž prebivala v mornariškem predelu Sv. Polikarp. Herman se je kot četrti otrok tam rodil 22. decembra 1892.
Natančen naslov žal ni znan, saj v rojstni in krstni knjigi, v katero so bili vpisani otroci staršev, zaposlenih v vojaški mornariški službi, ni bilo rubrike za vpis tega podatka. Krščen je bil precej pozno - kot katoličan - in
sicer 2. marca 1893. Krstni boter je bil očetov brat Franz Pototschnig, lastnik tovarne usnja v Slovenj Gradcu. Posebej je pri tem treba omeniti zapis priimka dveh bratov: Hermanov oče je naveden kot Josef Potočnik, stric
pa kot Franz Pototschnig. Leta 1894 je v 53. letu umrl Hermanov oče. Po njegovi smrti, ko je bil Herman star 15 mesecev, se je mati odločila, da se bo s svojimi štirimi otroki preselila v Maribor. Takrat sta v njenem rojstnem kraju živela njena mati Camilla in že omenjeni brat Josef Kokoschinegg.
Kot vdova po vojnem veteranu je Maria Potočnik dobila v najem povsem novo stanovanje v drugem nadstropju leta 1894 zgrajene poštne palače na vogalu sedanjega Slomškovega trga in Poštne ulice. Podatek o naslovu bivanja je naveden v mariborskem adre-sarju za leto 1898. Na strani 143 je navedena Maria Po-
točnik, vdova po zdravniku, kot stanujoča v Domgasse 7 II (drugo nadstropje). Zdaj je to nefunkcionalni vhod v poštno palačo v Poštni ulici. Skozenj je bil takrat tudi dostop k poštni blagajni v pritličju palače. V drugem nadstropju so bila najemni-ška stanovanja. Isti naslov je naveden tudi pri vpisu v
poročno knjigo Hermanove sestre Franziske, ki se je 6. avgusta 1900 poročila z dr. Antonom Valentincigom. Pri vpisu je naveden naslov bivanja njune matere v Mariboru: Domgasse 7. V tistem času je Herman še bival pri materi.
PRIMOŽ PREMZL
Nadaljevanje prihodnjič ...
Miguel Angel Violan: Metoda Josepa Guardiole
O avtorju:
Miguel Angel Violan iz Barcelone ima ob novinarstvu in pisateljevanju tudi več kot 30 let izkušenj na področju korporativnega komuniciranja. Med drugim je bil več kot desetletje direktor internega komuniciranja hotelske verige Riu na Majorki, zdaj pa izobražuje in usposablja nove strokovnjake s tega področja. Bil je tudi Fulbrightov štipendist za evropske študije v Salzburgu.
Vsakemu, ki se vsaj malo spozna na nogomet in gospodarstvo oziroma vodenje podjetij, je jasno, da imata obe panogi kar precej skupnega. Ko preberemo knjigo Metoda Josepa Guardiole, ki jo je napisal španski novinar in strokovnjak za korporativ-no komuniciranje Miguel Angel Violan, smo v to tesno povezavo prepričani še toliko bolj.
Španski športni novinar v svoji knjigi ne skriva, da je navdušen nad uspehi, ki jih je Pep Guardiola dosegel kot dolgoletni trener Nogometnega kluba Barcelona,
katalonskega ponosa, kjer je bil Guardiola nekaj let tudi odličen igralec. A še zdaleč ne tako uspešen kot v času, ko je bil trener. V domala neponovljivi sezoni 2008/09 je Barcelona z Gu-ardiolo osvojila vse lovorike, ki jih je bilo mogoče osvojiti: naslov španskega državnega in pokalnega prvaka, ligo prvakov, naslov svetovnega klubskega prvaka. Za nameček je v tej sezoni v znamenitem »El Classicu« Guardiolo-va Barcelona v derbiju vseh derbijev španske La Lige na Santiago Bernabeu ponižala domači Real, ki je doživel poraz s kar 2:6.
Avtor knjige izjemne trenerske dosežke Pepa Guardiole pripisuje njegovim vo-diteljskim in motivacijskim sposobnostim, zdravemu razumu in sistemu vrednot, ki kot gorivo »poganjajo« Guardiolova moštva. V poglavju Vrednote, vrednote in še enkrat vrednote Miguel Angel Violan povzema intervju, ki ga je imel s filozofom in teologom Francescom Torralbo. Ta je napisal knjigo Sto vrednot za življenje (Cien valores para vivir), španskega novinarja pa je zanimalo, katere vrednote bi filozof pripisal Pepu Gu-ardiolu. »Žrtvovanje, preu-
darnost, trdnost in vztrajnost, diskretnost, eleganco, sposobnost povezovanja in zmagovanja in da poraz prenese z dvignjeno glavo,« našteva Francesco Torralba in poudarja, da je takšne vrednote zelo težko preliti v življenje, še posebej, ko delaš s pomembnimi posamezniki. »A ko se vrednote iz besed prelijejo v dejanja, skupnost vedno napreduje,« dodaja Torralba, ki je tako kot Violan prepričan, da je z Guradiolovimi vrednotami mogoče uspešno voditi razred dijakov ali podjetje.
Angel Violan izpostavlja pomembno dimenzijo Gu-ardiolovega vodenja: da je namreč zgled, da najprej veliko zahteva od sebe in
šele potem tudi od drugih, torej nogometašev in vodstva kluba. Le tako si je mogoče pridobili kredibilnost in avtoriteto, da lahko sestaviš in vodiš uspešno ekipo kot dobro naoljen stroj in med drugim shajaš s takšnima muhastima nogometnima zvezdnikoma, kot sta Zla-tan Ibrahimović in Samuel Eto. Ker se nista prilagodila sistemu, kot je katalonski nogometni gigant, ki je namreč »več kot klub«, kot govori slogan Barcelone. In ker nista premogla čustvene in politične inteligence, ki po Angelu Violanu krasi Pepa Guardiolo, s katerima ustvarja enotno, bojevito in ustvarjalno vzdušje v ekipi ter zmagovalno miselnost. Gre za filozofijo in model vodenja, ki ga avtor knjige preprosto imenuje metoda Pepa Guardiole, kot se tudi imenuje knjiga. Na nogometnem igrišču pa je ta model dobil ime igra tika-tika, a se
je roko na srce v zadnjih letih Guardiolovega vodenja Barcelone izpel, zaradi česar je potem Pep tudi sam zapustil klub in se preselil v münchenski Bayern.
Vse našteto so tudi gradniki uspešnega podjetja in voditeljev takšnih podjetij, mar ne?
Miguel Angel Violan je knjigo napisal po analizi novinarskih člankov, ne da bi se uspel prebiti do intervjuja s Pepom Guardiolo, saj jih ne daje in sodeluje le na novinarskih konferencah. Avtor sicer o španskem nogometnem novinarstvu nima prav dobrega mnenju, saj da je sprijeno in da mu gre le za senzacionalizem.
ROBERT GORJANC
		s 3 3 3
		I i
no ve soiske pot Vam blizu z ugodnejšimi krediti Banke Celje.	rebscine.	i I
C KREDIT ZA OSEBNO POTROŠNJO	Џ banka celje	
ugodnejše obrestne mere	www.banka-celje.si	
novi tednik radiocelje
VSI NAŠI MOJSTRI
45
RAZMIŠLJATE O PRE!
j

DORRE!
NAKUPU ALI ODLIČNI STORITVI?
Preberite aktualno -ponudbo in s,i -privoščite najboljše
Še je čas za nepovratna sredstva Eko sklada za ogrevalne toplotne črpalke
Subvencija velja za nakup ogrevalne toplotne črpalke, ne pa tudi za sanitarne
Izbiro toplotne črpalke določamo najprej na osnovi velikosti objekta. Večina hiš in stanovanj ima do 300 m2 ogrevalne površine, vedno več naložb pa je v energetsko potratnejše objekte, kot so proizvodni prostori, poslovne zgradbe, javni objekti (šole, vrtci). V teh objektih so moči toplotnih črpalk ustrezno večje (nad 30 kW pa do 300 kW in več). Toplotne črpalke za
stanovanjsko rabo so tiste z ustrezno manjšimi močmi.
Kateri toplotni vir izbrati?
Ali izbrati vodo, zemljo ali zrak? Tistega, ki je na voljo in ima hkrati najvišjo povprečno letno temperaturo. Gledano z energetskega stališča je to seveda najprej podtalnica, če je je na voljo v zadostni količini in kakovosti, saj je njena povprečna letna temperatura
KRONO


{((•080 23 22) WWW.KRONOTERM.COM
»Za model WP LF-23A. 27 331/, Rraclovče T. П3 703 16 9П F. П3Ј703 16 33 info@kronoterm
približno 10 stopinj Celzija. S takšnimi sistemi dosegamo grelna števila več kot 5, kar pomeni največji prihranek.
Če podtalnice ni, a je na voljo dovolj velika prosta površina zemlje, lahko izberemo ta
vir s polaganjem horizontalnega zemeljskega kolektorja ali vertikalne sonde. Tu dosegamo grelna števila okrog 4. Če ni na voljo nič od prej navedenega, nam še vedno preostane kot toplotni vir zrak,
ki je na voljo v neomejenih količinah. S takšnimi sistemi dosegamo letna grelna števila več kot 3,5, na Primorskem pa celo več kot 4.
Kakšno moč toplotne črpalke izbrati?
Pri novogradnjah so zahtevane moči ogrevalnih sistemov izračunane že v projektu. Odvisne so predvsem od velikosti objekta in od kakovosti izolacije. Tako pri novogradnjah z dobro izolacijo toplotne moči toplotne črpalke praviloma ne presegajo 50 W na kvadratni meter ogrevalne površine in 200 W na osebo za segrevanje sanitarne vode (pri hišah z rekuperacijo računajo z največ 35 W/m2). Če pri obstoječih objektih ni izdelan izračun toplotnih potreb, lahko te najhitreje izračunamo iz letne porabe olja ali plina za ogrevanje.
Kakšen ogrevalni sistem izbrati?
Če se pripravljamo na gradnjo nove hiše, je odločitev samo ena - izberemo nizko-temperaturni ogrevalni sistem - torej talno ogrevanje (ki pomeni hkrati tudi najvišje udobje bivanja) za vse prostore. Kot dodatek k temu lahko izberemo na primer kopalniške radiatorje ali konvektorje,
ге* пдт^гд\/дтп hlarliti turli
prostore. Osnova pri tem je, da zaradi tega ne sme priti do potreb po zvišanju temperature ogrevalne vode. Nižja kot je lahko temperatura ogrevalne vode v sistemu, večje je grelno število in s tem večji prihranek pri stroških ogrevanja. Zvišanje temperature ogrevalne vode za 1 stopinjo Celzija pomeni povečanje porabe za 2,5 odstotka.
Če pa imamo objekt, kjer so vgrajeni radiatorji, je seveda možno tudi ogrevanje z njimi, vendar bo prihranek pri stroških ogrevanja nižji kot pri talnem ogrevanju. Pri takšnih objektih priporočajo izbiro visokotemperaturnih toplotnih črpalkah. Seveda lahko v določenih primerih izberemo tudi nizkotempe-raturne toplotne črpalke, če seveda veste, da ni potrebna temperatura predtoka, ki bi bila višja od 55 stopinj Celzija.
■Итишршшп
PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN-
gsm:
□41741 m
luuuuu.strüieDlastLka.si
"4
ARFAI TK
Asfalt kovač d.o.o., Planina pri Sevnici 47 a, 3225 Planina pri Sevnici
+386 3 7491 031 +386 3 7491 032
AREAI T Ifm/APfEDSini MPT
J
ČMLjflCl SERVIS" f=LlkCA
Cm/wcT>2 : m1 PM 014
cUicprvisflikca.com

DELOVNI ČAS: pon. - pet.: od J. do-llurt; soir.: alf. do-U ure
CPtikk

CENJENE STRANKE V OPTIKI TERŽAN VAM NUDIMO:
•	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
•	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV POSEBNOST
. I ASTPKI РДРкЧНМ! РВП5ТПП 7Д QTBiMlfP ПВТ1/С .
MARJAN TERŽAN, s p
Mariborska 54
p.p. 1013, 3102 CELJE	........................................_
Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00. sobota od 8.00-12.00
CVETLIČARNA
IN rtARII NI RIIXIK
Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-6«« 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64
'^avtltz I «шгшшвдошш™..
i ISTALACIJE И0Ш1

□ □n
7 vami 70 9П I FT.
IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPELJAV TEB SANACIJA KOPALNIC
ИЖИ mi iu. PiGŽinska vas 34/d. Štore, asm: 041 682 907
Kupon za 25 EVROV
Pri narnriln ctnritpu nnH ЧПП pumu
SÜaSÜ^ MOLBJ
■TJVopralnica
ЈШ55Г. ШШШШШ
Ce želite oglaševati v rubriki vsi naši mojstri, -pokličite 031 2&0
46
RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Kljub temu poje
Janezek je prinesel domov spričevalo s samimi enkami, le iz glasbe je imel dvojko. Oče mu da zaušnico, rekoč: »Sram naj te bo! Toliko enk imaš, ti pa še poješ!?«
Ni na baterije
Blondinka je prišla k urarju, češ da se ji je ura ustavila in da potrebuje nove baterije. Urar je pogledal uro in rekel: »Ta ni na baterije, temveč na navijanje.« »O, hvala,« je odgovorila in začela kričati: »Cele, Cele!«
Učenje
Dva »piflarja« se pogovarjata: »Joj, stari so šli na dopust in imam prazno hišo!« »Blagor tebi,« reče drugi, »zdaj se boš lahko na glas učil!«
Računalničar
Računalniški »heker« je doživel brodolom in se znašel na samotnem otoku. Po sedmih mesecih je na drugi strani našel osamljeno lepotico. »Zdaj ti bom dala vse, po čemer si koprnel sedem mesecev!« mu je rekla. On: »Pa menda ja nimaš interneta!«
Beli in rjavi
Srečata se beli in rjavi medved. Rjavi vpraša belega: »Joj, kateri prašek pa ti uporabljaš?«
Družina
Po treh mesecih seksualnih užitkov ona reče: »Zdaj je pa čas, da me predstaviš svoji družini!« On: »To pa ne bo šlo, žena je v službi, otroci pa v šoli.«
Šali nam je poslala bralka Milka Selič iz Gorice pri Slivnici.
Suhec in bajsi
Sabina si ogleduje album s fotografijami in vpraša: »Mamica, kdo je pa tale suhec z dolgimi lasmi?«
»To je vendar očka!«
»Kaj res? Kdo je pa potem tisti plešasti bajsi, ki stanuje pri nas?«
Tiralice
Obiskovalec na policijski postaji zagleda na stenah izo-bešeme tiralice in vprša: »Kdo pa so tile ljudje?«
»To so kriminalci, ki jih iščemo.«
»Zakaj pa jih niste prijeli takrat, ko ste jih slikali?«
Spraševali smo vas, kateri rojstni dan je Radio Celje praznoval 19. septembra. Pravilen odgovor se glasi: 61.
Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnice Anice Žekar iz Loke pri Žusmu, ki ji bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Koliko potopisov se letos poteguje za nagrado podjetja Optimist?
Ime in priimek
Naslov

Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 29. septembra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili brisačo NT&RC.
Voda je odtekla
Rojstvo hčerkice Tise je naš sodelavec Mitja Knez proslavil tudi z nami v uredništvu. Prinesel je torto in zato, da bi jo laže rezali, je pripravil še vrč vode za odlaganje noža. Ker je bil vrč počen, je voda začela teči po tleh.
Vprašanje Ivane Stamejčič: »A je tebi tudi voda odtekla?«
Vodilni z Darsa so pred dnevi novinarjem predstavili prenovljene prostore v Celju in rezultate ukrepov za zvišanje varnosti in prepustnost avtocestnega sistema. Glede na to, da so zamujali na novinarsko konferenco, lahko sklepamo, da z ukrepi zastojev še niso odpravili, pri čemer tudi ne kaže, da bi v prihodnje šlo brez njih. Razen če bi se morali vodilni iz Ljubljane vsak dan voziti v službo v Celje ...
ANEKDOTE
Antun Gustav Matoš (1873-1914), hrvaški pesnik, esejist, novelist, je rad zastavljal uganke. Nekoč je v družbi prijateljev zastavil tole vprašanje: »Kaj je to: v eno odprtino vstopiš, pri dveh izstopiš in ko misliš, da si zunaj, si šele notri?« Odgovora ni vedel nihče. »Hlače,« je pojasnil Matoš.

Življenje brez vsake zabave je kot dolga pot, na kateri ni nobene gostilne. (Demokrit)
	3			9				
	5				8	3		
	8					5	7	
7	9		2					8
5							1	
2			7	6				
		9	1		5	6		
					7		8	2
		1			3		5	
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV ,
.v,.;*.
Ko se postarajo kopačke
Emšo mi narekuje, da vse tisto, kar sem še nedavno tega preštevala v mesecih, zdaj brez pretirane zaskrbljenosti štejem v letih. No, ko se ta naberejo v desetletja, mi resda ni čisto prav, a vseeno je še veliko drugih stvari, ki me v življenju bolj skrbijo kot lastna leta. Zadnje čase na primer starost mojih kopačk. Za popolne športne nepoznavalce: to so tisti malo bolj robustni športni copati s čepki oziroma kramponi na podplatih, ki jih uporabljajo nogometaši. Sama sicer z njimi ne dirjam ne po Areni Petrol ne po Olimpu in še manj po Skalni kleti, zato pa si brez njih ne predstavljam več - košnje. Menda ni prav veliko žensk v zrelih letih, ki bi se ubadale s tovrstnimi težavami, zato so moje še toliko večje.
Ko sva se pred skoraj dvema desetletjema z najdražjim odločila za nakup majhnega koščka zemlje, strmo obešenega v hrib, nihče ni razmišljal o tem, da bo to parcelo treba tudi kositi. Pravzaprav lažem, najdražji o tem res ni niti za hipec razmišljal, saj sem ga, še preden smo pri notarju podpisali vse papirje, zvlekla v trgovino s kmetijsko mehanizacijo in si za pregrešno visok znesek privoščila svojo prvo »štilerco«. Čeprav se z ročnimi spretnostmi res ne morem hvaliti, tehnika oziroma tehnični pripomočki pa so bolj kot ne zame španska vas, sem si že od otroštva želela kositi. A ne z ročno koso, tista ni bila zanimiva. Se pa spomnim, kako poželjivo sem pogledovala sosedovo »bečeesko« in čeprav je bil sosed res prava dobričina in besedice »ne« skorajda ni poznal, mi vendarle nikoli ni dovolil, da bi sedla nanjo. Da sem prešibka in da je ne bi »obvladala«, me je tolažil - čeprav je bil travnik res dooolg in povsem raven ... Takšen, o kakršnem sem potem dve, tri sezone sanjala vselej, ko sem oprtana s svojo »lakser-co« sopla v breg. Da ne bo pomote, kosilnica na nitko je delala kot švicarska ura, težave so bile v tem, da enostavno nisem našla
REŠITEV SUDOKU 170
7	2	8	5	6	3	9	4	1
9	5	1	4	2	7	8	3	6
3	4	6	1	9	8	7	2	5
5	1	4	7	8	6	2	9	3
2	8	7	3	5	9	6	1	4
6	3	9	2	4	1	5	7	8
1	9	2	6	3	5	4	8	7
4	7	5	8	1	2	3	6	9
8	6	3	9	7	4	1	5	2
primernih obuval, ki bi me držala na nogah v tisti naši strmini. Tako sem dobršen del hriba »preštamfala«, le da ne na smučeh, ampak v pohodniških čevljih, ki se vseeno niso najbolje obnesli. Pa se je le našel znanec, ki mi je predstavil moje današnje zaveznice - kopačke. Če ne bi poskusila, nikoli ne bi verjela, da tisti čepki na podplatih res zagotavljajo boljšo oprijemljivost in niso namenjeni zgolj temu, da morebitna brca soigralca bolj boli!
In kako do kopačk? Poldrugo desetletje nazaj je bila to »mala malca«. Le malo privzdignjene obrvi sodelavke, pri kateri sem si izprosila športne copate njenega sina, ki je treniral nogomet. Fantič je bil v tistih letih, ko so mu stopala hitro rasla, in imela sem srečo, da sem ujela ravno pravi trenutek. Ko mi je namreč že naslednje leto spet ponujal zanj pretesne kopačke, bi sama v njih že zaplavala ... Njegove »najkice« so še danes, potem ko jih konec sezone skrbno očistim, prav lepe na pogled - nenazadnje jih na noge nataknem le štirikrat, največ petkrat na leto. Plastični čepki na podplatih so povsem v redu, a starost se še kako pozna usnju. Rob copat ob gležnju je namreč tako trd, da me vsakič ožu-lijo. Nauk zgodbe: odslužile so svoje in jih bo treba zamenjati. A kako? Si me predstavljate, da vkorakam v trgovino s športno obutvijo in pomerjam copate za nogometaše? No, se najdejo takšni, ki mi svetujejo nakup planinskih derez ali krpelj za na ledene površine, a ne ene ne druge mi ne dišijo... Ker ne v krogu širše družine ne med znanci nimam nobenega malega nogometnega navdušenca s številko nog 37, mi torej ne bo prestalo nič drugega, kot da spomladi vendarle stisnem zobe in se malo »sramotim«. A ker tudi sicer prisegam na športno obutev, tega ne bom počela v Celju. Bo treba malo dlje iz domačega mesta. Sem slišala, da imajo takšne trgovine in nogometaše tudi v Velenju...
ISTA
V Novem tedniku
novice iz 33 občin
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
RASTLINSKA BODICA
ENAKA VOKALA
PRIPOMOČEK ZA HRAMBO LISTOV
PREBIVALCI DOMAČ- STUDENCA NOST	PRI
LJUBLJANI
RTV-VODITELJICA ZUCCATO
GRŠKI TRAGIK
NAPREDEK, NAPREDOVANJE (PUBL.)
NACISTIČNI VODJA HITLER
SLOVENSKA SLIKARKA POTOKAR
23
EDWARD NORTON
ANGLEŠKI IGRALEC (JUDE)
SLOVENSKI RAPER
PORTUGALSKI NOGOMETNI KLUB
PORTUGALSKO MESTO
NEKDANJI ŠVICARSKI SMUČAR KÄLIN
ZNAMKA ŠPORTNE OPREME
OMALOVAŽEVANJE
SLOVENSKA BIATLONKA GREGORIN
EDVARD KOCBEK OKUSNE MORSKE RIBE
ŽELEZOV OKSID AMERIŠKA IGRALKA (SHELLEY)
ANGLEŠKI IGRALEC (HUGH)
DRŽAVNI PREVRAT
ŽLAHTNA KOVINA IVAN ČARGO
ŽIVLJENJSKO
VODILO GLASBENIK STEVENS
PRVI DEL BIBLIJE
REKLAMNO OBVESTILO
PRIPAD. INDOEVR. LJUDSTVA SOSEDA KANADE 11
AFRIŠKI KOSTANJ
STRUPENA KAČA
18
KRAJ OB BAŠKEM JEZERU
VZHOD (ANG.)
JAPONSKA NABIRALKA BISEROV
OBRAT ZA STROJENJE ZASEBNA DEJAVNOST
OSMA GRŠKA ČRKA
SLIKARSKA TEHNIKA
NEKDANJA SMUČARKA ZAJC
TEKOČA VODA
KINEMATOGRAF
PREBIVALKA ARMENIJE
PRIPOMOČEK ZA ČESANJE
KOREJSKI DENAR HEIDI KLUM
KDOR TRASIRA
NEKDANJI ALBANSKI PREDSEDNIK HOXHA
22
SPOJINE AMONIJAKA
MOČEN, KRATKOTRAJEN DEŽ RAZTEGLJIVA PLETENINA
ZNAMKA TISKALNIKOV
IGRALEC POLIČ
ZMAGA PRI ŠAHU
FIATOV AVTO
SLOVENSKA REVIJA
PEVKA DEŽMAN
ANGLEŠKA NASELJE HUMO-PRI PIVKI RISTIČNA NANIZANKA
LADO 21 LESKOVAR
TELOVADNO ORODJE
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za kosilo v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku in za refleksno masažo stopal v Centru znanja in zdravja Avrora v Celju
2.	nagrada: bon za pedikuro v Centru znanja in zdravja Avrora v Celju
3.	nagrada: bon za dve pici v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 29. septembra 2015.
Rešitev nagradne križanke iz št. 37
Vodoravno: ABAK, KOLAŠ, NEREALNOST, AGATHA, TIR, GK, TAST, RE, RACE, JALEN, APA, CELICA, SMISEL, IS, ŽI, TATINSTVO, FROTIRKA, NOJ, NOB, LOPOV, ALOA, IBIZA,
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	
tfwa blovenbka
kvU
V prodaji pd 9. septembra. ]
Ona: Vaš odnos s partnerjem bo prišel do točke, ko se bo treba o marsičem odkrito pogovoriti. To ne bo povsem enostavno, še posebej glede na okoliščine, v katerih ste se znašli. A vseeno se vam bo uspelo izkopati iz težav.
On: Vaš stalni spremljevalec vas ne bo podpiral tako kot bi vas moral, zato ne oklevajte predolgo z odločitvijo, ki jo boste tako ali tako morali sprejeti. In še preden se boste dobro obrnili, že bo uspeh tu.
AKO, LAJAČ, CVEKAR, MARIJAN, KUHAR, ČA, KVADER, DOTA, GP, EI, INARI, ENVER, ČV, JUAN, LEONID, SALSA, KAVELJ, AVA, TROT, PARIS, KAMIN, OSMICA, ALBION, GA, TT, GIRL, FAO, IHAN, AVEMARIJA, NIKOLA, KOŽA, YUAN, IKAROS.
Geslo: Jeseni je polno dobrot.
Izid žrebanja
1.	nagrado, bon za tri kosila v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku, prejme: Olga Slemenšek, Razgor.
2.	nagrado, bon za pedikuro v Centru znanja in zdravja Avrora v Celju, prejme: Marta Mlaker Filipšek, Lutrje.
3.	nagrado, bon za dve pici v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku, prejme: Stanko Drame, Zibika.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
Ona: Ni se vam treba bati posledic, saj je neljub dogodek že skoraj pozabljen. A vseeno se še vedno ne boste odrekli statusu previdnega opazovalca, saj je ena boleča rana več kot dovolj za romantika, kot ste vi.
On: Pred vami je precej dinamičen teden, ki ga boste preživeli v družbi prijateljev, ki bodo znali poskrbeti za pravo zabavo. Polni boste načrtov in pričakovanj, saj se bližajo dnevi, ki vam veliko pomenijo.
DVOJČKA ffl
Ona: Odkrili boste, da je tudi prijateljstvo lahko prav lepa kompenzacija minulega neuspeha v ljubezni. Povsem drugačna je situacija na poslovnem področju, saj je prišel trenutek, ko boste lahko pobrali sadove preteklega dela.
On: Pripravite se na spremembe, ki bodo prinesle zanimive trenutke, predvsem pa bodo pregnale dolgčas. S prijatelji se boste odpravili na krajše potepanje po okolici in hitro boste spoznali cel kup novih obrazov.
Ona: Na noben način ne boste privolili v kompromis, saj ste prepričani, da je vaša pot edina pravilna. In finančni učinki vaše ideje bodo to tudi obilno dokazali, zato nikar ne popuščajte, ampak vztrajajte.
On: Ne glede na razloge je vaša odločitev vse preveč nepremišljena in s tem tudi nevarna za nadaljnji razvoj dogodkov. Prav lahko se vam zgodi, da se vam bo podrlo prav vse, kar ste dolgo gradili. Malce previdnosti vam ne bo škodovalo.
Ona: Nekdo vam bo sicer poskušal nagajati, vendar mu ne boste pustili tega veselja. Vse skupaj boste obrnili na šalo in tako bodo na koncu zadovoljni prav vsi. Še vedno imate dobro priložnost v ljubezni.
On: Pustite sanjarjenje drugim, sami pa raje konkretno zgrabite za delo. Tako tudi rezultati ne bodo izostali. Prijatelj vam bo prinesel slabo novico, ki vas bo v veliki meri presenetila.
DEVICA
Ona: Simpatičen neznanec ob sosednji mizi se bo odkrito spogledoval z vami. Srce vam bo začelo utripati hitreje, zato se nikar ne obirajte, ampak zgrabite ponujeno priložnost za nadvse prijetno avanturo.
On: Navidezno neprizadeto boste pomagali prijateljici, vendar se boste pri tem tudi sami precej izčrpali, tako da boste rabili kar nekaj časa, da se boste pobrali. Kar brez skrbi, vse bo še pošteno poplačano.
TEHTNICA И
Ona: Videli boste marsikaj zanimivega, doživeli marsikaj vznemirljivega, nazadnje pa si boste vendarle zaželeli, da bi bilo spet vse po starem. Vprašanje je, ali bo za to tudi vaš partner.
On: Poskusili se boste približati osebi, za katero vam je sicer mar, vendar se vam je do zdaj zdelo, da pač nimate osnovnih možnosti za uspeh. Nad rezultatom boste presenečeni tako vi kot tudi vaši prijatelji.
ШШШ
Ona: Še vedno le od daleč opazujete osebo, ki bi si jo v bistvu radi ogledali povsem od blizu. Stopite vsaj nekaj korakov naprej in ne bo vam žal. Seveda lahko z odlašanjem vse skupaj tudi hitro izgubite.
On: Ne pritožujte se nad trenutno situacijo; veliko bolje bi bilo, če bi tudi kaj storili za njeno izboljšanje. Samo sedenje in nakladanje o raznih možnostih še ne prineseta rešitve. Treba bo pač poprijeti za delo ...
STRELEC ^
Ona: Ali si res želite pretrgati staro ljubezensko zvezo ali je to le vaša trma? Partner bo zaradi tega zelo prizadet in vam ne bo kar tako odpustil. Preveč živite samo za danes, premalo mislite na jutri, medtem ko na včeraj kar pozabljate.
On: Ne dopustite, da bi kdorkoli izbiral namesto vas, saj bodo posledice zadevale predvsem vas. Raje malo pohitite, saj boste le tako uspeli uresničiti zastavljeni cilj, ki vam bo prinesel precejšnje koristi.
KOZOROG jj^
Ona: Kadar se človek znajde v položaju, ko lahko v trenutku izgubi vse, se mora pač zanesti na svojo iznajdljivost. Seveda ni dobro zanemariti pomoči prijateljev, ki so vam že dostikrat pomagali razrešiti podobne situacije.
On: Pokazala se bo precej nenavadna alternativa, ki utegne docela spremeniti dosedanji potek vašega poslovnega življenja. Potrudite se in izkoristite trenutno ugodno priložnost, ki se vam bo ponudila.
VODNAR
Ona: Ob pogledu na prijetnega neznanca se bo ponovno začelo razbijanje v prsih, ki prikazuje vašo popolno zaljubljenost, ko si enostavno ne morete pomagati. Naredili boste odločilni korak in ne bo vam žal.
On: Prijatelj vas bo precej kritiziral, vendar vam bo s tem želel samo najboljše. Nikar si ne zapirajte oči, ampak se soočite s svojimi pomanjkljivostmi, saj jih lahko samo na ta način začnete končno reševati.
Ona: Nekdo iz preteklosti vas bo dobesedno zasul s pozornostjo, saj si bo od vas obetal precejšnjo korist na poslovnem področju. Nekaj vam bo pravilo, da mu poskusite ugoditi, saj lahko tudi sami kdaj potrebujete njegovo pomoč.
On: Največji finančni izdatek ste zmogli, zato se vam ni treba več bati, da bi lahko ponovno zabredli v denarne težave. Nasploh lahko pričakujete dokaj miren teden v krogu družine, kar vam bo vsekakor umirilo napete živce.
PREPIR
19
3
10
17
TRPINČENJE
UČINEK
16
6
4
BLAMAŽA
7
13
8
14
5
RADIJ
12
48
RUMENA STRAN
Podeljevali in »kafetkali« na teku
Po ulicah Žalca so se minulo soboto podili številni ljubitelji teka. Rekreativna tekaška prireditev v osrčje Savinjske doline vsako leto privabi željne rekreacije in uličnega teka. Seveda ne manjkajo bolj ali manj znani žalski obrazi. Tudi letos jih je bilo mogoče opaziti kar precej. Eni so tekli, drugi so bili zgolj spremljevalci.
LK
Medtem ko so se nekateri potili na progi, sta si direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Matjaž Juteršek in deskar na snegu Rok Marguč v bližnjem lokalu privoščila dopoldansko kavo. Vmes sta razglabljala o turistični promociji slovenskih krajev in doline zelenega zlata.
Živahno druženje
Petkovo večer so na Glavnem trgu popestrili dijaki Gimnazije Celje - Center, ki so pripravili pestro praznovanje 103. obletnice šole. Četrto zaporedno druženje generacij dijakov in učiteljev šole so prepletli z nastopi gimnazijskih zasedb, kot so FaVoZa, The Šlagers, dekliški pevski zbor ... Plesali so swing, nastopilo je ulično gledališče, jedro mesta si je bilo mogoče ogledati tudi na nočnem vodenem ogledu. V Društvu GCC, ki združuje okrog 800 članov, so za prihodnje leto že napovedali peto druženje generacij s pohodom na Triglav.
NC, foto: SHERPA
Naslednica v stilu
Nova izvršna direktorica Plastike Skaza Laura Rednak je na izboru savinjsko-zasavske gazele v Velenju demonstrirala, da je dobro pripravljena pričakala položaj vodilnega operativca v podjetju. Tanja Skaza, dosedanja direktorica in najbolj prepoznaven obraz podjetja, ki je na prireditvi ni bilo zaradi poškodbe, bo odslej v podjetju prisotna predvsem kot lastnica in očitno manj na očeh javnosti. Laura Rednak se je na odru dobro znašla in se ni zmedla tudi ob hudomušnih vprašanjih voditeljev, Posavke Bernarde Žarn in Zasavca Vita Avguština, ki tudi ni bil preveč razočaran, ker med nominiranci za gazelo ni bilo nobenega podjetja z njegovega konca.
RG
Foto: SHERPA
Med nastopajočimi je bila tudi zasedba Oktet 9, ki jo sestavljajo nekdanji dijaki šole na čelu z ravnateljem Gregorjem Delejo.
Tudi Sandra Feketija (na sredini), uspešna pevka, ki nastopa v različnih zasedbah, je bila nekoč dijakinja GCC.
Od Rogaške do Podčetrtka ...
... so se na prvo uradno kolesarjenje podali tudi visoki povabljenci. Oba gostiteljska župana, Branko Kidrič iz Rogaške Slatine in Peter Misja iz Podčetrtka, sta tako ali tako znana športna navdušenca, brez oklevanja sta na kolo skočila tudi ministra Peter Gašper-šič in Zdravko Počivalšek, ki je tudi domačin. Predsednik vlade Miro Cerar pa se je kljub navdušenju nad odpiranjem prve kolesarske steze v svoji politični karieri temu izzivu odpovedal. Glede na izredne razmere, ki te dni vladajo na mejnih prehodih, mu tega seveda nihče ni zameril.
StO, foto: JOŽE STRNIŠA
Za vsakim dežjem posije sonce
Lanska septembrska ujma je na Šentjurskem poleg plazov odnesla tudi veliko krajevno praznovanje v Loki pri Žusmu, kjer so se veselili obnovljene šole in še česa. Letos pa so prazniku dodali še občinsko slavje ob novem vodovodu. Za piko na i sta šentjurski župan Marko Diaci in predsednik KS Loka pri Žusmu Srečko Krajnčan na mestu, kjer je neurje zlomilo drevo, posadila novega. Lipa bo zdaj simbol, da za vsakim dežjem posije sonce.
StO