1U
Bog pomaga pridnemu, a lenuhu nikdar.
ober večer, oče!" — nBog ga daj, Jjnbi otroci! Kako st«? Ste-li hili pridni io slnaali mater?" Tako je tprašal oč« Gregorec otročiče, ki mn so vselej naproti pritekli in ga veselo po-zdravljali, kadar se je z Tečera truden težkega dela ilom6v vrail. Otroci mu so potem pri-povedovali, kaj so Cez dan delali, a oče jim je 2nal zopet poredati kako lepo pripoTedko, kar je otrokom delalo veliko veselja.
Gregorec jc bil ubog zidar. Lesena. sč slamo pokrita liiša in kos vrta, to je bila vsa njegova imovuia. A blagoslovil ga je Bog sč Stirimi zdravimi, žvrstimi otročiži. Najstarejši je bil Ivanek, deček o desetih letih, ki je bil posebno darovitega duha in lepe nravi. Drngi trije so bili Se majheni ter Se nijso hodili v šolo. Ivanek je Sesto pre-mffljeval, kaj bode danes ali jntri ž njim. Ove bi imel n&jrajše, da je Iv&nek duhoven; ali kje bi vzel pripomočke, da se mn sin izšola ? On je ubog zidar, in jedva toliko na dan prisJDŽi, da more sebe, ženo in otrokft z najpotrčbnejšim oskrbeti. Po letu so čf nekako izhajali; bilo je več zaslnžka in tndi žena je na vrtn nekoliko pridelala, da 80 se MSe preživeli. Ali zdaj po zimi je bilo težavno; nikjer aobenega dela, k veCjemn, če je bilo treba kje kako kuhiajo pobeliti ali kako staro ognjišSe popraviti.   A pri tem je bilo malo zaslnžka.
Da-si siromašni, TeBdar je znala mati otroke 11:1 red privajati in jihTsega lepega učiti. Otroci so bili bogoljubui, pridni in pogteni, ter ao vsacega sta-rejšega od sebe spoštovali.    Bili so krotki, mirni in poslušni otroci.
Ivaukova uajvečja želja je bila, da bi se kaj koristnega naučil. Kadar koli je slišal pripovedoTati, kako velik da je svet in koliko razffiniii rokodelcev se živi z umom in pridnimi rokami, vselej se je globoko zamislE pri takih razgovorib. Nihče Lij mogel uganiti, kaj Ivanek misli in kaj se snuje v nju-govej bistrej glavici. Kadar je bil sam, vedno je bil zatopljen v globoke misli, a kaj je mislil, o tem nij hotel povedati nikomur. Njegova mati, ki ga je najbolj Ijubila in je natacJso poznala vsc njegovfi Iastno8ti, TpraSala ga. je nekega dne: rljnbi Ivanek, povedi mi, kaj misliš?"
rNaj vam resnico povem, draga mati, rad bi znal, kako je po svetu. Najraje bi fiel v kako veliko mesto, da vidim vse one lepote, katerib pri na< nemamo.^
rOpnsti, dragi Ivanek, take miali" reSejo mu raati; »koliko ljndi mn y, ki nijamo bili nikamor po svetu, pa smo ipak, bvala Bogu, zdravi, živi iu tndi zadovoljni." — Nu Ivanek s takim odgovorom njj bil zadovo^jen.   Ko je
1H6
izvrSil domado Ijndsko šolo z dobrim ospehom. nam&iili so oLe, da ga dadž ufiiti kakega rokodelstva, ker se jim njihova želja, da bi Ivaaek bil dnhovea, zaradi aboštva nij mogla izpolaiti. Sklenili so ga dati k svojemu prijatelju in sosedu Škerbiacn, ki je bil čreTljar ia krstai knm Ivaakov.
Ivanek se je moral podvreči očetoTej Tolji. da-si nij imel niti najmanj-šega veseiji do čnsljarstva. A vedno ga je še mik&lo, da bi Sel po širokem svetn. Ta želja se mu je tako ukoreainila, da je nij mogel zadušiti. Zatorej sklene aekega dne pustiti očeta ia mater ter iti v d&ljni svet, naj se zgodi poteni ž njim karkoli hoče.
V razgovoru je Ivaaek poskuSal očeta, bi li ae bilo mogoiie, da bi ž nji-hofim privoljenjem šel od hKe: ali o6e 30 se delali, katot da bi ne razumeli, kaj želi njih sin. Zatorej se deček neko 1106, bilo je v pomladi, aa tihoma nkrade iz očetove hiše ter otide, da nij uihCe znal kam in kod.
TJbogi Ivanek! Siromak je mislil, da se mu bodev širokem svetu bolje godilo nego li doma v oiietovej liiši. V svojcj otročjej, Se nedozorMej pameti nij pomislil aa to, koliko žalosti naredi starišem sfe svojim skrivnim odhodom. Njemu je bilo samo to pred očmi, kako pridno se bode učil, da post-ane danes ali jutri imeniteu w r&zunieu SlOTek. To so bile res lepe in plemenit« miali; ali s čim, kje, kako in kaj se bode učil? tega siromak nij pomislil.
Ko ga dmzega dm.> zjutraj nij bilo doma, mislili so stariSi, da jc gel po navadi v bližnji gozd, da nabere pomJadnjega cvetja ali pa zelenega šiborja. Ker ga pa tudi 0 p6ludne nij bilo, zafielo je stariše skrbeti, da mu se ne bi kaka nesreča prigodila, zatorej povprašujejo povsod, je-li kdo vidcl njihovega Ivanka. A povsod dobodo odgovor, da ne. Zdaj se oče Gregorec s težkim srcem Tzdigne, da gre iskat siua. Ali zamiiii! tndi on ne najde Ivanka, niti mn pride na trag, kakor da l.)i ga bila zemlja požrla! V tem, da ao ubogi stariši jokalj za izgubljenim sinom, iidaril jh on po stranskem potu cez gozd preko visokega brda; kajti dobro je znal, da mu ne kaže iti skozi vasi in tndi ne po velikej cesti, ker bi ga tu kmalu zaslčdili
Užž se je jelo daniti, da prisopiha na vrh gore. Ker je bil zeI6 truden od daljne hcje ia zaspaa, sede na neki parobek. Do tukaj je bil še precej dobre voljc in je hodii z lehkiin srcem, ali zdaj, videč se uamega na visokej gori v ptujuin kraji. vse okoli uebe pusto in tiho, bilo ga je strah in groza. Tam pred njun izza daljnega gorovja vzdigalo se je zlato solnce, a na drugej strfni se je razpiostirala velika ravniaa z belimi hišami, cTetoSimi vrtovi in sado-nosnim drevjein.
Gledajoč to prirodno krasoto, bilo je Ivankn nekako tesno pri sroi; vrofie aoke ga oblij'5. sklene roki, pOTzdigne oči k nebu ter moli: nOfie nebeski! vodi me po pravera potu, da ne zaidem, in pripelji me k dobremu, poštenemu čloTeku, ki bi me vzel k sebi in me dal učiti, da postanem danes ali jutri pametea in srečen človek, ter da seiu srojim starišem v podporo. Jaz hožem biti priden, pošten in pokoren, saroo troja sveta roka naj me vodi ia pelje, dokler sem še tako malozmožen in mlad."
Potem se vzdigne sč zemljc, aa katero je bil pokleknil in se spusti v dolino. Dolgo je taval sem ter tji po nezaanej mu okolici in je živel od tnje milosti. Nikjer ga uij bilo čloTeka, ki bi se ga bil usmilil, ia nikjer nij bilo videti Telikega uieata.  po katereui je toliko hrepeneL   Tako se je potikal od
8«
116
kraja do kraja, ter je nie mislil, da ga je Bog kaznoval zaradi tega, ker y sroje dobre staiiše zapustil brez njihovega dovoljenja. In gotovo g* je tndi Bog rarao zalo nekoliko kaznoTal, ter poskušati hotel, ali de4ek ostane t dobrem stanoviteB. Uže je nameraval dom6v se vruiti in sroje stariše od-puSčenja prositi, ko pride nekega jutra do lepe grajSfine. Ne dalee od graj-Sčine sreča priletnega go9poda s ksjigo v roci. Ivanek se nstraši, plaho pogleda gospoda in ga ponižno pozdravi: ^hvaljen bodi Jezas Kristns!" Gospod defika prijazno pogleds, odzdrari mu in ga Tpraša: nod kod prideš tako zgodaj, dečko?" Ivanek niu pove vse odkritoseržno ter re6e: nrad bj po svetu, da se kaj naučim, ter postanem srežeu iu pameten človek." — nA to je lepo od tebe; je-li pa tudi imaS voljo, da se kaj dobrega in koristnega nanSiS?" vpraša ga dalje gospod. nOh, gospod! to mi je najveeja slast; a!i v vasi, kjer seiu doma, nemam priložnoati, da bi se dalje nčU," odgovori Ivanek. Gospodu se je dežkova odkritosrSnost zel6 dopala, zatorej ran reče: nidl z menoj, da Tidim, kako in kaj je s teboj."  Gred6e gajemarsikaj iapraieval,
bil v rodu. Zato ga je večkrat skrbeio, kdo mu v poslednjej uri 01M zatisne in komu naj zapuati svoje veliko premoženje. Sre6a je Ivauka ravno v dober 5as nanesla na njoga. Videč za aekaj Casa, tlu je ubogi Iranek prav razumen, priden in poSten deček, vzel ga je k sebi in ga je podučeval v raznih ana-nostih. Ivanek je i-ad poslušal gospodove nauke in si je vsako liesedo glolioko zasadil v arojo sree. A posebno reselje je imel do zemljepisja, risanja ia raCmistTa. VeiSkrat je uajisal kako živiil ali kak dnigi tak predmet tako Jepo in živo. da je gospoda to zel6 veselilo. Vrlo ga je zauimalo tudi zemljepisje, ter je vedno povpraševal gospoda o zemJji in njeni-j cbliki, o ajenem gibanji in razdeljenji. A zual je tudi povcdati, kako se zemlja snče okoli sTOje osi in kako teka okcli soluea. DaJje kako se aaredi dau in no6. iu kako Stirje letni dasi: pomlad. poletje, jesca iii ziuia. Bilo ga je veselje poslnSati, k>dar je pripOTedo?aI o solnoi, luui, ssvezdah in dtugih zemjjepisnib. zaanostili.
117
Gospod je Ivanka ljnbil. kakor da bi nra bfl pravi sin. VidiK. da im» hanek poseben talent. poSlje ga v glarno niesto. da se ondu iziioi v potrebnih nauiih. ter danes ali jutri postane srečen iii poSten človek. Zdaj še le je I?anek povedal svojemn dobrotnikn, da inia stariSe, ki žke r vasi L, ter da je brez njihovega priroljenja šel po sTetu. To je gospoda v prvem hipn zelč ne-ugodnu zadelo, in Sog zna, kako bi se bilo z lvantom izSJf., ako bi ne bil gospod u Bjegovega daljnega govora spoznal, da je abogi deček z dobrim in plemenitim nainenom zapustil svoje stariše. Vsled tega je gospod takijj napisal list njegoran atarišem. ter jim je dal na znanje, da je njihoT Ivanek pri njem, kjer se prav lepo vede, in zato ga bo da[ v mesto, da se iznči v Tišjih naukih. Ker je gospod med tem slišal tudi od svojega oskrbnika. ki je Ivaakove stariše dobro pozual. da so to res pošteni in zel6 siromažni Ijudje, poSIje jim s pismom Tred tudi uckoliko novcev z obljnbo, da jim bode Tečkrat pomagal Tndi Ivanek je z lastuo roko napis&l starišem list, v katerem jih prosi odpaSčenja. O8e, ki uiž dve leti nij nič sliSal o ugubljenem sin« ter je mislil, da ga uič datno nij več med živimi, zaSel je skakati od veselja. a mati od radosti solze točiti, ko sta dobila take vesele glasove o svojem otrokii. Kdo je bil zdaj sr&SnejSi od njiju ? Nn Bog jima je dal doživeti Se vefjo sre&).
V jeseni, ko so sc zopet Sole zaCele, pelje se gospod t meatc in rzame Ivaaka sh soboj. Ondo ga izrofii svojemn prijatelju, kateremn se deček kmaln prikiipi. Kerje imel Ivanek oajveč veselja do risanja, zatorej se posvetf na-okooi za zeniljemerca. UCU «e je z največjo pridnostjo in veseljem, samo da bi uftuke poprej iavršil, ter bi svojemu doijrotniku oe delnl prevelikih troakov. On nij marcil za nobene zabave lb razTeseljevanja, kakorSciih je po velikih mestil mnogo, ki so uže marsikaterega mladenic-a nes^ečnega storile. ampak žiTel je samo šolskim muikom. Zato jih je pa tudi sreCno izvrSil in je na-pravil najboljSi izpit, o katerem je tak6j svojeinu dulirotnikii poročil. A gos-podova želja je liiia, da bi Ivan Se nekoliko sveta obhodil, ter 86 tako seznani] z razaimi umotvori pojediaih uarodov. V ta namen oiu pošlje precejSno svoto novcev za popotovanje. Ivan se je jokal od veselja, prebravži gospodov list, v kat«rem mu je posl&t uovee ia inn šelel sreeeu pot. Z 'iadovoljnim sreem se poda blagi mladeDifi v daljiii svet, a njegov dobrotnik še dalje ski'bi za njegove stariSe, da jim nij treba toliko trpeti za Tsakdanji kruh.
Očetn' Gregorca je dobro doSla ncvi-na podpora blagega gospoda. Po-pravil si je slabo leseno bišo in lepo obdelal vrt. pa tndi ostale otroke je laže preskrboval. Svojega rokodelstva nij hotel popustiti, luarveiS je bil toliko srečen, da mu je bilo treba privzeti tlva pomagaCa, ki ga sta pri zidarskih oprarilih podpirala.
Ivaa dobi nekega dae aa svojem popotovanji liat, da se naj tak6j vrae v domoviiio, ker je njegov dobrotnik nevamo zbolel. To se ve, da Iv&n na ta poklic tak<5j odpotnje, a ne najde vef svojega blagega dobrotnika pri žiy-Ijenji. Ravno nekoliko diii poprnj so ga, bili pokopali. Grajski oskTbnik po-kliče Ivana k sebi in mu povS, da je pokojui gospod napravil oporoko, v katerej vse svoje premoženje ostavlja njeniu. Jz hvaležiiosti dad6 Ivan svojemn iloljrotniku postaviti prekrasen spominelt na grob, ter nrcdivši s?ojo imo-vino, odpraTi sc t svoj rojstni kraj. Dom6v dospcvSi, najde stariše raTno na vrtu.   TiikOj poleti k njim ter veselo zavpije: npreljubi ofie! preljuba matit
118
«70 me pred v&mi, da mi oprostite, ker yas sem tako nehTaležno zapnstil!" Objemši očeta in potlej Se mater, brate in sestre, začel je jokati. kakor majhen otrok. Stariši na prvi hip nijso mogli verjeti svojim očem, da bi to njihov Ivanek bil; tako lep, ten&k in krepak mladenič je stal pred njimi.   Spoznavši
ga, objema-U in polju-bovali so ga bresskr&jain. konca. Ko: jim Ivan ob kra.tkemra- ^
zloži yse, kako se nra
je godilo, kar je otiiel izdoma,pri-8tavi napo-sled, da so zdaj vsi bo-gati in srež-ni, ter se ne ljode yeč treba očctu mučiti s te-žavnuii ro-kodelstvom flpoStcvan filovek.
in tudi ma-! teri ne z ob-delovanjem vrta, ker jiii on vzame k 1 sebi.  Svoje malo   gos-podarstro so prodali in preselili  so se v  graj-S<5ino k dob-g remu   ainu Iranu.  Po-zneje se je . Ivan   nsta-i novilvgla?-nern mestn, kjer  je   Se dandaD6s zemijeme-rec iji obiSe
Stariše je pnstil na srojej grajšiuii, kjer so visoko starost doživeli ter yes iSas srojega življenja Boga proaili sreče in blagoslova svo-jemu sinu.                                                                                  (,Smi(je.")