OB VSTOPU V NOVO LETO 1964 ČESTITAJO IN ŽELIJO ŠE VELI' KO NOVIH DELOVNIH ZMAG IN USPEHOV PRI NADALJNJEM DELU
CENTRALNI DELAVSKI SVET,. SVETI' EKONOMSKIH ENOT, UPRAVNI ODBOR, UPRAVA PODJETJA, TOVARNIŠKI KOMITE ZVEZE KOMUNISTOV ,~ MLADINSKI KOMITE, SINDIKALNA ORGANIZACIJA,. 7 ZVEZA -INŽENIRJEV IN. TSHNI- . KOV IN SEKCIJA MOJSTROV, GASILSKO DRUŠTVO TER . UREDNIŠKI- ODBOR "TEŽ IŠKE Ga TEKSTILCA” !
f •	v
ig* Prance žitnik
;o analiziramo izpolnitev naših planskih nalog za leto 19-ó3*~~ n ko-se postavljajo pred nas nove naloge za 1964. leto v kviru sedemletnega plana, je naša dolžnost, da kritično
retehtamo vse probleme, kateri so nas zavirali pri izvrše-anju* naših nalog, kakor tudi, da vse uspehe prenesemo v fstem dela za naslednje obdobje.
išave, s katerimi smo se borili v letu 1963., so manjše od problemov iz prejšnjega leta, vendar pa jih še nismo odstranili do- take mere, do katere bi jih lahko- - rekel bi, da so to naše subjektivne težave, katere se ne bi smele pojavljati pri nas. Bile pa so tudi objektivne težave, za katere pa smo odgovorni; vendar smo imeli v preteklem letu manj možnosti za odpravo le-teh, to je plafoniranje cen, posebna obdavčitev dohodka, kakor tudi nezadostna, zasedenost v oplemeniti 1 ni oi 7.p,TLPjrli ,qi±naoi j o na domačem in inozemskem tržišču.
Če povzamem zaključke Zveznega-izvranega sveta o osnutku zveznega plaha za leto: 1964., o katerem bosta Zvezna in Republiška skupščina še v tem letu razpravljali in potrdili, je osnovno in za nas važno to, da bodo instrumenti stimula-tivnejši za boljše gospodarjenje, ukinjen bo davek na izredni dohodek, povečana bo amortizacija in s tem omogočena hitrejša obnova zastarelega strojnega parka, Predvsem se bo ’ izpolnil kreditni sistem s ten, da bodo prenesli večji del sredstev federacije, ki so namenjene za investicije v gospodarstvu, v kreditne sklade specializiranih bank ter da bo za dobivanje, teh kreditov upoštevana ekonomičnost investicije. Posebne olajšave se predvidevajo tudi pri izvozu.
Postavljeni plan za leto.1964. je del sedemletnega plana, zato je potrebno, da poglobimo programiranje, ki mora biti dinamično prenešeno na posamezne ekonomske enote, pri tem pa upoštevamo moderne tehnološke procese, ki bodo omogočili čim prejšnjo vključitev v mednarodno delitev dela. Vsak član našega podjetja se mora seznaniti-s pogoji, načini in sredstvi, ki mu bodo omogočili, da bo uresničeval svoje lastne interese in postavljene plane. Jasno je, da mora biti sleherni naš delavec seznanjen z vsemi nalogami, dolžnostmi in pravicami, katere ima do plana in s tem do družbe. V ta namen bo potrebno prilagoditi obveščanje tako,., da bo vsak član kolektiva seznanjen z vso problematiko poglobljenega planiranja ter bo tako imel možnost vplivati na tok dogajanj izvrševanja plana, pahko trdim, da je neinformiranost naša slaba
j
stran, katero inorano ođs-traniti. Posebno pozornost moramo posvetiti pri postavljanju odneea^-^go j gnan pr-pD izv^^jp-iüL-mora "biti naša_ državi jenska naloga.	,
Druga važna naloga v prihodnjem letu je povečanje produktivnosti, da si na ta način omogočimo povečanje življenjskega standarda. Povprečno povečanje produktivnosti v industriji se predvideva v letu 1964. za 3 v tekstilni industriji pa povprečno za 11 Mislim, da pri tem ne bomo zaostajali, ker se moramo zavedati, da je to edina možnost za povečanje standarda oziroma osebnih dohodkov,, Naš plan predvideva povečanje produktivnosti za 9 Ì° in s tém tudi osebnih dohodkov. Upam, da bo plan produktivnosti prekoračen ter da bomo sposobni zavreči stare metode dela, katere so še v našem podjetju.
Povečana produktivnost je nujna tudi zaradi tega, ker moramo čim preje preiti.na skrajšani delovni čas, kot to predvideva ustava. Po vsej verjetnosti bodo nastopile težave, vendar jih bomo s skupnimi predlogi in napori tudi premagali.
Mnogo se razpravlja o prehodu na.42.urni tedniki posebno se povdarja, da je stopnja proizvodnih sil v SR Sloveniji taka, da zahteva hitro uvedbo 42 urnega delovnega tedna.
Prepričan sem, da se to nanaša tudi na naše podjetje in zato.bo potrebno čim preje rešiti vse probleme v tej zvezi, . tò je, proizvodne, kakor tudi investicijske,
Kot sledeča naloga, ki stoji pred nami, je sprejetje statuta našega podjetja, Tu bo potrebno, da bo v diskusiji sleherni član' podjetja sodeloval in s svojimi konstruktivnimi predlogi pripomogel, da bo- naš statut toč io določil in preciziral pravice in dolžnosti posameznika, kakor ekonomske enote in celotnega podjetja, predvsem .pa tudi vlogo-samoupravnih organov, kateri v vse večji meri gredo, v decentralizacijo. Točno določene naloge in dolžnosti, kakor tudi pravice posameznika in celote, so prav gotovo naš osnovni cilj, katere bo moral vsebovati naš statut,'
Uspeh v letošnjem letu nam daje nade," da bomo v prihodnjem -letu tudi uspeli,; vendar le s skupnimi napori slehernega člana kolektiva..
V letu 1964. želim mnogo zdravja in zadovoljstva vsem članom našega kolektiva, kakor tudi.njihovim družinam - ter veliko uspehov pri gospodarjenju !	..
—,->r* ’HTr *	^
(7 :	■« -
zj-n
Predilnica;
Plan predilnice 255,475 kg pri bazni Nn 34 je bil v ne-seču oktobru izvršen z 278 tisoč 292,5 kg in znaša 108,93 i, kumulativni plan 10 mesecev 2,442.341 kg pa je bil dosežen s 105,02 $ ali 2,564.900,5 kg. Izvrše-nje mesečnega plana se je v primerjavi z mesecem septembrom znižalo za 1,24 i°» Zastoji vretenskih ur so ee .napram prejšnjemu mesecu znižali za 7,3 i°> in sicer v glavnem na račun odsotnosti delavcev (letni dopusti) Odstotek izostankov delovne Silo se je znižal za 5,1 $ ali 21 delavcev, znižali so se izostanki letnih dopustov in zn malenkost izostanki bolezni e
V	mesecu oktobru, je bilo narejenih 18,48 baznih gramov na vretonsko uro in 1,21 gr več, kot. V mesecu septembru. Storilnost se -je nekoliko dvignila; za 100 kg preje pri bazni Nn jo bilo porab-1 j enih 2 6., 5.1 d el ovnih ur
in 0,83 delovnih ur manj, kot v preteklem mesecu. Indeks storilnosti v primerjavi z letom 1962, pa je 118,52.
Sukalnica:
V	sukalnici je bil mesečni plan 52.434 kg pri povprečni Nn 9,2 izvršen è 54.959,3 kg in znaša 104,82 i. Izvršenje plana se je tako v primerja-.
OrTOPnP.1963♦
vi z - mesecem septembrom zvišalo za 0,42 Kumulativni. plan 10 mesecev, ki je postavljen s 493.268 kg, pa je bil izvršen s :489.606 kg in znaša 99,26 fo.
Odstotek zastojev Kretenskih ur je ostal v glavnem na isti višini, kot v preteklem mesecu, kc je til
19,2	i», medtem ko j© bil v mesecu oktobru 19,4 f°. Odstotek izostankov delovne sile pa se je v primerjavi -z mesecem septotbron znižal za 7,9 ali 4 delavce, in sicer so se. znižali izostanki lotnih dopustov in bolezni,, medtem ko so. s© izostanki porodnic povečali. V sukalnici je bilo v tem mesecu narejenih 57,.51 gramov na vretonsko uro in 0,22 gramov več, kot v preteklem mesecu.
Storilnost je nekoliko padla za iOO kg preje pri povprečni Nn 9,2 je bilo porabljenih 13,07 delovnih ur ali 0,60 delovnih ur.več, kot v mesecu septembru. Storilnost se je v .primerjavi z letom 1962. dvignila za 3,19 i°*
■ 7ko Ini c
Plan 1,354.787 m2 je bil v tkalnici .izvršen z 1,345.807 kvadrp.tnini metri in znaša .99,34 medtem ko. je bil mesečni plan 2,475 votkov dosežen c 103,22 3, ali
. 2 ,.555.084 votici. .Izvršen j e plana "kvadratnih metrov se je v primerjavi z mesecem
septembrom zi^$aXsx^zaJ2
Izvrsjmje'plane, votkov pa za 7>30 $. Kumulativni plan 10 ; mesecev 12,652.4-11 kvadratnih metrov je bil izvršen z 12,400,208,4 kvadratnimi aspri in znaša 98,01 $, plan 23,258.954 votkov pa je bil dosežen s 100,71 $, kar zna-^"23,424*332 votkov,
'Zastoji statvenih ur so se 'J primerjavi z mesecem septembrom znižali za 0,7 i in o na račun nižjih izostankov delovne sile» Odstotek / izostankov delovna sile se jja v primerjavi s preteklim esecem znižal za 4,9 'h, ali 29 delavcev, kar pa gre na račun znižanja bolezni in lettili dopustov, Ravno tako se znižali izostanki sano kalk in to za 2,5 i* Ti
Oplemenitilnicas
fa
izostanki so ee znižali zaradi letnih dopustov in porodnic, medtem ko so so za-. radi ostalih bolezni občutno //dvignili, V tem mesecu jo •
/ stalo v tkalnici povprečno 30 statev na dan, kar znaša 1,74- $. To pa je 30 etat e v /nanj, kot v mesecu septembru.
Izkoriščanje na Sliteks avtomatskih statvah pa se je dvignilo iz 74,04 i v preteklem mesecu na 77,35 •$»
• .kàp je za 3,31$ (računano za"15 ur)■boljše »
Storilnost je padla; za 1000 votkov jo bilo porabljenih 46,14 delovnih ur in 3,26 delovnih ur več, kot v mesecu septembru, Indeks-st irilnosti v primerjavi z letom 1962, pa znaža sedaj 103,19.
V Pollinici je " il-mesečni. - - ■ plan 1,276.225 kvadratnih . metrov izvršen z 1,573»922,?"“'" kvadratnimi metri ali 123,32 $, medtem ko je bil • plan enot 21.542 dosežen s
118,25	$, to je s 25.473,3 enotami. Izvršenjo plana kvadratnih metrov se je na-pram mesecu septembru povečalo za 8,25 ii izvršenje plana enot pa se je znižalo za 19,14 $. Kumulativni plan 10 mesecev, ki znaša 12,200.711 kvadratnih metrov, je bil izvršen s 13 » 646.692,8 kvadratnimi metri, to je s 111,85 izvršenje plana 231.479 enot pa je realizirano, s 108,90 $, ali 252.083,5 enotami.
Odstotek izostankov' delovne sile se je naprazi preteklemu mesecu znižal za 4,5 i ali 6 delavcev, in sicer so se znižali izostanki letnih dopustov, medtem ko so se izostanki bolezni nekoliko dvignili.
Storilnost je z ozirom na pom.-'.n j kan j o blaga še vedno nizka in je bilo za 100 enot porabljenih 96,33 delovnih ur ter 5,55 delovnih ur več, kot v mesecu septembru. Indeks storilnosti v primerjavi z letom 1962. pa je 90,47.

+
\
+
5
Center za izobrazbo čestita vsem izrednim in rednim dijakom in študentom srečno novo leto z željo, da v.bodočem letu dosežejo še večje uspehe pri Študiju.
STA . T U T	(
Že v predzadnji številki Tekstilce, smo pisali o osnutku statuta našega podjetja, vendar le bolj na splošno, o pomenu statuta, kaj naj obsega, koliko poglavij, katere komisije itd. Ker pa je od tega časa preteklo že dva meseca, lahko danes o nekaterih stvareh že bolj konkretno pišemo.	'
Osnutek statuta je razen enega poglavja, ki govori o finančnem poslovanju in o finančnih sredstvih na.sploh, že gotov ter računamo, da bo dan v razpravo že v.tem mesecu. Ker bi bilo preobširno, da- bi celoten osnutek objavili v našem časopisu, navajamo samo nekaj značilnosti«
V organizacijski spremembi statut predvideva, da tehnični sektor prevzame nekaj služb, ki so po dosedanji strukturi spadale pod .tak.ozvano direkcijo, organiziral pa bo oddelek tehnične službe in■vzdrževanja, kjer se bodo izdelovale vse analize za osnovne in vzdrževalne obrate, v bodoče pa bo sedanja četrta ekonomska enota pod imenom "vzdrževalni obrati" z naslednji obračunskimi.enotamis •	\
mehanična delavnica, eiektr.pdelavniea, mj žarska -delavnica, \ vzdrževanje objektov (gradbena grupa), klima naprave, olektra!) kotlarne,.	• •	, \
V' finančnem sektorju ne bo bistvenih'- sprememb„	;	;
Komercialni sektor bc organiziral službo analize tržišča in pa tovorni avtopark*
Kadrovsko-socialni ' sektor se preimenuje v kadrovsko-drnžpeni sektor, ki bo imel tri oddelke, in to:
oddelek za kadre, pravni oddelek in splošni oddelek. Poleg ostalega bo imel službo odnosno referat, .za družbeni standard, -kamor bodo spadale sledeče de javnosti: .stanovanjska pr j le natika., prehrana {topli obrok), prevozi na. delo, podpore in posojila iz socialnega sklada in vso problematiko okrog rekreacije. Center za izobrazbo se razfornira. Punkcijo upravnega .odbora centra za izobrazbo v cvzame Komisija, za izobraževanje, ki bo koordinirala delo s tehničnim sektorjem., ki bo prevzel strokovno izobraževanje, in kadrovsko--družbenim sektorjem, ki bo imel ostalo splošno izobraževanje in.stipendije.
V poglavju, ki govori o samoupravnih organih v podjetju, je komisija predlagala, naj bi se v .bodoči delavski svet podjetja (sedaj centralni delavski svet) volilo iz vsake, ekonomske enote ne glede na število članov v ekonomski enoti po šest članov, tako da bi delavski svet podjetja štel 36 članov, vsako leto pa naj bi se zamenjalo polovico članov delavskega sveta podjetja.
'Ekonomske enote naj bi poleg delavskega "sveta..imele še—zb-are-celotne ekonomske enote. Zbor enote naj bi se sestal le za posebno važne- stvari. Sklep zbora je obvezen za DSEE.
Podjetje kot celota pa ne bi imelo zboia, ker .je praktično 'nemogoče-sklicati na zasedanje 1.500 ljudi. Najvažnejše stvari kot so združitev, pripojitev ali odcepitev pa bi reševali z referendumom.
Delavski svet podjetja naj bi po osnutku tega statuta imel sledeče komisije:
-	komisija za letne in perspektivne plane,
-	komisija za organizacijo in racionalizacijo dela,
-	komisija za izobraževanje,
-	komisija za seznanjanje in obveščanje,
-	komisija za osnovna in obratna sredstva,
-	komisija za higiensko in tehnično varstvo pri delu,
-	komisija za družbeni standard in rekreacijo,
-	komisija za pravilnik o delitvi dohodka,
-	komisija za zaposlovanje invalidov-..
(Dalj e priho dn j ič)
(nadaljevanje in konec)
NiČ manj zaželjen kot odhod na potovanje, je tudi povratek domov. -Dva dneva za ogled tekstilnega velesejma v Hannovru sta hitro minila. Seznanjeni z novostmi tekstilne industrije smo se zvečer zbrali na glavnem kolodvoru, kjer je parkiral naš avtobus. Razsvetljeni Hannover smo zapustili brez zamude in hitro odbrzeli v noč. To 'noč smo prespali kar na sedežih, šofer pa si še tega ni mogel privoščiti - vozil je nepretrgoma brez spanja. Le dva kratka postanka' je napravil, ko se je enkrat malo okrepčal v restavraciji poleg avtoceste, drugič pa je le malo počil na-parkirnem prostoru.
Mrzel veter je bril čez severnonemško ravnino in bičal z deževnimi kapljami avtobusna stekla. Vračali smo se po isti: cesti. Razsvetljena pokrajina v daljavi nas'je opozarjala,
•da se vozimo mimo večjih mesti Göttingen, Kassel in Giessen. Še v mračnih jutranjih urah smo na velikem vozlišču pred
- * -
Frankfurtom zavili pa nam neznani cesti proti Würzburgu.
...... . *
Avtocesta se je izogibala vseh mest in naselij, zato smo hitro napredovali. Od Würzburga dalje pa je vodila .skozi vsa mesta ter smo zato morali zaradi precejšnjega prometa brzino zmanjšati. V dopoldanskih urah smo prispeli v Nürnberg. Enourni sprehod po mestu nam je razgibal otrple ude in nam vlil no vih moči. Nürnberg s pol milijona prebivalci, je bil pred vojno in med njo zagrizeno nacistično gnezdo. Tu, kjer se je nacizem rodil in pahnil svet v drugo Svetovno vojno, so leta 1946. zavezniki sodili tem krvnikom.
Zapustili smo Nürnberg in hiteli z vso brzino proti Münchnu.
Ker smo se vozili mimo Dachaua, je bila naša dolžnost, da ga obiščemo. Avtobus je zavil na stransko cesto in po nekaj ki-? lometrih vožnje smo se zapeljali na prostor nekdanjega zloglasnega koncentracijskega taborišča, kjer je med drugo svetovno vojno na tisoče in tisoče ljudi vseh narodnosti izgubilo življenje. Zgradba'krematorija je spremenjena, v muzej. Dvoje vratič, skozi katera so takrat zginjala trupla v plamenih, je bilo na stežaj odprtih, pred njimi pa je stala naprava, na katero so mrtvece najprej položili, nato pa porivali v peč.
Po stenah je bilo vse polno vencev od vseh narodov, med njimi tudi jugoslovanski ; s trobojnico in peterokrako zvezdo. V* ostalih prostorih;so ; bile razstavl jene slike, dokumenti_in predmeti iz bednega življenja za žico. V enem prostoru so bile razstavljene knjige, katerih avtorji so preživeli pekel v Dachauu. Pred krematorijem z vitkim dimnikom stoji kip sestradanega kaznjenca, pod njim pa je- napiši • -
MRTVIM V ČAST '
ŽIVIM V OPOMIN
Precej barak je že. porušenih, nekaj pa jih še stoji in so še celo obljudene* Na prostoru, kjer so stale nekoč barake, a so. sedaj porušene, stoji mogočen visok spomenik v obliki zaprtega obzidja, v katerem je križ z razpetim kaznjencem.
Tihi, brez besed smo zapustili kraj strahot in se odpeljali v milijonsko mesto München.
Mesto nas je sprejelo z nevihto. V manjšem hotelu po imenu "Salk" smo prenočili. Vožnja nas je precej otrudila, saj smo ta dan prevozili 65O kilometrov. Mesto München se ponaša z nekaterimi starodavnimi zgradbami, svetovnoznanimi muzeji in galerijami ter znano ■pivovarsko industrijo. Zvečer je manjša družba odšla na značilno jesensko zabavišče "Oktoberfeste".	-
Na velikem prostoru z mnogimi vrtiljaki raznih oblik in senzacionalnimi prireditvami, ki vlečejo iz človeka nehote denar, se je gnetla' množica ljudi. Vsa zabavišča so bila 'močno
Q
razsvetljena, z raznobarvnimi lučmi in s ten še močneje učinakoval a _jiar'Človeka. V raz-sežnih dvoranah za več tisoč ljudi so „točili pristno bavarsko pivo<. Na sredi vsake dvorane je bil postavljen oder, na katerem so bavarske,» godbe v narodnih nošah igrale poskočne polke in valčke. Pivo so točili v težkih lončenih vrčih, da si ga komaj prinesel k ustom« Ugotovili smo, da so Bavarci bolj veseli in družabni, kot zadržani, severni Nemci. Čeprav smo .bili drugi dan nekoliko zaspani, nam ni bilo žal, da smo si ogledali "Oktoberfest".
'"Se obisk v eni izmed veleblagovnic, kjer si je vsak kupil skromen spominček, in še smo odrinili proti domu. Da ne bi bila vožnja, enolična, se nismo vračali v Avstrijo preko Salzburga, temveč smo zavozili po dolini reke Inn proti Rufstei-nu na Tirolskem. Vredno je .omeniti, da smo se vozili skozi . znan zimsko-tur is tieni kraj ESitzbŠhel, rojstni kraj alpskega smučarja Tonija Sailerja«'Hoteli in strmine preprežene z : žičnicami, to je nazorna slika Kutzbühla.
Mhaqmti_;ee,: je....žjS začeloko smo preko prelaza Thurn zapel ja-V li na salzburško stran. Zanimiv del poti od Zell am See preji ko Bad Hofgasteina in Bad Gasteina smo prevozili v temi. Prf^ foBUcksteinu zapre cesti pot màsiv Visokih Tur, le železnica, -rse prebije skozi predor na koroško stran. Prestopili smo na ■„ - j. vlak., avtobus pa je šofer zapeljal na poseben vagon in. po foi§'.minutah:vožnje smo sé znašli v Malnitz na Koroškem. Na iso verni-: strani Alp je deževalo,, tu pa' nas je pozdravila, ja-« ■sna noč z bleščečim mesecem in zvezdami. "Brez', postanka je šofer drvel naprej mimo Spillala in Beljaka vse bliže in fbliže.domu. V.strminah Korenskega sedla nihče ni več dremal in vsak je z nestrpnostjo pričakoval, kaaj se pripelje na - vrh, da po šestih dneh potovanja po tujini pride zopet v do-.mevino. .V poznih■večernih urah smo nadlegovali naše obmejne organe in., jim dali dela.
Zapeljali smo .se na naša tla« .Prijetno razpoloženi smo drveli mimo Kranjskè gore in Jesenic proti domu. Obogateni z zna-' njem o' novih dosežkih tekstilne industrije smo.se vračali in bili zadovoljni, da. smo .spot ..doma, Prišli, smo do spoznanja, da j e lepo potovati v. tujino., vendar je še lepše tokrat ko ^se vrneš domov.
1C
Ivanka Šulgaj
j
KAJ NAM JB POKAZALA ANKETA O VARSTVU OTROK 1
Da bi ženi - materi zagotovili, da bo lahko nati in poklicna delavka obenem, ne da bi bila pri tenx prizadeta družina in otrok, in ne da bi bila ovi- • rana njena poklicna usmerjenost in družbena aktivnost , se vedno bolj kaže nujnost po razvoju skrbi za otroke. Prav zato je Občinski sindikalni svet izvedel anketo o problematiki varstva otrok v naši komuni, katere rezultati naj bodo osnova za razvoj in perspektivni program otroškega varstva v Tržiču.
V tej številki našega lista vam želimo posredovati nekaj najvažnejših podatkov, ki jih je anketa pokazala v našem-podjetju.
Anketiranih je bilo 519 mater, katere imajo skupno 796 otrok do.15. leta starosti. Od tega je 424 predšolskih in 372 šoloobveznih..
Na vprašanje "kdo varuje otroka v času.materine zaposlitve" smo dobili naslednje odgovore:
	i ..... .	kje ima varstvo			i, ; : 1 '■ v .h-	
• Starost otroka.	doma	druga družina	varstv. ustan.	nima ; varst.	kombin* varstvo	skupaj
■predšolski	- 293	30	.40 ■	4 ' !'i.O'1" . ■	57	424
šoloobvezni	212	16	8	: 40	96	372
S k up a j	505	46	CO ■e: i " 1 1	' 4 4' ' ■	153 .	. 796
Iz te tabele je razvidno, da je v času materine zaposlitve ' 44 otrok brez varstva, predvsem šoloobveznih, za katere so matere izrazile jzeljo po varstvu take oblike, kjer bi bil - omogočen nadzor nad otrokovo šolsko pripravo. Poleg, teh 44 otrok rihm je analiza v rubriki "kombinirano varstvo" pokazala, da je 94 otrok brez varstva'.vsak drugi ali tret ji teden, ko je mati zaposlena.	'	' "%
Na vprašanje "ali bi dali otroka v varstveno ustanovo, če bi bila v bližini vašega stanovanja" smo dobili naslednje odgovore:
Ž "da" je za predšolske otroke 'odgovorilo 2-47 mater, za šoloobvezne pa 115» skupno za 362 otrok,	_
Z "ne" se je pri predšolskih otrokih opredelilo 177 mater,
V	.
) . ‘
pri-aoloabvezialh pa 257, skupno torej z ""nel—4.34^. v nhliki tabele bi to izgledalo sledeče:
	"da”	"ne"	, skupaj
predšolski	2 47	177 	_ - . .	424 -
.šoloobvezni	115	257	372
skupaj	362	. 434	796
Torej, .poleg 46 otrok, katere imajo naše matere že v varstvenih ustanovah, bi želele dati še 314 otrok, seveda pod pogojem, da bodo te v bližini stanovanja. Iz teh podatkov je razvidno, da je potreba po ustanavljanju varstvenih ustanov velika in jih bo brezpogojno treba.ustanavljati vsaj tam, kjer se gradijo hova naselja.
Pri tem smatram za pomembno omeniti tudi to, da imajo nase matere do drugega leta starosti 109 otrok ter jih od tega 63 želijo dati v varstveno ustanovo,, le-te pa sprejemajo otroke v najboljšem primeru šele od drugega leta starosti naprej. Ker je tako varstvo strokovno zahtevnejše in težje 'izvedljivo, bc po ureditvi varstva otrok od drugega leta dalje nujno potrebno začeti reševati tudi te oblike varstva,
Razlog za.negativen odgovor pri 352 otrokih je predvsem pri -tistih, ženah, ki imajo že preskrbljeno varstvo, zaradi finančnih: razlogov pa ne bi dale matere v varstveno ustanovo le 11 otrok, To so predvsem matere-samohranilke, za katere bi lahko v upravičenih primerih za varstvo otroka prispevalo socialno skrbstvo. Iz drugih razlogov matere ne bi dale- 71 otrok v varstvo, ker so to predvsem šoloobvezni (65), za katere smatrajo, da so že dovolj samostojni.
Problematična je tudi prehrana otrok, saj jih je I4I z neurejeno prehrano in to so predvsem šoloobvezni otroci,
Pomembno je omeniti tudi to, da je pri nas -416 mater, ki delajo na dve ali tri .izmene, varstvene ustanove pa sprejemajo otroke le-v dopoldanskem času,
0 vseh teh problemih.sta 'pred kratkim razpravljala oba zbora Občinske skupščine ter za hitrejši razvoj otroškega varstva v naši komuni sprejela naslednje sklepe?
1,	Oddelek za -splošne zadeve in družbene službe naj najkasneje do 15.1.1964» pripravi program razvoja varstveno-vzgoj-, nih.ustanov na-območju občine, katerega naj predloži v razpravo in sklepanje občinski skupščini.
2,	- Vsem delovnim organizacijam, katerih delavci ž
r bnoc ju Pristgva—Križ e^. se—pri-p^roca^_-ds_ni ;uii-jrL_pccfc2*ehn^ "" rbjapjačrtfi sroctatva za gradnjo varstveno-vzgojne ustanove^v Pristavi.	-
Krajevni skupnosti 'Križe-Pristava se priporoča, da neposredno išče sredstva od delovnih organizacij.
Pri bodočih gradnjah v Preski in Bistrici je treba opozo-‘riti investitorje, da predvidijo prostore za varstveno-vzgojno ustanovo in to v Preski že v naslednjem novozgrajenem stanovanjskem bloku in v Bistrici v enem izmed njih.
4.	S proračunom za leto 1964« naj se zagotovijo, sredstva za adaptacijo in notranjo ureditev zgradbe "grad”, v kateri dela varstveno-vzgojna ustanova.
5«. -Krajevne skupnosti naj preko šol, staršev in družbeno-poli-,’ tičnih organizacij prično aktivneje posegati v organizira--, no delo z mladino v njenem prostem času, Še posebej pa naj ':r o tem delu razpravljata Svet za šolstvo in Svet za varstvo družine ter socialno skrbstvo.
6,	Svet za prosveto naj s sodelovanjem upraviteljev osnovnih šol uredi zadevo v zvezi z redno nastavitvijo.; socialnega delavca, ki bo delal za potrebe vseh šol. Oseba, ki bo opravija-la to delo, naj ima potrebno strokovno izobrazbo iz področja socialnih služb» .
7.	Odborniški komisiji za sestavo poročila o gradnji nove šole ; in stolpnice, ki sta bili imenovani na zadnji reji, naj
svoje delo čimprej zaključita in poročata o"tem Občinski ' skupščini.
•	•	•' •	o	«	»	e>	o
’	*	«	.«•#./■	9	9	9	9	O ■	$	, p C-	0.0
•. *	•	* “j	>	*	•	«	«	c	-fi	is	/c*	o	o	a	o
•	•	9 C	9	9	•	*	«	' O <i •	0>	' O
•	*•	i>	O	9	9	O'
Temeljni pogoj za prehod delovnih organizacij na skrajšani delovni čas je povečanje delovne storilnosti»
'Ko se postavljajo ekonomski kriteriji ža prehod delovnih organizacij na skrajšani delovni čas, je,-izhodiščna postavka -temeljna zahteva,- da se v krajšem delovnem času zagotove enaki, ali večji delovni učinki ter obdrži enaka ali višja raven potrošnje in standarda s sočasnim zagotovilom tudi hitrejšega perspektivnega gospodarskega razvoja» Slika pokazalcev mora hiti taka, 'damajih uporaba zagotavlja, da delovna organizacija ne more izkazovati ugodnejših relativnih.razmerij pri zmanj-
šanem. obsegu poslovanja. Temeljna družbena zahteva je, da se Dbseg proizvodnje in storitev ne zmanjšuje in da se doseže aaksinalna zaposlenost s skrajšanjem delovnega casa. Zaradi tega se mora v ustreznem razmerju povečati delovna storil-icst pri nezmanjšanem obsegu poslovanja. S skrajšanjem delovnega Sasa se ne sme zmanjšati standard delavcev, gledana z vidika njihovih neposrednih osebnih dohodkov. Zato jemljemo za merilo osebnih dohodkov povprečne OD na delavca iz delitve, ne jemljemo pa skupnih OD v masi. Čisti osebni dohodki lahko ostanejo pri sicer nespremenjenih pogojih v masi enaki, ali pa se lahko celo povečajo, če se poveča število zaposlenih delavcev, pri ten pa se zmanjša povprečni OD na zaposlenega.
Kriteriji in merila so postavijeni tako, da se z njimi zagotavlja, da delovna organizacija,ne more ostati pri enaki masi netto produkta in obsegu proizvodnje, če je vložila v proizvodnjo nova "investici jska sredstva. Od novih investicij pričakujemo ustrezni učinek, in sicer mora biti dosežena najmanj enaka stopnja akumulacije, kot v prejšnjem razdob ju. Potemtakem mora delovna organizacija doseči take rezultate- v svoji poslovni uspešnosti in delovni storilnosti, da nespremenjene ali večje čiste osebne dohodke na delavca pri skrajšanem delovnem času ne dosega na račun akumulacije, to je na škodo pogojev za svoj lastni in splošni gospodarski razvoj» Zaradi tega je za merilo predlagane stopnje akumulacije, ki jo dobimo po računski poti tako, da se od skupnega netto produkta odbijejo sredstva brutto OD in osebnih izdatkov ter se nato tako dobljeni znesek postavi v razmerje. z vrednostjo povprečno angažiranih poslovnih sredstev«,
Z-gornje ugotovitve lahko strnemo v naslednjih štirih točkah;
1.	obseg proizvodnje mor, ostati enak, ali pa.se poveča;
2.	celotna množina netto produkta, oziroma celotna množina novoustvarjene vrednosti nora ostati enaka, ali pa se poveča;
3.	povprečni letni čisti osebni dohodek na delavca mora osta
ti .enak, ali se poveča;	-
4.	stopnja akumulacijo mora ostati enaka, ali se poveča,
(Dpvsréto^ po br o sur i^'^vajorn ja—slcra — šanega delovnega časa).
V mesecu novembra, je bilo v naš en podjetju 5. zie zgod
pri delu« ...... '
Ponesrečili pa so se. tiles'
VTLI LAVSE GEH5 -podnojster v tkalnici se-jo pri popravilu statve vbodel s sponko v la-lec leve roke. V bolniškem staležu je bil 9 delovnih dni.
Vzrok - naglica pri delu.
JANEZ ROTAR, strojni kiju- *
5avničar-strugar si je poškodoval levo. oko, ker mu je vanj priletel ostružek» Vsled te nezgode je bil ‘delane zito žen 4 delovne dni,. Vzrok — na obrazu ni imel ščitnika».
MIRAN VIDMAR, del ove c pri čistilni koloni v predilnici se je-pri čiščenju fly- . erjev urezal s pločevino ha desno roko» Poškodba je terjala' 4 dni izostanka z dela,.. Vzrok -;premalo pazijivosti.
VILI PANG-ERŠIC, mizar, si je poškodoval sredinec love roke, pri tem , ko mu je na prst pri prekladanju padel ploh. V novembru je bil v bolnišlem staležu le en dan« Vzrok - premajhna previdnost»
BOŠTJAN TIŠLER; strojni ključavničar» Sodeloval je pri odstranjevati ju stare transmisije na I. oddelku stare tkalnice, pri tem pa se je s palcem leve roke urezal
ob vijak, vsled cesar je moral iskati zdravniško pomoč. Ker je bila nezgoda'zadnji dan. v novembru, bo. bolniški staleš prikazan šele. v mesecu decembru« - '	-
Vzrok - motnje v normalnem tehnološkem procesu.
.Skupne je b ilo tor e j i z gubi jenih zaradi nezgod v novembru 18 delovnih dni. Od prejšnjih nezgod pa je izgubljeno število delovnih dni •sledeče ;
Viktorija Dobrin -, na poti
na delo » ».	. 7	dni
Bruno -erari . » »	7 1	dni
Nande. Aljančič • • «	13	dni
•Francka Dežman ' », »	23	dni
Er.anc Aljančič D, 8*	7	dni
S ku aio moramo. -torej prišteti I:13 drua A 3.0 ni, kar znaša 68 delovnih dni za nezgode pri delu in 7 dni za nezgodo na poti, na delo. Vseh dn:. skupaj jo bilo torej v novembru izgubljenih 75.
V 11 mesecih, je bilo skupno prijavljenih 84 nezgod s 1*174 izgubljenimi delovnimi dnevi, od tega pri delu 72:.,z „842 dnevi ter na poti na delo. i:a z, dela 12 s 332 izgubljenimi delovnimi dnevi.
V-naslednji številki vas bomo -dragi bralci -seznanili z letnim poročilom o' nezgodah, -kjer vam bomo prikazali. tudi primerjavo -s prejšnjimi leti» Do tedaj pa nasvidenje in srečno !
Xadscw^H MAtć
V podjetje, so v mesecu novembru bili sprejeli- sledeči:
našega kolektiva "zanimale kako uspeva izvoz-našega blaga, vam v kratkem poàr du jemo te podatke.
Pavel
-v kotlarno
v prediinoco pa: '
Jože ’Gab er c, Mari ja. Cimerman, Ljudmila Kunst, Marija Ažman, Marija Šalamon in Miro Matjašič .
Iz podjetja pa so v tem obdobju odšli:
- pravilna odpoved:
Marija Frantar - iz predila^-Peter Škantar - iz predilnice Riko Prešern - iz tkalnice Rudi Hafner - iz tkalnice
- samovoljni izstop:
Letni plan oziroma obvezn st našega podjetja do-rz-v za znaša za letošnje IS63 leto 3,300.000 kvadratnih metrov,
V enajstih mesecih pa smo to količino, že krepko pre segli, saj znaša izvoz v kvadratnih metrih celo 4,867*678, kar znaša z oz rom na celoletno obveznos 147 ,-51
Torej, kot vidimo, nam iz
voz blaga kar dobro napro du je. .
&&& &&& : &&&
fó/cffo
Gita Blažič - iz tkalnice Pavel Aljančič - iz gradbene
grupe
Nada Šparovec - iz tkalnice
-	v pokoji
Angela Krnaič - iz tkalnice Dorca Kralj - iz predilnice
-	v JLA so odšli:
Janez Muzik - iz predilnice Bruno Teran - iz meh. delavn. Janez Jekovec - iz zabojarne
0 ' 0	0 *	•	•	•
0 0 0 '0 * 0	0 0 0	0 0 0	0 0 0	0 0 0	* •
0-0	0	A	•	•	*
GIBANJE IZVOZA
0 izvozu naših izdelkov smo zadnjič govorili v članku o problematiki tržišča. Ker pa’bo gotovo vs.akega člana
Jelka Vogelnik
kiOCFMO GRIP F
Da se čim. bolj zmanjšajo prehladna obolenja, se v Hrvatski in Sloveniji že drugo leto izvaja eepijer proti gripi.
Lani res ni bilo epidemij tam, kjer so izvedli.cepljenje,- prav tako tudi v naši tovarni takorekoč ni bilo gripe. Da nekdo kljub cepljenju zboli za-gripo, je seveda možno, saj „je virusov, ki povzročajo to zoprno bolezen, več vrst. Pred vsemi se s tem cepivom še ne zaščiti, pač pa se proti najbolj razširjenim. Bistvo cepljenja (vakcinacije) _j~e-v tem, da se -v nos na nebo-
leč način vbrizga neka-j ze-	trikrat. Prav tako, kot pri
lo oslabljenih virusov gri-	ostalih cepijenjih'ne smejo '
pe. Premalo so ti virusi	biti cepljeni vsi, se tudi
"bojeviti", da bi izzvali:^	tupizv.zame neseče žene,
gripo, dovolj pa, da se te-	otroìcé pod 1-5 let, težke
lo postavi v obrambo proti	vročinske ali kronične bol-
pravi gripi s tem, da se v	nike.
krvi stvorijo protitelesa
proti njej. Približno 5 i°	.Najceneje in najbolj prijet-
cepljenih ljudi lahko dru-	no je biti zdrav, zato’ se
gi dan dobi nekakšno reakci- . čudimo, zakaj nekateri pojo na cepljenje: nahod, gla- samezniki pomišljajo, ali vobol, temperatura do 37,5	bi se cepili, ali ne. Morda
stopinj Celzija. Ti ljudje so	bi ti morali malo nanj mi-
zboleli zato, ker so v času siiti na. sebe in malo več', cepljenja bili tako malo od- recimo, samo na možnost, da pomi, dà bi jim v slučaju	v slučaju bolezni ogrožajo
infekcije že malo "bojeviti" predvsem svoje otroke, ki so virusi lahko povzročili težko veliko nanj odporni. Te be-gripo. Povdarjamo, da vsi	sede veljajo le nekaterim
ostali znaki, razen omenje-	'posameznikom, saj se je v
nih ne gredo na račun cepijo-	naši tovarni cepilo preko
nja proti gripi ! Pa je ce-	1.100 ljudi, kar je lep
pljenje čim bolj uspešno, se 'uspeh akcije preprečevanja v razmaku 10 do 14 dni ponovi prehladnih bolezni.
>■’	.+•	+	4	4	4-	+	4— — —.
444	, 444	444	444	444	444	4—1-4-
4-4-	4-4-	4-4- 4-4-	4-4-	4-4-	4-4- 4-4-	4-4-	4-4-	4-4-	4-4-	4-4-	44
4-4-	4-+ 4-4-	4-4- 4-4-	, 4-4- 4-4-	4-4- 4-4-	4-4- 4-4-	4-4- 4-4-	44
4—H	4-4-...	4-4- 4-4-	4-4*	4—h	44 4-4-	4—f-	4-4-	4-4-	4—I-	4—h	44
4-44-	4-4-4-	4-4+	'■	444	444	444	444
4	•	4	4	4	4	4	4
NASI VO JA KI U am PiStJO
Tokrat se nam je zopet ogla-	mladini, gasilcem in pleskar-
sil naš stari znanec Stanko	jem, kakor tudi vsem ostalim
Pjevoevie. Kot že vemo, slu- članom kolektiva. Najlepša ži on v Ogulinu. Napisal nam	hvala pa tudi za čestitke	ob
je kartico in upa, da ne bo	novem letu,
prepozno, da bi časopis že	Ko pa že govorimo o novem	le-
izšel. Torej kot vidiš Stane tu, pa izročam vam vsem voja-si nas še "ujel". Praviš, da , _ kom. v imenu celotnega našega se boš v kratkem pojavil v '	• kolektiva najlepše želje, da
Tržiču, brž, ko dobiš dopust» bi tudi leto 1964. dobro pre-Veselilo bi nas, da se ob tej živeli ter se nekateri že vr-priliki oglasiš tudi'"pri- našlo;., nili na^svo ja stara delovna v našem uredništvuda se kaj mesta. Se se kaj oglasite, pomenimo. Z veseljem posre-	Va§ urednik
du jemo Tvoje pozdrave tako
Hazin Oriorovig
NEKAJ 0 IZOBILiŽEMiATJtJ. .
Da bi razprava o zaključkih posvetovanja, ki je bilo na Tekstilni šoli v Kranju, dobila zaokroženo celoto, j.e naš namen, da v današnjem članku pregledano, kakšni so, oziroma naj. bi bili pogoji za vpis na tehniško šolo i
Pogoj za vpis naj bo uspešno končana osnovna šola. Izobrazba, ki .jo; doseže učenec z uspešno končanim osmin razredom osnovne šole, je temelj za nadaljnje šolanje, bodisi v šolah, ki usposabljajo učence po potrebah gospodarstva in družbenih služb za določene zaposlitve, bodisi v šolah, ki tako, kakor gimnazija, pripravljajo učence za študij na visokošolskih zavodih. Osnovna šola je torej izhodišče, ki ga je treba upoštevati.
Drug razlog, ki utemeljuje osnovno šolo kot pogoj za vpis v tehniške in njim ustrezne strokovne šole, je ta, da je tehnik in njemu' ustrezni kader za družbene službe docela svojevrsten likkadra. Že po tem, kar je povedano v posebnem poglavju, ki govori o karakteristiki tehnikov ter o njim sorodnih strokovnih, kadrih za gospodarstvo in družbene službe, sledi., da se tehnik in njemu ustrezni kader za družbeno službe tako razlikuje od poklicev -profila, đa ne bi bilo ekonomsko, če bi bile tehniško in njim ustrezne strokovne šole nadaljevalne šole učencev poklicnih šol.
Zdi pa se-, da so potrebni za' vpis na tehniške in njim ustrezne strokovne šole za že. zaposlene"nad 18'let stare drugačni vpisni.pogoji. Poleg uspešno končane osnovne šole je treba upoštevati še določeno proizvodnjo ali drugo prakso, določeno poklicno izobrazbo in podobno. Morda, bi taki posebni vpisni pogoji vplivali na trajanje izobraževanja, v vsakem primeru pa bo treba v prihodnje zagotoviti, da bo raven znanja diplomantov v oddelkih za odrasle taka, kakor raven znanja diplomantov na rednih šolah.
Funkcionalno povezanost izobraževanja s potrebami gospodarstva in družbenih služb naj zagotove profili tehnikov in njim ustreznih kadrov.
To načelo je prelom z dosedanjo prakso, ko so lik teh kadrov določali učni načrti izdelani brez.poprejšnjih predhodnih analiz proizvodnje oziroma družbenih služb-.
Izdelovanje profilov ni lahka naloga. Treba jo bo opravljati
nenehno v skladu z razvojem gospodarstva in—hružhenih-s1užb-
Glede na to, da se tehniki in njim ustrezni kadri zaradi svoje širše tehnične kulture in poglobljene strokovne in splošne izobrazbe lahko zaposle na različnih delovnih mestihj dostikrat celo v različnih gospodarskih panogah, je možno posamezne profile tehnikov in njim ustreznih kadrov opisati le v širših obrisih na podlagi kompleksnih analiz ene ali več sorodnih panog. Take analize so potrebne tudi zato, da se pri izdelavi profilov upoštevajo le smiselno in ekonomsko utemeljene specializacije« Zato, ker je treba-strokovno znanje posameznih vrst tehnikov graditi na podlagi širše tehnične kulture in širše matematične in naravoslovne izobrazbe, je treba specializacijo tehnikov ter prilagajanje profilov individualnim zahtevam podjetij praviloma predvideti šele potem, ko se ta kader zaposli* Prevelika specializacija že v učnovzgojnem procesu tehniških in tem ustreznih šol utegne škodljivo zmanjšati uporabnost teh vrst strokovnih kadrov. Te okoliščine bo : treba upoštevati že pri sestavljanju metodologije za izdelovanje profilov in njim ustreznega kadra.
Pri izdelavi profilov naj sodelujejo prizadete delovne organizacije, zbornice, ustanove za družbene službe in matični organi za te službe. Na predlog republiške gospodarske: zbornice in na podlagi mnenja Zavoda za strokovno izobraževanje.
SRS pa bo za šolstvo pristojni republiški upravni organ določil, kateri profili so glede na raven potrebne izobrazbe podlaga" učnih načrtov tehniških in njim ustreznih šola
Strokovna'izobrazbena vsebina tehniških in njim ustreznih šol naj bo izvedena iz ustreznih potrjenih profilov,.minimalni spppšno-izobraževalni program pa naj določi republiški, in to za šolstvo pristojni organ*
Organi, ki vodijo šolo, bodo morali pri sestavi učnih načrtov za posamezne profile upoštevati.minimalne učne programe obvezne za vse tehniške oziroma njim ustrezne šole iste. smeri1. Glede na posebne zahteve stroke,, oziroma glede, na druge okolno-sti, ki bi to.narekovale, pa bodo Šole snele razširiti učno snov posameznih izobraževalnih področij.
Razmerje med obsegom učne snovi po posameznih izobraževalnih področjih je tako odvisno od profila, posebnih zahtev stroke ter predpisanega splošnoizobraževalnega programa. Na oblikovanje razmerja med obsegom učne snovi materna tič no-narav o o1ovne ga, str.okovno-teoretičnega in strokovno-praktičnega področja -pa bodo odločili oziroma odločilno vplivali profili posameznih vrst tehnikov in njim ustreznega kadra. Čeprav ti profili še ; niso izdelani, se kljub tenu na podlagi že izdelanih analiz in popisa strukture zaposlenih^kadrov da ugotoviti naslednje
značilnosti:
- pri tehniških in njin
učnih ur nananjčnih-s-trokavno-tooretičnenu pouku f kar zna ša od 35 do 45
- za razliko od poklicnih šol, pri katerih se naravoslovni predmeti:fizika, konija, biologije vključujejo v učni na-• črt tako, la je ž njim-posredovano učencem predvsem tisto znanje, ki je potrebno za uporabo v panogi, so v tehniških in njim ustreznih šolah ti predmeti samostojni. Za poglobljeni sistematični študij jim ja potrebno skupno z matematiko posvetiti 15 do 20 fo učnih ur.	*'
Odstotek števila ur praktičnega pouka je glede na vrsto tehniških in njim ustreznih šol precej različen, saj niha od slabih 15 odstotkov (v ekonomskih šolah) do 30 odstotkov in celo več (v zdravstvenih soleh), Glede tega se tehnično šole-’ močno razlikujejo, od poklicnih šol, pri katerih je težišče pouka prav na praktičnem pouku (od 50 do 60 $ ur)*
Splošno-izobražavalnin predmetom in telesni vzgoji pa bo treba v bodoče zagotoviti vsaj 20 do 25 $ razpoložljivega fonda učnih ur,
T
+++
+.4 ■ -f+
++	4-4*
4-4-	4-4-
++	++
f 4-4- 4-4-'+++
+
4-
4-4-4-
4*4' +4- * 4-4-	4-4-
4-4-	4-4-
4-+	4-4-
-¥+ 4-4-4-4-4-
4-	....
4-4-4-
4-4- 4-4- •• -f--1- '	4-4-
4-4- ’	-, +
4-4-	4-4-
4-4- 4-4-.4-4-4-+
Neposredno pred zaključkom •redakcije smo prejeli v uredništvo majhno pisemce, ki pa ga nismo mogli več objaviti v rubriki "Nasi voj aki nam piš e j o M , zai o ga objavljamo na tem mestu. Njegova- vsebina pa je sledeča/
’! Celotnemu kolektivu želim srečno in veselo novo.leto ter veliko uspehov v■letu
1964. ' ;	'
Drago,”
Tovariš Praprotnik!.. Enake čestitke Ti vračamo* Pozdravi Mostaree !
Glasilo delovnega kolektiva Bombažne predilnice in tkalnice Tržič,
Ui-eja uredniški odbor:. Porca Kralj, Mato-Mežek," ing., Lado Halužan, Prane Meglič in Vida Radon»
Glavni ured.: Nace Pirjevec, Tehn* ureda: Prane. Šarabon* Zunanja oprema: Viktor Ivnik in Renato Semič,
Tiska Center za izobrazbo -Bombažne predilnice in tkalnice Tržič v nakladi 1,600 izvodov* Izhaja vsak mesec.

.Zopet leto je okrog pricapljalo hitrih nog. čas beži, hiti ođ nas, s kroniko sem spet pri vas Nadaljujem s to navado, ker prihaja leto mlado.
Januarja smo zmrzovali in od mraza trepetali.
V februarju na dopust je odšel "Tržiški pust"-z dolgim nosom so ljudje zaman čakali maškare.
Ko slovo je marec vzel, še ledeni piš je vel; v rokavicah smo hodili, cel april jih še nosili. Čudno je planiran mraz -končno je napočil čas, da so v maju rož5ce vzklil in dekleta spet hodile ven sedet na kiopico uživat skromno malico.
Ko se srčeca jim vžgo, v "zakon" se pokopljejo.
Tovarna
je obratovala v "poskusni" - ni dopustov dala; ko bil je junij naokol, dopusta si dobil dovolj.
Je marsikdo, imel od nas v juliju svoj prosti čas.
Na morje v našo Materado	r
'takrat je -staro šlo in mlado. y Dopust ob morju preživiš,	S
na ljubem zdravju pridobiš, (j Še v ambulanti se pozna; avgust bolj malo dela da.
V septembru spot smo poprijeli v oktobru pa bili veseli denarcev, ki so v beli dan pokukali ned nas na plan.
Se sreča dva je poiskala -vsak mili noneek v žep sta dala. \ f /	/
Enote, ki jih zdaj je pet (a drugo leto jih bo šest) sejale so, se posvet’vale, marsikaj dobrega dognale;
42- urni delovni čas bo kmalu (vsaj upajmo) tudi
pri nas.
Pri rojstvu statuta mnogi sede, naloge bodoče v ujem se vrste.
Od kraja - do konca, nov -bo statut ,ij le, da bogato poplačan bo trud, Samoupravni organi' skrbe, da kot po maslu vse teče in gre. j
Novembra mnogi s.o se jezili, davno so promag'še naročili.
: Hudi so mrzli zimski dni,
Če niš v peči ne gori. " -. o; . Še ozimnico pobral bò vrag “ -ta. "život" je pr e teto. drag,
-In.še nesreče, se vrste, (
■ da včasih zaboli srce, •
-Zä Skopje smo precej nabrali, h po možnosti vsi skup smo dali;
•< da „Skopje novo se gradi, smo tudi mi prispevali !
Stanovanjska kriza tare nas.
Le kdaj bo res napočil čas, ko novi blok bo dokončan -težko že čakajo ta dan.
Takrat nekaterim bo tako *' lepo, da jim na smeh bo šlo.
Decembra zdaj je huda zim.a in mraz prav nič par dona-’nima; nosove naše pordeči,
•kot bi bili "nasekani".
Kdor prost je, glažek, ..ali dva mu res privoščim iz srca.
/
si zaz^lita, sreco vso v letu ten p ki bo prislo0
Jaz van zelin vsen od srca obilo zdravja ljubega*
vi* 7?
Ker kolektiv je bil aktiven,
je rezultat' naš pozitiven.
1	‘ • In čQ' naprej- bo šlo tako,
denareèv še’ kar nekaj bo;.
s korajžo le tako naprej'
vsa tovar’šija, kot doslej.
Zato popi jun ino* v - dlan, da lažje‘bo dosežen plan, z dobro voljo vse bo šlo -tako bilo je, je in bo, da v letu dosti- bo uspeha *	*
ter dobre volje - polno smeha.
V NOVEM LETU SREČ MIL’JON
ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPGRT-ŠPOET ŠPORTL-ŽKIRT. -ŠPOR^-ŠPeflT-ŠPORT ŠPORT
,ŠPORT- ŠPORT AŠPOaTRŠBOR
ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPOR;
V okviru proslavljanja Dneva Republike so se športniki ;i z na' šega kolektiva srečali z ostalimi v občini in to v streljanju 'z zračno puško, keglanju, samostojno za kolektiv pa so organizirali šahovski brzoturnir,
Strelsko tekmovanje je bilo dne 26.11, v Strelskem domu na Ravnah, Udeležba je bila velika, saj se je samo od naših 12 predvidenih ekip udeležilo tekmovanja kar 9 ekip. Kljub zelo močni konkurenci je naša ekipa iz mehanične delavnice zasedla II, mesto s 468 doseženimi krogi za ekipo tovarne Peko, ki je s 498 krogi slavila zmago„
Ostali rezultati pa so sledeči:
III;, mesto ZLIT	-
IV* mesto Peko II.
V.	mesto'Občinska skupščina. Trliš. v?;x;i7- mesto ; Str slska družina štete Anton - Kost ja in take dalje
Vsaka ekipa .je bila sestavljena iz troh strelcev. V naši najbolj šip ekipi pa so posamezniki dosegli .sledeče, število krogov: Milah; Rastja - 167?' Danilo Rozman - 156, ‘Matija Radon - 145*
Tudi v kegljanju je bila konkurenca zelo ostra, saj je tekmovalo 17 ekip.
ČPahiv naš'č''išlndikalno organizacije so dosegli sledeče rezultate:
Ic mesto je dosegla ekipa BPT s 400 podrtimi keglji pVIf. mehl© .je dosegla. II *.ek, BpT s 349 podrtimi keglji to mesto je “dosegla”'ekipa mladih BPT s 314 podrtimi keglji.
Dne.- 27*11 « je ' bilo v.‘Učilnici Centra za izobrazbo šahovski brzoturnir za prvaka BPT. Na prvenstvu so sodelovali tudi nekateri šahisti izven našega kolektiva.
Lestvica rezultatov pa je sledeča?..
; ..... . . - -		1	n	y	.4.	5,	6'	7	8	9	10 .	točk	mesto
1.«	Drago .Mikulié -•	S.	i	i	1	0	0	1	0	1	1	6	4
2 P	Renato Semič	0	ipigi	i	1	0	0	1	0	0	0	3	7
3.	Jože Šolar /	0	0	i§g|	0	0	0 .	t	0	0	1	2	8
4*	Janez Janc '	0	:o.	1.		c	0,	.0	0	0	0	1	9-10
5 *	Anton Božič;	1	l	1 •	1	ijg-	0	1	1	1	1	8 '	1-2-3
6,	Š, Brezavšček	1	■ i	1	1	1	Tife	1	0	1	1	8	1-2-3-
7	•Jože Košir	0.	0	0'	I ■	o1	o.’.	:3Sä& SS-.	0.	: 0	.0	1	9-10
8.	Jože Papev •	T	i-	1'	1	0	1. .	1 .	Ä	1	1	8	1-2-3
9.	Golobinek	0	i	1	1	0	0	1	0	viigg'	0	4	5-6
10,.	Ludvik Cvirn .	.0	i	. 0	1	c	_.o:	1	0	1	*	4.	5-6
V nedeljo dna 22.12. je naša ljudska Armada slavila svoj 22. jubilej o Takrat je bila .namreč formirana I* Proleterska' brigada »
Nekdanji borci so po šolali mladino seznanjali o naši Armadi ter svoja pripovedovanja podkrepili s svojini lastnini-izkušnjami in dogodki„ V potek zvečer.pa je bila v Cankarjevih domu slavnostna .akademija združena s.proslavo.60. letnioe TVT) Partisanó Na'njej je poleg članov in članic društva nasto-pila Šo skupina vojakov iz Križev ter z glasbenim izvajanjem doprinesla k pestrosti programa, "•
;V počastitev Epo j ega-^praznika-sa_-vajaki obiskali tudi delovne kolektive^- Okupira njih je obiskala našo tovarno- ter-bila
: ob téj -pSilil:^pogoščena,	j
—na -Ljubel ju. pa so že v soboto obiskali učenci šole Hero ja. Graji ir rja in skupina tabornikov* Ob tej priliki so
graničarjem prikazali nekaj filmov,
b	’	: .j; ■' .	... .	■. ■	•	. .
Glavna svečarn H pa je bila. na-sam praznik v nedeljo,'ko je bila ca karavli v Podljubelju odkrita spominska plošča v s'po-’ min ■d^aDma....grp..;ai.čar jemaj ki ju je lansko leto zasul snežni plaz na Zelenici.
■istega dne je predsednik Občinske skupščine tovariš Milan Ogris sprejel tudi sl opino' oficirjev in podoficirjev iz našega območja, patrol.o paese odšle po vseh karavlah ter’pri tem obdarile nase vojake.	,V
Tako je bil proslavi jan dan Jugoslovanske ljudske Armade.
+ '	+ + '	+ + ■	+.	+	+
+•;•+	+•■:--■ ++ +	++ + + 4- +	+4-+	+++	+4-+
++ ++	++ ++ + + 4-+	+4 4-+ +4- 4"+"	+4- 4-+	++ ++	+4- 4*+
+•;- . •!-	++ -H' ++ ++	+4- -I.-+ 4-4*. 4*+	++ •++	++ ++	++ ++
	++ ++ ++ ++	-!-+ ++ ++ ++	++ ++	++ ++	4-+ +4*
+++	-H-;- 1+-!- '	++4~ +4-4-	+++	+++	4-+4-
: + : •	- +	+ +	+	+	+
OBVESTILO
Obveščamo vse člane kolektiva., da je vpisovanje za sindikalne Vozne karte K - 15 še do 15 . januar ja 1964. in to v. kadrovsko^ socialnem sektorju v sobi št; 10.	.
Po navedenem roku razen v izjema jih ■slučajih za zamudnike ne
bo več vpisovanja.,	v 5
Kadrovsko-socialni sektor
9 O 9 • « « . m	9 V * 9 * rt « 9 O	0 o fr * Ö O ft -ft	■VC 0 S' 6 <* • 4? O «•■*“	o « o-> *• * -» * #	,+++ +++ +++ ■	+4+ 444: 4+4	+++ +++ +++	m
	+++	-?-++'	.444' 4+4-	•:•++	+++	• fr 9	9 9 9	9 9 9
+++	+++	+++-		+4-4*	+++ ..	'"0 • *	9 9 9	9 9 0
444	+++	+++"	+++.•.	+++	+++	#•• * •	9 9 9	0 9 0
• * • t • ♦ • • * • - • • * • • • •
NAGRADNA TEPOLNJEVANKA NAGRADNA T7.TL0T.N.T TW? TSTfv*. NAGRADNA IZP011U M. JZPOLKJLVAEK/i NAGRADNA ISP CLETSVAKKA NAGRADNA TTPül TA ETVTTE'. SAGRA El
i 9 j 12	13	15	13	:a	1	12 j 	J	drugo ime za Koroško priimek znanega pevca popevk proizvajalec nizek teren
	13	20	13	16	5	10 j !	
j 4	5	10	1	20 j 5 j .		2	
12	8	21 		8	12 1 1 t t		j	
17	5	6	15. ■	18		va jenoe /s rbob rv0/	
21	■6	20	X	23 j	! življenj e /srbehrv*/ nujno /srbohrvaško/ k ffc j ob Jadranu		
7	8	18	12	13			
14	10	13 j 3		1 " 7- — D			
9	15	13 |U ! ■ .			trda kovina /elomont/		
16 ■ 1		5	19 j 16 1		mosto v Koreji			
20	e	16 ■	I-	‘Otok v Jadranu			
18 		13 :	17	Srna tekočina i pesnitev				
5 f 1	14	i “					
16	15	~ 5	tvt-vtbc-TSiar- 3	2:	13 J	8' 1? Ü3 ! ■ >			Ob pravilni rošitvi gomjib besod vsta-
3L6~	14	5 '	7 ‘ • > ' ’		20	14 lij '10			vita črko v spodnjo mzpr ,delnico« Porabiti jo troba vso črko iz zgornjih bo-
12	13	12 A-. 't	13 , AL	2 0 ""	13 -	10 j 5 !		IS	
13	20 .	1 ' XI i.		2%	8	10 i 3 j--		ia	i sedo Ob pravilni razvrstitvi črk., v spodnjo razpredelnico debito soljo, ki jo značilna Za sedanji čas. Rešitve oddajto naj-‘ kasneje do 15. 1.
15	5	4	«	8	V; /7 - r	18	20	13	
18	15	21	8	17	0 s	5	S"	1	
18 ..	5 -	»	16	18	8	10	*	2	
REŠITVE _P_ŠITVg ,,RB SITTE	gg SIT j						I964* v Uredništvo TE ^BJ-jŠITTS našega glasila.			
Kljub temu, da 5° tiskarski škrat vnesel v prejšnjo križanko dve napaki« sto so ki jul? tonu odzvali reševanju v velikem številu. V uredništvo j o ' piispolo točno 70 rosita?# kat oro po smo upoštevali vso kot pravilno# ko suo žrebali srečno dobitnike# To pa vsiod toga, da no bi 'bil kdo prikrajšan.
Izžrebani pa so bili;
Šo enkrat prosimo, da križanke.
1» nagrado pro j »o Marjan Serak
2; nagradi protrae Franc Kavčič iz nohanične
J<, nagrado prejao Greta Laika ob. or
oprostite-neljubi pometi, ki so jo vrinila v
RR HIV
UHR 10
Depo
908TRŽIČ TRžIšKI teks 1963
Glasilo delovnega kolektiva
BOMBAŽNE PREDILNICE IN TKALNICE TRŽIČ
KNJIŽNICO TRŽIČ