77 številka.
Trst, v četrtek dne 17. marca 1904.
Tečaj XXIX
■V Izhaja, rsak dan
»ali ob nedeljah in praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. un zjutraj.
F i »smerne številk® se prodajajo po 3 novć- (6 stotink)
• mnofih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Cal ji, Kranju, Mariboru. Celovcu. Idriji, St. Petru. Sežani,
Nabrežini. Novemmestu itd. Oflise In naroČbe sprejema uprava lista ,Edinost", •!(oa Meltn pJccolo štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. Gene oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi.
- TELEFON StT. 870.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.

V edinosti je moč!
Naročnina znaša
za vse lete 24 kron, pol leta 12 mren, 3 mesece 6 kron. Na naročbe brez dopoalane naročnine »a apiava ne onra. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankavao«
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca Itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — ]LaatnJh konsorcij lista ,.Edinost". — Natisnila tiskarna konsorci** lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 19 Poštno-hranilničui račun št. 841.652.
Vojna v vztočni Aziji.
(Brzojavne vesti.) Ruske čete na potu.
PETROGRAD 10. Dopisnik rinke brz. agenturi* brzojavlja iz Port Arturja : Poročevalec »Novega kraja« pree iz Sechninčenga o tožavah, katere morajo prestati ruaki vojaki na ledenih poth in povdarja, da kažejo čete veliko vatrajnost in vrlost. Duševno razpoloženje čet je izvrstno.
Japonski poslanik odpotoval.
GENOVA 15. Japonski poslanik v Pe-trogradn Kurino je odpotoval na Japonsko. Mir v Port Arturju.
PETRO« JR A D 16. Dopisnik »ruske brz, agenture« poroča iz Port Arturja : Danes je tukaj vse mirno. Sovražnika se nikjer ne vidi. Veliki k n e z C i r i 1 je dospel semkaj.
Izvozna prepoved za konje.
KOLONJA 16. KolniBche Zeitung poroča is Hamburga, da so oblastnije v L/i bavi (R miji) zabranile z konji napolnjenim ladjam odp'uti iz pristanišča. Ondotni trgovci s konji to protestirali, izjavivši, da so konje nakupi i še pred izdano izvozno prepovedjo.
Avstrijska zbornica.
Brzojavno poročilo.)
DUNAJ 16. Predsednik Vetter je otvo-ril sejo ob 11. uri in tri četrt. Došle vloge so bile dobesedno prečitane. Med vlogami je bila interpelacija posl. Heilingerja glede znižanja sladkornega davka, potem interpelacija posl. Aibrechta glede vdeležitve pražke šolske mladine na zadnj h pouličnih izgredih v 1'ragi, ki zaje na dejstvo, da so češki učenci in učenke nosili ruske in panslavistične znake ne samo na ulican, ampak tudi v š;li, ;n da eo te znake delili calo učitelji in učiteljice, vrl.c minieterijalnemu ukazu, ki za-zabranju e nositi barvene znake srednješolcem.
Interpelanti vprašajo, je-li to res in kani-li vlade, ako je ta dogodek resničen, razveljaviti ministerijalno naredbo glede nemških srednjih šol ; nadalje se 'nahaja med vlogami interpeJacij* posl. Malfattija, Rizzija in drug)v na ministra pieisednika in nauč-nega ministra glede ustanovitve italijanske juridičce fakultete. Interpelantje povdarjajo, •ia so Italijani pričakovali, da bo Trst &edež italijanskega vseučilišča in da se ne zadovo-ljavajo z ustanovitvijo juridične fakultete v Rovereiu in da bo protest, ki ga vložijo italij£n*fci poelinci proti vladni predlogi, naštl v prebivalstvu odmeva. Italijani so v zadnjih ^JO let h v raznih sklepih deželnih zborov, občinsk.h zast jpov, v spomenicah raziičaih skupščin, na ljudskih shodih soglasno povdarjali, da hočejo imeti Trst za sre-diš5e svojega vseučil šča, v tgm smislu so ee nasproti vladi vedno tudi irjavljali italijanski
PODLISTEK.

Teodora.
Povest.
Hrvatski spisal Ev^enij Kumieič, prevel J. S.
Drugi del.
—	N»je, pa je nije. Iskali jo bodevi jutri, je rekla Teodora.
—	Najdevi jo gotovo, je zatrdila kuharica v$a zmešana in je dodala takoj, omah-nivši z glavo proti Malvinini §obi : Prosi vas, da bi prišli k njej.
—	Kaj naj jaz pri njej ? se je začudila Teodora.
Že tri mesece ni govorila se svojo mačeho, ki je redko izhajala iz svoje sobe. Niti jedli niste skupno.
—	Kaj da naj vi pri njej ? je pogledala Francika Teodoro in je vzdahnila globoko : Ah, sram naj jo bo! Pojdite, gospioa, pojdite k njej, da čujete, kaj želi. Će tudi je izgubila pamet, vendar se mi smili. Gospića jaz bi vam nekaj rekla, ali mi je težko, ker ste
državni poslanci. Interpelacija omenjt več izjav, ki so se storile začetkom tekočega leta, zlasti soglasni sklep italijanskih državnih poslancev od 4. febr. t. m.
V tej izjavi so pobijali pomisleke, kakor da ne bi bilo primorsko mesto Trst iz nravstvenih ozirov prikladni kraj za vseučilišče. V tej izjavi so poslanci povdarjali, da obstoje v Trstu vse okolnosti, ki govore za ustanovitev vseučilišča v tem mestu. Poslanci bo nujno prosili, naj predloži vlada čim prej državnemu zboru zakonski načrt o ustanovitvi italijanskega vseučilišča v Trstu. Interpelacija omenja dalje razne proteste, ki so te dni došli italijanski parlamentarni zvezi proti vladnemu načrtu, iztiče zlasti izjavo mestnega zastopa v Roveredu, ki se je izjavil solidarnim z drugimi Italijani, da se namreč vseučilišče ustanovi v Trstu ; navaja potem sklepe deželnega odbora tržaškega in istrskega, mestnega zastopa goriškega in za-derskega in oelo vrsto raznih drugih izjav, ki se enako glase. Z ozirom na vse te izjave vseh Italijanov monarhije in z ozirom na razložene vzroke glede ustanovitve italijan skega vseučilišča v Trstu, vprašajo interpe lantje, hoče li vlada spremeniti zakonski načrt v smislu, da se določi Trst kakor središče nove juridične fakultete.
Čitanje došlih vlog je trajalo do 3. ure in tričetrt, nakar se je dvakrat po imenu glasovalo.
Zbornca je nadaljevala posvetovanje o nujnem predlrgu posl. Kratcchvila. Po enotirnem češkem govoru poslanca Karbusa je predlagal posl. \Vmter konec debate. Posl. Klofač je predlagal o tem poimensko glasovanje. Ko se je to izvršilo in je bil sprejet konec debate, je bila volitev glavnih govornikov.
Posl. Ryba in Kiofač sta na to urgirala odgovor na interpelacijo glede izgredov veli-konemških dijakov pred češko društveno hišo v XV. okraju, na kateri so razbili več oken in tudi več oseb napadli ; in na interpelacijo posl. Stranskyja glede izgredov na včerajšnjem koncertu violinista Kubelika v Lincu.
Med čitanjem interpelacij je prišlo do burnih prizorov. Čehi so klicali : »Abzug Koerber !« »Kje je ministerski predsednik ? ,Takoj naj odgovori na interpelacije !* Prihod nja seja jutri.
Med došlimi vlogami je tudi interpelacija posl. Biankinija in drugov glede sklenitve trgovinskih pugodeb z Italijo in Črno-gorof daije interpelacija posl. Sehuokerja in drugov glede telefonične zveze z Opatijo.
Parlamentarne vesti.
DUNAJ 16. Slobodna obrtna zveza posl. zbornice je imela danes sejo, v kateri je sklenila, da ne more zaradi obstrukcije v parlamentu ustreči opravičenim željam obrtnikov. Odgovorni zato so oni poslanci in oni
še mladi, ker še niste gospa, a ni lepo govo riti pred deklicami o takih stvareh ; nu, vi niste malo date, pa vam morem reči : veste, kakor se meni zdi, moglo bi te dni v hiši zajokati .... je zvršila Francika znižavša glas.
—	Draga Francika, jaz nisem ne babica, ne zdravnik, je odgovorila Teodora trdim glasom.
—	Joj meni, gospica, saj jaz vas nisem hotela žaliti ! Uh, naj jej Bog odpusti, ker težko da bi jej vaš oče. Usmilite se je radi nedolžnega deteta, ki je noBi pod srcem ! — tako je prosila mala in bleda kuharica.
—	Poj dem. Dobro ste rekli : radi nedolžnega deteta.
—	Ali gospica ! Ako se nocoj kaj prigodi, bilo bi morda prekasno. Pomozimo jej, ker je krščena duša. Ćuli boste, kaj želi ! — Ah, nikdar, nikdar ie se ni čulo kaj tacega v teh krajih. Pa še žena brodolastnika, kapetana, gospica ! Ali jej je trebalo tega ? Oh, neumna pamet! Vem jaz, kaj govorim, ko pravim, da ni več na svetu ne srama, ne poštenja.
krogi, ki vodijo oziroma podpirajo obstruk-cijo. Neresnično je torej, da je kriva vea zbornica, ako ne more zakonodajno delovanje na gospodarskem polju napredovati.
DUNAJ 16. Nameravano sodelovanje med Italijani in Ćehi v državni zbornici ovira dejstvo, da nočejo Italijani podpirati vseh zahtev Čehov, Čehi se pa ne strinjajo s njimi o vprašanju glede italijanskega vseučilišča. Italijani zahtevajo, naj se vseučilišče ustanovi v Trstu, Čehi Be pa glede tega še niso odločili.
Ogrska zbornica.
(Brzojavna poročila.)
BUDIMPEŠTA 16. F.nančni minister Luka ca je izjavil, da je v interesu države in tudi davkoplačevalcev, da ix lex stanje čim prej prestane. Dokler bo imela vlada
glede državnega gospodarstva vezane roke, ,Giralda<# Qb 3 p0poludne ie ne more tudi družba od nje pričakovati ka- j -eval pofcovanje proti Gibraltarju kih novih impulzov. Tudi državno blagajno je treba jemati v ozir. Ako je država izpolnila v redu in brez vsake zapreke svoje dolžnosti, ne govori to dejstvo proti dosedanji finančni politiki, ampak za njo. Vendar mora se kon-
nik dr. Vekoslav Egger viUz Miilhvald je
umrl danes v Lovrani.
Samomor korejskega vojaškega atašeja.
BEROLIN 16. »Localanzeiger« poroča, da se je vstrelil ataše na tukajšnjem Korejskem poslaništvu Hong Hvonsik, ker ni baje mogel plačoti menice za 5000 mark.
Obstrukcija Rusinov.
DUNAJ 16. Glasom komunikeja je sklenil rusinski klub, da porabi Bedanjo takt ko Čehov in da prične z obstrukcijo. To stori klub iz ozira na stanje Rusinov v Galiciji. Posl. WaBilko se ne udeleži obstrukcije iz ozira na različne razmere v Bukovim". Zaradi skupnega postopanja je baje stopil rusinski klub v dogovor z Mladočehi in drugimi obstrukcijonističnimi strankami.
Cesar Viljem na potovanja.
VIGO 16. Cesar Viljem je obedoval danes s kraljem Alfonzom na krovu jahte
cesar nadal-
Obisk cesarjev.
DUNAJ 16. Cesar je obiskal dan« s po»
poludne vdovo generalnega inšpektorja vojake
AVindischgriitza in načelnika knežje rodbine
člana gosposke zbornic Alfreda NVindisobgrii-štatirati, da ni bilo dosedanje stanje nor- ^ izrazi[	aožalje
malno. Glede na svoječasno takozvano ex ltx poroč.lo ministerstva Szellovega, je izjavil minister, da je isto sedaj odveč in primerno bi bilo, ako se to p ročilo stavi ad aeta.
Omenivši potem želje obstrukcije je izjavil minister, da hoče vlada davkoplačeval- tovanju Q vojaškem prora5unu je prišlo med cem, ki so ostali v ex lex dobi na dolgu, do- poalancem pauiijeni (kons.) in soc. demokrati voliti daljši plačilni rok in zakonito oprosti- do ogtrih prepirov
te v od obresti. (Občna živahna pohvala). Po	1
govoru posl. Okoliczanyja in Hoeka je bila debata preložena za jutri.
BUDIMPEŠTA 16. Narodnogospodarski odsek poslanske zbornice je Bprejel v glavni in posebni debati zakonski načrt glede
Vojvoda kambrižki obolel.
LONDON 16. Vojvoda kambrižki je obolel. Stanje bolnikovo vzbuja bojazen. Nemški državni zbor. BEROLIN 16. V nadaljevanem poive-
provizorične vravnave trgovinskih Ogrske z Italijo in glede pogajanj, ki se imajo pričeti za vravnavo definitivnih trgovinskih razmer z Italijo in Nemčijo.
BUDIMPEŠTA 16. Ogrski brz. korosp. biro je zvedel, da nameruje finančni minister Lukacz ta^oj po rešitvi indemnitetne predloge pričeti pDgajanja o investicijskem posojilu.
in men
(Dopis.) I.
Struja, ki ae je pojavila že pred par razmer leti med slovenskim dijaštvom na Dunaju, je
Brzojavne Vesti.
Pogreb generala Feigla.
DUNAJ 16. Danes popoludne se je vršil ob veliki vdeležbi vojaških in civilnih dostojanstvenikov pogreb FZM. Feigla. Po-
vzbudila mnogo zanimanja in pozornosti v domovini. To strujo zastopa sedaj največ slovenBKo akademično društvo »Slovenija«. Odkar ee je zgodil na Dunaju ta za slovensko dijaško gibanje velepomembni preobrat, navstala je neka nova doba za trezno misleče slovensko dijaštvo. Dočim je bila prej prva naloga »Slovenije«, da je prirejala zabave in odpošiljala navdušene brzojavke narodnim »voditeljem«, stavila si je v novejšem Času drugi, lepši in važnejši smoter; da bo vsestransko izobraževala svoje člene, ter jih vzpodbujala k vztrajnemu narodnemu delu. ker se pa »Slovenija ni hotela brezpogojno pokorovati liberalni stranki na Kranjskem, ampak je z zdravim kriticizmom zasledovala
grebi so se vdeležili tudi nadvojvoda Fran
Salvator in generalna pobočnika Paar in	slovenske kulturne in politične razmere, pri-
Bolfras.	sla je v navzkrižje s strankarskimi voditelji.
Vladni svetnik Egger umrl.	Začela se je borba, ki razumnemu dijaštvu
DUNAJ 16. Nekdanji učitelj pok. pre-	nikdar na more škodovati.
stolonaslednika Rudolfa in bivši ravnatelj
Eno najvažnejših načel, po katerih se
gimnazije terezijanske akademije vladni svet- ravna moderno dijaštvo med drugimi narodi
ker
_ Draga Francika, dovolj je o tem. Vi jo je zaprosila mačeha stresočim ae glasom...
Teodora je preletela z očmi očetovo pismo in je položila na mizo.
— Reši me, Teodora! Oče te neizmerno ljubi ; piši mu, naj mi odpusti, naj me ne — Uh, jaz ne vem, kje mi je glava ! izžene iz te hiše. Piši mu, tvoja prošnja bo
ne bi nehali do jutri.
—	Ker mi je žal za vašega očeta, mi, draga gospica, srce ^poka, ko mi-alim . . .
—	Francika, pojte v kuhinjo !
je potožila Francika, izišla iz sobe ter odhajala vzdihovaje in omahovaje.
Malo za tem je Teodora potrkala na vrata Malvinine sobe. Malvina bo je odzvala tiho, in ko je Teodora vstopila, pokrila si je Malvina obraz z rokama ter začela jokati. Teodora jo je vprašala, kaj želi ; nu, ona ni odgovorila ničesar, ampak zajokala je še močneje. Sedela je na divanu. Na mizi pred di-vanom je gorela sveča.
_ Čemu ste me poklicali ? je ponovila
Teodora vprašanje trdnim glasom, stoječa sredi sobe. V ta hip je bila bleda.
Malvina ni mogla s prvega spregovoriti niti ene besede. Teodora se je obrnila proti vratom, da bi odišla.
— Sedi, Teodora, pa prečitaj to le pismo,
uslišana. Potem te spomnim tvoje matere, ki je v grobu.
Teodora se je tresla; obrnivši se, je rekla trdim glasom :
—	Ne govorite mi o moji materi ! Kar vi govorite je bogoskrunstvo. Vaša usta niso vredna, da omenjajo nje.
—	Teodora, usmili se me.
—. Je-li to vse, kar ste mi hoteli reči ?
—	Piši očetu, raj mi odpusti, piši mu, da bom živela v tej hiši skromno, kakor njegova služkinja, sužnja. Jaz mu hočem vse povedati. Povedati mu hočem tudi, kdo je oskrunil njegovo pošteno ime.
(Pride še.)
je vsestranska neodvisnost od političnih strank. Dijak ne sme bit' pristaš nobene stranke, ki bi ga izrabijma v svoje strankarske namene, in ga uporabljala kakor agitatorja.
Čim je dijak postal zvest pristaš kake stranke, onemogočeno mu je popolnoma svobodno presojevanje političnih in socijalnih razmer. Stranka mu predpisuje, kaki naj bodo njegovi nazori, njegovo čuvstvovanje, njegova misli! Radi strankarske discipline se mora pokoriti vsem ukazem, ki jih daja voditelj. Ta nesamostojnost i a odvisnost od stranke, ki ni nezmotljiva in greši mnogokrat mora le pogubno vplivati na dijaka. Dijak naj se izobražuje, samostojno dopolnuje svoje znanje in širi svoje obzorje. Kdor ga hoče izvabiti v svoj strankarski tabor, kuje mu okove, ki ovirajo svobodni duševni raz-
naše čitatelje — ker bi pokazali s tem, da jim ne prisojamo nikake razsodnosti — ako bi jim hoteli še le dokazovati, da so bile one vesti zlagane od začetka do konci.
Dostavimo naj le, da so one vesti došle v London iz Tienčina, Čifu a, Niučvanga, Tokia, Šangaja, kjer tiče junaški evropski korespondenti lepo na varnem in poročajo Bvojim listom o dogodkih na bojišču.
Imenitno pa je, da so takoj na to javili v svet tudi iz Londona, da je — vse skupaj zlagano in da so vesti o poškodbah v Port Arturju močno pretirane. V kričečem kontrastu z onimi vestmi je poročilo načelnika generalnega štaba mandžurijBke armade, generala Zelinskega, ki zatrja, da je v Port Arturju vse mirno. Dalje sporočajo, da Rusi odrejajo vse potrebno, za slučaj, ako bi Japonci skušali odrezati cesto in železnico, ki
vitek. Neodvisnost od političnih strank je vodita v Port Artur, ter obkoliti trdnjavo, prvi predpogoj za intelektualni razvitek vsa- j Ali bi se res pripravljali na to, da prepra-kega treznega dijaka.	| čijo to nakano, ako bi bilo res, da so že
Nespametno in kratkovidno je, ako se di-j zapustili trdnjavo. Zdravi človeški razum go-jažtvu odreka pravica do kritičnega razmo- vori proti takemu domnevanju, trivanja o domačih strankah in njenih voditel-!	Hvaležnost Japoncev,
jih. Liberalna »Sava« se silno rada baha, da i Japonci, ki so živeli do sedaj v Biago-ona zastopa »svobodo in neodvisni napredek«. \ veg5ensku, so o svojem odhodu iz mesta Taka trditev je nezmisel in prazna fraza, saj izrogjij vojaškemu guvernerju adreso, v ka-gojijo njani člani nek čudni perzonalni kult, teri jzrekajo svojo zahvalo na ljubeznjivih in ki nima prav nič skupnaga s svobodnim neo- prijaznih odredbah, ki jih je glede njih izdal visnim mišljenjem, katero mora odlikovati gUVerner v sedanjem hudem času. vsakega razboritega dijake. L beralni dijaki	Mej Japonsko |n Korejo.
nam očitajo, da smo »domišljavi 'kritikastri«.	.,.,•«	.* .
, . ... , , . ,	Za razpoloženje, ki vlada v Koreji, je
To je dejstvo, ki jasno dokazuje, da o.i ni-	, . , \ • «
... , , ....	značilen dogodek o katerem govori ze toza-majo smisla za zdravo in pravično kritiko,	° .. .. , . . „ , . j • , .. A -	devna brzojavka v včerajšnjem listu. Japonci ktze da akademiki Jahko samostojno mi-	' J
elijo in sodijo. Od ljudi, ki se lastnovoljno podajajo v jarm strankarske discipline, ni zahtevati, da bi se vzpceli do samostojnega in neodvisnega mišljenja.
Akademiki imajo zmožnosti in pravico, da izražajo svoje mnenje o političnih srankah in dogodkih. Mladi ljudje izražajo mnogokrat z nekim zdravim instinktom pravo aedbo Najo iiičnejši in naj plemenitejši rodoljubi med obmejnimi Slovenci se v bistvu strinjajo z
ski vojaški ataše Be je predstavil korejskemu
Samo zaradi teh dejstev ni še zveza sklenjena in tudi ne more biti ; in ker stoji ta zveza s Slovani na druzih motivih, ima tudi vse druge izvire, druge važnejše namere in obširneje obzorje, nego malenkostne domače borbe. To gibanje, ki približuje Italijane Slovanom, je politično gibanje, na katero treba občinstvo pripraviti in poučiti, da bo moglo umeti to veliko idejo. Tukaj ne gre za to, da bi se odstranilo nesporazumlje-nje in da bi se ustvarila zveza oziroma prijateljstvo med Tržačani, Istrijani, Furlani in Slovani, ki žive v teh pokrajinah, ampak tukaj gre za to, da se ustanovi zveza ali prijateljstvo med narodom italijanskim in slovanskim.
Da se pa zamore to doseči, treba bo od straniti vzroke raznim krajevnim razporom. Na sproti velikim idejam zginijo malenkostni pre piri. V ugodnem slučaju treba bo ugladiti pot za Bporazumljenje, ki še ni sklenjeno glede postopanja poslancev na Dunaju oziroma bra timatva med dijaki. To nalogo imajo uplivni možje ic politična društva v naših pokrajinah. Prihodnjo soboto bo zborovalo politično društvo in nadejamo se, da se bo tu govorilo tudi o novi politični orijentaciji oziroma, da se izvoli odsek, kateremu bo poverjena naloga, naj to vprašanje proučuje v zvezi z možmi, ki vodijo javno mnenje v Iatri in Furlaniji. Kakor smo omenili, je to argument, ki sega čez meje krajevnih vprašanj ; cilj, katerega se hoče doseči, je velik in zato mora biti delovanje energično, sigurno in jasno.
Tako »Indipendente«.
Morda se ne motimo, če si domnevamo, da
Lueger. No, dobro je tako, da so gospodje sneli krinko z obraza ! Slovanskim politikom in slovanskim dijakom je sedaj jasno pred-črtana taktika ! Sedaj vidimo jasno pred sabo vse sovražnike. Će se nemški konservativci družijo z liberalci in pangermani za grdo nasilje, potem bi bilo na naši strani črno izdajstvo, ako ne bi mislili na koncentracijo moči v svojo obrambo, da nam združeni liberalni in klerikalni nemški sovražniki ne uduše svobodnega diha.
Predvčerajšnjim na večer so zbesneli dunajski fanatiki izvršili čin barbarstva, ki je v neizmerno sramoto za takozvano evropsko civilizacijo. V dvorano, v kateri jo kon-Ctortiral eden Jan Kubelik, kjer je slavila triumfe božanstvena umetnost, ki blaži, ople-menja in dviga človeka v idejalne višine, so udrli ti zbesneieži z-brahijalno silo in so razsajali in razbijali kakor pravi vandali I Na ulici pred dvorano pa je stal — dr. Lueger,
general krščanskih socijalistov in je.....
miril množico. Ali je to hinavstvo : najprej ščuvati, potem pa miriti. No, koliko je bilo vredno tisto Luegerjevo »mirjenje«, je razvidno iz dejstva, da zbesnela množica že ni bila zadovoljna z dovršenim delom divjaštva in vandalizma, ampak je drla še pred stanovanje velikega umetnika in mu je priredila »mačjo godbo«.
Sramota, večna sramota ! Dr. Lueger pa naj se ša dalje ponaša se svojim krščanstvom ! Med nami, če tudi ne nosimo na somenj svojega krščanstva, kakor ga nosi dr. Lueger, ne bi bil možen takov izbruh barbarskega divjastva !
vojnemu ministru v Seulu, cei, da je od, je ^ ^java ociziv na naš članek, ki smo ga vojaški ataše, pridodeljen korejskemu mini
Dnevne novice.
Odlikovanji. Cesar je podelil višemu
pred par dnevi napisali na adreso naših di-sterstvu kakor svetovalec. Korejci pa so go- jak0v. »Indipendente« se postavlja na pravilno
spoda atašeja jednostavno odsloniii rekši 8tališče, da je ideja sporazumljenja še le v	finančnemu svetovalcu in predstojniku glav-mu, da jim ni nič znano o tem imeno- povojjh in da bo trebalo ugladiti mnogo	nega carinarakega urada v Trstu dr.u Olivi-vanju. ostrin in bo treba poravnati marsikaj, kar je	jerju baronu Koberju in višemu finanč-Dobrovoljci za rusko vojsko. (ustvarilo dosedanje razmerje predno se bo	nemu svetovalcu in predstojniku davčne ad-Ruski listi poročajo, da je 50 Burov moglo govoriti o sporazumljenju kakor dovr-	ministracije v Trstu, Jakobu pl. Kuhacavichu pasiralo Samaro na poti k ruski vojski kakor šenem dejstvu.	red železne krone, oba oprostivši od taks. nazori, k j h zastopa narodno radikalna struja dobrovoljci. Tem načinom Be hočejo zahvaliti Če gospoda ne mislijo na drugačno raz-	jez|k na sodiščih na Kranjskem, med slovanskim diještvom z ozirom nastran- Rusom za simpatije za časa južnoafriške merje do nas, potrebno je, da se ustvari	prejeij smo . Slučajno mi je prišel v roke karske razmere na Slovenskem. »Slo eDjan- vojne. Istotako je vozil preko Orela cel vlak ugoden »milieu«, zlati most, da se prično	c(j|ok vipavskega okrajnega sodišča, izdan te sko« Klanje je dokazom o veliki nezadovolj- s francoskimi dobrovoljci. pogajanja.	^ni jn ^0p0alan nekemu tukajšnjemu sloven-Boeti z vladajočim Lberalizmom. Kij u bu vsem Rusko baltiško brodovje. | Kompromis pa bo moral biti neizogibno	skemu delavcu. Odlok je sestavljen v sloven-zapreksm. ki jih stavlja neprestano liberalna Te dni je 'krožila prj ijBtih veat da tako za8novaD> da ne bo dana samo moŽQ°8fc	skem jeziku in tudi naslov je slovenski ; ali stranka novemu gibanju, ki je dijaško in ruijka v]ada Dam"erjll pMlati 8VOje baltiško za akuPeD b°j na tUJlh tleb Pr0ti skuPnemu	na kuverti je nadpis tiskan : »K. k. Bene p t čno, razširja se vendar med dijastvom brodovje na daljnji Vztok po Ledenem 80vrjŽQlku» ampak da bo tudi ob enem	zjrksgericht«, in pisano s svinčnikom : »\Vip-
morju, to je, ob severni obali Sirije, po Zvarjen vsaj modus vivendi med nami na	pacb<
Beringovi cesti. S tem bi bilo res prihra- ekuPn5h nam domačih tleh.	Temu 8em se zagudil, ker od tržaškega
sodišča dobivamo dosledno slovenske odloke v kuvertah se slovenskimi nadpisi ! Če smo
ta stru a vedno bolj in bolj. Z vsemi sredstvi se nssto. a prot' nam ali vse zastonj, kajti
to strujo bo povzročile realne razmere, kate DjeDO kakih 5400 mor9kih milj poti. Vendar rih ne bo več možno unič.ti. Da bi se pa ta ye8t Q; verjetna, ker bi bilo to podjetje
Z bojišča v — Avstriji.
novi struji izpodkopal ves ugled, širijo se od 8pojeno z velikimi težavami in nevarnost > i	Da smo pravo zadeli s karakteristiko,	to izvojevali na točki, kjer se mora ntš ži-
naaprotne strani razna natolcevanja. in bi ae moglo izvriiti še Ie proti jeseni, ko	ki 8mo jQ podali včeraj o parlamentarni voj-	velj boriti z najtežavami in proti močnemu
Neštetokrat se je že naglašalo, da »Slo- Be led topi Xo pa 8toji( da bo Baltiško bro-	ski. ki nai bi zlomila odoor Čehov — za to	nadvladju silnega nasprotnika, potem ven j&« m in ne b> u.kdzr reak<-j'-narna. Zastonj je ves trud, da bi se to dopovedalo naši in raznim prijateljem.
Neka točka slovenijanskega pregrama 0kc[0 . Atlantiaki ccean, Sredozemuo morje,	rečene vojske. ~ ~	birokracija na Kianjskem res ša vedno tako
veli, da društvo priznava vedi in umetnosti Kudeče morjCt eventuvelno okolo Afrike in	Oujte', kako tolmači ! »Neue Fr. Pressec,	trdno zakovana v stare tradicije, da se kar
popolno svobodo. Marsikatera tehtna in resna Indijaki oceaD.	8varij Daj Bfl ne goji preVelikih nad v akcijo	^ more popolnoma osvoboditi iz njih ! Ali
beseda ss je že čula med »Sloven.jani« o	proti ohBtrukciji Cehov. Kar se je zgod lo na	Pa je morda vzrok v tem, da se narodu na-
Slovan! lil Italijani.	Ogrskem, ni možno pri nas. Na Ogrskem je	8femu Kranjskem ob tolikih skrbeh, kijih
»Indipendentec od 15. t. m. je prinesel	bila več na sredstvo za odstranjenje o^struk-	provzročajo medsebojni boji, taka le borba za
opa-noni klerikalizma. Lini je sklenilo društvo glasen protest proti kranjski klerikalni stranki, kateremu sta se priključila »Triglav« in »II' rij a «.
Kdor ni liberalec, kdor ni pristaš edino zveličavne liberalne stranke, ta je navaden črn reakcjonarec. Tako sodijo ozkosrčni liberalni dijaki o vseh onih, ki imajo dovolj poguma, da izražajo svoje lastno mnenje in naziranje.
irodov«, čegar cije ; pri nas pa bi b.lo odstranjenje obatruk- popolno pravo našega jezika na sodnih obla-dep vlade, ki cije le sredstvo, dočim je namen — sestava stih zdi morda — premalenkostna ? !
Rusko-japonska vojna.
Trst, 16. marca 1904.
Tako so se tudi italijanski dijaki, katere so nemški dijaki izpodili iz vseučiliščne aule na Dunaju, pridružili svojim češkim in slovan-Te dni so tabrikantje lažnjivih vesti skim kolegom v svrho ohrambe proti nemški privoščili svojim čitateljem posebno masten premoči.
grižljej : ko so par dnij preplavljali ves svet	Ta dogodek je napravil čuden utis na
s poročili o obupnih odnošajih v Dalnjem in naše javno mneDje in mnogi si niso mogli v Port Arturju in a tem razdražili apetit tolmačiti te zveze oziroma tega prijateljstva jajK)nofi ov do skrajnosti, so jim postregli z med Italijani in Slovani, katere se od neke vestjo, da sti ono mesto in ona trdnjava iz- strani smatra naravnimi nasprotniki, medtem gubljena za Kuse: eni so trd li le, da je ru- ko so utegnili tuji vzroki provzročiti to ne-ska poeadka ostavila Port Artur, drugi pa prijateljstvo med obema narodoma, ki pa lahko so pr dodali, da so Rusi pred odhodom obe poneha vsled na vatah h političnih kombinacij, mesti z*žgali.	Ne datira od danes, dejstvo, da smo mi sku-
Samo to je čudno, da so pozabili do- šali pokazati ne tamo na eveotnvalnoit, ampak stavit, da se je japonsko brodovje že zasi- tudi na možnost nove struje v naši politiki, dralo v portarturskem pristanišču, da je japon- to je na cvezo italijansko-Blovansko. Ne sme ska vojska že zasela Port Artur in da je se pa misliti, da je ta zveza že dovršena nad to trdnjavo in nad Daljnjim že zavi- stvar, ker so se ravno sedaj italijanski pobrala japonska zastava! Saj to vendar ne bi slanci v svoji opoziciji proti vladi združili s bilo spojeno z nikako nevarnostjo, ako so češkimi obstrukcijonisti, oziroma, da so itali-Rusi obupano izginili !	janski dijaki fraternizirali s svojimi slovan-
To vam je bilo radovanja tudi v vsaki skimi kolegi na skupni ake ji proti nemški tržaški — brivnici. Mi vemo, da bi razžalili premoči.
članek : »Za zvezo dveh nai glavne misli so bile te le : Sklep _____r _
hoče proti volji Italijanov v Roveredu usta- j večine proti Nemcem ! ! Zato da so isti Ćehi,	^ ipavec.
noviti italijansko pravoslovno fakulteto, in ki ob3truirajo, najbolj navdušeni za tako po- Na volitvah v okrajni (zastop ptujski
dogodki, pripetivši se v zadnjih dneh na ojstrenje opravilnika zbornice, da bi bila ne-	so zmagali »Nemci«, to je : Nemci bodo imeli
vseučilišču v Pragi in na Dunaju, opraviču-j možna vsaka obstrukcija. Na Ogrskem je ob	večino. V skupini mest in trgov jim je bilo
jejo novo politično nastopanje italijanskih strukcija odnehala, koje dosegla, kar je ho-	že a priori zagotovljenih 10 mandatov v sku-
poslancev, ki tudi podpirajo češko obstruk- tela doseči. Ce bi hoteli pri nas zadovoljiti	pini velikih industrijalcev in 0 v mestih in
češke obstrukcijoniste, potem bi namesto	trgih. Mandati kmečkih občin so pa zagotov-
češke stopila nemška obstrukcija ! Nemci se	ljeni slovenski stranki. !Sio je torej za to
cijo.
ne morejo odreči silobranu s pomočjo — ob-strukcije.
Bolj jasno, bolj odkrito menda ni moglo
katera stranka zadobi večino v velepoeestvu In tu so zmagali Nemci. To nemško zmago je omegočilo več okolnosti. Prva je bila ta,
povedati glavno glasilo nemških strank, nego da je politična oblast z izgovorom na zniza je v tem članku : da bi Nemci hoteli udušitv nje davka brisala iz te skupine več sloven
le sedanjo češko obstrukcijo, ne pa obstruk-cije v obče. Poljaki in konservativno plem-
skih volilcev, da se štirje slovenski volilci niso udeležili volitve in da je komisija za-
stvo — ki so tudi pozvani, da vstopijo v vrgla deset slovenskih glasov, radi česar se vojsko proti češki obstrukciji — pa bi hoteli j uloži rekurz. Dogodek je — čemu bi tajili ravno to doseči, da se s primerno spremembo to ? — neprijeten za našo strar na Štajar-zborničnega pravilnika onemogoči obstrukcija' skem ; ali radi tega ne treba, da bi bili po-sploh ! Ali ni torej resnično, kar smo rekli | trt?. Ravno okolnost, da bo mogli Nemci včeraj : da slavna vojaka je sama v razdoru med seboj glede tega — kar naj bi hotela ? !
Se drugih selo zanimivih vesti imamo beležiti z avstrijskega bojišča. K-lerikalna in krščansko socijalna akademifina društva so se brezpogojno pridružila nemškim nacijonalcem in so izjavila, da hočejo tudi s krvjo braniti nemški značaj Dunaja in dunajskega vseuči
le s takimi sredstvi, kakor je opisano tu gori, priti do večine v t krajnem zastopu, opravičuje vero, da se čez tri leta vse popravi. — Ce bodo naši budni, če bodo delali, je izključeno, da bi se dolgo vzdrževalo nenaravno stanje : da nad kompaktno bivajočo slovensko maso gospodujejo maloštevilne nemške oaze, ki so vrhu tega še gospodarski odvisne od one slovenske mase !
lišča. To isto je prisegel "v mestnem svetu Samo treba — kakor rečeno — zložnega dunajskem general krščanskih socijalistov dr. dela . že zavednih za vzbujanje samozavesti
mej narodom. Kvišku Brce, glave po konci, i niča na splošno zahtevanje dodala še skladbi:
in roke na delo, pa bo zdrobljeno gospodstvo tujinca in sovražnika !
Žalostao. zares žalostno. Iz vrst slovenskega narodnega delavstva smo prejeli : Čutom resničnega obžalovanja moramo čitati, kako glasilo slovenske socijalne demokracije kar kipi v izrazih mržnje do Rusije. Čehe pa smeši 6ei, da je mladočeška buržoazija prišla
Nešvera : Uspavanka in Ševčik : Varijacije na Češko narodno pesem.
Koncertistinja je po vsakem komadu žela burno dolgotrajno ploskanje in dobila v dar lovorjev venec ter (od tržaških Slovencev) krasen šopek cvetlic.
Kakor je bilo že is včeraj priobčenega programa razvidno, spremljal je Heritesovo
v stanje pijanega šovinizma — in ker ns na glasovirju češki skladatelj Kari Moor, ki more vseh Japoncev požreti, zbija — nemškim je bil v spremljevanju popolnoma korekten
buršom čepice iz glave!
in je svojo igro primerno prilagodil umetniči-
Žalosti nas, da se socijalna demokracija, nimu prednašanju.
prav kakor da hoče tekmovati z židovskim novinstvom, tako zaganja v oba najznamani-
teja slovanska naroda.
Predno zaključimo to poročilo ne smemo pozabiti na Moorovo skladbo, Adagio canta-bile, ki je bila na tem koncertu prvikrat
Ali posledice tem napadom bodo med	proizvajana in v katerem se ja zrcalila vsa slovanskimi delavci nekoliko drugače, nego	ženijalnost mladega češkega umetnika. Ta menijo voditelji slovanske socijalne demokra-	kratka skladba je pravi glazbeni biser in člo-cije. Tisto večno dokazovanje, da je Rusija	veku se o njenem proizvajanju dozdeva da barbarska država, da je delavec v Rusiji	sliši bolestno ječanje trpečega bitja. Sploh je največi mučenik, brez vsake pravice, to bo	bila ta vsled bogate melodijoznosti in globo-držalo nekoliko časa — tako dolgo, dokler	kega čutstvovanja jedna najboljših skladb sine uvidijo delavske mase po takozvanih	nočnjega programa.
ustavnih državah, da se jim ne godi nič	K zaključku nam je omeniti, da je si-
boljše, ali pa še celo slabše, nego-li njihovim	nočnji koncert popolnoma vspel [in najsrčnejše
bratom v Rusiji ! Kaj in kako počenjajo proti	čestitamo toliko Mariji Herites kolikor Kar-
socijalni demokratje i najvišega mesta doli	lu Mooru na krasnem vspehu.
v Nemč;ji ? A kako je govoril Ferri —	Češko umetnico imeli bomo v prihodnjej
Ferri ! ! — te dni v Trstu o carju Nikolaju!	jeseni bržkone priliko slišati v našem novem
Sploh bi želeli mi, da bi socijalna demokra*	»Narodnem domu*, cija pridno čitala predavanja Ferri-ja. On je, *'
Vojaški nabori v Primorja se bodo vršili tako-le :
A. v Trstu : dne 11., 12., 13., 14., 15., 16., 18., 19., 20., 21. in 22. aprila.
£. v pokneženi grofiji Goriški in Gradiški : 'v Gradiški dne 20. aprila, v Kor-minu 22. in 23. aprila, v Gorici (za okolico) 27., 28., 29., 30. aprila in 2. maja, v Gorici (za mesto) 25. in 2o. oprila, v Ajdovščini 7. in 9. maja, v Kanalu 4. in 5. maja, v To-minu 25. in 26. aprila, v Cerknem 23. aprila, v Kobaridu 28. aprila, v Bovcu 30.
Trgovina.
Borzna poročila dne IG. marca.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.08—19.12, angležke lire K 24.05 do 24.05, London kratek termin K 240.60—240.65, Francija K 95.40—95.70, Italija K 95.00— 95.35, italijanski bankovci K 95.05 95.35. Nemčija K. 117.40—117.70, nemški bankovci K 117.40 —117.70, avstrijska ednotna renta K 99 60—99.90, ogrska kronska renta K 97.80—98.25, italijanska renta K 99.75—100.25, kreditne akcije K 641-00—643.00, državne železnice K 633.00—64) .00, Lombardi K 78.00- 80.00, Lloydove akcije K 695 00—705.00. — Srečke: Tisa K —.--.—, Kredit K —-—
Državni dolg v papirju
„ „ v srebru Avstrijaka renta v zlatu
v kronah 4*/, Av»t. investicijska renta 31/,*/, ^BxSQa renta v zlatu 4°/0
„ v kronah 4*/. „ renta 3'/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini
Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 95.62, 5°/g italijanska renta 101.15, španski ezterieur 83.10 akcije otomanska banke 560.—.
Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice —.— Lombardi 83 50 unificirana turška renta — menjice na London 251.45, avstrijska zlata renta
ki najviše drži zastavo socijalne ideje, a In Hetodija na Greti. Vabilo na veliko ve- T" ™	-- 101.75 ogrska 4^ zlata rentalOO - Landerbank
_	j . ,	.	*	/prave. Na poskusnji se je ta iznajdba yrlo —.—, turške srečke 110.—, panžka banka 10.59,
vendar se tnd. on iz srca raduje, ko pnhaja Belico s petjem in igro katera se bo vršila v. ^^ Q ^^ ^ patentovati ter jta^ke^ m^ridijonalne akcije 698-, akcije Rio
M Žk »fdr-ž^f družbe Cirila	krogi se zelo zanimajo za to iznajdbo,
~ j. ...	" , Iker iata nadkriljuje vse dosedanje tako na
—.— —.—, Bo-Turške K — .— do —. Srbske 2°/. —.— do —.—.
Dunajska borza ob 2. uri popol.:
aprila, v Komnu 11. in 13. maja. v Sežani do —.—, Bodenkredit 1880 K r	'	. denkredit 1889 K —.--.
14. in 16. maja, v Tržiču 16. in 17. maja, v Ćervinjanu 19., 20. in 21. maja.
C. v mejni grofiji Istrski: v Krku dne 20. in 21. aprila, v Čresu 18. aprila, v Lo-Sinju 14. in 15. aprila, v Poreču 9. in 11. aprila, v Bujah 5., 6. in 7. aprila, v Labinu 6. in 7. maja, na Voloskem 9., 10., 11. in 13. maja, v Kopru 24., 25., 26., 27. in
28.	maja, v Piranu 30. in 31. maja, v Rovinju 2. maja, v Pulju 25., 26., 27., 28. in
29.	aprila, v Buzetu 9. in 11. aprila, v Pa zinu 5., 6., 7. in 8. aprila, v Podgradu 16. in 18. aprila in v Matavunu dne 13. in 14. aprila.
Iznajdba slovenskega obrtnika. Gosp. Ivan Rebek, ključavničar v Celju, je izumil napravo za menjavo tarč na streliščih. Vo-
▼čeraj	danea
99.75	99.75
99.o5	99.60
119.10	119.15
99.55	99.50
91.55	91.60
117.90	118.15
98.—	97.95
89.55'	89.75
1606.—	1604 —
644.50	642.—
240 15	240.—'/«
117.45	117.45
23.52	23.50
19.10	19.09
95.—	95.10
11.32	11.32
iz tujine v lepo svojo italijansko domovino ; Boboto, dne 19. marca t. 1. ob 4x/» uri popo-veniar priznava tudi on plemenite namene ludne v prostorih »Narodnega doma« v Bar-carja Nikolaja ; vendar povdarja tudi on, da kovljah s blagohotnim sodelovanjem pevskega narodu ni smeti dajati bkratu vse svobode, društva »Zarja« iz Rojana, diletantov iz ker jih — dokler niso zreli za to — nena- Barkovelj in slov, otroškega vrtca na Greti, doma došla popolna svoboda le udušuje ; Ustopnina 25 novč. sedeži 30 nvč. Na vese-vendar priznava tudi on, da je bila Japonska Hci bo sviral hrvatski tamburaški zbor iz od Anglije zavedena v to vojno...! Ferri je Vukovara.
ravno mož s širokim obzorjem, on je preho-	Razpored : 1. »Burska koračnica«, uda-
jo je ponudil vojnemu ministru v nakup. G.
London. (Sklep) Konsolidiran dolg Sti5',
Rebek je svoječasno izumil tudi izborne tO- ' Lombardi 3'/,, srebro,26'špauka renta 81'> ita-J	J	lijanska renta 100, tržni diskont o.—, menjice na
piče za streljanje proti oblakom. Tudi to iz najdbo ima patentovano
Dunaju —.—, dohodki banke —.—, izplačila banke —.—. Trdna.
Tržna poročila 16. marca. Budimpešta. Pšenica za april K 8.23 do 8.24, za oktober od 8.12 do 8.13. Rž za april K
Nerroznost pri otrocih, šib. oaieg* ««*»	<£*«	°J- «.prD
časa, nervoznoBt, se pričenja, kakor spozna- za maj K 5.26 do 5.27, za julij 5.37—5.38.
, vajo čimdalje bolj, na malokdaj že v otroški' . Pšenica: ponudbe srednje ; povpraševanje : d.l itn go sveta in videl mnogo, zato pa raio tamburaši. 2. »Mladi vojaki« udaraio , .. ,T ,	. . . omejeno, mlačno. — Prodaia 20.000 met. stotov,
. j.	7. -	J	j?	J .dobi. Vzrok tiči večinoma v tem, ker dajo za 5 stot. nižje :ostala žita mlačneje — Vreme: lepo.
presoja tudi stvari z višega etalisc.	tamburaši. 2. F. S. Vilhar: »Bojna pjesma«, | otrokom neDremjšljeno alkoholne pijače kil	Ha vre. (Sklep.) Kava tiantos good ave-
M* naravni delavci smo vzlic vsem na- moški zbor. poie pevsko društvo »Zaria« iz1 , ... „.	, . ,	a ,	rage za tek. mesec po nO kg 39.50 frk, za maj
.	.. . , ,	i ^	. V, ,	, : dražijo živce, tako pivo, kava. Se le nedavno 40.—.
m m ctram jnni lilna licmnirrpeilp V H k"-	1	„ l l	k\ .C1: TTU	'	I
padom od strani socijalne demokracije, vsik- Rojana. 4. a) »Hrvatski napjevi« b) »Ej Uh-!.
je sloveč učenjak ponovno povdarjal, da takih
Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za marec 33—, za maj 33'/4, za septem-za dec. 35— Mirno ; kava ftio navadna Za naiboliši nadomestek zrnati kavi se ie loco 29—3i!, navadna reelna 34—37, navadna dobra
J J	_	J 37_39
povsod izkazala Kathreinerjeva Kneippova
dar pripravljeni za sodelovanje v borbi proti	Dem« tamburaši, o. »Pekovska učenca«, pn-i .. , , . ■, . . ,	, ,	"
,.,,.,.	, . ■«_.«• l	. .	. , .	« pijač nikakor ni dajati otrokom pod 14 leti. bpr Si/
velikemu kapitalizmu; ki nas izkorišča izrab-	zor, izvajajo otrooi slovenskega vrtca na Greti.1
ija. A mi ne pozabljamo, da glavni repre-	6. »Dječji san«, valjček, udarajo tamburaši.
■ent-tnt tega kapitalizma je mejnarodno Zi-	7. J. Laharnar : »Skrjanček«, zbor. 8. Ko-
dovstvo zato na§ žali, da je naša socijalna	ročnica iz opere »Prodana nevesta«, tambu-
demokraoje tudi ob sedanji vojni na tisti	raši. 9. a) »Zaspanček«, prizorček b) »Zlati
strani, kjer je ogromni aparat mejnarodnega	gradovi«, dvogovor otroci otrošk. vrtca na
židovskega novinstva! Borbo — da — naj-	Greti. 10. »Krasni sarafan«, ruska narodna
odločnejo borbo za na.^a socijalne odrešenje,	pesem. 11. I. Laharnar: »Ženski ko3«, me-
tudi mi zahtevamo, naj ta borba enkrat iz-	eani zbor. 13. »Zujte žice«, hrvatska pesem
gubi svoj dosedanji oč tno proti slovanski	tamburaši. 13. »Veselo srce in srijemsko
značaj. Kar je mejnarodno ne more biti	kolo«, tamburaši. 14. »Doktor Hribar«, igra
sladna kava. Okrepčano zdravje in cvetoče lice pri otrocih plačuje mali trud posebnega napra vijanja.
Razne vesti.
Makedonske poštne znamke. Makedonski ustaši so uveli svoje koleke in poštne znamke.
proti narodno — ker, čim je protinarodno, ni v enem dejanju, izvajajo diletantje iz Bar- Koleke so rabili na pobotnicah o prejetem več mednarodno!	Odin. kovelj.
Koncert Marije Heritesove. Češki
Ženski podružnici dražbe s v. Cirila SDamke
denarju ali o prejetih drugih stvareh, poštne
pa za pisma. Znamke so bile izdane
umetnica Marija Heritesova je sinoči imela	in Metoda so podarili : Milka in Ivana 10 v 4 barvah : zelene po 5 para, vijoličaste po
prvikrat priliko nastopiti pred tržaškim ob-	kron v spomin pokojnemu župniku Kocijanu; ^ modre po 25 para in rudeče po 1 di-
činstvom s š ršim programom. Prvikrat je	g. Franica Muha 1 krono ; g. prof. Gomilj- nar< Xe poštne znamke imajo na Bredi oko-
eicer že nastopila na koncertu vojaškega or-	ščak 10 kron. j vanQ ženo z očmi povzdignjenimi proti nebu,
kestra dne 10. t. m. in sicer s proizvajanjem	Slav. akad. društvo »Ilirija« t Pragi na katerem se vidi zvezda slobode. Naokolo
Dve rakovega koncerta na gosli v A molu, a	je na Bvojem IV. red. obč. zboru, 10. t. m. Btoji nadpis : Vrhovni Makedonski —Oirin-
to ni bilo dovolj, da bi se moglo popolnoma	izvolilo sledeči odbor: Predsednik: cand. Bki komitet.
presoditi njeno umetnost. Pač pa si je mogoče	arch. Prešel Ivan, podpredsednik: stud. mech, [ Dobra lava Kmetica * Bi-li g)spod
po njenem sinočnjem nastopu ustvariti na-	Jekovec Ciril, tajnik : stud ing. Pavlin Jo- župnik pomagali/da bi se moj Francelj na-
prej učil, da bi se morda tudi izučil za »go-
tančno sodbo o Mariji Herites, ko se nam 8jpt blagajnik: stud. mech. Kukec Viljem, je pokazala v komadih različnih skladateljev knjižničar: stud. mecb. Bydlo Ivan. Revizorja:
in različnega značaja in ta sodba je naj- cand. iur. pavh5ek Julij in cand. ing. Jenčič. 8P°	župnik - Ima li fant dobro glavo ?
boljža, o Mariji Hentesovi se brez vsaeega Predsediiištvo »c. kr. avstrijske dr-	Kmetica : Dobro, dobro, čez 10 stopnic
pomisleka -me reč,, da je velika umetnica z ž>Tne zyeze T.Jjlškill TcteranoT< je do_ .	,, je ni razbil<
globoko in nežno čutečo dušo. 1 - - --- - - J	r ' r
Hamburg. (Sklep.) Sladkor za marc 16.<>r>, za maj 16.H0, za avgust 17.30, za oktober 17.»>(), za december 17.60, za februvar I7.a0 ; Vreme: lepj.
LondoB. Sladkor iz repe surov 83/„ Sh, Java 8.09 Sh. Stanov.
Sladkor tuzemski Centrifugalpile, promptno K 66.50 do 68.—, za september K —do —.—. marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassč in Meliapile promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— do —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30.
New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bo loče dobave, vzdržano, nespremenjeno.
Pariz. Rž za tekoči mesec 15.—, rž za april 15.15, za maj-junij 15.—, za maj-avguat i5.— (mirno). — Pšenica za tekoči ineaec 21.60, za april 21.75, za maj-junij 21.90, za maj-
avgust 21.75 (mirno). — Moka za tekoči mesec 28.35 za april 29.15, za mesec maj - junij 29.60, za maj-avg. 29.60 (Mirno). — Repično olje za tekoči mcaec 46.25, za april -16.50, za maj-avg. 48.—, za sept.-december 49.25 (Mirno.) Špirit za tekoči mesec 38.25, za april 37.50, za maj-avg. 39.25, za sept.-december 35.— (Mlačno). — Sladkor surov 88° uso nov 21—21 V* (Mirno), bel za tekoči mesec 24—75, za april 24—871/,. (Mirno), za maj-avg. 25—50, za okt.-jan. 26—781 2, rafiniran 56l/j—57— Vreme ; lepoo.
poslalo tukajšnjemu veteranskemu podpor-
Nov občni svetovni jezik. Neko kulturno društvo za Francozki Rivieri misli, da je odkrilo nov jezik, ki bo izpodrinil »Volapuk«
__ .	_	.in »Esperando«. Ta novi jezik je nekaki ita-
* »Na dopis od dne 4. t. m. št. "22 se, po-'... , . ... . , , » .	. - .
..... .	1- 1 . • » i.....r . _ ,	: ilijanski dnaleKt, kakoršnjega bo v stari nm-
in sledu ič v Ntsverovi vspa van ki, kateri ko- trdivši hvaležno prejem doposlanega časopisa, 1 J	J	J ®
mad je morala vsled burnega £in dolgotraj- priobčuje društvenemu vodatvu, da gre pri
nega ploskanja dodati po skladbi _\jenjav- onem aapadanem tekstu pesmi v resnici le za
Posebno je to nežnočuteče proizvajanje Qemu društvu na pritožbo tega poslednjega prišlo do izvajanja v Čajkovskega : Melan- ra(ii one znane žaljive pesmi v keledarju to
bolični serenadi in v Moorovi : Adagio can-:ie pjBmo : tabile (istotako slovansko-melanholična skladba)
skega: Ruski karneval
Nadalje fe Marija Heritesova odlikuje po evojej dovršenej tehniki, nekaj posebnega so njeni dvojni fiažeoletni toni, nadalje izredno fini »legato« (neposredno spajanje glasov) in preseotljive gotovost v prijemanju glasov, kar je karakteristično za vse Ševčikove učence.
Jako hvalevredno je od mlade češke umetn ce, da ne išče malovrednih efektov s proizvajanjem le tehnično težavnih takorekoč umetn ško vratolomnih komadov, marveč so v njen.h programih tudi komadi, ki so res visoke rauzikalične umetnosti io kjer je umetniku dana prilika, da se z vso dušo vgloblja v stvar.
Kar ee tiče sinočnjega programa treba
je omeniti, da se je 1. točka: Saint-Saeasov: Uvod in rondo capriccioeo zamenjala z Ern-stovim fis mol koncertom, nadalje je umet-
usoden tiskovni pogrešek. — Ravno v državni zvezi državnih veteranov ne sme biti mesta narodnostnemu prepiru in od strani vodstva državne zveze s9 ni nikdar zgodilo ničesar, kar bi moglo kakor si bodi žaliti kateri narod.
Nasprotno: predsedništvo državne zveze je že dokazalo, da daja — v kolikor je to možno ob omejenih sredstvih — vsem tovarišem pravila in druge pripomočke na razpolago v njih materinem jeziku.
V^odstvo društva je slednjič naprošeno, da stopi v direktno zvezo z uredništvom »Edinostic v pojasnilo nesrečnega tiskovnega pogreška.
Za predsedništvo e. kr. avstrijske državne zveze vojaških veteranov : Kober 1. r. FZfcf. G u d w i z 1. r. ofic.
predsednik.	prvi zapisnikar.«
ski dobi govorili rimski mornarji, vojaki io trgovci; samo prikrojen bo malo bolj sedanjim potrebam. Vsakdo se baje lahko v najkrajšem času priuči temu novemu jeziku.
OOOOOOOOOOOOOOOO
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
ulica Tesa št. 52. A.
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurenee.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih.
Hnstrov&n oentk brespla&no in frank o.
Mizarska zadruga v Gorici (Solkan)
tovarna pohištva a stroj evnim obratom
priporoča slavnemu občinstvu svojo
zalogo pohištva
prej ANTON ČERNIGOi
Tla iei Rettori ste?. 1 (Rosario) - v Trstu - tit cerKre st. Petra t Hiši MareHZi
Največja tovarna pohištva primorske dežele.
Pohištvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posušenega v tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj.
Vsaka konkurenca je izključena. "Vi Album pohištva pošlje se brezplačno.
Prodaja se tudi na mesečne obroke.
Zastopstva v: TRSTU, ŠPLJITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT).
Andemo de Franz.
V dobroznani gostilni »Andemo de Franz«
v ulici Geppa št. 16.
Be toSi:
o vipavsko belo.....p j 44 nvč.
istza na dom.......» 4U »
isirski teran I. vrste . ...» 40 »
za na dom.......»32 »
nad 10 litrov .. . . . ...» 28 » Priporoča se krčmarjem in trgovcem za proda;o na debelo, slavnemu občinstvu pa za mnogobrojni obiek. Na razpolego so vednc topla in mrzla iedila. Krčma ie odprta vsak večer do polnoči.	Udani
Josip Furlan,
krčmar.
»OOOOOOOOO Svoji k svojim! OOOOOOOOC
Alojzij Srage
TRST - Ul. Farneto 8. - TRST
priporoča svojo zalogo jeitvin, ko Ioni j ali j, vsakovrstnega olja, najfineje-testenine po jako nizkik cenah, nadaj le moko, rto, kavo, sladkon.
Razpošilja blago tudi na deželo bodisi na drobno ali debelo.
V novi prodajalnici poMstva
uilici Madonnina št. 15 u Trstu
se nahaja na izbero okvirja in zrcala po konkurenčni ceni.
rfndrej Vouk.
Gostilna
v «redipčn n esta, ki mnogo dela se oio-a po d govoru. onudtus	'Babiai
»C*ffd nuova Stella polar*-«. Iščejo se tudi vodita ji gostil 'D
Spominjate se sirot !
Sirotinske srečke
(Kinderheim-Losei za sezidanje doma za sirote.
lf>0< ► vrednostnih dobitkov v skupnem znesku K ►iO.OOO — (ilavni dobitek v vrednosti K 25.000.
cena srečtam po t kroio. — srečanje nepremično 22. aprila 1904
Vdobe se v vsob tobakarneh..
Uprava sirotinpke loterije krščanske zveze dunajskih gospa, Dnnaj, L, Neuer Markt »i
JAKOB BAMBIČ
- trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7.
Priporoča svojo zalogo jestvin, koloni jalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Najfineje testenine po iako nizkih cenah ter moke, žita, o vso in otrobi. Razpošilja naročeno blago t adi na deželo na debelo in drobna po jako nizki ceni.
Zlatar
DRAGOTIN VEKJET
(C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST.
Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. — Sprejema naročbc, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih ur.
Kupuje staro zlato in srebro.	Cene zmerne.
K
Svoji k STojim !
Restavracija
Stazioni

je danes in vsaki dnu
veliki koncert. 0090000G30000000
V
Zaloga obuvala. 1 Jf IIJT I TI Tli 17 Zaloga obuvala.	It
Piazza Nuovašt. 1. jj MAIllil/l Via deile Poste št. 3.	*
- VeJika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu- in inozemskih tovarn. -	^
Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke.	^
Ugodne cene.	)fr
_______
t H r~
ne manjše od 10.000 kron
na hiše, zemljišče, dedščine
KAROL OFNER
Ulica Caserma štv. 6. - TRST. - Ulica Caserma štv. 6.
(Posredovalci izključeni).
VELIKA ZALOGA
APNENEGA KARBIDA
prve vrste
se vdobi pri tvrdki
FAOLO PATRIZI, TRST
Via S. Lazzaro štev. 9.
Zastopnik tvrdke »Societa anonima per 1' utilizzazione delle forze
idrauliche della Dalmazia.
Zaboji od 50 klg., ki se komadno odfirajo in zapirajo ^^^i^rr;
Kron 28 za ioo kip
Pri narot-bali za večje množine popust po dogovoru.
TeŽa Čista, zaboj gratis, franko parobrod ali kolodvor v Trstu. Plačno takoj ali povzetjem.

■ v
©i
©
ffe!
z velikim hlevom, ležeča ob glavni ce-
P	t
-■ti, pripravna za vsako trgovino, odda
s«- v najem pod jako ugodnimi pogoji.
Već pove uprava našega li^ta.
Već kvintalov
krompirja za prašiče prodaja po 1 gld. kvintal Karol H r 11 n a ulica Belvedere štev. 1H (dvorišče).
TRST — nI. Paduina 19. - TRST
iO	T^ Q ^pl: zdravi hitro in temeljito od starih
jg	JVctoCIJ mače zdravilo — Trpotčev sok.
^	Cena steklenici z navodilom, ako se denar naprej pošlje
^	poštnine prosto K 2.40.
fi?	NASLOV ZA NAUOČBEV*
___LEKARNA H „SALVATORJU" ==
^	Fr. Riedl, VARAŽDIN kbr. 103.

I SfSfSfSfSfSfSfSfSfSfSfSfSfSfSfSf
P m m
P
P
&
P
i f
I*
m
Salvator balzam (Liquer aromatic)
Najuspešnejše domače zdrailo proti trganju (migraene), zob oboli, glavoboli, zagrlenju ter raznim želodčnim in črevnim boleznim; zdrai maternico, jači vid ter je v vsakem pogledu univerzalno domače zdravilo prve vrste.
Cena omotu od 11 stekleničic z navodilom 5 K ako se denar pošlje na spodnji naslov.
in temeljito od starih časov vže poznano do-

AVIANO & SCHEGA
tovarna ščetk in čopičev Prodaja na debelo in drobno.
—c:	U srodne cene. —
TRST — ul. Paduina 19.
TRST
Martin Krže - Trst
ir* Trg S. Giovaimi št. 1,
Priporoča svojo trgovino s kuhinjsko posodo vsake vrste bodi od pcreelaoa, zemlje, emajla, kopitarja, ali cinka, nadalje posan enterije, kletke itd.
Za gostiloičarje pipe, krogle, zemljeno in f-ukleno noeodo ?a vino.
8C Ra'.pošilja ns deželo.
Zaloga kuhinjskih in kletarskih po trebččm od lesa in pleienin, škafov, brent. Čebrov in kad, todčekov, lopat, reser, sit iu vsakovrstnih košev, jeib^sov in metel ter mDogo drugih v to ttroko epadajoeih predmetov.
Postrežba na dom.	Cene zmerne.
wr Zaloga *■»»
izvozno-marčne (E?cport-Marzen)
in vležane (Lager)
== Pive =
v sodčekili in v boteljkak, kakor tudi
= Kvasa =
iz tovarne Bratov Reininghaus
Steinfeld pri Gradcu, /aioga jfiattonijeve glesshubler
vedno sveže kisle vode
po zmernih cenah
pri
ANTONU DEJAK junior
TRST Via degli Artisti št. 9 in 10.


001 j a,
FIL1JALKA
c. kr. privat.
AVSTR. KREDITNEGA ZAVODA
za trgovino in obrt v Trstu
sprejema :
IZPLAČILA V KRONAH
na blagajniške nakaze na naslovljena izplačilna prinoscu	!•	pisma
proti 4 dnevni odpovedi 2 V, 7. j! I™4 ^^ °dD°7Bdl VU %
> 30 > > 37o	• 30 »
v z atih napoljonih na i/.plačiiua pisma
proti 30 dnevni odpovedi 2°/0 n 3 mes.	„ 2V/.
n 6 n	„	2 '/j 0/o
Xa blagajniške nakaze in izplačilna pisma stopi n iva obrestna mera v veljavo 1., 5. odnosno 27. febru-Mrja bodočega leta in sicer po dotičnej odpjved,.
Baneogrlro v kronah
z 21/20;0 takoj v kolikor na razpolago
Krone in zlati napoljoni na tekoči r .^uu
po dogovorjenih pogoj h, koji se stavijo od časa do časa in sicer po roka odpovedi.
Izdaja nakaznice za Dunaj, Bu inipešto, Brno, Karlove vari, Reko,. Lvov, Prago, Reicbenberg, Opavo kakor tudi Zagreb, Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Saaz, Solnograd, prosto stroškov.
Se bavi s kupovanjem iu prodajo
deviz, drobiža in vrednostij. Sprejema iztirjevanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vseb drugih iztirjevanj.
Daja predujme na Warrante in vrednosti po jako zmernih pogojih.
Krediti na karikacijskc listine se otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih cenah.
Kreditna pisma
se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila.
Sprejema ae v pohrano vrednostne listine, zlat in srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna zavoda.
Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične uakaznice „Banca d7 Italia- v italijanskih lirah ali v kronah dcocc _ po dnevnem kurzu.	ccccoc:
9RL0B0L, KAŠELJ, NAH00, UPADAJE GLASU, KATAR itd. ozdravite z večkrat odlikovanimi
Fastigflie Prendini.
Nad 40 leten vspeh.
Izdeluje P. Prendini, lekarničar v Trstu. Neobhodno potrebne za govornike, pevce itd.
Varovati se pred ponarejanji ter zahtevati vedno „Pastiglie Prendini", koje se prodajajo v lekarni Prendini in v vseh boljših lekarnah vsake dežele.
h
99
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Podružnica v Sp]jetu
Denarne vloge vsprejema
Podružnica v Celovcu.
Kupuje in prodaja
vTste rent, ustavnih pisem, prijoriiet, komunalnih
Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000
Zamenjava in Mkomptnje
izžrebane vrednostne papirje in vn o v čuje zapmle
obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz [PromtM imdaja k Ti&ktma žrebanja. |
kupone.
Daje prednjme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurznl —	Izgubi --
Vtn^uluje In dlvlnkuluje vojaške ženltnlneke kavcije. tt iu Infra—o mmnie,	M" Borna naročila*
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obreatim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do —	dne vzdiga. —., ■	=
Promet m čeki in nakaznicami.