Novi tednik
NT&RC
Št. 46 - leto XLVI - Celje, 19. XI. '92'
m Cena 90 tolarjev
Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič.
Ko zapoieio
tudi besede
Feri Lainšček, letošnji najuspešnejši slovenski pisatelj
v intervjuju na strani 16.
Volilna juha se že kuha
Nekaj sestavin je že znanih, način priprave pa tudi. Sestanki, srečanja, kandidati... na straneh Novega tednika.
Brez iluzij o denarcih v žepu
Kako se bomo do poletja 1994 z novim zakonom o lastninjenju poslovili od družbenega premoženja v temi tedna na str. 5.
Bosanci, goli in bosi
Trije dnevi v zbirnem centru za begunce, med ljudmi, ki izgubljajo upanje. Reportaža na strani 17.
Posianci - grobarji
siovenslcih žeiezarn
5(roča tema na strani 7.
IZ VSEBINE
Vinski ietniif
92
Zgodovinski tudi v
Konjicah in Imenem.
Stran 10.
Nasilje v Žalcu
Pretepeni šolski šport-
Kabelska
televizija
v Velenju KRS delni-
ška družba, Celjani pa
žrtve mojstrov v izmi-
kanju. Stran 7.
Avtocesta
Veto na veto, z gradnjo
pa nič. Stran 3.
Elektrarne
Nevarna veriga na Sa-
vi. Stran 6.
Košarka
Boom iz Prebolda.
Stran 12.

Za vzajemnost in solidarnost
Mladi krščanski demokrati niso za deklarativno, ampak praktično delo ob
posameznih proiektih - Nov predsednik ie Primož Bule
Mladi krščanski demokrati so v soboto
v Celju pripravili svoj drugi kongres, ki
so se ga udeležili številni gostje desno
usmenenih strankarskih podmladkov iz
E\Tope ter predsednik SKD Lojze Peter-
le in strankin predsedniški kandidat Ivo
Bizjak, zbrane pa je pozdravil tudi celj-
ski župan Anton Roječ.
Na odlično pripravljenem kongresu je
približno 60 delegatov MKD iz vse Slo-
venije za svojega novega predsednika iz-
volilo bivšega glavnega tajnika, diplomi-
ranega teologa Primoža Bulca, ki je tudi
tretji nosilec na nacionalni listi SKD za
volitve v državni zbor. Sprejeli so tudi
nekaj programskih resolucij, med kateri-
mi velja omeniti tisti o šolstvu, ki naj
temelji na dosežkih evropske civilizacije,
in mednarodni politiki, v kateri poudar-
jajo pomen sodelovanje Slovenije s so-
sednjimi državami.
Ob začetku kongresa se je v imenu
SKD in slovenske vlade še za čas, ko ji je
predsedoval, Lojze Peterle Mladim krš-
čanskim demokratom prvič javno zahva-
lil za njihovo mednarodno dejavnost, ki
je v času osamosvajanja Slovenije pone-
sla ime naše države v svet. Peterle je
mlade pozval, naj s takšnim delom nada-
ljujejo - zdaj so vključeni v dve medna-
rodni asociaciji — saj je sklepanje prija-
teljstev v tujini tudi svojevrstna naložba
v prihodnost, ko bo oblast in odgovor-
nost v državi prevzela zdajšnja mlada
generacija.
Njen pomen je poudaril tudi strankin
predsedniški kandidat Ivo Bizjak, ki je
menil, da je prav generacija MKD tista,
ki bo zaradi svoje neobremenjenosti lah-
V času kongresa sta Lojze Peterle in
strankin predsedniški kandidat Ivo Biz-
jak med drugim obiskala tudi oskrbo-
vance v Domu upokojencev, popoldne pa
je SKD v okviru predvolilnih dejavnosti
na Ljubečni pripravila javni shod s pred-
stavitvijo kandidatov za volitve v držav-
ni zbor in državni svet ter predsedniške-
ga kanidata Iva Bizjaka.
ko dokončno popravila vse napake iz
preteklosti. Sicer pa so MKD v Celju
v soboto ocenjevali svoje delo v obdobju
zadnjih dveh let in izvolili novo vodstvo,
s sprejemom programskih resolucij pa so
okvirno začrtali svoje delovanje za na-
prej. Delovna telesa kongresa so pripra-
vila kar nekaj resolucij - o mednarodni
politiki, varovanju okolja, izobraževa-
nju, kulturi, zdravju, športu in prostem
času.
Delegati so razpravljali tudi o gradivu,
ki so ga poimenovali diagnoza družbenih
razmer, v njem pa so se MKD opredelje-
vali do nekaterih zanimivih vprašanj,
kot so šolanje in zaposlovanje, diTižinska
in stanovanjska politika, položaj splava,
nasilja, invalidov, beguncev, alkoholiz-
ma in drog. iVANA STAMEJČIČ
Foto: EDO EINSPIELER
Žrebali so liste
Volitve tudi za volilne upravičence ne
bodo lahko delo - V 5. volilni enoti za
volitve v DZ 25 kandidatnih list - Za
predsednika 8 kandidatov
Le 17 dni nas še loči do 6. decembra, dneva volitev predse^
nika države, poslancev v državni zbor in predstavnikov lokali)|
interesov v državni svet.
Do sobote, 21. novembra, mora republiška volilna komisij
poskrbeti za javno objavo vseh kandidatov, ki se bodo ^
decembrskih volitvah potegovali za predsedniško funkcijo t«
mesta v državnem zboru in državnem svetu. Žreb vrstnega re^
kandidatnih list, med katerimi bodo za volitve v državni zbo
izbirali volilci 5. volilne enote, je volilna komisija enote opravil
minuli petek, v ponedeljek pa so v Ljubljani predstavniki strani
izžrebali tudi vrstni red predsedniških kandidatov.
V 5. volilni enoti s sedežem v Celju (ob petih občinah celj
skega območja brez Laškega, Šmarja in SLovenskih Konjic ji
sestavljajo še koroške občine) bo na volitvah v državni zbo
6. decembra nastopilo 25 kandidatnih list. Ob 22 strankah ozi
roma koalicijah se za poslansko mesto v novem slovenskeii
parlamentu potegujejo še trije posamezniki, vse kandidatni
liste pa so bile vložene zakonito.
Po izžrebanem vrstnem redu bomo volilci izbirali med:
1. Liberalno demokratsko stranko Slovenije — LDSS,
2. Demos — Krambergerjeva združena lista, Domovinski
narodna stranka - DONS, Slovenska obrtniško podjetnišk
stranka - SOPS,
3. Krščanski socialisti - DS Naprej - Svobodna stranka,
4. Slovenska nacionalna stranka — SNS,
5. LDS - Liberalno-demokratska stranka,
6. Slovenski krščanski demokrati - SKD,
7. Zeleni Slovenije,
8. Mirko Prapertnik,
9. SOPS - Slovenska obrtno-podjetniška stranka,
10. Stranka neodvisnih,
11. ŠDKS - Štajerska demokratska krščanska stranka,
12. Združena lista: Delavska stranka, Demokratska strank
upokojencev, Socialdemokratska unija, SDP Slovenije,
13. Gibanje za občo demokracijo - GOD,
14. Republikanska zveza Slovenije,
15. Demokrati - Demokratska stranka,
16. Narodni demokrati in Slovenska gospodarska stranka,
17. Slovenska ljudska stranka - SLS,
18. Samostojni kandidat Žarko Mrovlje,
19. Slovensko ekološko gibanje — SEG,
20. Zveza za Primorsko - ZZP,
21. Socialistična stranka Slovenije - SSS,
22. Liberalna stranka - LS,
23. Nestrankarski kandidat Franc Sever,
24. Socialdemokratska stranka Slovenije - SDSS,
25. Združenje »Svoboda, mir in ekološki razvoj« Sloveni
- Združenje »Smer« Sloveniie.
Od predsedniške kandidature je še pred rokom za uradn(
vložitev kandidatur odstopil kandidat Liberalne stranke Vito
mir Gros, med preostalimi osmimi kandidati pa so v ponedeljel
izžrebali naslednji vrstni red:
1. Stanko Buser, kandidat ljudske stranke,
2. Darja Lavtižar-Bebler, kandidatka socialistov,
3. France Tomšič, kandidat socialdemokratov,
4. Jelko Kacin, kandidat demokratov,
5. Alenka Žagar-Slana, kandidatka narodnih demokratov,
6. Ivan Bizjak, kandidat krščanskih demokratov,
7. Milan Kučan, neodvisni kandidat,
8. Ljubo Sire, kandidat liberalnih demokratov.
I. STAMEJČIČ
Veto na veto in hitra cesta
Osnovna trasa hitre ceste
skozi Savinjsko dolino odpa-
de. O njej v republiki sploh ne
razmišljajo več. To smo slišali
prejšnji teden na novinarski
konferenci, ki jo je na pobudo
prizadetih krajevnih skupno-
sti sklical predsednik žalske
občinske skupščine Milan
Dobnik.
Do zapletov je prišlo potem,
ko so arheologi nenadoma
ugotovili, kako pomemben je
rimski tabor iz drugega stolet-
ja. Ko so pred dvajsetimi leti
načrtovali to traso, so sicer da-
li soglasje zanjo, med tem pa
je, kot pravijo, arheološka
znanost prišla do novih spoz-
nanj. Za osnovno traso pa so
seveda narejeni vsi idejni pro-
jekti, geološke raziskave in ge-
odetski posnetki. Temu pri-
merno je potekal tudi kmetij-
ski razvoj, saj so hmeljišča in
namakalne sisteme postavljali
na območjih izven te trase ter
v to vložili ogromno denarja.
Z osnovno traso so se v glav-
nem ves čas strinjali tudi kme-
tijci. Zaradi rimskega tabora
so sedaj pripravili še dve razli-
čici. Južno, da bi se izognili
rimskemu taboru, in tako ime-
novano severno ali daljnovod-
niško. S slednjo se ne strinjajo
Polzelani, saj bi med drugim
morali ponišiti najmanj 16
stanovanjskih hiš, z južno pa
se ne strinjajo  kmetijci in
hmeljarji in nanjo dajejo veto.
Južno varianto zagovarjajo
v republiki in prometni stro-
kovnjaki, kmetijci pa pravijo,
da bi zahtevala najkakovost-
nejšo zemljo, dolina pa bi bila
praktično prerezana na dva
dela. Povrhu vsega je zdaj pri-
pravljena še nekoliko spreme-
njena južna različica. Za vse
tri nove variante naj bi do fe-
bruarja končali primerjalno
analizo. V primeru, da bi se
kot najugodnejša izkazala
daljnovodniška varianta, za
katero pa sploh še ni narejenih
nobenih raziskav, bi se priče-
tek gradnje odseka hitre ceste
skozi Savinjsko dolino zavle-
kel najmanj za eno leto. Če pa
bi se kot ugodnejša izkazala
južna različica, bi verjetno ce-
sto lahko pričeli graditi
v predvidenem roku.
Skratka, zapletov je toliko,
da je vprašanje, kaj bo nastalo.
Da bi lahko nasprotne strani
sploh našle skupni jezik, ne
gre pričakovati. Kaj potem?
V končni fazi bo imela besedo
republiška skupščina. V vsa-
kem primeru bo treba temelji-
to pretehtati, kaj je pomemb-
nejše - dobrih 1700 let star
rimski tabor pod zemljo ali pa
življenje ljudi, ki zemljo obde-
lujejo in živijo od nje. Če se že
ne morejo sporazumeti, pa naj
cesto speljejo po zraku ali pod
zemljo, kot je hudomušno de-
jal eden izmed razpravljalcev
po končani novinarski konfe-
renci.        JANEZ VEDENIK
Drevenšek in Basti ne zastopata SKD
Celjski občinski odbor SKD je pred
kratkim zaradi številnih polemik in govo-
ric v javnosti oblikoval stališče do dveh
svojih članov - Silvestra Drevenška in
Maksa Bastla.
Slovenski krščanski demokrati iz Celja
pojasnjujejo, da je Silvester Drevenšek
članstvo v njihovi stranki zamrznil, na seji
občinskega odbora konec oktobra pa so
sprejeli sklep o njegovi izključitvi iz po-
slanskega kluba SKD. Tako v celjski ob-
činski skupščini, prav tako pa tudi ob dru-
gih javnih nastopih, Drevenšek ne more
zastopati stališč stranke.
Podobno velja tudi za Maksa Bastla, ki
je uradno sicer še vedno član SKD, a za
decembrske volitve ne kandidira na listi
SKD. Krščanski demokrati pa k temu še
dodajajo, da njegovi nastopi v celjski ob-
činsld skupščini - v kolikor je prisoten - ni-
so usklajeni s stališči stranke oziroma nje-
nega poslanskega kluba, SKD pa ne more
zastopati tudi ob drugih javnih nastopih.
IS
Zaliteve za županov odstop
Na razširjeni seji celjskega
skupščinskega predsedstva so
se v petek skušali dogovoriti,
kako rešiti kadrovsko in poli-
tično krizo v občini. Večina je
podprla predlog za reševanje
kadrovskih vprašanj v paketu
- Matjaž Železnik pa je v ime-
nu štirih strank (SKD, NDS,
SLS in LS) županu Antonu
Rojcu predlagal, naj reševanje
krize v občini pospeši s svojim
odstopom.
Predlagatelje zahteve za žu-
panov odstop so podprli še
v nekaterih drugih strankah,
Anton Roječ pa je možnost od-
stopa odločno zavrnil. Tako
kaže, da bodo stranke predla-
gale glasovanje o njegovi ne-
zaupnici na prvem prihodnjem
skupščinskem zasedanju.
Sicer pa so člani predsed-
stva in predstavniki parla-
mentarnih strank zvečine ugo-
tavljali, da skupščina v Celju
ne funkcionira, da sta za ne-
urejene razmere in zastoj raz-
voja v občini ter obravnavo
Celja v republiškem merilu so-
odgovorna IS in skupščina,
predlagano pobudo za župa-
nov odstop pa so v koaliciji
pojasnili kot nov, morda zad-
nji poskus združevanja in so-
delovanja celjskih parlamen-
tarnih strank. Robert Polner
(LDS) je opozoril, da se v Celju
odpira dilema - ali bomo imeli
skupščino z novim županom,
ali pa župana brez skupščine.
Roječ pa je odgovoril z drugo
dilemo, češ, da je potrebno po-
iskati odgovor na vprašanje,
ali stranke podpirajo demo-
kracijo ali ne.
O konstruktivnosti poskusa
dogovora vseh parlamentarnih
strank o reševanju celjske ka-
drovske krize je nemogoče po-
ročati - vozli politične in ka-
drovske krize pa imajo najbrž
največ možnosti za razplet
v skupščini, če bodo stranke
zmogle zagotoviti sklep>čnost.
IVANA STAMEJČIČ
V Obsotelju pričakulejo delovna dovoljenja
y podjetjih je veliko usposobljenih sosedov z druge strani Sotle, ki so postali tuji državljani
V podjetjih obmejne šmarske obči-
ne je zaposlenih več kot tisoč delavcev
iz Hrvaške, ki so se že dolga leta zapo-
slovali na slovenski strani Sotle, po
osamosvojitvi obeh republik pa so po-
stali tuji državljani. Trenutno prido-
bivajo osebna delovna dovoljenja za
tujce, za eno leto ali za nedoločen čas,
odvisno od časa zaposlitve. V Obsote-
lju gre za del specifične in občutljive
obmejne problematike, ki jo bo treba
reševati strpno in z veliko razuma.
Po zakonu o zaposlovanju tujcev
mora vsak zaposleni pridobiti osebno
delovno dovoljenje, ki bo veljalo leto
dni. Tistim tujim državljanom, ki
imajo v Sloveniji vsaj 10 let delovne
dobe, pa pripada osebno delovno do-
voljenje za nedoločen čas, z izjemo
delovnih migrantov, ki lahko dobijo
dovoljenje le za leto dni. Potrebna do-
voljenja izdajajo v celjski regijski
enoti Republiškega zavoda za zapo-
slovanje, ki dela za področje šestih
občin (brez velenjske in ^nozirske).
V celjski enoti so v trimesečnem roku,
do 15. oktobra, prejeli nad 3500 vlog
tujih državljanov, doslej pa so jim po-
slali blizu dva tisoč delovnih dovo-
ljenj.
Iz obmejne šmarske občine so
v celjski enoti Zavoda prejeli nad ti-
soč vlog tujcev, doslej pa so jih p)ozi-
tivno rešili približno štiristo. Največ,
približno šeststo sedanjih tujih držav-
ljanov, je zaposlenih v Steklarni, kjer
so večinoma usposobljeni za steklopi-
halce in steklobrusilce. Po približno
sto vlog so poslali v Celje tudi iz ste-
klarske šole, Korsa in Zdravilišča. Iz
praktičnih razlogov so se v večjih ob-
soteljskih podjetjih odločili kar za ko-
lektivno zbiranje vlog. Roman Vrban-
čič iz celjske enote zavoda, svetovalec
za zaposlovanje tujih državljanov, je
v petek povedal, da so podjetja že sez-
nanjena, da bodo vsi tujci prejeli pozi-
tivne odgovore. Vsi, ki so za delovna
dovoljenja zaprosili individualno, so
jih že dobili, prav tako vsi v Zdraviliš-
ču, pa še kje. Glede na to, da gre za
obmejno občino, pa naj bi reševanje
vlog pospešili ter jih vsem poslali do
konca meseca.
Po letu dni bodo morala zaprositi zi
dovoljenja podjetja in ne več posa-
mezniki, na zavodu za zap>oslovanj«
pa bodo preverili, ali imajo v svoji
evidenci ustrezne domače kadre
V šmarski občini je zaposlenih pri-
bližno enako število tujcev, kot j«
brezposelnih domačinov, vendar j«
znano, da jih kljub novi stvarnosti ni
mogoče zamenjati hipoma. Z druge
strani Sotle je veliko kvalificiranih
kadrov, ki jih na naši strani niti nima-
mo, obsoteljska podjetja pa so za nji-
hovo izobraževanje pretekla leta na-
menila precej denarja. VeUko je tudi
delovnih mest, za katere se domačini
do nedavnega niso zanimali.
BRANE JERANKO
Št. 46 - 19. november 1992
3i
Za Slovenijo - zrelo diplomalsko silo
Predstavitev kanaitlatov na llberalno-tlemokratskem večeru
Liberalni demokrati so v soboto zvečer
v dvorani celjskega kina Union pripravi-
li svoj večer s predstavitvijo kandidatov
5. volilne enote za decembrske volitve
v državni zbor, zbranim pa sta govorila
tudi strankin predsedniški kandidat dr-
. Ljubo Sire in predsednik LDS dr. Janez
Drnovšek.
Dr. Janez Drnovšek je poudaril, da so
imeli \- stranki precej težav z oblikova-
njem kandidatnih list - a za razliko od
prenekatere dnage stranke zato, ker so
imeli preveč dobrih kandidatov. Tako na
volitvah LDS podpirajo tudi podpred-
sednik vlade za gospodarsko področje
mag. Hennan Rigelnik in 7 ministrov iz
zdajšnje slovenske vlade. Drnovšek se je
v Celju zavzel za stipnost in sodelovanje
ter poudaril, da je LDS stranka, ki so ji
tuje razprtije in prepiri. Poudaril je, da je
pred nami obdobje velikih političnih na-
petosti, morda celo vojne, in gospodar-
skega neravnovesja v svetu, zato Slove-
nija v času, ko ni nič več samoumevno, še
toliko bolj potrebuje močne in sposobne
ljudi.
s tem se je strinjal tudi strankin pred-
sedniški kandidat dr. Ljubo Sire, ki je
obljubil, da bo predsednik vseh Sloven-
cev, ne glede na njihovo ideološko pre-
pričanje. Celjanom je polaskal, da je bil
izredno presenečen ob dejstvu, kako po-
membno vlogo je mesto odigialo na pre-
lomu stoletij, hkrati pa dodal, da živimo
v času, ko moramo spet strniti vse moči
za obrambo in ohranjanje slovenske
skupnosti. »Slovenija mora najti svoj
enakovreden prostor v sklopu medna-
rodne skupnosti,« je dejal in opozoril, da
se bo naša država izkazala kot zrela di-
plomatska sila, ki skuša urejati razmere
na svojem področju in sodelovati pri
vzpostavljanju ravnovesja v soseščini,
tudi z odločnejšim stališčem do razmer
v Bosni in Hercegovini.
LDS je predstavila tudi svoje kandida-
te za decembrske volitve. Za volitve
predstavnikov lokalnih interesov v dr-
žavni svet bodo v 5. volilni enoti nastopi-
li z Borutom Alujevičem, v 6. volilni eno-
ti z Ivanom Atelškom, za državni zbor pa
so kandidati 5. volilne enote LDS Ivan
Jager, Vinko Žgajner, Zdenko Podlesnik,
Janez Zupanec, Niko Rožič, Rade Rakun,
Alojz Kovše, Herman Rigelnik (v dveh
volilnih okrajih), Peter Petrovič in Maks
Sušek. LSTAMEJČICL
SVET MED TEDN®M
Dobro bo,
če bo
samo
kraval
Nemške policiste je go-
tovo izučila izkušnja pred
tednom dni, ko je skupina
levičarskih skrajnežev
pokvarila protestni shod
kakšnih 300 tisoč ljudi pro-
ti neonacizmu, rasizmu in
ksenofobiji pred Braden-
burškimi vrati v Berlinu.
Bivšega voditelja Socialde-
mokratske, stranke (SPD),
najmočnejše nemške opozi-
cijske stranke, Hansa Die-
tricha Vogella, so ekstre-
misti zbili na tla, predsed-
nika Republike Richarda
von Weiseckerja in kanc-
lerja Helmuta Kohla pa je
nekaj sto posebej izurjenih
in oboroženih policistov
moralo s ščitniki braniti
pred kamenjem, paradižni-
ki in jajci. Nemški pred-
sednik je moral skrajšati
svoj govor. »To je kraval«,
je vpil komentator nemške
televizije ob neposrednem
prenosu shoda. Dogodek je
imel presenetljivo in anar-
histično dimenzijo še pose-
bej zaradi tega, ker je »na-
pad« prišel iz druge strani,
z leve in ne iz desne. To
samo še bolj dokazuje, da
je politični in socialni polo-
žaj v Nemčiji »skrajno re-
sen in eksploziven.« Tokrat
je bila oblast na novo na-
povedano provokacijo, to-
krat spet z desne, mnogo
bolje pripravljena in je
brez najmanjšega inciden-
ta onemogočila skupino
nekaj stotih neonacistov, ki
so hoteli pripraviti protest-
ni shod v Halbeju, kjer je
pokopanih okrog 20 tisoč
essevcev, padlih v bitki za
Berlin.
Strah vzbujajoči so po-
datki, da skoraj en Nemec
od treh misli, da je imel na-
cizem tudi dobre strani,
poleg tega pa meni, da so
Zidje bolj ali manj odgo-
vorni za mučenje, ki so ga
doživeli, ugotavlja anketa,
ki jo je za televizijsko po-
stajo ARD izvedel institut
INFAS. Kar 10 odstotkov
zahodnih Nemcev in 4 od-
stotke vzhodnih popolno-
ma podpira trditev, da so
Židje soodgovorni za vse
težave, ki so jih doživeli
v zgodovini, 28 odstotkov
pa se jih s to trditvijo delno
strinja. Predsednik Židov-
skega sveta Ignatz Bubis
pa je na nemškem radiu de-
jal, da se antisemitizem
v Nemčiji nezadržno krepi
in poudaril, da se Židje te-
ga zelo bojijo.
Ta odstotek je gotovo še
višji (še posebej v nekdanji
vzhodni Nemčiji), ko gre za
»krivdo« tujcev za go.spo-
darsko krizo, zmanjšanje
delovnih mest, povečanje
davkov in .socialne napeto-
sti. Kot hi.šica iz kart se, ob
nenačrtovanem povečanju
davkov zaradi združitve, še
posebej pa sedaj ob teh do-
godkih, rušijo Kohlove ob-
ljube o neboleči združitvi
obeh Nemčij. Pokazalo se
je, da gre pravzaprav za
dva različna svetova
v enem narodu, ki sta ga
izključujoči se ideologiji
razcepili na nekaj desetle-
tij velik razvojni in miselni
prepad.
Ekonomska kriza vselej
spodbuja ksenofobijo: bes
vzhodnonemškega obubo-
žanega prebivalstva, ki ne
vidi nobene perspektive, je
na armado Turkov, Bolga-
rov, Romov, Vietnamcev in
tudi prebivalcev nekdanje
Jugoslavije usmerjen tudi
zaradi njihovega enormne-
ga povečanja v letošnjem
letu. Nemčija je letos spre«-
jela že 500 tisoč azilantov,
kar je za polovico več kot
lani.
Zaradi se tega Kohlova
CDU zavzema za spre-
membo zakona o azilantih,
ki naj bi zaostril pogoje za
pridobitev političnega azi-
la. To je tudi ključni pro-
blem ne izrednem kongresu
Socialdemokratske stran-
ke, ki se bo sodeč po zad-
njih stališčih Bjoma Eng-
holma priključila restrik-
tivnim ukrepom Kohlove
vlade. Opozicija je zaradi
tega vse bolj razcepljena,
glede tega vprašanja pa
Engholmu nasprotuje tudi
»mlada« struja v socialde-
mokratski stranki.
Oživljanje nacističnih
idej pa je še posebej srhlji-
vo ob dejstvu, da ne gre za
napenjanje mišic skupine
skinheadovcev in nove ev-
forije za nacistično litera-
turo in simbole le v Nemči-
ji, marveč se nacionaldes-
ničarske ideje vsebolj šopi-^
rijo tudi v Italiji in Avstriji,
znamenja bolj ali manj ve-
like nacionalne zagretosti
pa so značilna za celotno
Evropo, kljub razvpitim
integralističnim procesom.
Prav iz globalnega vidika
utegne biti problem še po-
sebej alarmanten: medtem
ko na eni strani v mnogih
državah Evropske skupno-
sti slabi navdušenje za Ma-
astrichtsko združeno Evro-
po in ko izgublja avtoriteto
tudi sama Evropska skup-
nost, je lahko zelo nevaren
vseevropski nacionalistični
integralizem. Ta lahko dol-
goročno vodi v dokončni
pokop Maastrichta in tudi
dokončni pokop Evropske
skupnosti, saj se bi naci-
onalistične in secesioni-
stične sile lahko okrepile
tudi »na znotraj«, v .sedaj
stabilnih evropskih drža-
vah.
Piše: Robert Gorjanc
Prvi odmev na protest izgnancev
čeprav še ni mesec dni od
ustanovitve celjske občinske
organizacije Društva izgnan-
cev Slovenije, so njeni prvi ko-
raki naleteli na veliko zanima-
nje. Samo v tem času se je pri-
ja\llo več kot 30 novih članov,
telefonski klici o delu organi-
zacije pa prihajajo skoraj iz
vse Slovenije, tudi iz primor-
skih krajev. Vse to dokazuje,
kako potrebna je organizacija,
ki naj m-elja\'i upra\ičene
zahteve nekdanjih izgnancev.
Kot smo poročali, so udele-
ženci ustanovnega zbora, ki je
bil konec oktobra, poslali pro-
testno pismo zaradi prepočas-
nega reševanja njihovih zah-
tev Milanu Kučanu, dr. Fran-
cetu Bučarju, dr. Janezu Dr-
novšku in v informacijo tudi
celjskemu županu Antonu
Rejcu. Na ta protest se je prvi
in edini doslej odzval le pred-
sednik predsedstva Slovenije
J/Iilan Kučan. Med drugim je
zapisal, da je bila pri vladi Re-
publike Slovenije 1. oktobra
letos   ustanovljena   posebna
komisija za obravnavanje
vprašanj vojne škode in da so
v njej tudi nekdanji izgnanci.
Torej je le storjen korak naprej
in hvala predsedniku Kučanu
za njegovo pojasnilo. Morda
bosta dr. Bučar in dr. Drnov-
šek v naslednjem pismu že po-
vedala, kako je svoje delo za-
stavila omenjena komisija.
Kdo ve?
Da bi celjska organizacija
nekdanjih izgnancev vzposta-
vila s svojimi dosedanjimi in^
novimi člani tesnejše stike, bo-
do njeni člani od 20. novembra
dalje dežurali v pisarni KS
Center, Gledališka 2, in to
vsak petek med 10. in 12. uro.
Tu bo moč izpolniti tudi pri-
javnice za društvo. Sicer pa
bodo skrbeh tudi za razširja-
nje društvenega glasila in zbi-
rali prednaročila na zbornik
o nekdanjih izgnancih iz Slo-
venije, ki bo izšel na začetku
prihodnjega leta.
MILAN BOŽIČ
Poslej
stabilnejši
odnosi?
Gosta šentjurskega Ve-
čera Liberalno-demokrat-
ske stranke sta bila pred-
sednik skupščinskega od-
bora za proračun in finan-
ce Janez Kopač in namest-
nik ministra za planiranje
Tone Rop. Pogovarjala sta
se predvsem s šentjurskimi
računovodskimi in finanč-
nimi delavci.
Sprejetje zakona o last-
ninjenju pomeni začetek
stabilnejših odnosov. Za-
kon je prvi v četverokotni-
ku, v katerem so potrebni
še sanacija bank, prestruk-
turiranje podjetij in ures-
ničenje projekta prestruk-
turiranja javnega sektorja,
je spomnil Tone Rop, soav-
tor privatizacijskega zako-
na. Janez Kopač pa je opo-
zoril, da lahko odlašanje
sanacije bank hitro privede
v hiperinflacijo ter povzro-
či hude težave bančnega si-
stema. Kopač je spregovo-
ril tudi o znižanju obsega
javne porabe, saj je med
najvišjimi na svetu. Pojas-
nil je, da naš sistem dohod-
nine cenijo tudi na tujem,
napak pa je, da so najnižji
prejemki obdavčeni previ-
soko. Smo namreč ena od
treh e\Topskih držav brez
neobdavčenega cenzusa.
Na vprašanje glede div-
jih privatizacij je Tone Rop
odgovoril, da lahko upravi-
čenci sprožijo postopek re-
vizije, pri čemer bo SDK
pregledala poslovanje
takšnega podjetja, sledil bo
redni sodni postopek, z re-
vizijo pa bo seznanjen tudi
javni tožilec. Takšna po-
djetja bodo postala držav-
na, postopki pa bodo naj-
brž dolgotrajni. Glede fi-
nančne policije pa je Kopač
menil, da sta za njeno orga-
niziranje potrebni približ-
no dve leti. Sicer ocenjuje
sedanje delo SDK za raz-
meroma dobro, .šibak člen
pa ostaja uprava za druž-
bene prihrKlke.
BRANE JERANKO
Bolnišnica V doigovili
v času, ko je veliko slišati
o presežkih denarja, ki se v re-
publiki zbira za zdravstvo,
imajo zavodi, ki iz\'ajajo
zdravst\'eno deja\Tiost, pre-
cejšnje izgube. To je pokazala
analiza poslovanja zavodov
v devetih mesecih, ki so jo na-
redili na pobudo svoje poslov-
ne skupnosti. Med tistimi, ki
so zabeležili največje izgube,
je tudi celjska bolnišnica.
Izgube so se v vseh zavodih
skupaj povečale. Ob polletju
so dosegle milijardo 454 mili-
jonov tolarjev, v devetih mese-
cih pa že dve milijardi 251 mi-
lijonov, v njih je bil delež celj-
ske bolnišnice v polletju 21,3
odstoten (310 milijonov), po
devetih mesecih pa 17 odsto-
ten (395 milijonov). Izguba
v celjski bolnišnici je torej na-
rasla manj kot so narasle
skupne izgube.
Glavni razlog za izgubo
v celjski bolnišnici so po po-
datkih finančne službe Zdrav-
stvenega centra (vodja Franc
Ortl) materialni stroški, ki so
višji kot drugje v Sloveniji.
Del prispeva tudi amortizaci-
ja, saj so v devetih mesecih
obračunali za 45 milijonov to-
larjev več, kot jim je priznala
zavarovalnica. Še najmanj so
kiivi osebni dohodki, saj so bi-
li izplačani v skladu z načrto-
vanimi (zagotovljeni po kolek-
tivmi pogodbi).
Da bi poslovno leto vendarle
zaključili bolj uspešno, name-
ravajo  narediti  za  obdobje
enajstih mesecev celovito ana-
lizo s presojo požaja, še zlasti
pa bodo pozorni na nabave
oziroma zaloge. Posebej pa
opozarjajo, da devetmesečni
rezultati niso povsem primer-
ljivi s predhodnimi, saj so pr-
vič namesto dogovorjenega li-
mita izhajali iz fakturirane re-
alizacije.
Kljub temu, da torej izguba
ni tako zastrašujoča, kot kaže
na pi-vi pogled, pa vendarle
opozarja na težak položaj bol-
nišnice. Pred ustanovitvo sa-
mostojnih javnih zavodov
v osnovnem zdravstvu je lahko
Zdravstveni center s svojo
enotno finančno funkcijo po-
magal bolnišnici, sedaj pa je
prepuščena sama sebi. Med
drugim si je bila prisiljena
sposobiti 115 milijonov tolar-
jev od osnovne zdravstvene
službe, kar pa sedaj pomeni
tudi nujnost vračanja z obrest-
mi (4 milijone tolarjev meseč-
no). Kljub temu posojilu pa je
imela bolnišnica 10. novembra
še 80 mili j nov tolarjev nepo-
kritih zapadlih obveznosti.
Bolnišnica zato svoje obvezno-
sti še vedno plačuje s 40 do 50
dnevnim zamikom brez
obresti.
Izdatnejša sanacija poslova-
nja bolnišnice bo nujna. Pri-
sluhniti velja tudi opozorilu,
da bo brez zagotovil o poseb-
nih sredstvih za naložbe prisi-
ljena v celoti ustaviti vso inve-
sticijsko dejavnost. Pri nedo-
grajenem osrednjem objektu
in velikih potrebah na vrsti
oddelkov bi to prizadelo ne le
zdravstvene delavce, ampak
vse nas.
MILENA B. POKLIC
V Žalcu krajevni
samoprispevek
6. decembra se bodo prebi-
valci mestne skupnosti Žalec
na referendumu odločali tudi
o uvedbi krajevnega samopri-
spevka. Z zbranim denarjem
naj bi uredili telefonijo, plini-
fikacijo, ceste, ulice, pločnike
in ja\'no razsvetljavo ter zgra-
dili celo pokrito kopališče.
Skupna investicijska vred-
nost predlaganega programa
znaša 5 milijonov mark, s sa-
moprispevkom pa naj bi zbrali
desetino potrebnega denarja.
Zaposleni naj bi prispevali en
odstotek svojega neto osebne-
ga dohodka, upokojenci 0,75
odstotka od pokojnin, kmetje
4 odstotke od katastrskega do-
hodka, tisti, ki opravljajo sa-
mostojno gospodarsko ali po-
klicno dejavnost, pa odstotek
od ostanka čistega dohodka.
Dobršen del denarja naj bi na-
menili za razvoj telefonije, .saj
v Žalcu že nekaj časa ni pro-
stih telefonskih številk, kar že
zavira razvoj zasebništva in
podjetništva. V vsakem prime-
ru potrebujejo novo digitalno
centralo s 1400 priključki. Tu-
di projekt plinifikacije je že
izdelan, občin.ska skup.ščina
pa bo razpi-sala koncesijo. Za
ureditev cest, ulic in pločnikov
bi potrebovali vsaj 60 milijo-
nov tolarjev. Pri izvedbi te na-
loge računajo tudi na denar iz
občinskih rezeiv ter na prispe-
vek zasebnikov in podjetij.
Najdražja naložba pa bi bila
fradnja pokritega kopališča,
e leta 1979 so v Žalcu izdelali
projekt za ta objekt, ki bi sodil
v sklop športnega centra.
Strokovnjaki so projekt po-
novno pregledali, predlagali
nekatere posodobitve in do-
polnitve, predračunska vred-
nost pa je 2,5 milijona mark.
Izgradnjo bazena naj bi finan-
cirali iz občinskega proračuna
za potrebe šoLske mladine in
športa, delovne organizacije,
podjetniki in zasebniki za re-
kreacijo .svojih delavcev, pa
tudi hotel, lastniki savne, fit-
ne.ss centra in drugih pomož-
nih lokalov.
v Žalcu pravijo, da .sedanje
.socialne razmere ni.so naklo-
njene akcijam, kakršna je sa-
mopri.spevek. Prejšnjega so
zaključili pred dvema letoma.
Ker pa v občinskem proračunu
ni dovolj denarja za razvoj in
delovanje krajevnih skupno-
sti, pač ni druge možnosti kot
ponoven samoprispevek.
JANEZ VEDENIK
Pouk za begunske otroke se ie pričel
v ponedeljek zjutraj naj bi sc v zbirnem
centru na Ribarjcvi ulici v Celju pričela šola za
tristo petdeset begunskih otrok celjske regije.
Vendar pa so starši otrok nasprotovali temu,
da bi v tej šoli učila dva učitelja, sicer tudi
begunca, ki naj bi bila Srba. Razburila jih jc
tudi izjava Slavicc Ribič, učiteljice, sicer pa
begunke iz Vogošče, ki ima slovensko držav-
ljanstvo, da naj bi se otroci v begunski šoli
učili cirilico in ruščino.
Zato je bil v ponedelj(.'k zjutraj .s(;stanek
predstavnikov staršev z Majdo Urank, pred-
stojnico celjskega Zavoda za .šolstvo in Ludvi-
kom Kranjcem, vodjo celjskih zbirnih centrov.
Pr(?d.stavniki Zavoda za šol.stvo .so izjave be-
guncev posredovali Ministrstvu za šolstvo in
šport v Ljubjani, od koder je že v ponedeljek
pri.šel odgovor, naj Zavod za šolstvo vztraja pri
izbranih učiteljih.-ne gledi- na narodno.st.
V torek .so .se, po pogovoru s »sporno« učite-
ljico prvega razreda Slavico Ribič, starši po-
mirili in pr-vi .šolski dan za begunsk«- otroke .se
je za begunske otroke vendarle prič<'l. Druga
dva učitelja, proti katerima so bili starši b<'-
gunskih otrok, pa na pouk v torek nista hotela
priti. N.-M. SEDLAR
Št. 46-19. november 1992
14
Ustanovljena
inkubatorska
mreža
»Podpis pogodbe o usta-
novitvi slovenske inkuba-
torske mreže pomeni prvo
organizirano obliko v naši
podjetniški pospeševalni
mreži in je tudi prvi for-
malni korak za spodbuja-
nje nastajanja visokokako-
vostnih podjetij ter institu-
cij, ki jih bomo potrebova-
li.« Tako je ob podpisu po-
godbe pred dnevi v Velenju
dejal minister za drobno
gospodarstvo dr. Maks Taj-
nikar.
Pogodbo o ustanovitvi
slovenske inkubatorske
mreže so v prostorih Invela
podpisali predstavniki
vseh podjetniških inkuba-
torjev, ki ta čas delujejo
v Sloveniji. Teh je 15 in so
po prvih ocenah dosegli
dobre rezultate. Med dru-
gim so ustanovili 107 po-
djetij in obrtniških delav-
nic, pomagali pri njihovem
razvoju, ta podjetja pa za-
gotavljajo skoraj 700 de-
lovnih mest. Podpis pogod-
be o ustanovitvi inkubator-
ske mreže pomeni sistema-
tično povezovanje, bolj us-
klajeno in uspešnejše delo,
je še dejal Tajnikar.
Kovinotehna za Alpos
Nova lakirnica a o konca prihodnjega leta - Ne le kupoprodajni odnosi
Direktorja šentjurskega Al-
posa Mirjan Bevc ter celjske
Kovinotehne Aleš lic sta mi-
nuli petek v Šentjurju podpi-
sala pogodbo, po kateri bo Ko-
\inotehna uvozila investicij-
sko opremo za Alposovo novo
lakimo linijo. Celotna nalož-
ba bo veljala 7,2 milijona
mark, vrednost uvožene opre-
me pa znaša okoli 4 milijone
mark.
Približno milijon mark bodo
za naložbo prispevali v Alpo-
su, 700 tisoč mark bodo dobili
iz republiškega ekološkega vi-
ra, 3,8 milijona mark pa je
Šentjurčanom    že    odobrila
Svetovna banka za obnovo in
razvoj. V teh časih je skoraj
neverjetno, da so v zadnjih
dveh letih v Alposu namenili
za posodobitev tehnologije kar
25 milijonov mark. Posodobi-
tev lakirne linije je nujna, saj
so jim ekologi grozili z zaprt-
jem zaradi onesnaževanja
okolja. Ravno ekologiji bodo
pri novi opremi namenili veli-
ko pozornosti in tudi denarja,
po izračunih gre za ekološke
naprave polovico denarja za
opremo, torej 2 milijona mark.
Tudi sicer bo ta oprema ena
najsodobnejših v Sloveniji.
Zaradi    zmanjšane    porabe
energije se bo naložba povrni-
la v petih letih, s pomočjo no-
vih naprav pa se bodo izognili
stranskim produktom oziroma
jih bodo lahko koristno upora-
bili. Dve tretjini zmogljivosti
nove lakirnice bodo v Alposu
uporabljali za svoje potrebe,
del zmogljivosti pa bo na voljo
drugih organizacijam, med te-
mi se za usluge zanima tudi
Gorenje.
Po petkovem podpisu po-
godbe je Mirjan Bevc ocenif,
da se z novo lakimo linijo po-
časi zaključuje bogato investi-
cijsko obdobje, v prihodnje se
bodo posvetili preoblikovanju
podjetja. Namesto enovitega
podjetja naj bi Alpos postal
holding, ki ga bodo sestavljale
posamezne družbe. IB
Alpos in Kovinotehna poslovno sodelujeta že tri desetletja, po
besedah Mirjana Bevca ter Aleša lica pa ne gre več za navaden
kuporodajni odnos temveč za sodelovanje, ki ima za rezultat
skupno oblikovanje novih izdelkov ter iskanje novih tržišč.
Alpos, ki je med drugim delničar Kovinotehne, sodelovanje
v lastništNoi pa bodo Kovinotehni ponudili tudi v Alposu, bo
skupaj s Kovinotehno iskal svoje mesto na območju nekdanje
So\jetske zveze, konkretno želita obe podjetji skupaj v Rusiji
odpreti vzorčno trgovino. Ta bi pomenila predstavitev Kovino,
tehnine ponudbe ter trgovinske opreme, ki jo izdeluje Alpos.
Sicer pa bo letos dosegla \Tednost sodelovanja med Alposom in
Kovinotehno 10 milijonov mark.
Nevarna veriga na Savi
Po programu naj bi do leta
2002 na Savi južno od Zidane-
ga Mosta zgradili šest hidro-
elektrarn, ki naj bi dodobra
spremenile ne samo dosedanji
tok Save, ampak tudi življenje
ljudi v neposredni bližini reč-
nega korita. To so že občutili
prebivalci manjšega naselja
Šentjur pod Vrhovim, kjer je
v grobem že zgrajena pr\'a hi-
droelektrarna, ki naj bi prav
kmalu začela poskusno obra-
tovati.
Prve težave so nastale ob
zadnjih poplavah oziroma po-
večani vodi v oktobru, ko se je
spremenjeni tok Save nevarno
zajedel v obalo, na kateri leži
Šentjur. Prej je Sava normalno
obšla vas in tudi ob večjih po-
plavah ni prihajalo do težav.
Ljudje so zaradi tega prestra-
šeni in so dvignili alarm, ki so
ga sevniški zeleni podaljšali
do Ljubljane, do samega Du-
šana Pluta. Ta si je v predvo-
lilnem času neverjetno hitro
našel čas in si vse skupaj ogle-
dal. Zaključki so predvsem
opozorilni in to je dobro. Izva-
jalcem del je naročeno, da je
treba med potekom gradnje
Investitor HE Vrhovo je pri-
pravil terminski plan, po kate-
rem bodo bazen (Sava) začeli
polniti sredi decembra 92.
V odloku je zapisano, da mora
biti Sava ob začetku polnitve
bazena čistejša za en razred,
zato verjetno decembrska pol-
nitev ne bo prišla v poštev. Ba-
zen naj bi polnili do maja 93,
in sicer do kote 191, ob tem pa
bi opravljali vzporedna dela.
Testiranje agregatov in po-
skusno obratovanje naj bi se
začelo konec avgusta prihod-
nje leto.
storiti vse za varnost krajev in
objektov, ki ležijo v neposred-
ni bližini Save. Reka bo ne sa-
mo zaradi HE Vrhovo, ampak
tudi zaradi petih nadaljnjih,
dosegla krute spremembe. Te
ne bodo občutili samo ljudje in
objekti, ampak tudi cesta, že-
leznica in še kaj.
Zaradi HE Vrhovo se bo
v specifičnem položaju znašlo
še nekaj krajev, zlasti pa Ra-
deče in tudi Zidani Most.
V Radečah bo treba zgraditi
vrsto varovalnih mehanizmov,
da ob večjih vodah ne bo prišlo
do nesreč, medtem ko bodo
v Zidanem Mostu samo korito
Savinje v dolžini skoraj dveh
kilometrov »oblekli« v beton.
Za HE Vrhovo (za poskusno
obratovanje naj bi bila pri-
pravljena že sredi decembra,
vendar do tega ne bo prišlo,
ker niso urejene spremljajoče
zadeve) bodo gradili še HE Bo-
štajn, Brežice, Krško, Blanca
in Mokrice. Savska veriga
z močjo 187 megawatov naj bi
bila končana do leta 2002,
vendar bo prišlo do zamika.
HE Vrhovo bo imela moč 34,2
MG in bo krila 1,5 odstotka
slovenske porabe električne
energije. Najpomembnejše pri
vsem pa bo, da bodo do začet-
ka rednega ali samo poskusne-
ga obratovanja HE Vrhovo iz-
boljšali kakovost Save vsaj za
en razred. To je tudi odločno
stališče IS občine Laško, kar je
posebej pozdravil Dušan Plut
in se hkrati strinjal z laškim
predlogom, da se nemudoma
oblikuje koordinativna skupi-
na za usklajevanje investitor-
stva in financiranje iz republi-
škega sporazuma. Zdaj se s HE
Vrhovo ukvarjajo samo Sav-
ske elektrarne, ki imajo denar,
ostali pa so neaktivni.
TONE VRABL
Pohištveni sejem
Na Gospodarskem razsta-
višču v Ljubljani so v torek
odprli letošnji pohištveni se-
jem. Skupno sodeluje na sejmu
154 razstavljalcev, med temi
jih je 128 iz Slovenije, po 7 h
Hrvaške, Avstrije in Italije tei
5 iz Nemčije. V času sejma so
organizirani številni pogovori
na temo evropske in slovenske
pohištvene industrije ter mož-
nostih za prodajo slovenskega
pohištva    na   tuja   tržišča.
S celjskega območja sodeluje-
jo na pohištvenem sejmu Go-
renjeva Notranja oprema
šentjurski Alpos, Garant Pol-
zela, Glin Nazarje ter Bor La-
ško. Temu laškemu kolektivu
bodo danes v Ljubljani predali
dovoljenje za nadaljnjo upora-
bo prvega znaka kakovosti za
bivalno pohištvo iz programa
Alea.
IE
GOSPODARSKI BAROMETER
Prodor na Vzhod
V Gorenju Gospodinjski
aparati bodo letos izvozili na
tuje 95 odstotkov celotne pro-
izvodnje velikih gospodinjskih
aparatov, od tega 60 odstotkov
pod lastno blagovno znamko.
Z izvozom bo podjetje letos
zaslužilo 225 milijonov dolar-
jev, kar je 5 odstotkov več kot
lani. Razen osvajanja tržišč
v južni Ameriki in arabskem
svetu jim je v letu dni uspel
pravi prodor na Vzhod, še zla-
sti na češkoslovaško tržišče.
Potem, ko so lani ustanovili
finno Gorenje Praga, je ta v le-
tu dni uvozila v CSFR za 50
milijonov mark izdelkov, od
tega kar 100 tisoč aparatov be-
le tehnike. V Slovenijo priha-
jajo preko te firme traktorji
Zetor, rudarska oprema, be-
tonsko železo in podobno.
Danes prodajajo
Zarjo Lesno
Za danes opoldne je sklica-
na javna dražba Zarje Lesne iz
Petrovč. Izklicna cena je pol-
drugi milijon mark. Če tokrat
ne bo kupca, bo stečajni senat
določil nov datum prodaje. Že
nekaj mesecev v tem obratu
družba Inntal proizvaja mon-
tažne hiše za nemški trg, na-
jemnik pa ima tudi predkupne
pravico na današnji dražbi.
Naložbe v Cinicarni
Celjska Cinkarna načrtuje
v prihodnjih letih velika vla-
ganja v ekologijo. Za sanacije
obrata TiO 2 pripravljajo či-
stilno napravo za odžvepljeva-
nje dimnih plinov, s čimer bo-
do emisije s sedanjih povpreč-
nih 100 kilogramov na uro zni-
žali na 25 kilogramov na uro.
Vrednost naložbe bo 5,5 mili-
jonov mark.
Vse več obrtnilcov
v  velenjski  občini  se  je
v zadnjih letih močno poveča-
lo število obrtnikov. Pred peti-
mi leti jih je bilo na seznamu
obrtne zbornice 350, danes jih
je okoli 600. Razmeroma visok
je delež proizvodne obrti,
močno je razširjena trgovska
dejavnost, saj je v občini žc
okoli 80 zasebnih prodajaln.
Velenjski obrtniki opozarjajo
predvsem na dva problema
- visokeprispevkezazaposlen«
ter visoke cene prostorov za
obrt oziroma počasnost pri do-
ločanju novih lokacij.
Po novem gozdarska
zadruga
v temeljni organizaciji ko-
operantov Vransko so se odlo-
čili, da se bodo izločili iz
Gozdnega gospodarstva Celje
ter se preoblikovali v samo-
stojno gozdarsko zadrugo. Ta
naj bi zaživela v začetku pri-
hodnjega leta, s tem, da bodo
vse premoženje Toka Vransko
prenesli na gozdarsko zadru-
go. Zaposleni bodo poslej
opravljali delo, ki jim ga bodo
naložili v zadrugi, ne bodo pa
več opravljali javne gozdarske
službe, kamor sodi predvsein
odkazovanje lesa ter pogozdo-
vanje. IB
RDNUDBA IN POVPRAŠEVANJE      |
Ponudba:
- Zastopnik avstrijske fir-
me išče halo ca. 500 m v Celju
ali okolici (zaželjeno v bližini
avtoceste) za razstavne name-
ne. Informacije: Tel. 26-702
(Območna zbornica Celje
- Sonja Rejc).
- Ukrajinsko podjetje po-
nuja sodelovanje na področju
uvoza tehnologije in opreme
za proizvodnjo medicinskih
naprav, opreme ter medicin-
ske opreme za realizacijo dr-
žavnega programa Ukrajine.
Informacije: tel. (061) 150-122
(GZS - Maja Polajner).
- Ukrajinsko podjetje KPO
Artema ponuja sodelovanje na
področju avto prevozov in avi-
onskih prevozov. Informacije:
tel. (061) 150-122-(GZS - Maja
Polajner).
- Ukrajinsko podjetje Fir-
ma »Mavis« nudi prevozne
usluge, zavarovanje in zaščito
tovora, gradnjo hangarjev in
monolitnih steklofibrobeton-
skih oblog in blago domačih
obrti. Informacije: tel. (061)
150-122 (GZS - Maja Po-
lajner).
- Podjetje Montoprema
d.o.o. iz Ljubljana nudi
opremljanje trgovin, poslov-
nih in drugih prostorov z no-
tranjo opremo in vsemi ostali-
mi pripomočki. Po potrebi iz-
vajajo tudi montažo in prevo-
ze. Informacije: tel. (061) 662-
056 (Erika Susman).
- Podjetje Glin-Grif iz Na-
zarij nudi vse vrste strojne ob-
delave (vlečenje utorov, meta-
lizacija), varjenja in elektro
inštalacij. Informacije tel.
832-613 (Danilo Glušič).
- Podjetje Jakša d.o.o. iz
Ljubljane nudi program preko
400 tipov magnetnih ventilov
za tekoče in plinaste mediie.
izvedbe NO in NC delovanj,
napetosti 6 V, 12 V, 24 V in 110
V enosmerne in 24 V, 48 v, 110
V in 220 V izmenične. Kon-
strukcija in tehnologija omo-
goča proizvodnjo posebnih iz-
vedb po zahtevi kupca. Infor-
macije: tel. (061) 373-066 (Sta-
ne Jakša).
Povpraševanje:
- Podjetje Cellamp Com-
merce iz Ljubljane redno ali za
nedoločen čas zaposli tajnico,
ki zna pripraviti tudi malo-
prodajno dokumentacijo do
računovodstva. Informacije:
tel. (061) 440-437 (Oto Fartek).
- Italijansko podjetje Te-
chine Modeme iz Modene želi
kupovati česen. Informacije:
tel. (059) 903-272 (Enzo Silin-
gardi).
- Išče se proizvajalec vrtnih
garnitur in vrtne opreme (luči,
tlaki, vodni motivi, klopi ipd.).
Informacije: tel. (061) 150-122
(Informacijska pisarna CIS
GZS).
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za Informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
(061) 150-122 interno 290, 292,
293 ali direktno 215-631.
PO ČEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 18. 11. 1992
Št. 46 - 19. november 1992
5
Brez iluzij o
denarcili v žepu
Po lastninskem zakonu bo poletje 199U slovo družbenega premoženja
Pred tednom dni nam je
končno uspelo spraviti pod
streho temeljni lastninski za-
kon. Dve leti smo se učili na
napakah drugih, iskali najpri-
mernejši model in na koncu
dobili zakon, katerega gla\'na
poziti\-na stran je dejstvo, da
je sprejet in da ga lahko začne-
mo popravljati.
Dobili smo zakon, ki druž-
beno premoženje spreminja
tako. da ga' enosta\Tio razde-
ljuje. Odstotki in načini deli-
tve premoženja ostajajo takš-
ni, kot je bilo predlagano že
pred dvema letoma, zdaj pa so
se kar naenkrat ohladile vroče
zamere. Po oceni strokovnja-
kov gre praktično za vzposta-
vitev državljanskega kapita-
lizma, saj bo državljanom raz-
deljena polovica diTižbenega
premoženja slovenskih podje-
tij, natančneje 40 odstotkov.
Po drugi strani se krepi tudi
državni kapitalizem, saj bo dr-
žava vsaj na začetku obvlado-
vala nadaljnjih 40 odstotkov
družbenega premoženja preko
državTiih skladov, na čelu
s skladom za razvoj, pokojnin-
skim in odškodninskim skla-
dom ter zaenkrat še neobstoje-
čimi investicijskimi družbami.
Podjetja bodo lahko izbirala
med več načini preoblikova-
nja: možen je prenos navadnih
delnic na sklade, interna raz-
delitev delnic, notranji odkup
delnic, prodaja delnic podjetij,
nadalje prodaja vseh sredstev
podjetja, preoblikovanje po-
djetja z večanjem lastniškega
; kapitala ali pa prenos delnic
na Sklad. V podjetjih, ki bi jih
lastninili s prodajo, naj bi od-
ločaU tudi delavci. V tistih po-
djetjih, kjer ne bi razdelili pe-
tine družbenega premoženja
med delavce, pa bodo lahko
ostanek z internim razpisom
zamenjaU za certifikate ožji
družinski člani zaposlenih.
Zakon o lastninskem preo-
blikovanju podjetij ne velja za
javTie gospodarske službe,
banke in zavarovalnice, igral-
nice, gozdarska ter tista po-
djetja, ki se bodo preobUkova-
la po zakonu o zadrugah, prav
tako ne velja za podjetja v ste-
čajnih postopkih. Po približ-
nih ocenah se bo s tem zako-
nom preoblikoval od 18 do 20
milijard tolarjev vreden druž-
beni kapital. Pol leta bodo tra-
jale priprave na lastninjenje,
sprejemala se bo še dodatna
zakonodaja, potem bodo imela
podjetja leto dni časa za preo-
blikovanje. V lastninski zakon
je vključeno tudi zavarovanje
pravic bivših lastnikov oziro-
ma dedičev. Še eno novost pri-
naša zakon, to bo revizija
razvpitih, ne pa tudi že doka-
zanih divjih privatizacij po
posameznih podjetjih. Nobena
skrivnost ni, da se je po Slove-
niji veselo privatiziralo od po-
letja 1990, ko si je nekdanji
premier zvezne države umislil
interne delnice z visokimi po-
pusti in brez cenitve podjetij.
Certifiicat ni denar
Slovenija je na Martinovo
dobila svoj privatizacijski za-
kon, z njim pa po zapisanih
obljubah sodeč vsak slovenski
državljan, ki bo na svet prijo-
kal do letošnjega 31. decem-
bra, vsaj 200 tisoč tolarjev vre-
den lastniški certifikat. Pov-
prečni državljani si bomo torej
v naslednjih mesecih belili
glavo, kje se jih najbolj splača
zamenjati v delnice. Take, ki
Lastninski zakon je kompro-
mis, lahko bi nanj čakali še
dve leti, pa bistveno drugačne-
ga ne bi dočakali.
bodo prinašale nekaj cvenka
in ki bodo navrgle dividende.
Doslej še nezaposleni bodo do-
bili certifikat, vreden 200 tisoč
tolarjev. Zaposleni z do 10 let
delovne dobe bodo dobili cer-
tifikat, vreden 250 tisoč tolar-
jev, tisti z 10 do 20 leti službe
300 tisoč tolarski certifikat, od
20 do 30 let prinaša 350 tisoč
tolarski in več kot 30 let delov-
ne dobe 400 tisoč tolarjev vre-
den lastniški certifikat. Certi-
fikat pa še ni denar. Je vrsta
papirja, ki ti daje pravico, da
ga nekje zamenjaš za delnico.
Certifikata se ne da prodati,
zapisan je na ime, samo njegov
lastnik ga lahko zamenja za
delnico, v primeru smrti pa ga
dedujejo dediči. S certifika-
tom lahko gre človek v lastno
podjetje, ki se lastnini in ga
zamenja za delnice svojega po-
djetja. Takšno možnost bo
imelo okoli 450 tisoč zaposle-
nih. Delnica je navadna, imet-
niku pa prinaša soupravljal-
ske pravice in pravico do divi-
dende. Pravica do dobička je
tolikšna, kot znaša delež vred-
nosti delnice v skupni vredno-
sti. Navadna delnica bo imela
kupon, z njim bo pripadel
imetniku tisti del dobička, ki
ga bo podjetje namenilo za iz-
plačilo. Lahko pa se podjetje
odloči, da dobička ne bo izpla-
čevalo, v tem primeru se pove-
ča osnovna vrednost delnice.
V večini podjetij se dobiček
danes giblje okoli 6 odstotkov,
res pa je, da ga vsa podjetja ne
Kljub zamrznitvi prodaje last-
niških certifikatov se ekono-
misti bojijo, da bodo papirji
v najkrajšem času prodani ti-
stim, ki bodo znali izkoristiti
socialno stisko ljudi.
izplačujejo temveč z njim po-
večujejo poslovni sklad, del iz-
plačajo v plačah ali ga name-
nijo za nadaljnji razvoj.
Če pa nimate zaupanja
v svoje podjetje, potem se lah-
ko s certifikati odpravite po
delnice v investicijski sklad,
kasneje bodo to investicijske
družbe, ki se bodo sčasoma
speciaUzirale za določeno de-
javnost, prisotne pa bodo po
vsej logiki v dobrih podjetjih.
Državljani bodo dobili delnice
teh družb, res pa je, da vse
družbe verjetno ne bodo enako
uspešne. Torej? Dividenda bo
v tem primeru povprečna, tve-
ganje manjše. Preleviti se bo
skratka treba v prave poslov-
neže, pravijo poznavalci, ki pa
opozarjajo na pretečo nevar-
nost. Mnogi bodo namreč po
načelu bolje vrabec v roki kot
golob na strehi ali zaradi soci-
alnih stisk certifikat ob prvi
priložnosti zamenjali za trdno
valuto kljub dveletni zamrzni-
tvi prodaje lastniških certifi-
katov. Zagotovo pa ni treba
imeti iluzij o denarcih v žepu
tudi tistim, ki certifikatov ne
bodo prodajali. Vsako firmo
bo treba najprej postaviti na
noge, šele potem lahko delnica
kaj prinese.
Brez navdušenja
sprejet zai(on
Sprejem lastninskega zako-
na ni spremljalo navdušenje
o    podjetniškem    razmahu
v Sloveniji. Prej obsodbe, da
so podarjene delnice le ceneno
slepilo za nabiranje političnih
točk, slej ko prej pa bodo del-
nice prodane peščici lastnikov,
bodisi novopečenih bogatašev
ali sedanji menedžerski struk-
turi, ki si bo s poceni nakupi
zagotovila večinski delež v po-
djetjih. Večina gospodarstve-
nikov pa kljub vsemu meni, da
je zakon za začetek dober, po-
stavljena so pravila igre, po-
djetja imajo pol leta časa, da
uberejo eno izmed privatiza-
cijskih poti, vlada, najverjet-
neje nova, pa bo morala v še-
stih mesecih pripraviti podza-
konske akte za uresničevanje
lastninskega zakona. Pravi
razsodnik bo čas, ki bo zavrnil
ali potrdil ugotovitev dr. Alek-
sandra Bajta, da gre za navad-
no aritmetiko, da se zakon
vrača na stara socialistična
načela, ki vse ljudi jemlje za
enako sposobne in zato tudi
enako razdeli družbeni ka-
pital.
Kako pa zakon komentirajo
gospodarstveniki na Celj-
skem? Direktor Kovinotehne
Aleš Ilc trdi, da je prav, da je
zakonodaja sprejeta, boljše je
imeti slabo zakonodajo kot bi-
ti brez nje, je pa to izključno
politični zakon. Preveč pa se
država že pojavlja kot lastnik
posameznih firm, kar za
strukturo gospodarstva.ni do-
bro, državna podjetja tudi niso
Podjetja, ki se ne bodo ravnala
po lastninskem zakonu, lahko
doleti denarna kazen v višini
najmanj 400 tisoč tolarjev.
najbolj učinkovita. Rado Plan-
teu iz celjskega Nivoja bolj kot
na lastninski zakon čaka na
zakon o gospodarskih javnih
podjetjih, saj jih bo država
očitno hotela zase. Lastninski
zakon, takšen kot je, ne daje
pravih odgovorov tudi rogaški
steklarni, direktor Jože Pelko
veliko več konkretnih stvari
pričakuje v podzakonskih ak-
tih. Direktor šentjurskega Al-
posa Mirjan Bevc pa ocenjuje,
da je bil sprejem zakona po-
treben, ta bo podlaga za hi-
trejše strukturne spremembe
gospodarstva, je pa zagotovo
kompromis. Lahko bi čakali
nanj še dve leti, pa bistveno
drugačnega ne bi dočakali.
IRENA BAŠA
O AlDS V Celiu
Pod pokroviteljstvom
ministrstva za zdravstvo in
socialno varstvo bo v celj-
skem Narodnem domu
v torek, 24. novembra se-
minar o problematiki
AIDS in promocija didak-
tičnega kompleta AIDS.
Seminar in promocijo ob
Svetovnem dnevu AIDS
organizirajo Zavod repu-
blike Slovenije za šolstvo
in šport, Državna založba
Slovenije in Zavod za soci-
alno medicino in higieno
Celje. Namenjen je pred-
vsem učiteljem in šolskim
svetovalnim službam, ki
lahko veUko prispevajo
k preprečevanju širjenja
bolezni AIDS.
O epidemiološki sliki bo-
lezni bo spregovoril asist-
. mag. Ivan Eržen, o klinič-
nih značilnostih AIDS
asist. dr. Ludvik Vidmar,
o promociji zdravja pa Vik-
torija Rehar. Pri promociji
didaktičnega kompleta, ki
je namenjen predvsem
učencem 7. in 8. razreda
osnovne šole ter učencem
srednjih šol, bodo sodelo-
vali: Jelka Pogačnik, prof-
. Jože Žnidarič, prof. dr-
. Borut Drinovec in dr. Evi-
ta Leskovšek.
MBP
Poslej Kozjansifi parit
Pribodnie leto bo desetletnica spominskega parka Trebče
v Podsredi, kjer je sedež
pred meseci ustanovljenega
javnega zavoda Spominski
park Trebče, se je v petek na
ustanovni seji sestal svet zavo-
da. Izmed petnajstih članov je
ena tretjina strokovnih delav-
cev iz ministrstev, za predsed-
nico pa so imenovali Darjo
Lavtižar-Bebler. Svet se je tu-
di strinjal s postopkom pre-
imenovanja Spominskega par-
ka Trebče v Kozjanski park.
Kozjanski park naj bi postal
prvi med načrtovanimi regi-
onalnimi parki ter naj bi ohra-
nil svoj nacionalni pomen. Na
seji so posebno pozornost na-
menili obširnemu osnutku
razvojne strategije parka, ki
.sega do leta 1995, pri čemer so
se odločili za posebno delovno
.skupino. Strokovnjaki iz repu-
bliških ministrstev naj bi stra-
tegijo dopolnili s pripombami,
konkretnimi predlogi in stališ-
či, upoštevali pa bodo tudi lo-
kalne pobude. Za uresničitev
projektov na področju parka
pa bo mogoče pridobiti denar
skladov, ki so pri posameznih
ministrstvih.
Svet zavoda je podprl tudi
načrte Spominskega parka za
delo v prihodnjem letu: med
drugim bodo pripravili razi-
skovalna tabora o kamnose-
štvu in glažutah in .simpozij
o slovenskih gradovih, na gra-
du Podsreda pa pridobili še
petsto kvadratnih metrov no-
vih razstavnih površin. Spo-
minski park bo prihodnje leto
tudi na ta način obeležil de.set-
letnico obstoja. Finančnega
programa, ki so ga poslali mi-
nistrstvu za kulturo (to finan-
cira redno dejavnost), na seji
niso posebej obravnavali, za
področje občine Šmarje pa je
znano, da bo za obnovo kul-
turnih spomenikov prispevala
petino denarja, ostalo pa repu-
bUka.
Prizadevanja Spominskega
parka bo prihodnje leto še bolj
čutiti tudi v nemškem Regens-
burgu. Tam namreč priprav-
ljajo kar deset dni trajajočo
prireditev Veliki slovenski te-
den. V Svetu zavoda menijo,
da gre za eno največjih promo-
cij Slovenije in Kozjanskega
v letu 1993 ter projekt podpi-
rajo. Gre za konkretni rezultat
.sodelovanja Podsrede z bavar-
skim krajem Wolfsegg.
BRANE JERANKO

NA SONČNI STRANI ALP
PLAČE GOR, CENE TUDI
- Povprečne plače so se sep-
tembra v primerjavi z avgu-
stom povečale z 3,9 odstotka,
je ugotovil državni zavod za
statistiko. Povprečna neto
plača je bila 35.516 tolarjev,
bruto pa 58.273 SIT. Če ti
vsoti primerjamo med seboj,
lahko ugotovimo, kako draga
je država. Na vsak tolar, ki
gre v naš žep, si država vza-
me tudi svojega.
Majhne države so bile
zmeraj drage, saj morajo
imeti v glavnem vse, kar
imajo velike države, od dr-
žavne uprave, vojske, polici-
je, davkarije prek denarja za
reševanje socialnih proble-
mov in podpor do pomoči
kulturi majhnega naroda in
športu maloštevilčnega na-
roda. Tudi Slovenija se temu
ne more izogniti, zato so tudi
take razlike med bruto in ne-
to plačo, ob vsem pa finančni
minister Mitja Gaspari ne-
nehno tarna, da je državni
proračun kot vreča brez dna.
Ko bomo z gospodarstvom
prišli v Evropo, ko bomo
znali prodajati znanje in ne
večinoma le delovne sile, po-
tem bo lahko posameznik
odštel državi manj, kot zdaj,
ko svoie tolarie deli z njo.
NE ZAVIDAJTE LJUB-
LJANČANOM - Prejšnji me-
sec so cene na drobno najbolj
poskočile v Ljubljani - kar
za 4 odstotka. »Kar« zato,
ker državni zavod za statisti-
ko spremlja gibanje cen še
v treh slovenskih mestih:
Kopru (povišanje cen v okto-
bru 2,3 odstotka), Mariboru
(2,3 odstotka) in Novem me-
stu (1,4 odstotka). Žal drugih
mest, recimo, Celja v teh pre-
gledih ne upoštevajo. Če pa
primerjamo posamezne cene,
potem bi lahko rekli, da je
Celje »nekje vmes«.
Ljubljančani so oktobra,
če vzamemo živila, najdraže
plačevali kislo zelje, med in
skuto, Koprčani fižol v zrnu,
čebulo, jedilno korenje, pa-
priko, jabolka in limone, Ma-
riborčani krompir, zeleno so-
lato, paradižnik in sveže sar-
dele, Novomeščani pa so na
prvem mestu pri najdražjih
živilih le pri jajcih. Zato ni
čudno, če je bilo Novo mesto
med omenjenimi kraji okto-
bra najcenejše.
FAVORIT IN TEKMECI
- Zdaj, ko je jasno, da je od
vseh predsedniških kandida-
tov odpadel le »veliki skupš-
činski gromovnik« in ljubi-
telj banan Vitomir Gros, je
zanimiva napoved obraču-
nov med_-velikim favoritom
volitev 6. decembra Milanom
Kučanom in njegovimi na-
sprotniki. Pred tem naj še
omenimo, da so desničarske
stranke ugotovile, da se jim
bolj splača razdrobiti svoje
glasove, saj sicer ne bi bilo
verjetno, da bi vsi desno
usmerjeni volilci enodušno
podprli Ivana Bizjaka, ki je
bil možen skupen predsedni-
ški kandidat opozicije že
v prvem krogu.
Edina raziskava, ki ji jc res
verjeti, je Slovensko javno
mnenje, pa še ta ni trden te-
melj za morebitne volilne na-
povedi. Vendar no zaradi ra-
ziskovalcev ali anketirancev
(edina neposredna in najbolj
strokovna anketa z 2.000 re-
prezentativnimi vprašanci,
ki zastopajo vse sloje in vse
starosti državljank in držav-
ljanov Slovenije), ampak za-
radi tega, ker tudi njeni izidi
kažejo, da je še skoraj vsak
drugi volilec (natančneje 45
odstotkov vprašanih) neo-
predeljen. Kdaj se bo opre-
delil? Šestega decembra na
volišču? Ali bo sploh šel na
volišče?In če bo šrl, ah ne bo
povzročil presenečenja, s tem
da bo volil za neko neznano
stranko s sfiiska 21 političnih
organizacij, ki se gredo voli-
tve, namesto da bi dal priča-
kovan glas »močni četverici«
(demokrati, liberalni demo-
krati, krščanski demokrati,
prenovitelji)?
Po zadnji raziskavi naj bi
nadstrankarski predsedniški
kandidat Milan Kučan, ki je
do roka, 11. novembra opol-
noči, zbral več kot 45.000
podpisov podpore (od zahte-
vanih 5.000), takole (na pa-
pirju) premagoval svoje tek-
mece:
Kučan-Bizjak 1556:168 gla-
sov, Kiičan-Buser 1605:91,
Kučan-Kacin 1447:260, Ku-
čaa-Lavtižar-Bebler
1606:84, Kučan-Sirc 1617:74
in Kučan-Žagar-Slana
1605:82.
Najverjetneje bo glavni
Kučanov tekmec minister za
informiranje Jelko Kacin, ki
se mora predvsem zahvaliti
svojemu minulemu delu med
lansko vojno za Slovenijo, da
je tako visoko na lestvici pri-
ljubljenosti. Še zmeraj pa je
Kacin verjetno premalo pri-
ljubljen, da bi onemogočil
Kučanu pričakovano zmago
že v prvem krogu 6. decem-
bra.
Še v tem mesecu lahko pri-
čakujemo nove poskuse, da
bi očrnili podobo sedanjega
predsednika slovenskega
predsedstva. Vprašanje pa je,
kako bodo na volilce vplivali
poskusi, "da bi Kučana (in Ci-
rila Zlobca) zaradi prislu-
škovalne afere spravili pred
Ustavno sodišče Slovenije:
pa iz naftalina potegnjeni
očitki, da je bil na čelu slo-
venske zveze komunistov in
njen predstavnik v Beogra-
du; morda se bo spomnil še
na to, da je Kučanova hčerka
prek Smelta odšla v ZDA,
potem pa bo spisek očitkov
počasi izčrpan. Še zlasti za-
to, ker favoritu po napovedih
ne more nihče očitati, da se je
obogatil ali služil na račun
svojih dosedanjih funkcij. Za
kakega od sedanjih oblastni-
kov tega ne bi mogli reči.
In kakšen bo uradni vrstni
red na glasovnicah za pred-
sednika republike, izžreban
pri Republiški volilni komi-
siji (ne sme vas zmotiti žreb
oziroma vrstni red, ki ga je
imela TV Slovenija za pred-
stavitev kandidatov):
1 Stanko Buser (Slovenska
ljudska stranka),
2 Darja Lavtižar-Bebler (So-
cialistična stranka),
3 France Tomšič (Socialde-
mokratska stranka),
4 Jelko Kacin (Demokrati),
5 Alenka Žagar-Slana (Na-
rodni demokrati),
6 Ivan Bizjak (Slovenski krš-
čanski demokrati),
7 Milan Kučan (nadstran-
karski kandidat) in
8 Ljubo Sire (Liberalno-de-
mokratska stranka).
Na glasovnici boste obkro-
žili enega od kandidatov.
ŽELEZARJI BREZ GLA-
VE - Tragična nadaljevanka
o Slovenskih železarnah se
bliža vrhuncu. V.d. direktor-
ja dr. Andrej Ocvirk je prosil,
naj ga razrešijo. Vzrok: ni
prepričan, da je slovenska
skupščina do volitev sposob-
na sprejeti tri zakone o sana-
ciji železarn. Vsako odlaša-
nje pri zakonih pa pomeni
napoved zaprtja vseh treh
železarn, ker ne bo mogoče
plačati 450 milijonov DEM
njihovih izgub in dolga,
hkrati pa železarne vsak me-
sec pridehijo še 10 milijonov
DEM izgub. Kdo si upa pre-
vzeti odgovornost, če se bo
12.000 železarjev znašlo na
cesti?
Št. 46 - 19. november 1992
6
Celjski zrak v drugi razred
Pripravljen osnutek sanacijskega programa za zrak Ho leta 2000
Celje sodi po onesnaženosti
zraka v četrto območje, v os-
nutku sanacijskega programa,
ki ga je obravnaval občinski
IS, pa je zapis^o, da bi se
moralo mesto do leta 95 po\'z-
peti v tretji, ob zaključku tiso-
čletja pa v drugi razred ones-
naženosti.
V strokovnih službah sekre-
tariata za urejanje prostora in
varstvo okolja so pripravili za-
jetno gradivo, ki vključuje sa-
nacijske ukrepe, člani IS pa so
obravnavali le izvlečke iz ce-
lotnega sanacijskega progra-
ma. Sklenili so, da bodo celot-
no gradivo pred obravnavo
v skupščinskih klopeh posre-.
dovali   poslanskim   klubom
parlamentarnih strank, tako
da se bodo poslanci pred resno
odločitvijo lahko dodobra sez-
nanili z občutljivo problema-
tiko.
Izdelava in sprejem sanacij-
skega programa za zrak v celj-
ski občini sta toliko pomemb-
nejša, ker smo v Celju do leta
90 ta vprašanja urejali sklad-
no z družbenim dogovorom,
katerega veljavnost pa je pred
dvema letoma ugasnila. Zato
zdaj nujno potrebujemo
v skupščini verificiran sana-
cijski program, na osnovi ka-
terega bodo v občini lahko za-
prosili za denar iz republiških
skladov (ekološkega, komu-
nalnega in energetskega). Sa-
nacijski program je zastavljen
dolgoročno (do leta 2000), nje-
gov osnovni cilj pa je sanacija
zraka do meje, ko v zimski po-
lovici leta ne bo več prihajalo
do prekomernega oziroma kri-
tičnega onesnaženja zraka.
Sanacijski program za iz-
boljšanje zraka je sestavljen
po prednostnih nalogah, nje-
govo izvajanje, vključno s sa-
nacijo v industriji, pa je oce-
njeno na 71,5 mio DEM tolar-
ske' protivrednosti. Med pri-
oritete sodi nadaljnja plinifi-
kacija, zmanjšanje industrij-
skih emisij ter urejanje pro-
metnega režima s posodoblje-
nim semaforskim sistemom,
uvedbo modre cone in razbre-
menitvijo mestnega središča.
Posebej pa sta zajeti Cinkarna
in štorska Železarna, za kateri
so tudi finančno ovrednoteni
sanacijski ukrepi.
I. STAMEJČIČ
Obetavni stiki z Švicarji
Stiki med občino Šmarje in švicarskim Frauenfeidom se
vse bolj krepijo. Konec tedna je mesto v kantonu Thurgau
obiskala šmarska delegacija z vodilnimi gospodarstveniki
iz Korsa, Bohorja, Steklarske šole, Vitala in Mizarstva
Rogaška Slatina, ki jo je vodil župan Jože Čakš.
Švicarski gostitelji so omogočili pogovore naših direk-
torjev s švicarskimi kolegi, ogledali so si sorodna podjetja
ter se seznanili s švicarskim načinom organizacije dela,
šmarski župan pa se je pogovarjal s frauenfeldskim Han-
som Bachofnerjem, posebej naklonjenim Sloveniji. Švi-
carji so zainteresirani za poglabljanje stikov, saj so v svo-
jem občinskem proračunu za leto 1993 že rezervirali denar
za krepitev sodelovanja, pri tem pa bi pomagali tudi
z izobraževanjem naših kadrov v Švici.
Posebnost obiska je bilo srečanje šmarske delegacije
s slovenskim kegljaškim društvom Lipa, iz Frauenfelda,
ki mu predseduje Ervin Železnik iz Rogatca.
BRANE JERANKO
Kalfšna bo Slovenija
v petek, 20. novembra ob 20. uri bo v hotelu Dobrna
18. Celjski večer. Tema: Slovenija - država blaginje ali
država brezposelnih. Gostje večera bodo Jožica Puhar,
ministrica za delo, Marko Voljč, v.d. generalnega direk-
torja LB d.d. in dr. Boštjan M. Zupančič, Pravna fakulteta
Ljubljana.
Pred volitvami sicer nobena stranka ne govori rada
o brezposelnih, vendar je eno vprašanje zelo aktualno:
kdaj bo Slovenija dobila jasno razvojno-vizijo? Kdo je zdaj
močnejši - trg kapitala, trg dela ali socialna država? Spo-
razum o socialnem miru je v zraku, Slovenija, pravijo
nekateri, pa še vedno ni na gospodarskem dnu. Kaj bo
torej jutri? j v.
Javna dela niso le gradnja cest
v prostorih koncema Gore-
nje so minuli teden predstavili
projekt z naslovom Razvoj
programskega paketa za vzdr-
ževanje industrijske opreme.
Gre za javno delo, ki vključuje
predvsem iskalce zaposlitve
z višjo stopnjo stroko\Tie izo-
brazbe.
Pod vodstvom dr. Stanka
Blatnika so spomladi v velenj-
skem zavodu za zaposlovanje
zbrali 13 iskalcev zaposlitve,
po dvomesečnem izobraževa-
nju pa dela na tem projektu
šest ljudi. Med njimi so 4 žen-
ske ter 2 moška, stari med 23
in 36 let. V zadnjih štirih me-
secih so se lotili izdelave pro-
gramskih paketov, ki bodo
omogočali vodenje vzdrževa-
nja industrijske opreme v po-
djetjih. V Sloveniji doslej no-
beno podjetje nima takšnega
celotnega programskega pake-
ta, tisto, kar imajo, pa je
v glavnem uvoženo iz tujine.
Trenutno imajo Velenjčani
pripravljen prototip, delujejo
v okviru Gorenjevega podjetja
Inova, dobro sodelujejo s tam-
kajšnjim zavodom za zaposlo-
vanje, v prihodnjih mesecih pa
bodo    program    preizkusili
v enem izmed velenjskih po-
djetij.
Po besedah Milana Pavlihe,
predstavnika republiškega za-
voda za zaposlovanje, ki se je
udeležil predstavitve, si stro-
kovnjaki v Sloveniji niso enot-
nega mnenja o pomenu javnih
del. Po oceni nekaterih javna
dela niso rešitev za tiste, ki so
ostali brez dela, po mnenju
drugih pomenijo vsaj začasen
izhod in pomoč pri reševanju
nastalih problemov. V državi
je v različne projekte vključe-
nih 3517 ljudi. Dobra polovica
teh nima nikakršne strokovne
izobrazbe, okoli 18 odstotkov
jih ima srednjo izobrazbo,
7 odstotkov pa je takšnih z viš-
jo ali visoko izobrazbo. Po
dveletnih izkušnjah se je po-
kazalo, da v nekaterih prime-
rih ni bil najboljši izbor javnih
del, ponekod pa so javna dela
izkoristili tisti, ki so v iskalcih
zaposlitve videli le ceneno de-
lovno silo. Ravno Velenjčani
so po Pavlihovem mnenju
s svojim projektom dokazali,
da javna dela ne pomenijo sa-
mo gradnje cest in komunal-
nih del, temveč tudi ustvarjal-
no in koristno delo.
IB

Proslava ob ustanovitvi TO
Pokrajinski štab za teritorialno obrambo Celje je včeraj pri-
pravil slavnostno prireditev v spomin na ustanovitev slovenske
teritorialne obrambe pred 24 leti.
Na tej prireditvi so zaposlenim podelili tudi pisne pohvale za
uspešno delo v štabih in enotah teritorialne obrambe, zaposleni,
ki tega doslej še niso opravili, pa so tudi slovesno zaprisegli.
Dan oboroženih sil pa bodo pripadniki slovenske teritorialne
obrambe prvič praznovali naslednje leto.
Ženske v Sloveniji
šentjurski občinski odbor LDS pripravlja v petek, 20. novem-
bra, ob 17. uri v osnovni šoli Ponikva pogovor z Viko Potočnik
o položaju žensk v slovenski družbi. Potočnikova bo sodelovala
kot »Ženska leta« izpred nekaj let in poslanka, ki se z žensko
problematiko aktivno ukvarja.
O položaju upokojencev
Demokratična stranka upokojencev celjske regije pripravlja
v ponedeljek, 23. novembra, v celjskem Narodnem domu skupno
•zborovanje zvez društev upokojencev, invalidov in borcev ter
simpatizerjev in članov stranke. Med drugim bodo govorili
o samostojnosti pokojninsko invalidskega sklada Slovenije,
rednem mesečnem usklajevanju pokojnin, dopolnilnem zdrav-
stvenem zavarovanju upokojencev ter invalidov, varovanju bor-
čevskih pravic, pripravili pa bodo tudi predstavitev kanidatov
Združene liste za decembrske volitve.
Zbor borcev
Celjski občinski odbor borčevske organizacije pripravlja
danes, v četrtek 19. novembra ob 10. uri, v veliki dvorani Narod-
nega doma zbor borcev in udeležencev NOV.
. Slavnostni govornik ob razvitju novega praporja občinskega
odbora borčevske organizacije bo član državnega predsedstva
dr. Matjaž Kmecl, celjski borci pa pričakujejo tudi predsednika
svoje organizacije Ivana Dolničarja.
Običajne glasovnice
Iz celjskega občinskega sekretariata smo po objavi prispevka
o glasovnicah za oktobrske volitve novega mandatarja za
sestavo IS dobili pojasnilo, da je bila glasovnica sestavljena
v skladu z določili poslovnika o delu občinske skupščine.
Sekretarka Silva Robič pojasnjuje, da se v primeru volitev
funkcionarja šteje prisotne poslance in število glasov >»za«, gla-
sovnica s možnostjo izrekanja »za« ali »proti« pa se uporablja
samo ob referendumih. V celjski občinski skupščini - podobna
praksa pa velja tudi za republiško skupščino - takšne glasovnice
uporabljajo že od volitev leta 90. .
Zahtevam javno opravičilo!
v Novem tedniku številka 45 z dne 12.11.1992 je bil
objavljen članek O mesarjih, inšpektorjih in o mesarski
konkurenci. V njem je omenjeno moje ime in strokovnost.
Demantiram izjave oziroma trditve gospoda Jožeta Fin-
gušta, ker so neresnične, hkrati pa zahtevam javno opra-
vičilo v roku osmih dni. če opravičila ne bo, bom vložil
tožbo.
Podrobnosti bom navedel, ko bosta o tem zavzela stališ-
če stroka in pristojni organi.      LEOPOLD JEVŠENAK
Pouk
v Rogaški
Slatini
v šmarski občini imajo
61 šoloobveznih begunskih
otrok iz BiH. S poukom
v skrajšani obliki so začeli
včeraj. Pridobili so prosto-
re v I. osnovni šoli v Roga-
ški Slatini, kjer se bodo
učili v popoldanski izmeni,
pouk pa je omogočilo mini-
strstvo za šolstvo. Zaradi
pomanjkanja denarja so za
učence od l.do 8.razreda
pripravili le tri kombinira-
ne oddelke, učilo pa jih bo
devet učiteljev - beguncev.
Ker pa je večina otrok pri
družinah, po vsej šmarski
občini, so morali poskrbeti
za posebni šolski avtobus,
ki bo vozil od Lesičnega do
Rogaške Slatine.
BJ
O razvoju Logarske doline
EPSI, podjetje za turizem,
propagando in fotografijo, ter
Zeleni Slovenije pripravljajo
danes popoldne ob 17. uri
v nazarskem Delavskem domu
okroglo mizo z naslovom Lo-
garska dolina - okolju prijaz-
nejše poti nadaljnjega razvoja.
Okroglo mizo bo vodil Janez
Bizjak, direktor Uprave Tri-
glavskega narodnega parka.
Kateri so temeljni problemi,
s katerimi se srečujejo tudi
v Logarski dolini? Odlok
o krajinskem parku prinaša
določene omejitve, vendar za-
kon ne predvideva alternativ,
olajšav in subvencij, ki bi jih
morali biti deležni domačini.
Odlok ima le formalno težo,
v praksi pa se ne uresničuje.
Logarska dolina je izjemna tu-
ristična destinacija, ki pa je
vse premalo izkoriščena. Lju-
dje ne vlagajo v turizem, ker
ne verjamejo, da je mogoče
s turizmom tudi zaslužiti. Re-
zultat tega so skromne zmog-
ljivosti, zato tudi ni osnovnega
kapitala za uspešno promocijo
in prodor na domači in tuji trg.
Solčavsko območje nima os-
novnih servisnih storitev za
razvoj turizma, regionalna ce-
sta Mozirje-Logarska dolina je
tako rekoč neuporabna, še
vedno pa ni odprt mejni pre-
hod Pavličevo sedlo. V zadnjih
letih pa so si vendarle prizade-
vali, da bi Logarska dolina na-
predovala. Program razvoja
turizma v Zgornji Savinjski
dolini predvideva v Logarski
dolini razvoj mehkega turizma
in izključuje novogradnje. Po-
leg tega so ustanovili tudi
družbo z omejeno odgovor-
nostjo Logarska dolina d.o.o.,
v katero je vključena večina
lastnikov zemljišč ter nekatera
turistična podjetja.
Eden izmed namenov da-
našnje okrogle mize je sezna-
niti pristojna ministrstva, od-
govorne osebe in širšo sloven-
sko javnost s problemi Logar-
ske doline. Hkrati pa bo treba
odgovoriti tudi na vprašanje,
kakšna bo bodočnost krajin-
skih parkov in kdo bo z njimi
upravljal. Ne nazadnje se bo
treba dogovoriti tudi o finanč-
ni podpori načrtovanim nalož-
bam v turistično gospodarstvo
in drobno obrt. Današnji po-
govor v Nazarjah utegne biti
torej zanimiv, vprašanje pa je,
kakšni bodo spet rezultati,
kajti podobnih razgovorov, da
o razvojnih planih niti ne go-
vorimo, je bilo že toliko, da se
jih skorajda ne da prešteti.
JANEZ VEDENIK
Zmagali smo
v ponedeljek, torek in včeraj so na celjskem Gričku pripadnikom enot za zveze, centrov za obveščanje, kurirjem-inštruktorjein
za izvajanje mobilizacije in drugim, ki so aktivno sodelovali v lanski junijsko-julijski vojni, niso pa bili v enotah teritorialne
obrambe, podelili spominski znak »Zmagali smo« Ministrstva za obrambo Republike Slovenije kot priznanje za prispevek v vojni.
Spominski znak je prejelo 60 pripadnikov službe opazovanja in obveščanja, 47 pripadnikov občinske in pokrajinske enote zvez ter
29 kurirjev inštruktorjev za izvedbo mobilizacije.
Št. 46 - 19. november 1992
7
Poslanci - grobarji slovenskih železarn?
Če tokrat ne botlo sprejeti potrebni zakoni, boilo železarne ugasnile, trii i Borisi Marolt
Poslanci slovenskega parlamenta naj bi ta teden končno
obravnavali problematiko slovenskih železarn. V torek še ni
bilo jasno, ali bo razprava sploh na dnevnem redu, vendar so
železarji tik pred zdajci poskušali vse, da bi se jih poslanci
končno usmilili. Kaj se lahko zgodi v nasprotnem primeru? Bo
odstopilo tudi vodstvo štorske železarne? Kaj lahko za ta kolek-
tiv pomeni današnji napovedani generalni štrajk — o tem razmi-
šlja direktor štorske železarne Boris Marolt.
Kaj konkretno bi za štorsko
železarno pomenilo ponovno
izmikanje poslancev in ne-
sprejem potrebnih zakonov za
uresničevanje sanacije?
V pričakovanju izvedbe sa-
nacijskega programa sloven-
skih železarn smo v podjetjih
sami poskušali vse, da preživi-
mo to obdobje in izčrpali vse
možnosti za tekoče poslovanje
v finančnem smislu in pri lju-
deh. Če tokrat zakoni ne bodo
sprejeti, ne vidim nobenih
možnosti več, da bi pri obvez-
nostih iz tekočega poslovanja
in tistih za nazaj še obvlado-
vali položaj. Tudi programa,
ki je v naši pristojnosti, ne bo-
mo mogli več izvajati. Gre za
kadrovski, organizacijski, teh-
nološki in tržni del. Sam sem
pred dnevi poslal pismo po-
slancem s celjskega območja,
ker si ne smemo dovoliti, da bi
se položaj štorske železarne
obravnaval drugače kot na Je-
senicah ali na Ravnah. Pred
časom je bil namreč razgovor
pri celjskem županu s poslan-
ci, udeležilo pa se ga je relativ-
no manj poslancev kot na Ko-
roškem ali na Gorenjskem.
Sprejem zakonov je za nas
ključnega pomena in brez njih
sanacije ni mogoče uresniče-
vati. Če do obravnave sploh ne
pride, bodo pa železarne same
ugasnile.
Večkrat ste že dejali, da
imajo tujci za vas več posluha
kot domače banke in država.
Je še vedno tako?
Na žalost ne. Mi ne tarnamo
zaradi izgube južnih tržišč, to
smo v zadnjih mesecih uspeli
nadomestiti. Žal pa je stopnja
zaupanja domačih in tujih
partnerjev vsak dan manjša.
To se kaže v tem, da so v zad-
njem kvartalu tuji kupci poča-
kali z naročili in dobavami
materialov. Posle dnevno iz-
gubljamo, v treh mesecih nam
je izpadlo za mesec in pol na-
ročil. Pogovarjali smo se o iz-
vozih preko Nemčije za Kitaj-
sko, dogovarjali smo se o izvo-
zu v Nemčijo. Teh poslov ni.
Celo med lansko vojno nismo
bili deležni tako velikega ne-
zaupanja kot v tem času. Rizik
je prevelik, saj lahko vsak dan
v časopisih prebirajo, da je na-
ša perspektiva nejasna in od-
prta. V takšne posle tudi Scim
ne bi šel.
Odstop z mesta vršilca dolž-
nosti direktorja Slovenskih
železarn je napovedal dr. An-
drej Ocvirk, šušlja se o odsto-
pu ministra za industrijo in
gradbeništvo Dušana Šešoka,
odstop napovedujejo vodstva
posameznih železarn. Ali
o tem razmišljate tudi vi kot
direktor štorske železarne?
Najprej bi se morali vpraša-
ti, zakaj do teh odstopov pri-
haja in kakšne posledice lahko
imajo. Če se je lastnik, torej
država, odločil za likvidacijo
železarn, ponavljam besede
dr. Ocvirka: »Sam bom prosil
za razrešnico, ker ne vidim
možnosti, da bi program, ki ga
vodim in izpeljujem, uresničil
do konca.«
Nad železarno visi tudi
grožnja generalnega štrajka,
napovedan je za danes. Kaj
lahko to pomeni za železarno?
Z delavci in njihovimi za-
stopniki se poskušamo pogaja-
ti, vendar so pogajanja čedalje
bolj enostranska. Delavci zah-
tevajo svoje, mi pa njihovim
zahtevam ne moremo ugoditi
tako, kot je zapisano v pogod-
bi. Trdim: vsak mesec smo
v dveh letih in nekaj mesecih,
od kar sem tukaj direktor, iz-
plačevali plače. Kljub težavam
je denar bil, res pa včasih z za-
mudo. Tudi ta mesec težave so,
plače bodo, vendar ne 18. v
mesecu, ampak nekoliko kas-
neje. Stavka je napovedana,
organizatorji spoštujejo pravi-
la, problem vidim v tem, da bo
štrajk kdo smatral za neke vr-
ste pritisk. Denimo parlament.
Ta lahko zaradi štrajka reagi-
ra drugače, kot si želimo. Bo-
jim se, da bo nepotrpežljivost,
ki je delno upravičena, pov-
zročila negativne reakcije. Tu-
di v drugih podjetjih in žele-
zarnah zamujajo s plačami,
zato je vztrajanje na 18. no-
vembru vendarle nelogično.
IRENA BAŠA
In KRS je dcinišifa družba postal
y Velenju ustanovili delniško družbo kabelsko razdelilnega sistema
Medtem ko v Celju še ni vi-
deti konca jari kači, imenova-
ni izgradnja kabelsko razdelil-
nega sistema, so v Velenju že
lani ustanovili delniško druž-
bo KRS. Delničarji so vsi, ki so
sodelovali pri izgradnji tega
sistema do junija leta 1990,
zadnje dni letošnjega oktobra
pa so delniško družbo registri-
rali tudi na Temeljnem sodišču
v Celju.
V Velenju so KRS pričeli
graditi leta 1986, v štirih letih
so dela v glavnem zaključili.
Število naročnikov neprestano
narašča, tako da je danes na
KRS priključenih več kot 7500
velenjskih gospodinjstev. To
hkrati pomeni, da se je meseč-
na naročnina za uporabnike
zmanjšala s šestih na dve mar-
ki v tolarski protivrednosti.
KRS uporabnikom omogoča
spremljanje 21 radijskih in te-
levizijskih programov, od tega
je en interni, ki ga vsak dan
polni Velenjska televizija, pet
je zemeljskih, ostali so sate-
litski.
V izgi-adnjo KRS sta bila od
vsega začetka vključena ve-
lenjski izvršni svet in takratna
SZDL, ki sta skupaj ustanovi-
la občinski gradbeni odbor za
izgradnjo KRS Velenje. V iz-
gradnjo se je vključilo tudi po-
djetje Gorenje Servis, pred-
vsem po strokovni plati, delno
pa so sofinancirali izgradnjo
primarnih naprav KRS omrež-
ja. Izdelali so tudi vse projekte
za izvedbo omrežja, medtem
ko je občinski odbor za izgrad-
njo KRS skrbel za skladnost
izvajanja del ter pridobitev
gradbenih dovoljenj in soglasij
ter atestov.
Mesto Velenje je danes 89
odstotno pokrito s KRS
omrežjem, dela dokončujejo le
še v krajevni skupnosti Paka.
Vrednost izgrajenega sistema
cenijo na nekaj več kot tri mi-
lijone nemških mark. Do maja
1990 je stroške za delovanje
celotnega sistema pokrivalo
podjetje Gorenje Servis, od ju-
nija dalje pa vsi uporabniki
priključeni na sistem. S tem
pokrivajo stroške rednega
vzdrževanja, najemnino PTT
prostorov, kjer je nameščena
glavna postaja s pretežnim de-
lom antenskega sistema, stro-
ške električne energije in na-
jemnin, poleg tega pa še stro-
ške upravljanja sistema.
S sistemom upravlja uprav-
ni odbor KRS, sestavljen iz
predstavnikov vseh KS in po-
djetja Gorenje Servis, le-ta pa
bo naloge opravljal še do kon-
stituiranja skupščine delniške
družbe, ki naj bi bila še letos.
Strokovna opravila za celoten
KRS opravlja strokovna služ-
ba za KRS pri podjetju
Velcom.
Na tiskovni konferenci, ki jo
je sklicalo vodstvo delniške
družbe KRS Velenje v petek,
so poudarili, da gre pripisati
uspešnost izgradnje KRS do-
bri organizaciji občanov v Ve-
lenju in temu, da se zadeve ni-
so lotili volimtersko, temveč
ves čas ob sodelovanju stro-
kovnjakov.
Obenem so povedali, da edi-
ni namen KRS ni le posredo-
vanje radijskih in televizijskih
programov, temveč še nadalj-
nji razvoj telekomunikacijske
tehnologije. Tako v Velenju že
mislijo na prihodnost, saj po-
udarjajo, da bo KRS služila
tudi informacijskemu sistemu
v občini, preko KRS namera-
vajo povezati toplotne podpo-
staje. Ker se očitno zavedajo
pomembnosti KRS za prihod-
nost, so v Velenju na tem po-
dročju korak pred vsemi osta-
limi slovenskimi mesti. Za pe-
tami so jim Mariborčani, ki
nameravajo v KS Tabor prav
tako ustanoviti delniško druž-
bo KRS, po vzoru velenjske. In
kje je Celje?
NATAŠA GERKEŠ
VIZUE FRANCIJA TRATARJA
Na volitvah za poslance v državni zbor
bo v občini Žalec kot kandidat združene
liste sodeloval tudi Franci Tratar doma iz
Zabukovice.
Tratar je bil tudi rojen v tem kraju v druži-
ni, ki je bila že od nekdaj socialdemokratsko
usmerjena, tako kot mnogi v tem delu Sa-
vinjske doline. Po gimnaziji je Franci Tratar
končal prvo stopnjo ekonomske fakultete in
služboval v raznih računovodskih in finanč-
nih službah. To pomeni, da je, ker je bila
narava dela pač takšna, precej sodeloval
z ženskami. Dobro pozna problematiko za-
poslenih žensk in mater. Poleg služb v raz-
nih upravnih odborih bančništva, zavaroval-
ništva ter elektrogospodarstva je deloval tu-
di v društvu računovodskih in finančnih de-
lavcev v Celju ter društvu ekonomistov.
Tratar pravi, da je povsem razumljivo, da
bo poleg podpisanega programa združene
liste še posebno pozornost namenjal razre-
ševanju gospodarske problematike. Priza-
deval si bo za ponoven gospodarski razvoj
in s tem v zvezi tudi za ustanavljanje novih
delovnih mest. V tem sklopu želi dati pose-
ben poudarek povečevanju vloge zasebne
pobude, razvoju malega gospodarstva in
podjetništva. Prizadeval si bo za takšen raz-
voj, ki bo usklajen z okoljem, pa tudi s soci-
alnimi pogoji. To pomeni, da morajo biti
delavci za svoje delo primerno in pošteno
nagrajeni in upoštevani kot osebnosti z vse-
mi pravicami. Ker pozna problematiko
žensk, pa si bo prizadeval, da bodo urejene
vse njihove težave - od zaposlitve preko
materinstva in varstva do brezplačnega šo-
lanja otrok (vse do pridobitve fakultetne izo-
brazbe). V ta sklop sodijo tudi druge pravi-
ce, kot so otroški dodatki za vse otroke,
ustrezno zdravstveno in socialno varstvo ter
Franci Tratar je bil osem let zaposlen
v Cestnem podjetju, sedem let pa je bil
finančni direktor v štorski železarni, kjer
je dobro spoznal proizvodne in gospo-
darske probleme. Sedaj je v Žalcu vodja
ekspoziture Ljubljanske banke. Je akti-
ven kot delegat v občinski skupščini ter
aktiven v KS Griže.
drugo. Za kategorijo upokojencev in invali-
dov pa želi doseči ustrezno priznanje v obli-
ki invalidnin in pokojnin ter drugih pravic. Za
vse te stvari se je treba, pravi Tratar, v par-
lamentu boriti dostojno, vztrajno in odločno,
brez nekulturnih izpadov, pač pa v kultur-
nem dialogu, z močjo argumentov. S tem
v zvezi je pripravljen podpirati tudi vse pozi-
tivne predloge poslancev drugih strank.
Seveda pa bi si kot prebivalec žalske
občine še posebej prizadeval za kar najbolj-
še urejanje vseh tistih problemov, ki jih ima-
jo ljudje v Savinjski dolini. Pri tem ne misli
zanemarjati problemov kmetijstva v tisti me-
ri, ki je nujna za njegov normalen razvoj, pa
seveda tudi za razvoj drugih dejavnosti, kot
so industrija, terciarne in druge spremljajo-
če dejavnosti (ceste, telefonija...). Za še
tx)ljše poznavanje problematike in potreb
doline je treba imeti nenehen stik s prebival-
ci, zato Franci Tratar obljublja, da si t»o
vedno vzel čas za razgovore, ki mu bodo
pomagali ustvarjati predloge za razreševa-
nje problematike v parlamentu.
EP
KOMENTIRAMO
Pišmevuhovstvo
po celjsko
o izgradnji KES za Celje je
bilo v minulih letih napisano
na kupe besed, krajanom, ki so
za KRS že odšteli po nekaj sto
nemških mark in so se lahko
obrisali zanje pod nosom, ker
so jih podarili kdove komu, je
bilo danih na stotine obljub.
Še vedno ni nikogar, ki bi mu
bilo mar za ogoljufane občane,
ki bi se zavedal pomembnosti
KRS sistema za prihodnost
uspavanega Celja in ki bi lah-
ko (ali hotel?) tistim, ki so ka-
bel v celjski kabelsko-televi-
zijski nadaljevanki brez konca
zapletli, stopil na prste.
Čeprav smo nedolgo tega pi-
sali o za nos potegnjenih kra-
janih Nove vasi, ki so obtože-
vali, zahtevali le to, za kar so
plačali, se pristojni vse do da-
nes niso zganili. Človek si pač
ne more misliti drugega, kot
da je nekomu v interesu, da je
stanje na tem področju tako
kaotično, kot je.
In če smo konec avgusta pi-
sali o novih ljudeh, ki bodo
kabelsko-televizijski vozel
razpletli, in bodo do Božiča le-
tos vsem, ki so plačali, priklju-
ček za KRS tudi dali, smo tudi
mi še enkrat padli na finto.
Tudi to je namreč danes, ko
nas do Božiča loči le še mesec
dni, neizvedljivo, saj zadeva
očitno miruje. Bojda zato, ker
se odgovornost za rešitev pro-
blema neprestano prelaga iz
enih ramen na druga. Pa to
niti ni pomembno. Mojstri
v izmikanju in iskanju vedno
novih prozornih izgovorov bi
nam namreč že zavezali jezike.
Jih bodo tudi ogoljufanim kra-
janom. QERKEŠ
Št. 46-19. november 1992
8
Blagor mu. Ki bere!
Slovesno ob 14^0'letnlci Mohorjeve družbe v Celju
Mohorjeva družba je v slo-
venskem prostoru pojem! Tem
uvodnun in pozdravnim bese-
dam celjskega župana Antona
Rojca je že potrebno pritrditi,
kot so to storili številni visoki
gostje iz Maribora, Ljubljane
in Celja, Mohorjani in vsi, ki
so v mali dvorani Narodnega
doma v ponedeljek zvečer ob
pesmi kvinteta Bratov Gre-
gorc s Frankolovega ter avtor-
jev redne zbirke in urednikov,
spremljali ta kulturni do-
godek.
Res je namreč, da si mesto
Celje prizadeva obdržati slo-
ves dolgoletnega kulturnega
centra savinjsko celjskega po-
dročja in si tudi želi v svoje
okolje pritegniti pišoče ljudi,
ki se bodo zbirali tudi okoli
Mohorjeve družbe.
To danes sestavljajo tri se-
stre: celjska, celovška in gori-
ška. Vselej pa je Mohorjeva
družba slovenski narod vzga-
jala, podučevala, mu svetovala
in ga izobraževala. Prav Mo-
horjeva družba je s svojim
vztrajnim delom pokazala, kje
so narodove korenine in kako
se jih je potrebno ovesti.
O zgodovini Mohorjeve družbe
je zbranim spregovoril tudi
zdajšnji ravnatelj Janko Jero-
melj in med dmgim spomnil,
da je Mohorjeva družba od ča-
sa svojega nastanka pa do da-
nes izdala 1700 naslovov knjig
v skupaj 35 milijonski nakladi,
kar je brez dvoma svojevrsten
rekord, s katerim se ne more
kosati noben drug narod, in bi
ga danes bil še posebej vesel
ustanovitelj Mohorjeve družbe
škof Anton Martin Slomšek.
Slomškovega načela, naj
Mohorjeva družba izdaja knji-
ge, ki bodo »v dober kup Slo-
vencem«, se drže še danes.
O tem priča tudi letošnja red-
na letna zbirka, ki jo je pred-
stavil njen urednik Matija
Remše skupaj z nekaterimi av-
torji del.
V komplet sodi Koledar za
leto 1993, pa Turkovo delo
Škof Janez Gnidovec, Smede-
jevi Psalmi vaškega župnika,
delo Eme Meškove Se vam bi
rada povedala, Razborškov
priročnik Slovenska Krasilna
lunetnost, in delo celjske pisa-
teljice Bine Štampe-Žmavc,
napisano za velike in male
otroke, Popra vljalnica sanj.
Vsekakor zbirka, ki bo oboga-
tila    prenekateri    slovenski
dom, saj se odlikuje z deli od-
ličnih avtorjev. Ali kakor je
dejal mariborski škof gospod
Kramberger: »Blagor mu, ki
bere - in blagor mu, ki piše.
Kajti, tisti, ki ne bere, tudi pi-
sati nima kaj.«
Dogodek ob obletnici Mo-
horjeve družbe, ki so ga druž-
no pripravili Skupščina obči-
ne, Mohorjeva družba in
Osrednja knjižnica Celje, je na
pot pospremila še odlična do-
kumentarna razstava dr.Zma-
ge Kumer, ki je zdaj na ogled
v Osrednji knjižnici.
MATEJA PODJED
Namišljeni
bolnilc v SLG
Slovensko ljudsko gle-
dališče Celje je pred novo
premiero v tej sezoni. To-
krat želijo občinstvo zaba-
vati z Namišljenim bolni-
kom J.P. Moliera.
Uprizoritev so pripravili
v prevodu Josipa Vidmar-
ja: režiserka Katja Pegan,
dramaturginja Marinka
Poštrak, scenograf Milan
Percan, kostumograf Leo
Kulaš, asistentka kostumo-
grafa Majda Kolenik, skla-
datelj Mirko Vuksanovič,
korepetitor Miro Pod jed,
lektor Marjan Pušavec in
oblikovalec giba Matjaž
Farič.
V naslovni vlogi Argana
se bo predstavil Janez Ber-
mež, ob njem pa še kot To-
aneta Ljerka Belak, Belina
Darja Reichman, Ajigelika
Anica Kvmier, Luizona
Vesna Maher k.g., Kleant
Primož Ekart, gospod Di-
aforius Miro Podjed, To-
maž Diafoirus Tomaž Gu-
benšek, gospod Purgon Bo-
go Veras, gospod Fleurant
Bruno Baranovič, gospod
Bonnefoy Drago Kastelic
in v vlogah komedij antskih
bratov Beraldov Renato
Jenček in Bojan Umek.
Premiera bo jutri ob pol
osmih zvečer.
Zgodbe z naslovne strani
Ne bi bilo prav, če bi ne-
opazno šla mimo nas razstava,
ki so jo minuli teden postavili
na ogled v Muzeju novejše
zgodovine v Celju in nosi na-
slov: Reševanje zavezniških
letalcev med NOB na Sloven-
skem. Njen avtor je znani foto-
reporter in publicist Edi Šel-
haus, ki je tudi avtor knjige
z naslovom Stotinka sreče.
Razstava prinaša bogato do-
kumentarno gradivo, ki je na-
stajalo več let in tudi v sodelo-
vanju z borčevsko organizaci-
jo Slovenije, Muzejem novejše
zgodovine v Ljubljani in z le-
talsko zvezo Slovenije.
Od zgodb, ki jih je tedaj pi-
salo življenje, je zdaj minilo že
skoraj pol stoletja. V veliki
meri pa so se prav po zaslugi
avtorja razstave, Edija Šelha-
usa, ohranile dragocene vezi
med rešenimi in rešitelji. »Ne-
kateri še vedno obiskujejo na-
še kraje, da bi se srečah z ljud-
mi, ki so jim pomagali v naj-
hujših trenutkih. Prihajajo
z ženami, otroki, vnuki in hva-
ležni so ljudem, ki so jim po-
magali uiti smrti,« pravi Sel-
haus.
Janez Žerovc, (na fotografiji
desno v pogovoru z avtorjem),
športni pilot in predsednik
iniciativnega odbora za orga-
nizacijo letalskega muzeja
Slovenije, je rešil štiri ameri-
ške letalce. Na ozemlju Slove-
nije so jih naši ljudje rešili
okoli štiristo.
Številne teh zgodb je popi-
sal v svoiih publicističnih de-
lih Edi Selhaus in prav te so
v veliki meri pripomogle, da je
nastala razstava, ki zdaj, po
promociji v Ljubljani, kroži še
po ostalih mestih Slovenije.
MATEJA PODJED
Foto: EDI EINSPIELER
ZAPISOVANJA
Spomenilci in srajce
Marina Gržinič in Aina
Šmid imata seveda še kako ze-
lo prav, ko pravita, da - para-
fraziram - bi bila morebitna
postavitev spomenika s fikci-
onalnim junakom Martinom
Krpanom poseben znak naci-
onalne evfarije, toda ali ni sle-
herna postavitev spomenika
znak take ali drugačne evfori-
je? Bodisi nacionalne bodisi
ideološke bodisi nacionalno-
ideološke bodisi kulturne bo-
disi socio-kulturne, itn? Pa
njihovo rušenje? Mar je tudi
rušenje spomenikov znak po-
sebne evforije? Absolutno da;
pa naj se še tako govoriči
o raznoraznih streznitvah re-
cimo naroda oziroma bolj po-
pularno ljudstva. Se pravi, sle-
herni spomenik, sleherna spo-
minska plošča, itd., je zazna-
movana z določenimi aktual-
nimi družbenimi trendi in
vsak padec takih obeležij je
svojevrsten pokazatelj men-
talnega stanja določene druž-
be. In popolnoma nič drugega!
Samo zamislite si družbeno
reakcijo, če bi sedaj nekdo
predlagal postavitev spomeni-
ka npr. Ivanu Mačku-Matiji;
ne le, da bi bila že sama ideja
v kali zatrta, predlagatelj bi
morda res ne pred sodiščem
pravno, pač pa pred javnostjo
moralno odgovarjal. Če bi s ta-
ko idejo prišel na dan pred re-
cimo dvajsetimi in več leti, bi
- če že drugega ne-o smotrno-
sti takega spomenika na
ustreznih institucijah vsaj raz-
pravljali, naključne občane
povprašali o njihovem rrmenju
(kar je seveda zelo hipotetič-
no) ... Z drugimi besedami, ta-
ko kot se spomeniki postavlja-
jo, tako se ti tudi rušijo. In le
redki so tisti, ki vzdržijo tako-
imenovani kriterij časovnosti
oziroma nadčasovnosti. Ves
ozeleneli Prešeren, ki krasi
osrednji ljubljanski trg pred
vhodom na tromostovje je, če
si to priznamo ali ne, nastal iz
prav take evforije, o kakšni sta
se izjasnili v začetku omenjeni
video umetnici Pa je uspel
vzdržati   tisti   derridajevsko
Piše Tadej Čater
definiran kriterij. Iz tistega
razloga je bil postavljen, pa
odstavljen in nato zopet po^,
stavljen Maistrov spomenic
v štajerski prestolnici. Toda,
ali je tudi ta uspel preseči kri-
terij nadčasovnosti?
Družba je skratka le člove-
ško telo, spomeniki pa srajce,
kijih oblačimo trenutkom pri-
memo. Tako kot so bile svoj
čas zelo popularne elessejeve
majice, tako se danes oblačimo
v benettonove T-shirte, tako
kot smo nekoč ploskali ob sve-
čanem odkritju Kardeljevega
spomeiiika, tako danes meče-
mo vanj vse od jajc do džemov
Tete Lize. Ali: še pred dvema
letoma smo sramežljivo ome-
njali ime pesnika Jureta Dete-
le, danes pa mu mrtvemu
okrog vratu obešamo vence
Jenkove nagrade. Če hočete,
spomeniki, nagrade, spomin-
ske plošče, in kar je še podob-
nih stvari, so kot srajce, ki jih
oblačimo trenutkom primer-
no. In tako kot na modo, tudi
na postavljanje spomenikov ne
smemo gledati zunaj družbe-
nega konteksta. Še več, druž-
beno-historičnega konteksta,
ki pa kot tak še ni garant
vzdržljivosti nadčasovnega
kriterija. Ali drugače: ali ni že
skrajni čas, da začnemo po-
stavljati, da postavimo, tak
spomenik, ki ga bomo občudo-
vali ne le mi, marveč tudi tisti,
ki bodo prišli za nami. Pa če je
ta na čast ali prvemu sloven-
skemu švercerju ali največje-
mu donmevnemu eksekutorju
v polpretekli slovenski zgodo-
vini
Bogati Ifuiturni dnevi
Za letošnje tradicionalne
Dneve kulture občine Šmarje
pri Jelšah so pripravili deset
gledaliških, zborovskih, likov-
nih, literarnih in folklornih
prireditev, ki se \Tstijo po vsej
občini. Kulturno dogajanje
poteka v Šmarju, na Breclje-
vem, v Šentvidu pri Grobel-
nem. Rogaški Slatini, Bistrici
ob Sotli in Kozjem.
Začelo se je s Kozjanskimi
kulturnimi dnevi, leta 1975, na
Pilštanju. Letos so v Zvezi
kulturnih organizacij začeli
s kulturnima večeroma na
Brecljevem pri Šmarju, v Ate-
ljeju Staneta Jagodica, kjer so
se predstavili krajevni kultur-
niki in pesnica Tanja Plevnik-
Lipej, ki je znana tudi kot lju-
biteljska slikarka in je pred-
stavila svoje ustvarjanje iz no-
ve literarne mape. V Šentvidu
pri Grobelnem pa je bilo v so-
boto že tretje Martinovo sreča-
nje pevskih zborov, ko so pevci
sedmih zborov iz šmarske ob-
čine prepevali pesmi o vinu.
Ob tej priliki so tudi predsta-
vili knjigo kozjanskega rojaka
Draga Medveda, Trta živ-
ljenja.
Jutri, v petek, bodo v Šmar-
ju gostovali Zarjani iz Trno-
velj in to z Nušičevim Mistrom
Dolarjem, prihodnji teden pa
bo tam gostovanje kranjskega
Prešernovega gledališča, s Co-
oneyevim delom Zbeži od že-
ne. V ponedeljek bo v Šmarju
otvoritev likovne razstave Er-
ne Ferjanič-Fric iz Rogaške
Slatine, kjer bosta zapela zbo-
ra iz Zdravilišča in iz Rado-
melj.
V Kulturnem domu, v Roga-
ški Slatini, bo konec tega ted-
na občinska revija cerkvenih
pevskih zborov, pripravili pa
bodo tudi Trebušnikov večer
s Poldetom Bibičem. Letošnje
Dneve kulture bodo zaključili
z nastopoma v Bistrici in Koz-
jem. V Bistrici se bo predstavi-
lo šmarsko gledališče Bo,
z Molierovim Smeh ni razpro-
dan, v Kozjem pa bo domača
folklorna skupina plesala koz-
janske plese. Znana skupina,
ki veliko nastopa v Zdraviliš-
ču Atomske toplice, bo s tem
nastopom obeležila svojo de-
setletnico.
BRANE JERANKO
Plesni Forum v Tolminu
Minuli vikend je bila v Tolminu republiška
revija otroških in mladinskih plesnih skupin,
ki ima letos novo ime - Sredi prostora. Predsta-
\'ile so se najboljše slovenske plesne skupine,
izbrane že predhodno na področnih izbomih
predstavitvah. Iz Celja sta se v Tolmin odpra-
vili dve plesni skupini, Igen in članice celjske-
ga Plesnega Foruma s celovečerno predstavo
Freddyeve nočne more, v koreografiji Save
Malenšek, na glasbo skupine Queen.
Na reviji je nastopilo 17 skupin, med kateri-
mi bo selektorica Sinja Ožbolt iz Ljubljane
izbrala nekaj predstav, ki se bodo lahko pred-
stavile na Dnevih plesa v Ljubljani, kjer nasto-
pijo tudi slovenske profesionalne in tuje plesne
skupine.
Celjske plesalke Plesnega foruma, Estela
Žutič, Simona Mirnik, Tanja Ferleš, Andreja
Cepuš in Sava Malenšek so v Tolminu občin-
stvo navdušile s Freddyevimi nočnimi morami.
Po vrnitvi v Celje je Sava Malenšek povedala,
da je prireditvi v Tolminu mogoče očitati le to,
da se vseh 17 skupin predstavi v enem dnevu,
da niso razdeljene glede na zvrst plesa v posa-
mezne kategorije in da tudi ločnice med otro-
škimi in mladinskimi plesnimi skupinami or-
ganizatorji ne začrtajo. Sicer pa se v Plesnem
Forumu obetata novembra še dve zanimivi
prireditvi. Prva bo 24. novembra v Barflayu,
kjer bodo s Freddyevimi nočnimi morami ple-
salke gostovale na večeru, posvečenm Freddyu
Mercuryu. V dvorani Plesnega Foruma v Celju,
v Stanetovi ulici, pa bodo 28. novembra pri-
pravili še večer s Svetlano Makarovič.
N.G.
Foto: LUCAS
Moj mali Idaho, ZDA, 1991
Režija: Gus Van Sant, Glavne vloge: River Phoenix,
Keanu Reeves
Pomo prodajalna v zakotnem delu mesta, osvetljena
s hladno neonsko reklamo, ki obljublja lažno srečo tekom
noči. »For adults only« - mladoletnim je vstop prepovedan.
Postaran homoseksualec, ki išče instant-seks, stoji pred
polico s pomo časopisi, katerih naslovnice krasijo mladi
fantje, ki ponujajo svoja vitka telesa pohotnim očem. Ti
objekti želja pripovedujejo o svojem življenju...
Idahč je Mikeov (River Phoenix) izgubljeni Raj, njegova
skrita duša: polja pšenice, farma, puščavska cesta, ki se
izgublja v horizontu, slike matere, misli na prvo izgub-
ljeno ljubezen, prikazovanje nesrečnega otroštva pomeša-
nega z nasiljem ... Živi od ulične prostitucije v velemestu
na hladnem severozahodu države. Naj bodo moški ali
ženske, njegove stranke so mu zveste, saj je pripravljen
sodelovati v vseh mogočih »igricah«. Mike je narkoleptik,
ki popolnoma nepričakovano, v trenutkih stresa, pade
v globok sen - počasi ne more več ločiti stvarnosti od
preteklosti in prihodnosti in tone vse globlje v svoje sne.
Sanja o svoji materi, ki ga je kot otroka zapustila in ki se
mu v njegovih halucinacijah pojavlja kot obljuba doma.
Scott (Keanu Reeves) je Mikeov prijatelj, ki je izbral
prostitucijo, da bi se maščeval svojemu uglednemu očetu
(njegov oče je župan Portlanda), ki ga je vseskozi zane-
marjal. Mike je homoseksualec, Scott ni. Kljub temu sta
navezana drug na drugega: privrženost tistih, ki se ukvar-
jajo s prostitucijo v iskanju za domom. Delita prijateljstvo
in životarjenje na ulici v senci velikega boba (William
Richert), poetičnega potepuha, kralja družbenega dna, ki
vlada svoji četici uličnih fantov iz zapuščenega hotela.
Portland, Seattle, Rim... zmeraj v iskanju Mikove ma-
tere in na begu pred policijsko četo Scottovega očeta.
Konec njunega potovanja je istočasno konec Mikovega
iskanja in Scottova vrnitev v meščansko življenje. Mike je
tam, kjer je bil na začetku: na neskončni cesti, ki hladna
in siva izginja nekje na obzorju...
To, kar bi na ameriško publiko lahko delovalo kot
škandal, pri pazljivem gledanju prikazuje ganljivo sliko
človekove osamljenosti in njegovo iskanje ljubezni. Doži-
veli boste neobičajen film, polno resničnih zgodb in globo-
kih čustev. .    ......
NA CEUSKIH PlATNiH
KINO UNION
v ČETRTEK, 19. 11.
OB 22.00
PREMIERA
SMRTONOSNO
OROŽJE 3
(Lethal Weapon 3)
MEL GIBSON
DANNY GLOVER
JOE PEŠCI ^_______
Št. 46 - 19. november 1992

Alenka Žagar-Slana
KANDIDATKA NARODNIH DEMOKRATOV ^
ZA PREDSEDNICO REPUBLIKE SLOVEN0E
NARODNI
DEMOKRATI
Doktorica Alenka Žagar-Slana, povejte nekaj o sebi, kar bi
volilke in volilci na vsak način morali vedeti o vas.
Srečna sem, ker sem ena iz množice Slovencev, ki smo prišli
v novi čas s poštenim življenjem in trdim delom, pokončno
hrbtenico, predvsem pa z jasno mislijo brez belih lis, izgublje-
nega spomina in brez nihanja v vse smeri. Ničesar mi nI treba
popravljati, ne življenjepisa, ne dela in ne političnega prepriča-
nja. Ni mi treba na novo odkrivati ne vere in ne cerkve. Sploh pa
mi ni treba iskati novih smislov za besede, ki sem jih kdaj
izrekla, in jih prilagajati današnjemu času. Mislila sem in bom
s svojo glavo. V oporo pa mi bosta morala in etika, ki ju
v vsakem času potrebuje odgovoren politik. Vem, kdo je kdo in
komu kaže zaupati. Starih kalupov ne poznam.
Predstavite se še kot kandidatka za predsednico republike!
Govorim s polno odgovornostjo in zato lahko obljubim, če bom
izvoljena, da bom vedno in povsod zastopala interese svoje
domovine in nedotakljive pravice njenih ljudi. Imam program,
imam vizijo in vem, kaj hočem. Zavedam se, da smo še daleč od
prave pravne države, gospodarsko uspešne, socialno varne in
ljudem ter naravi naklonjene. Skupaj z vsemi Slovenci me zato
čaka pošteno in trdo delo. Odločna bom, ko bo treba, saj vem
kaj zahteva čas usodnih odločitev, prehodni čas in čas zorenja
slovenske države.
Poznam slovenskega človeka in njegove radosti ter tegobe,
zato mu bom znala prisluhniti v veselju in žalosti. Z vsem srcem
si bom prizadevala za lepšo prihodnost naših otrok in njihovih
staršev. Hitreje jo bomo dosegli, če si bomo že na letošnjih
volitvah izbrali prave ljudi in pravega predsednika.
Poskusite torej strniti vaš predsedniški program v nekaj
točk!
Prvič:       Slovenija in njeni ljudje pred vsem!
Drugič:     Varovanje ustave!
Tretjič:      Varovanje človekovih pravic!
Četrtič:     Varovanje pravne države, ki jo moramo šele vzpo-
staviti!
Petič:       Vse to pa zagotoviti s ponovno uvedbo moralnih in
etičnih vrednot v njihovem najširšem pomenu!
Slovenija se bo namreč morala šele stehtati v očeh medna-
rodne skupnosti in sama pri sebi. Preteklo bo še veliko časa,
preden bomo spoznali, da je naša usoda v Evropi odvisna od
kvalitete našega dela navznoter in navzven. Poglejte, mnoge
države, ki so po velikosti podobne naši, so spoštovane in
cenjene predvsem zaradi kvalitete življenja, ki jo zagotavljajo
svojim državljanom.
Po domače bi rekli, da gre tudi za poštenost, ali ne?       ^
Ljudje si zelo želijo, da bi vedeli, kaj smejo in česa ne, kaj je in
kaj ni prav, želijo si skratka normalno, pravno državo. O tem so
nas odvadili razmišljati skozi minula desetletja. Ljudje pa
seveda globoko v sebi zelo dobro vedo, kaj je prav in si želijo,
da bi se tudi oblast obnašala po teh normah. Želijo si tudi, da bi
v pluralni družbi stranke druga drugo kontrolirale, da ne bi bilo
treba biti ljudem neprestano na preži.
Je po vašem mnenju funkcija predsednika republike tudi
v tem, da opozarja na nepravilnosti?
Dobro je imeti na čelu države človeka, ki bi s svojo človeško
avtoriteto obrzdal pregrete glave v slovenski politiki. Že nekaj-
krat in recimo zdaj!
Če boste izvoljeni, ali boste izstopili iz stranke Narodnih
demokratov?
Ne, to bi bilo licemersko. Seveda pa bom morala, če bom
izvoljena, dajati vsem skupinam enake možnosti. To načelo bi
moralo veljati za predsednika republike, predsednika skupščine
in za predsednika vlade. Za predsednika države zato, ker ne
sme navijati za nobeno od strank, če noče zverižiti parlament,
za predsednika vlade pa zato, ker se mora ukvarjati vlada
najprej s stroko in šele potem s politiko. Prav zaradi tega, ker te
tri funkcije tako zelo rade podlegajo strankarskim interesom, je
pri nas slika oblasti popačena. Po domače: predsednik repu-
blike naj deluje etično in moralno, predsednik parlamenta zako-
nito, predsednik vlade pa strokovno. S čim manj politike. Politiko
se naj gredo stranke. Politika mora postati institucija, zato
moramo spoštovati<)ravila igre in obnašanja. Predsednik repu-
blike se ne sme spustiti na raven medstrankarskih političnih
bojev. •
Ste prva ženska kandidatka. Mislite, da je to lahko v Slove-
niji prednost?
Tega ne bi.poudarjala. Upira se mi, da bi se ukvarjala z ženskim
vprašanjem tako, kot so se v preteklosti ali pa še danes.
Odklanjem radikalni feminizem, pa tudi poenostavljanje, da je
ženska le za štedilnik. Poleg opravil, ki nam jih nihče ne more
vzeti, smo Slovenke storile za domovino toliko kot moški. Žen-
ske smo nekaj posebnega. V ambulanti, kjer sem delala, sem
spoznala, da je Slovenko težko ustaviti v delovni vnemi. To, da
Slovenke niso v politiki, je začasen pojav. Slovenske ženske so
skozi hude čase uspešno opravljale svoje delo, bile vzorne
matere in se izobraževale. Seveda pa se ženske nikoli ne bodo
ukvarjale s politiko na moški način. So namreč preveč praktične,
da bi se ukvarjale tudi z raznimi neoprijemljivimi zadevami, ki jih
prinaša politično življenje. Sicer je pa prejšnji sistem po eni
strani silil ženske v delo, po drugi strani pa je izničeval njihovo
biološko funkcijo tako, da je izničeval družinske vrednote in
s tem družino. Te stvari je treba spet postaviti na pravo mesto.
Ženska naj dela tisto, kar hoče, je v službi, se izobražuje, ima
toliko otrok kot si jih želi itd.. Kot mati in kot ženska si bom ne
glede na to, ali bom izvoljena ali ne, vselej prizadevala, da
Slovenke ne bi več toliko garale kot so doslej.
Sicer pa upam, da volilke in volilci ne bodo črtali mojega imena
na volilnem listku zato, ker naj bi bila politika moška stvar. Če
me katera ali kateri med volilci ne mara, naj me ne črta le zato,
ker sem ženska. Naj si poišče vzrok v tem, da se ne strinja
z mojim prepričanjem.
Alenka Žagar-Slana, predsedniška kandidatka
Narodnih demokratov, se je rodila 23. aprila 1949
v Mariboru. Tu je preživela prvo polovico življenja,
drugo pa v Ljubljani. Po izobrazbi je zdravnica,
specialistka za šolsko in mladinsko medicino, po
funkciji pa županja ljubljanske občine Center. Pri
vzgoji treh otrok ji je v oporo soprog France Slana,
akademski slikar in doma ter na tujem priznan
slovenski umetnik.
SLOVENIJA TUDI ZA
NAŠE VNUKE!
ZAUPAJTE
NARODNIM DEMOKRATOM!
ŠE OBLAST JE BOLJ PRIJAZNA, ČE SO PRAVE ŽENSKE ZRAVEN!
ALENKA ŽAGAR-SLANA BO PREDSEDNICA PO MERI SLOVENIJE!
Ena nalbollših izvedb Tila..
Zavod za kulturne priredi-
tve je minulo sredo v dvorani
kina Union priredil abonmaj-
ski koncert, na katerem je na-
stopil orkester Slovenske fil-
harmonije. Dirigiral je obeta-
ven mlad slovenski dirigent
Marko Letonja, solistka pa je
bila harfistka Jasna Corrado-
Merlak.
Najprej je zazvenela Beet-
hovnova simfonija št.4 v B-du-
ru, delo, ki je bilo prvikrat iz-
vedeno marca 1807. Je nekoli-
ko elegična, nežna in spada
v vrsto simfonij s parno zapo-
redno številko, ki si sledijo po
simfonijah z veliko epsko širi-
no. Dramatičen uvodni adagio
Vzbuja ozračje napetosti, ki se
pozneje v živahnejših stavkih
sprosti in izraža predvsem sre-
čo ter veselje nad življenjem.
Predvsem se v tem delu čuti
moč glasbene govorice sklada-
telja pri izpovedovanju glob-
ljih občutij. Orkester je svojo
nalogo solidno izpolnil, čeprav
dirigentu na nekaterih mestih
le ni uspelo rešiti rahlih rit-
mičnih neskladij med trobili
in tolkali.
Pet malenkosti za orkester,
ki jih je po Kogojevih klavir-
skih skladbah instrumentiral
Pavle Merku, je instrumenta-
cijsko zanimivo delo, ki pa pri
poslušalcih ni zapustilo glob-
ljega vtisa. Najbrž tudi zato
ne, ker skladatelju, oziroma
prirejevalcu, ni povsem uspela
oživitev sicer lirične ekspresi-
onistične Kogojeve klavirske
glasbe. Rodrigov Concierto de
Aranjuez za harfo in orkester
je izrazito razpoloženjska
glasba. Koncert je sicer bolj
poznan v verziji za kitaro in
orkester. Morda je ta tudi bolj
priljubljena, vendar ima tudi
izvedba s harfo svoj čar, ki ga
je izvrstna solistka s subtilno
igro udejanila zlasti v počas-
nem drugem stavku. Kljub
razsežnosti dvorane je bil vsak
njen kotiček izpolnjen s harfi-
nim zvokom. Legenda o bur-
kežu Tilu Eulenspieglu je do-
bro znana. Tako tudi znameni-
ta simfonična pesnitev izpod
peresa Richarda Straussa.
S svojo izvedbo sta orkester in
dirigent znova dokazala, da
niso neupravičena vsa prizna-
nja, ki jih je orkester dobil do-
ma in po svetu. V prepletanju
dveh osnovnih motivov je bil
dirigent precizen v nakazova-
nju vseh agogičnih in dinamič-
nih odtenkov, orkester pa mu
je zvesto in z navdušenjem sle-
dil. Verjetno je bila to ena naj-
boljših izvedb Tila Eulenspie-
gla nasploh.
E.G.
»Februar« v Rogaški Slatini
V likovnem razstavišču Zdravilišča Ro-
gaška Slatina se s svojimi deli predstavlja
deset celjskih slikarjev. Gre za člane sku-
pine »Februar«, ki jo sestavljajo likovni
amaterji, vsi pa so tudi vključeni v Društvo
likovnih ustvarjalcev iz Celja.
Kar polovica vseh razstavljajočih je naj-
bolj naklonjena krajinarstvu. Rudi Šalej,
Jože Perčič-Juškin, Dragan Podovac, Vla-
do Renčelj in Božidar Ščurek uporabljajo
različne tehnike: tempero, akvarel ali olje,
prav tako pa tudi sam motiv pejsaža razu-
me vsak na svoj poseben način. Nekaj je
del, ki prikazujejo predele mest, vasi, mo-
goče je tudi videti pejsaže, ki so nastali
v značilnem mediteranskem območju. Se-
veda pa je največ prizorov iz tipičnega
osrednje-slovenskega podeželja s podalp-
skimi vedutami, kjer prevladujejo gričev-
nate in hribovite pokrajine, v katere so
vpeta naselja obdana z polji in gozdovi. Tu
in tam slikarji v to okolje vnesejo posa-
meznika ali skupino figur, kot npr. spreha-
jalce, lovca ali vinogradnika pri svojem
opravilu.
Vlado Geršak, Dušan Amanovič in Lju-
ban Šega sestavljajo krog avtorjev, ki na
svojih slikah prikazujejo tihožitja, ki so
komponirana z različnimi vrstami cvetja.
Opazno je, da dajejo nemajhen poudarek
uporabi barv, s katerimi ustvarjajo svežo
podobo svojih slik, primemo prikazanim
cveticam.
Med vsemi sodelujočimi je edino Alica
Javšnik usmerjena v nepredmetne oblike
in le občasno kot dopolnitev vključi kakš-
no figuro. Na svoj način so tudi izpostav-
ljene slike Zorana Josiča, ki se navezujejo
na nadrealistično umetnost in nosijo zna-
čilnosti le-te skozi prepletanje simbolov,
fantazij in običajnejših stvarnih podob.
Slikarji, kljub temu da imajo status
amaterjev, z nekaj posamezriimi deli opo-
zarjajo na visoko zrelost in dobrim pozna-
vanjem likovnega jezika. Ponekod se moč-
neje približujejo tradiciji in preverjenim
shemam, ki pa kljub svojemu značaju ved-
no prinesejo nekatere novosti. Seveda pa
so zanimivejša dela, v katerih je občutiti
željo po preseganju ustaljenih formulacij
in opozoriti na drugačne možne izpeljave
in kjer je skozi kreativen odnos tudi dobro
vidna individualna nota.
BORIS GORUPIČ
Št. 46 - 19. november 1992
10
Klic dobrote
Poslanica Škota Krambergena
v četrtek, 26. novembra, bo
v dvorani Golovec drugi kon-
cert Klic dobrote, ki ga tudi
letos pripravlja Karitas Celje.
Nastopilo bo petnajst glasbe-
nih skupin in posameznikov,
ki jih bo napovedovalo šest
napovedovalcev.
Letošnji koncert vključuje
tudi posamezne radijske po-
staje, ki bodo pred koncertom
vabile ljudi, naj prispevajo
sredstva za vse pomoči potreb-
ne na svojem področju. Zvečer
se bodo radijske postaje vklju-
čile v direkten prenos kon-
certa.
V akcijo se je vključil tudi
mariborski škof dr. Franc
Kramberger, sicer predsednik
slovenske Karitas, ki je v spo-
ročilnem pismu med drugim
zapisal:
»Namen glasbene prireditve
je z zbranimi denarnimi sred-
stvi pomagati najbolj potreb-
nim med nami. S koncertom
želimo tudi počastiti letošnji
zgodovinski dogodek, to je
priznanje naše samostojnosti
in neodvisnosti s strani sveta
ter sprejem našega naroda
v svetovno družino narodov,
hkrati pa izpovedati, da smo
po dobroti povezani in soli-
darni brez razlike z vsakim, ki
je v stiski in naše pomoči po-
treben.«
Koncert se bo začel ob
19,30, vstopnice pa so v proda-
ji v Kompasu Celje in poslov-
nih enotah Laško, Velenje,
Zreče in Žalec, pri blagajni
bazena Golovec in Župnij-
skem uradu sv. Daniela
v Celju. T. VRABL
Zlata Cugmasova
V Slovenskih Konjicah sta
T.novemra po petdesetih letih
skupnega življenja ponovila
zakonsko zaobljubo Frančiška
in Jože Cugmas iz Jerneja.
Spomini 68-letne Frančiške
in 72-letnega Jožeta na skup-
no življenje so pestri: »Vsega
je bilo. Dobrega in hudega.
Novembra sva se ženila, že fe-
bruarja sem moral v vojsko.
Takrat sva še živela pri star-
ših, potem sva si kupila doma-
čijo na Ponikvi. Dvanajst let
sva tam živela, potem pa sva
vse prodala in kupila na Jer-
neju,« obuja spomine Jože.
Danes je seveda že upokoje-
nec, do leta 1971 pa je delal pri
Cestnem podjetju. Frančiška
je doma gospodinjila in skrbe-
la za šest otrok: »Pridni so bili.
Vsi so prišli do poklica in si
uredili svoje domove,« jih poh-
vali. Poleg otrok jima razvese-
ljuje življenje še 14 vnukov in
en pravnuk. Enemu izmed
vnukov, Simonu, sta se tudi
odločila prepustiti domačijo.
Ampak ne še sedaj. Dokler bo-
sta lahko, hočeta biti sama go-
spodarja na svojih petih hek-
tarjih zemlje. Ker pa so leta
prinesla tudi bolezni, vsega
sama ne moreta opraviti in
vnuk jima pomaga.
Življenje gre naprej svojo
pot, zlata poroka pa je bila za
Cugmasova eno najlepših do-
živetij: »Na občini in v cerkvi
je bilo res lepo, doma v družbi
najbližjih in prijateljev veselo.
Pa še vreme je služilo - tako
kot pred petdesetimi leti.«
Foto: EDO EINSPIELER
Zlatoporočenca Podvršnik iz Hramš
Preteklo soboto sta prazno-
vala zlato poroko Jožefa in Jo-
žef Podvršnik iz Hramš v žal-
ski občini. Cerkveni obred je
bil v farni cerkvi Galicija,
opravil pa ga je domači župnik
Janko Cigala, civilnega pa
v žalski poročni dvorani Peter
Pungartnik.
Jožef in Jožefa sta se poroči-
la 16. novembra 1942 v Vehki
Pirešici. Komaj 20-letna je
prišla v hišo Podvršnikovih,
saj sta bila njen mož Jože in
tast že dve leti brez gospodinje
in je hiša kar klicala po njej.
Kmalu po poroki je bil mož
Jože vpoklican v nemško voj-
sko. Ker je bila hiša na samem,
ljudje v njej pa zanesljivi, je
vse do osvoboditve bila varno
zatočišče partizanom.
Leta 1945 se je Jožefu, ki je
srečno pobegnil iz nemške voj-
ske k partizanom, rodil prvi
otrok - hčerka Marija, nato pa
vsako drugo leto še Janko, Ve-
ra, Anica, Rozika, Jožica in
nazadnje še Martina.
Življenje zakoncev je bilo ob
številni družini, z eno plačo in
v hribih, težko. Otroci so se
zgodaj navadili dela in skrom-
nosti, znali so od mladega skr-
beti zase, zato z njimi ni bilo
problemov, ko so se razkropili
po svetu. Oče in mati večkrat
rečeta, da so jima v ponos in
veselje. Oče Franc je najsreč-
nejši, kadar pridejo otroci, ki
se vedno radi vračajo domov.
V petdesetih letih skupnega
življenja se je njihova družina
povečala še za 11 vnukov, ki
v njun dom prinašajo obilico
dobre volje. TAVČAR
Resnejši odnos do plazov
Laška občina je med tistimi v Sloveniji, ki ima velike in
hude težave s plazovi. Veliki plaz v Tevčah je na vso srečo
pred sanacijo, ob njem pa je še cela \Tsta manjših, a nič
manj pomembnih plazov, ki povzročajo težave že ob
manjših deže\'jih. V laški občini so UN-ideli, da je zasilno
odpravljanje posledic plazov neučinkovito, saj se škoda ob
pr\'em nali\ai nadaljuje in še poveča.
Ob Tevčah so pomembnejši plazovi v Lažišah, Porebri,
Povčenu, Gori in Modriču v Brezah. Velik plaz je tudi na
cesti Vrh-Grahoše, plazovita so območja v okolici Radeč,
Žebnika, Pemovš in drugod. V Širju bi bilo treba odstra-
niti skale, ker ogrožajo magistralno cesto in močan pro-
met po njej. Po izjavi člana IS občine Laško Jureta Križ-
nika želijo te plazove prihodnje leto sanirati, najprej pa
bodo opraviti temeljite raziskave razmer. »Reševanja se
ne bomo lotili na pamet, ker je to dražje,« pravi Križnik in
dodaja, da je minil čas improvizacije. Po zdajšnjih izraču-
nih bi za saniranje omenjenih plazov prihodnje leto potre-
bovali okoli 50 milijonov tolarjev, kar naj bi v glavnem
zagotovili iz proračuna.
TONE VRABL
Spremembe mestnega
središča v Radečah
Ker so ureditveni načrt za
mestno središče Radeč izdelali
že pred dvema letoma, je
v zadnjem času prišlo do neka-
terih pomembnih sprememb,
tako da ga bo treba aktualizi-
rati. Uskladiti je treba posege
v prostor, ki so predvideni
z lokacijskim načrtom za gra-
ditev zaščitnih objektov HE
Vrhovo v Radečah. Upoštevati
je treba dodatne zahteve pri
zaščiti pred katastrofalnimi
nalivi, izvedbi kanalizacijske
mreže za odvod meteorne vode
in uskladitvi tras ostalih ko-
munalnih vodov.
Do sprememb bo prišlo tudi
pri dograditvi poslovno-sta-
novanj skega dela komunaln«
ga centra in zdravstvenega do
ma ter pri prometni uredit)
v komunalnem centru. Pi
zdravstvenem domu bod i
zgradili večje parkirišč
v dveh etažah, zraven pa bod
še prostori za trgovine, stori
tveno obrt, gostinstvo in del z
tržnico.
Dopolnjen ureditveni načil
je izdelal IBT Ljubljana in jj
zdaj v javni razgrnitvi. Ta je a
toliko bolj pomembna zatcj i
ker je načrt povezan s proble
matiko urejanja prometa id
gradnjo zaščitnih objektov HI
Vrhovo. 1
Ti
Najstarejši Laščan
Martin Frece, ki je 9. no-
vembra dopolnil 95 let, se je
rodil leta 1897 v Grižah pri
Žalcu kot deveti otrok. Že
v tretjem letu starosti mu je
umrla mati, pri sedemnajstih
pa še oče. Že takrat je moral
na delo v rudnik Zabuko^ca,
nato v rudnike v Kočevju in
Trbovljah.
Leta 1926 je spoznal svojo
življenjsko sopotnico Marijo
in se priženil na kmetijo na
Konc nad Laškim, kjer živi še
danes. Rodilo se jima je
8 otrok, danes jih živi še. 7. Ima
23 vnukov in 23 pravnukov.
Leta 1976 sta z ženo slavila
zlato poroko, že naslednje leto
pa mu je življenjska sopotnica
Marija umrla. Sedaj živi na
domačiji, ki sta jo prevzela hči
Rezka in zet Vinko Vrbovšek.
Mlada skrbita za dobrote v je-
seni njegovega življenja.
Čeprav za sedanjost že ne-
koliko pozabljiv, Martin Frece
rad obuja spomine na trdo,
a bogato preteklost. Zdravje
mu dobro služi, le vid in slul
ga počasi zapuščata. Rad imi
juho, zelenjavo in kozarčel
domačega vina, kar priporoči
tudi drugim, a glavni recept zJ
dolgo življenje je po njegoven
skromnost in trpljenje.
MALČKA ARBEITEI
Sto let konjiškega vlaka
Socialdemokrati občine Slovenske Konjice si že nekaj
časa prizadevajo iztrgati pozabi konjiško železnico in
vlakovno kompozicijo, ki žalostno propada v samih Slo-
venskih Konjicah.
Da bi javnosti širše predstavili pomen, ki ga je imela
železnica za širše konjiško območje, so se lotili priprave
razstave »100 let konjiškega vlaka«. Odprli jo bodo v četr-
tek, 19. novembra, ob 18. uri v večnamenski dvorani v Zre-
čah. Na njej bodo predstavili pisne dokumente, uniforme,
fotografije in drugo, kar priča o leta 1962 ukinjeni progi.
Razstavo bodo odprli v prisotnosti ministra za promet iz
zveze Marjana Kranjca in nekaterih kandidatov stranke
za državni zbor. Po odprtju razstave bodo spregovorili
o programu SDSS, s posebnim poudarkom na prometu in
zvezah. ^BP
Za lepoto bivalnega prostora
Poleg vse večjega števila ra-
zličnih trgovin v Celju in oko-
lici, je zanimivo tudi dejstvo,
da se trgovine vse bolj speci-
alizirajo. Podjetni trgovci so
namreč ugotovili, da je dobro,
če v ponudbi ponudijo kar naj-
večjo izbiro točno določenih
artiklov. Med takšne, povsem
specializirane trgovine, sodi
prav gotovo tudi trgovina
Miiller v zgradbi Razvojnega
centra v ulici 14. divizije v Ce-
lju, kjer ponujajo resnično ši-
roko paleto talnih in stenskih
oblog, tapet in drugega deko-
rativnega blaga. Kupec lahko
izbira kar med 2000 različnimi
modnimi vzorci, tako da sko-
raj ni posameznika, ki ne bi
našel nekaj zase. Tako, na pri-
mer, ponujajo preko 350 vrst
toplih podov, 270 vrst plastič-
nih mas, 160 vrst parketov, 65
vrst tapisonov, 240 vrst itiso-
nov, 400 vrst tapet in opažev
ter še mnogo stvari, ki lahko
polepšajo stene in tla najra-
zličnejših prostorov. Pri Miil-
ler lahko najdete tudi več vrst
umetne trave, če ste jo morebi-
ti kje že zaman iskali.
Če smo v vas vzbudili zani-
manje in interes, da boste
v kratkem obiskali trgovino
Muller, boste naleteli na pri-
jazne obraze in široko ponud-
bo vsak delovnik med 9. in
12. ter 15. in 18. uro, ob sobo-
tah pa med 9. in 13. uro.
__________..................■ .. ....._ _EPP.
Zapora ceste Vitanje-Dolič
V četrtek, 19. novembra, bodo ob 14.30 delno zaprli cesti
Vitanje-Spodnji Dolič na točki, kjer je konec asfalta (pri Žu
pancu).
Vitanjčani že dolgo opozarjajo na neprimernost najkrajš
cestne povezave s Koroško, tokratno zaporo pa pripravljaj«
v sodelovanju s Socialdemokratsko stranko Slovenije oziromi
njenim konjiškim občinskim odborom. Zapora ceste bo dru
gačna, kot so običajno, saj bo prisoten minister za promet iJ
zveze Marjan Krajnc, ki mu je v bistvu namenjena, pospremil
pa jo bodo s kulturnim programom.
MBi
Gasilski dom v Brezali
v Brezah nad Laškim so zgradili in pokrili nov gasilski doic
V njem bodo še prostori za poštni urad, dve stanovanji in večji
dvorana za krajevne prireditve. Velik delež so pri dosedanj
gradnji gasilskega doma opravili krajani z 8700 udarniškim
urami. Ob tem so krajani prispevali še več brezplačnih voženj U
veliko gradbenega materiala. Čeprav so nekaj sredstev dobili ^
občinskega proračuna in sklada za nerazvita območja, pa dom^
ne bi bilo, če ne bi bilo tako izdatnega prispevka krajanov. Zda!
so na vrsti zahtevna notranja dela. Gasilci upajo, da bodo š<
naprej deležni pomoči, pa tudi sami se bodo kar najbolj angaži'
rali, da bodo lahko svoj dom čim prej začeli uporabljati.
Ti
Cesta proti Vimperku asfaltirana
Dolgoletna želja krajanov zgornjega dela Polzele in Podvina
je bila, da bi asfaltirali cesto od Kovača proti Vimperku. Tako
so se pred meseci pričela zemeljska dela, ki so jih opravili
krajani sami. Na cesto so v lastni režiji navozili več sto kubičnih
metrov gramoza, sredstva za asfaltno prevleko pa sta prispevala
občina Žalec in KS Polzela. Kakih 200 m ceste v ravninskem
delu je še neasfaltirane, ker je zmanjkalo denarja, zato bodo to
opravili spomladi. Nekateri krajani so opravili tudi po sedemsto
in več prostovoljnih ur. ,
T.TAVČARj
Št. 46-19. november 1992
11

tefn/lr P2 Iro ^zgodovinski« tudi v Konjicati in Imenem
Zlati grič iz Slovenskih Ko-
njic in Kmetijska zadruga
Šmarje pri Jelšah še ne dose-
gata slovesa ormoških, ljuto-
merskih, ptujskih, radgonskih
in nekaterih primorskih proiz-
vajalcev vina, ki imajo tudi za-
radi tradicije pomembno
prednost. Vendar pa postajata
%'se bolj prodoma in dokaz
njune moči je tudi dejstvo, da
sta v »domači hiši« vse bolj
iskana in cenjena proizvajal-
ca. Letošnja konkurenca pa bo
še posebej huda, saj je narava
bolj ali manj vse \inograde ob-
darila z izredno letino. Odlo-
čale bodo torej malenkosti.
Slovenske Konjice:
»Kaj takega v 30
letih še nisem
doživel!«
Jože Topolšek, enolog in vo-
dja kleti podjetja Zlati grič,
meni, da je letnik 92 po kako-
' vosti skoraj letnik stoletja. To
pomeni, da je bilo v grozdju in
potem v moštu veliko več slad-
korja kot v običajnih letih. Ker
so bile količine sladkorja pre-
cej visoke, je tudi vrenje traja-
lo dalj časa, zato se vino pri
njih še ni povsem sčistilo, tudi
za martinovo ne. Vina bodo le-
tos imela tudi nekoliko več al-
kohola. Mnoga, ki so imela več
kot 20 odstotkov, bodo ostala
tudi sladka. Nekatere normal-
_ ne trgatve bodo tako letos že
imele značaj poznih trgatev,
pravi Jože Topolšek.
Pri »normalnih« trgatvah so
letos dosegli izredno kvaliteto
pri belem pinotu (20-21 od-
stotkov sladkorja ali 90 do 92
! Exleyevih stopinj) in chardon-
[nayu. Gre za kakovost, ki je
drugih letih ne dosegajo niti
pozne trgatve. Pinot in char-
dorjiay bosta letos polsuha in
polsladka. Izjemno kakovost
pričakujejo tudi pri zvrstnem
vinu Konjičan, ki ga sestavlja-
jo beli pinot, laški in renski
rizling ter rizvanec. Tudi laški
in renski rizling sta letos dose-
gla izjemno kakovost. Jože To-
polšek pravi, da v svojem 30-
letnem kletarskem delu še ni
doživel, da ne bi, tako kot le-
tos,  dodali  niti  dekagrama
sladkorja za popravljanje mo-
šta. Zato bo lahko letos tudi
Konjičan nosil naziv vrhim-
; skega vina. V Zlatem griču so
j nekaj grozdja namenili tudi za
j- pozne trgatve, ki so že v sodih
l in že zorijo. V vinogradih pa je
na trsih še nekaj laškega ri-
zlinga za ledeno vino.
Dejan Brečko, tehnolog
v podjetju Zlati grič, pa pravi,
da so njihovi vinogradi v zelo
dobri kondiciji, da je približno
68 hektarjev vinogradov v pol-
ni rodnosti: vinogradi so stari
okrog 10 let, tretjina pa okrog
5-6 let. Gre za nove vinograde,
ki so jih obnovili po pozebi
leta 80, ko so na novo zasadili
45 hektarjev vinogradov, po
sodobnem vertikalnem siste-
mu zasajenja (okrog 3500 tr-
sov na hektar). V njihovih vi-
nogradih, ki so vsi v lasti Zla-
tega griča, sicer prevladuje
sorta laški rizling (40 odstot-
kov), sledi renski rizling (20
odstotkov), potem pa beli pi-
not, chardonnay, rizvanec, ne-
kaj modre frankinje, imajo pa
tudi nekaj traminca.
Količina grozdja je bila enA-
ka kot lansko leto, če pa bi
vegatacija normalno tekla na-
prej, brez hudega sušnega ob-
dobja, pa bi, z gotovostjo trdi
Dejan Brečko, ta količina lah-
ko bila še za 30 odstotkov več-
ja. V Zlatem griču je trenutno
zaposlenih 37 ljudi, tako kot
prejšnja leta pa so razen tran-
sportnih delavcev trgatev
opravili s sezonci, v glavnem
domačini.
Jože Topolšek priznava, da
je velika količina vin, ki so so
prišla na naše tržišče iz nekda-
njih jugoslovanskih republik
zaradi kompenzacijskih po-
slov, precej porušila normalna
razmerja na našem tržišču, če-
prav v Konjicah, kjer prodaja-
jo bolj kakovostna vina in ker
so manjša klet, tega niti niso
tako občutili. Poudarja pa, da
je cena teh vin dumpinška, saj
za ta denar ni mogoče niti pri-
delati grozdja, kaj šele spraviti
ga na trg. Sicer pa njihova vi-
na najbolj kupujejo na širšem
konjiškem in celjskem regij-
skem območju, pri čemer pro-
dajo precej tako imenovanega
odprtega vina. K promociji
njihovega vina pa bodo prav
gotovo pripomogli tudi nedav-
no odprti vinotoči.
Imeno: Letos tudi
prvič lastna polnitev
v kleti Kmetijske zadruge
Šmarje pri Jelšah v Imenem
nimajo lastnih vinogradniških
površin, ampak vse grozdje
odkupijo od domačih vino-
gradnikov šmarsko-virštanj-;
skega vinorodnega okoliša.'^
Letos so odkupili 403 tone
grozdja, lani pa 264 ton. Tudi
za njihovo bero velja, da je bil
letos zelo kakovosten pridelek,
z visokimi sladkornimi stop-
njami, ugodnim razmerjem
med sladkorjem in kislinami
in s poudarjenimi sortnimi
značilnostmi. Sladkorne stop-
nje so v povprečju višje za 10
do 13 Oe, kisline pa so bile
v povprečju nižje za cca 4 do
6 gramov na liter, je pojasnil
vodja imenske kleti Igor
Horvat.
Sicer pa so letošnje sladkor-
ne stopnje naslednje: chardon-
nay 89,93 Oe, sauvignon 88,56,
renski rizling 85,26, laški ri-
zling 82,79, modra frankinja
79,0, mešano belo 70,41 in ža-
metna črnina 63,01.
Pri prevzemu in predelavi
grozdja so letos uvedli tudi ne-
kaj tehnično-tehnoloških iz-
boljšav, in sicer računalniško
obdelavo podatkov, kontroli-
rano fermentacijo in mikrofil-
tracijo (s pomočjo katere se vi-
no čisti na čisto fizikalen na-
čin in je že tri tedne oziroma
mesec po trgatvi lahko tako
čisto, da je primerno za pol-
njenje). S pomočjo mikrofiltra
so se njihova vina mnogo bolj
sčistila kot pa v Konjicah.
Do zastojev v predelavi ni
prišlo, v šmarski kmetijski za-
drugi pa opažajo, da bi nasled-
nje leto bilo smiselno odkup
mešanega belega grozdja
opraviti pred odkupom modre
frankinje, zaradi shranjevanja
bele drozge v vinifikatorjih,
kar letos ni bilo mogoče.
Direktor Kmetijske zadruge
Šmarje pri Jelšah Zdravko Po-
čivalšek je povedal, da so letos
za plačilo grozdja nudili akon-
tacijske cene, in sicer 40-od-
stotno gotovinsko akontacijo
do 15. novembra oziroma 30-
odstotno gotovinsko akontaci-
jo in 20 odstotkov dobropisa
v trgovinah Kmetijske zadru-
ge Šmarje, ostanek pa bodo
plačali po prodaji vina in bo
odvisen od cene vina. Žametno
črnino pa so odkupovali samo
od proizvajalcev, ki so prodali
tudi bele sorte. Takšen sistem
je že prinesel rezultate, saj
kmetje ne trgajo prezgodaj,
spoštovanje plačilnih rokov in
stimulativne cene pa zagotov-
Ijajo medsebojno zaupanje,
pravi Zdravko Počivalšek.
Pri najboljših sortah, renski
rizling, traminec, chardonnay,
beU pinot in sauvignon, so
v Kmetijski zadrugi plačevali
80 SIT za povprečno sladkor-
no stopnjo in plus ali minus
0,50 SIT za Oe nad ali pod
povprečjem ter minus 8 SIT za
sladkorno stopnjo pod pragom
68 Oe in plus 20 SIT za slad-
korno stopnjo nad pragom 89
Oe.
V Kmetijski zadrugi Šmarje
pri Jelšah pa za naslednje leto
načrtujejo novo pomembno in-
vesticijo. V naslednjih mesecih
bodo uredili kompletno linijo
za polnjenje, z etiketirko in
vso opremo za polnjenje bu-
teljk in litrskih steklenic in
sterilizatorjem. Klet pa name-
ravajo v najkrajšem času
usposobiti za kontrolirano fer-
mentacijo preko hladilnih na-
prav, ker je težko pri vseh mor-
štih doseči vrenje pri 15 stopi-
njah, kar je najbolj optimalno.
Kot je povedal vodja proda-
je Matjaž Libnik, so se letos
odločili, da del svoje svojih vin
prvič prodajo preko svoje kleti
in Kmetijske zadruge Šmarje
pri Jelšah in ne izključno pre-
ko prodajne službe Vina
Šmartno. Vino bodo že letos
prodajali tudi preko »rinfuze«,
kar pomeni, da bo mogoče vi-
no v kleti samostojno natočiti
tako kot bencin na bencinski
črpalki, prodajno mesto odpr-
tega vina bodo uredili tudi
v Rogaški Slatini in v Šmarju
pri Jelšah. Kupci sicer med
njihovimi sortnimi vini najbolj
sprašujejo po renskem rizlin-
gu, chardonnayu in sauvigno-
nu ter seveda po belem in rde-
čem virštanjčanu. Ključno
prodajno območje je zaenkrat
šmarska občina, čeprav se naj-
dejo ta vina tudi drugod po
Sloveniji, končno pa so uspeli
prodreti tudi v svoje Atomske
toplice. Sicer pa verjamejo, da
bo k boljši promociji in proda-
ji njihovih vin veUko prispeva-
la tudi degustacijska soba, ki
jo pripravljajo v imenski kleti,
kasneje pa načrtujejo tudi vi-
notoče in vinske ceste.
ROBERT GORJANC
Svojevrstno
Martinovo
v Šentvidu
Med množičnimi Marti-
novanji minulih dni je bilo
svoje\Tstno in hvalevTedno
v Šentvidu pri Grobelnem.
Tam že nekaj let vabijo
v goste pevske zbore in
skupine ljudskih pevcev,
da z lepo pesmijo počastijo
Martina.
Pelo je okoli 200 pevcev
iz petih zborov šmarske
občine in dveh skupin ljud-
skih pevcev. Niso marširali
na oder in z njega, enostav-
no so pri mizah vstali in
zapeli, nekatere tudi skup-
no, k čemur jih je spretno
pripravil Tone Gabršek, ki
je prireditev povezoval. Ob
tej priložnosti je v pogovor
vpletel še pisca najnovejše
slovenske knjige o »Trti
življenja«, Draga Medveda.
Skoraj polovica pesmi je
pela o vinu.
Na šentviškem Martino-
vanju so peli: šentviški mo-
ški zbor, mešani zbori iz
Bistrice in Podsrede ter
cerkveni zbor iz Rogaške
Slatine. Iz Rogaške je bil
tudi ženski zbor, ljudski
pevci pa iz Zibike in znanci
iz nedeljske oddaje »Iz do-
mačih logov«, pevci iz
Stopč pri Grobelnem.
JURE KRAŠOVEC
Obnova streiie
na Icapeii Novi
iclošter
Prvotno kapelico v Novem
kloštru v Založah pri Polzeli
so leta 1479 razdejali Turki.
Opremo so razbili, cerkev pa
uporabili kot hlev za živino.
Sedanja je bila pozidana in
posvečena 1831 leta. Pred do-
brimi 45 leti pa je tudi to dole-
tela ista usoda. Temu prime-
ren je sedanji izgled. Časi so se
spremenili, razvaline pa so
ostale. Pobuda novinarja Bi-
dermana iz Švice, ki ima tudi
največ zaslug za slovensko-
švicarsko konfederacijo Slovi-
ca, da bi obnovili streho, je
naletela na razumevanje pri
občinskih možeh, posebno pa
med krajani Založ. Hmezad
Kmetijstvo Latkova vas, ki
upravlja z gozdom v okolici
Novega kloštra, je daroval les.
Okoliški kmetje so ga poseka-
li, zvozili na žago in potem na-
zaj, vse zastonj. Strošek po-
pravila ostrešja pa bo porav-
nala občina. T. T
TIM - nova podoba, nova kalcovost
»Dobra izolacija je v Timu Laško naj-
boljša naložba,« je v uvodni predstavitvi
novega programa te tovarne povedal inž •
Cvikl, ko je minuli teden med drugim
predstavil malto DEMIT »plus«, ki ima
v funkciji lepila zadovoljiv oprijem na
čisto betonsko površino in stiropor. Le-
pilo je odporno na vremenske vplive (po-
spešeno staranje) in izuševanje (povišane
temperature).
DEMlf »plus« ima vrsto prednosti
pred prejšnjimi podobnimi izdelki, zuna-
nja optimalna izolacija s stiroporom pa
izboljša izolacijsko vrednost fasadne ste-
ne tudi za 3 do 4 krat. Med drugim odpa-
de tudi tvorba kondenzata, vlaženja sten,
s tem nastajanje plesni in neugodno ter
nezdravo počutje.
Ima optimalno toplotno izolacijo, kjer
lahko stroške ogrevanja zmanjšamo tudi
od 40 do 60 odstotkov.
Za pravilno projektirane in izvedene
DEMIT »plus« fasade po navodilih in ob
strokovnem nadzoru, daje tehnično in-
formativna služba TIM nanjo do 15 let
garancije.
TIM Laško se obvezuje, da bo vsem
registriranim izvajalcem za zaključna
dela, ki bodo izpoLajevali pogoje vgrad-
nje DEMIT »plus«, na njihovo željo izda-
jal pisne licence za izvajanje.
Sistem je atestiran na požarno odpor-
nost po DIN 4102 na ZRKM Ljubljana.
V TIM Laško so pripravili še TIMFAS,
ki je plemeniti dekorativni omet, ki ga
Inž. Cvikl predstavlja nove programe TIM Laško.
uporabljamo za zaščito in dekoracijo fa-
sadnih in notranjih površin.Posebno je
prilagojen za finalno obdelavo DEMIT
»plus«.
Zanimiva je nova dvoslojna hidroizo-
lacija z elastomer bitumenskimi trakovi,
velike pozornosti pa bo prav gotovo de-
ležna »zelena streha«, ki predstavlja op-
timalno ekološko rešitev in je zelo pri-
merna za novogradnje, posebno pa za
sanacije streh v mestnih jedrih.
Pripravljene so tudi zanimive in ko-
ristne novosti iz programa industrijskih
hladilnic ter hladilniška vrata za indu-
strijske hladilnice in klavnice z avtomat-
skim ali ročnim zapiranjem. EP
Zelja in repe dovolj
v trgovskem podjetju Suvita iz Celja, ki ima svojo
kisamo zelja in repe v Šempetru v Savinjski dolini, v teh
dneh ne poznajo počitka. Vodja kisame Vinko Fonda nam
je ob obisku dejal:
»Zadnje dni tega tedna smo v naše silose za kisanje
zribali in spravili okrog petdeset ton repe in dvesto petde-
set ton zelja. Repo smo tokrat dobili iz Črnomlja, zelje pa
delno od kooperantov KZ Savinjska dolina, več kot sto
ton pa smo ga morali uvoziti iz Holandije.«
Kislega zelja in repe naj bi bilo za celjsko, in koroško
regijo dovolj. Kolikor ga je za drobno potrošnjo ga v šem-
peterski kisarni tudi embalirajo v Učne vrečke.
T. T.
Št. 46 - 19. november 1992
12
Boom iz Preholda
Košarkarji MiK Prebolda v dveh sezonah od dna do prve lige? - Aleksander Turk:
»Z navila či do zmage tudi na d erbiju v Zagorju!^
Kontinuirani prehodi ekip iz nižjega
ranga tekmovanja proti pr\'oligaški kon-
kurenci in silo\-iti \-zponi so prava red-
kost, zato vedno bolj odmeva serija zmag
košarkarjev MIK Prebolda, ki so se lani
v povsem enaki zasedbi otepali z najnižjo
(območno) ligo. zdaj pa so vodilni drugo-
ligaš \-zhodne skupine.
"V čem je skri\Tiost našega uspeha?
Navijači, polna d\orana. v upra\-i skupi-
na zanesenjakov in prijateljsko vzdušje
v ekipi, ki nekako spominja na začetke
osemdesetih let in klube tedanje SKL.«
je ozadje košarkarskega booma iz Pre-
bolda razkril 27-letni branilec Aleksan-
der Turk. ki je s kadetsko ekipo Celja
pred desetletjem osvojil naslov jugoslo-
vanskih prvakov.
Napredovanje je bila dolgoletna želja
Prebolda, uresničila pa se je šele s priho-
dom branilskega para Govc-T^l^k...
... najin prihod ni bil najbolj pomem-
ben. Dvakrat zapored so se zausta\Tli
v končnici območne bge in logično se
vsaka tradicija slejkoprej prekine. V Pre-
boldu je pač naneslo, da je do največjega
uspeha v zgodo\Tni kluba prišlo v sezoni
najinega prihoda. To je golo naključje.
Sašo Govc si je že na pn.-i tekmi poško-
doval Ahilovo tetivo in počival celo pr-
venstvo, sam pa sem zaradi dveletnega
premora veliko izgubil in so gla\Tio bre-
me vendarle nosili preostali košarkarji.
Vrnitev na igrišče pa je bila kljub vse-
mu presenečenje?
Snovanje načrtov o vrhunski karieri
sem končal z devetnajstimi leti ob odho-
du v JLA. Dve sezoni poprej sem v II. z-
vezni ligi na vsaki tekmi igral po 15 mii^;
nut. Igral in ne samo sedel na klopi. Po
prihodu iz JLA je bilo vedno manj moti-
vov, v Celju manj zanimanja za košarko
in v ospredje so prišle druge stvari. Pred
dobrim letom dni me je Sašo nagovoril,
da bi odšla v Prebold ter trenirala in
igrala bolj za sprostitev. Piišla sva v pra-
vo košarkai-sko okolje in tudi sedanji
uspehi niso porodili novih ambicij.
V n.ligi je lani zmagala Polzela, letos
sta na \Thu Prebold in Pivovarna Laško.
Mar se s tem košarka iz Celja seli na
obrobje?
V vseh treh klubih imajo večino ključ-
nih vlog nekdanji igralci Celja, kar je
logična posledica razmer in raz\oja do-
godkov. Dobri celjski košarkarji so tudi
v drugih bližnjih klubih, na malem pro-
storu je skoncentriraruh skoraj deset do-
brih klubo\- in konkiorenca bo vse silila
k še boljšemu delu.
Kakšna je k\-aliteta drugoligaškifa
ekip?
Liga ni slaba, kot nekateri zmotno mi-
slijo. Eden ključnih deja\-nikov so izkuš-
nje, ki so naša prednost, čeprav smo no-
\'inci. Nekateri smo igrali v bivši jugoslo-
vanski ligi. drugi v republiški ligi in zato
večino tekem dobimo šele v zadnjih mi-
nutah. Nasprotniki so prepogosto neuča-
kani in tedaj vsako napako kaznujemo
s košem.
V soboto je na sporedu derbi z Zagor-
jem, po tej tekmi bo na \Thu samo ena
ekipa. Bo to MIK Prebold?
Pr\-enstva se ne odločajo z derbiji.
mar\eč z zmagami proti ekipam s sred-
njega ali spodnjega dela lestN-ice. Naš cilj
je še vedno osvojitev 5. mesta, ki bi ob
morebitni reorganizaciji pomenila ob-
stanek v n.ligi. Zagorje? Tudi na tem
gostovanju nas bodo spremljali na\'ijači
in morda bodo še enkrat prispevali odlo-
čilen delež k uspehu.
2ELJKO ZULE
Velenju tenišica EP
Velenje bo do 9. do 13. decembra piizorišče tretje kvali-
fikacijske skupine ekipnega EP v tenisu za moške (dve igii
posamezno in ena dvojic), na katerem bodo nastopile
reprezentance Estonije. Hivaške, Italije. Uki-ajine in Slo-
venije, ki so se pr\'ič vključile v tovrstno tekmovanje.
Slovensko reprezentanco bodo sestavljali Iztok Božič
(Branik), Marko Por (Triglav), Blaž Tnapej (Medvode) in
Jaka Božič (Portorož). Med prijavljenimi so tudi Prpič.
Medvedjev (28. mesto na ATP lestvici) in Poljakov, med-
tem ko so možnosti za nastop Ivaniše\-iča minimalne in
povezane predvsem z neuspehom na velikem turnirju
v Miinchnu. Slovenski kapetan Aleš Filipčič možnosti za
napredovanje pripisuje Hn,-atom in Uki-ajincem, za naše
pa naj bi bila realna cilja zmagi z Estonijo in Izraelom.
Uradni debi Blatnika
Nogometna reprezentanca
je v torek in včeraj na Cipru
odigrala pn.-i uradni meddr-
ža\'ni tekmi, v mladem mošt\'u
do 21 let pa je bil znova celjski
libero Gregor Blatnik (na sli-
ki). V Paralrmni sta igrala tudi
njegov nekdanji klubski soi-
gralec Kristjan Zver. ki je že
poldrugo sezono \Tatar Mure,
in novi velenjski z\'ezdnik
Amir Karič.
IVIerharjeva do konca
sezone
Letošnja okrepitev celjskih
odbojkaric Nevenka Merhar je
že dvakrat napovedala odhod,
a so jo soigralke prepričale
v nasprotno in zdaj bo pri
Abes Tradu ostala do konca
sezone ter odigrala vse pr\'en-
stvene in pokalne tekme. Ce-
Ijanke imajo v obeh tekmova-
njih velike načrte, za u\TStitev
na finalni turnir pokala pa bo-
do morale premagati Gornji
grad in v primeru uspeha bodo
ponudile organizacijo turnirja
četverice.
Clmperman: po EP
še SP
Danes se bo v Granadi zače-
lo sveto\Tio prvenstvo v kara-
teju, med nastopajočimi pa je
v superlahki kategoriji tudi
Brane Cimperman iz Žalca, ki
bo ostal zapisan kot edini Slo-
venec z dvema kolajnama z ju-
goslovanskih državTiih prven-
stev: zlato je osvojil v rnladin-
ski, bron pa v absolutni kon-
kurenci. Cimperman (na sliki)
je spomladi nastopil že EP
v Haagu, pred odhodom
v Španijo pa je bil v napovedih
zadržan, čeprav je z dvema
zmagama v prijateljskem dvo-
boju s Hrvaško potrdil odlično
pripravljenost.
Usodna serUa
porazov
Šahisti Žalca so ekipno pr-
venstvo v super-ligi z eno
zmago in pestimi zaporednimi
porazi končali na zadnjem me-
stu in skupaj z mariborskim
Kovinarjem izpadli. Žalčani
so v uvodnem dvoboju prema-
gali Domžale s 5,5:4,5 ter nato
izgubiU s Kovinarjem s 4:6,
s Ptujem in Vrhniko s 3,5:6,5,
z Iskro z 2:8 ter Metalno in
Murko z 1:9, večino točk pa so
osvojili na članskih deskah.
Končni vrstni red; Iskra 13,
Metalna 11, Murka 10, Ptuj 9,
Vrhnika 6, Domžale 3, Kovi-
nar in Žalec po 2.
IVlednarodna zmaga
Fabjana
Na pokalu Trsta v judu je
med več kot dvesto tekmovalci
iz sedmih držav v kategoriji do
86 kg zmagal Marjan Fabjan
(Ostrožno), pri vrhu pa so bili
tudi zastopniki drugega celj-
skega kluba Ivo Reva. Spaso-
vič in udeleženec MSP Eisen-
bacher sta bila druga, kadeta
Košir in Rudolf pa tretja.
V Mariboru pa so tekmovali
mlajši mladinci. Lipovšek in
Rebekova (oba Ostr.) sta bila
druga, pri Ostrožnem pa že
dlje časa deluje ženska sekcija,
v kateri je zbranih blizu 30
judoistk.
PANORAMA
Nogomet
Slovenska liga
15. kolo: Publikum-Nafta
1:0 (0:0). strelec: Grobelšek:
Rudar-Gorica 3:1 (2:1). strelci:
Javomik. C\-ikl. Golač: Ste-
klar-Studio D 1:2 (0:1). stre-
lec: Brundič. V^rstni red: Olim-
pija 22. Ljubljana 21. Maribor.
Mura. Studio D 20. Kompas.
Rudar. Naklo 17. Zagorje 15.
Publikum 14. Koper 13. Slo-
van. Gorica. Steklar 12. Izola
11. Železničar. Nafta 10. Po-
trošnik 7.
li.slovenska liga
13. kolo: Era Šmartno-Ru-
dar (T) 0:2 (0:1). Istragas-Dra-
\-inja 5:0 (0:0). Vrstni red: Ru-
dar. Triglav 21. Istragas. Pri-
morje 20. Avtobum 17. Dom-
žale. Medvode 14. Gidos 12.
Dravograd. Tabor 11, Vevče,
Dra\-inja 10. Era Šmartno.
Korotan 9. Ilirija 6, Napredek
3.
ni.slovenska liga
13. kolo: Papimičar-Hme-
zad 1:1 (1:0). strelca: Trebše za
domače. Marinček za goste.
Vrstni red po jesenskem delu:
Beltrans 20, Impol 19, Papir-
ničar 17. Pobrežje 16, Pohorje,
Ižakovci 15, Ko\-inar 13, Slo-
venj Gradec 12, Rogašovci,
Kungota, Hmezad 11, Lipa 8,
Rače. Aluminij 7.
IVINZ Ceije
9. kolo: Vransko-Šentjur
1:2, Odred-Kovinar 2:0,
Hrastnik-Svoboda 1:1, Ljub-
no-Rudar (S) 2:2, Zreče-CR
Krško 4:0. Vrstni red po jesen-
skem delu: Svoboda, Hrastnik
14, Zreče 12, Šentjur 11, Kovi-
nar. Odred 9, KR' Vransko,
Ljubno 7, Rudar (S) 5, CR Kr-
ško 2.'
Košarka
Siovenska liga
Moški: 12. kolo - zelena sku-
pina: Elektra-Bogaška 80:100
(41:52), strelci; Rizman 21.
Mackovšek 18. Lipnik 12. To-
mic 10. Pleše j 6. So\v 5. Le-
skovšek 4, Bogataj. Dumbuva
2 za domače. Novako\-ič 26.
Virant 18. Jurko\ič 17, Sušin
14, Tabak 10. Cerar 8. Tišma
7 za goste: Micom Marcus-Co-
met 95:84 (39:37), strelci; Gole
32. Železnikar 21. Mijovič 13,
Nerat 8. Šmid, Kožar 4, Špo-
rar 2. Vrstni red: Micom Mar-
cus 22. Slovan (s tekmo več)
21, Tinex, Comet 20. Rogaška
19. Jezica (s tekmo več) 17,
Unicom 16. Elektra 12.
Rdeča skupina: Inpos-Mari-
bor 58:84 (32:37), strelci; Pi-
pan 22. Medved 14. Nidorfer,
Urankar 5, Hochkraut, Staro-
vasnik 4. Kitek. Herman 2:
Mikla\^-Polzela 104:86
(58:49), strelci; Cencelj 26,
Kuhar 25, Cizej 12. VasiJje\-ič
10. Tiunšek 6, Urbanija 5,
Škrabe 2. Vrstni red: Miklavž
24. Maribor 22, Kokra 20. Idri-
ja 19, Polzela, Inpos 17, Pod-
bočje. Olimpija ml. 15.
Ženske - 8. kolo: K. Afrodi-
ta-Kranj 76:68 (38:32), strel-
ke: C. Jezovšek 23. Vodopivec
22. Majstorovič 15. Jurše 8,
Potočnik 6, A. Jezovšek 2.
Vrstni red: Jezica 16. Apis 15,
Afrodita 14, Odeja. Jezica ml.
12. Kranj 11, Mibex 10, Jeseni-
ce 8.
li.slovenska liga
Moški - 7. kolo: Slivnica-
MIK Prebold 61:74 (36:37),
strelci; Turk 37, Govc 18,
Udrih 8, Podgomik 6, Črnila 3,
Ažlovar 2; Slovenj Gradec-P.
Laško 98:110 (48:53), strelci:
Covič 46, Trobiš 15, D. Lapor-
nik 12, Blagotinšek, Dumik,
Šoštarič 8, Zdolšek 7, Blatnik
3, Vrhovec 2, Cop 1; 8. kolo:
MIK Prebold-Radgona 96:80
(49:44), strelci: Govc 28, Turk
27, Širše, Anžlovar 11, Kuder
10, Črnila 4, Podgomik, Čvar
2: P. Laško-Bistrica 103:72
(54:31), strelci; Čovič 33, Bla-
gotinšek 19, Vrhove 10, Blat-
nik 9, Dumik 8, Trobiš, D. La-
pomik 6, Čop, Pinter, Šoštarič
2, G. Lapomik 1. Vrstni red:
Zagorje, mK Prebold 15, P.
Laško 14, Radgona 12, Sli\Tii-
ca, Bistrica. Rudar 11, Slovenj
Gradec 10. Ruše, Meja 9.
Ženske - 9. kolo: Comet-Slo-
van 64:71. Vrstni red po jesen-
skem delu; Slovan 14, Metka
13, Comet 12, Sežana 11,
Domžale 10. Novo mesto 9,
Pomurje 8. Šentvid 7.
Območna liga
Moški - 6. kolo: Hrastmk-
Rogla 85:73, Jelša-Converta
71:91, Polzela B-Podčetrtek
98:88. Šentjur prost. Vrstni
red: Converta 10, Hrastnik 9,
Šentjur. Rogla 8, Polzela B 7,
Podčetrtek 5, Jelša 4.
Rokomet
Slovenska liga
Moški - 6. kolo: Pomurka-P.
Laško 18:22 (8:12), strelci: Ča-
ter 6, Pungartnik, Bego\-ič 5,
Šafarič. Tomšič 2, Franc,
Ocvirk 1: Gorenje-Drava
21:18 (13:9), strelci: Plaskan 9,
C\'etko 3, Krejan, Ojsteršek,
Rozman, Tome 2, Lisak 1.
Vrstni red: P. Laško 12, Presad
9, N. Oprema, Slovan (oba
s tekmo manj), Gorenje 7, Ru-
dar 6, Ajdovščina, Ribnica, Ja-
dran 5, Drava 4, Pomurka 2,
Dobova 1.
Ženske: 7. kolo - modra sku-
pina: Kranj-Velenje 31:23
(15:9), strelke: Hudej 9, Topič
6, Vidmar 5, Katic, Fale, Kur-
manšek 1. Vrstni red: Olimpija
14, Mlinotest 10, Krim 7,
Kranj 6, Velenje 5, Primož 0.
Bela skupina: Burja-Žalec
22:21 (11:11), strelke; Dolar
12, Bvlina 4, Gorbulina 3,
Kline, Kučera 1. Vrstni red:
Oprema 10, Burja 9, Žalec 8,
Novo mesto 6, Branik 5, Izola
4.
li.slovenska liga
Moški - 6. kolo: Ormož-Celje
25:19 (15:9). Vrstni red: Krško
10, V. Nedelja, Zagorje, Krog
8, Radeče, Radgona 6, Hrast-
nik 5, Celje, Ormož 4, Polet 1.
Odbojka
Slovenska iiga
Moški - 5. kolo: Fužinar-
Šempeter 3:0 (6, 6, 13). Vrstni
red: Salonit, Kamnik 10, Pi-
onir 8. Olimpija 6, Fužinar,
Pomurje 4, Bled. Žiro\TUca,
Šempeter, Granit 2.
Ženske - 5. kolo: HIT Gori-
ca-AbesTradeO:3(-16,-13,-7)
Gomjigrad-Bledl;3(12,-9,-9,
-11 ),Topolšica-Koper 1; 3( -10,
-13,7, -11). Vrstni red: Koper
10. Krim. Abes Trade, HIT Go-
rica 8, Bled 6, Kočev-je 4, Gor-
nji grad. Tabor 2, Topolšica,
Rogoza (oba s tekmo manj) 0.
li.slovenska liga
Moški - 7. kolo: Celje-Izola
1:3(11, -4. -14, -7),Topolšica-
Pionir ml. 3:0 (13, 3, 8), Vileda
ml-Braslovče 3:1 (6, -5, 7, 5).
Vrstni red: Ljutomer 12, To-
polšica (s tekmo manj), Izola,
Črnuče 10, Brezovica, Vileda
ml. 8, Braslovče, Mežica 6, Sa-
lonit ml. (s tekmo manj). Pi-
onir ml. 4, Mislinja 2, Celje 0.
Ženske - 7. kolo: Prevalje-
Braslovče 3:0 (12, 8, 5). Vrstni
red: Mislinja 14, Pionir 12,
Prevalje, Vi tal 10, Triglav, Me-
žica 8, Ptuj, Cimos 6, Rogoza
ml, Braslovče 4, Tabor ml. 2,
Šent\-id 0.
Kegljanje
Siovenska liga
Moški - 7. kolo: Žalec-Fuži-
nar 2:6 (4900:4825; Kompan-
Lasnik 0:1 (814:816), Dobrajc-
Podojsteršek 0:1 (795:812),
Krajšek-Vovk 0:1 (797:792),
Jakopovič-Mlakar 0:1
(809:855), Gmajner-Golob 1:0
(895:794), Kačič-Belaj 0:1
(790:856); 8. kolo: Žalec-Brest
7:1 (4933:4714; Kompan-Gor-
nik 1:0 (780:775), Dobrajc-
Premrov 1:0 (821:759), Kraj-
šek-Pokleka 1:0 (815:735), Ja-
kopo\-ič-Urbas 1:0 (820:751),
Gmajner-Meden 1:0 (863:810),
Kačič-Založnik 0:1 (834:884).
Vrstni red: Konstruktor 16,
Gradiš, Fužinar 11, Rudar 9,
Tekstina 7, Donit, Brest 4, Ža-
lec 2.
Ženske - 7. kolo: Ljubljana-
Emo 2:6 (2510:2593; Dremelj-
Grobehiik 0:1 (420:424), Čen-
čič-Petak 0:1 (392:433), Čan-
žek-Tkalčič 0:1 (399:422), Ur-
banc-Lesjak 1:0 (451:417), Ča-
dež-Šeško 1:0 (423:419), Pe-
tač-Kardinar 0:1 (425:478); 8.
kolo: Slovenj Gradec-Emo 1:7
(2354:2512: Čemič-Šeško 0:1
(372:430). Osmič-Grobehiik
0:1 (389:403), Ermenc-Tkalčič
1:0 (403:394), Oder-Lesjak 0:1
(405:426), Pajnik-Kradinar
0:1 (386:443), Garb-Petak 0:1
(399:416). Vrstni red: Emo 16,
Ljubljana 14, Triglav 10, Gro-
ica, Adria 8, Fužinar 6, Slo-
venj Gradec 2, Konstruktor 0.
n.slovenska liga
4. kolo - moški: MDL-Ljub-
Ijana 7:1 (5109:4860; Mileč,
Lešnik, Cene, Salobir, Sivka
1); ženske: Emo D-Ljubljana
n 2:6 (2328:2359; Lesjak, Zu-
pane 1).
Medregijska liga: vzhod - 4.
kolo: Ingrad-MTT Maribor 3:5
(4792:4777; Romih 1).
Judo
Siovenska liga
12. kolo: Drava-Ivo Reya 6:8
(25:40), zmagali: Cuk, Novko-
vič, Imamovič, Spaso\ač. Vrst-
ni red: Ivo Reva 24, Impol 20,
Olimpija 16, Drava 14, Slovenj
Gradec, Železničar, Gorišnica
6, Golovec 2.
Namizni tenis
H. slovenska liga
8.kolo: Jesenice-Lngrad 2:5
(Maras 2, Leber, Štrljič, Le-
ber-Štrljič 1); 9. kolo: Vesna-
Ingrad 6:1 (Leber 1). Vrstni
red po jesenskem delu: Peto-
via, Vesna 14, Istrabenz, In-
grad 12, Preserje 10, Krško,
Gorica 8, Primex 6, Fužinar 4,
Jesenice 2.
Št. 46 - 19. november 1992
131
Plavalni pokal v Radovljico
Plavalci in predvsem plavalke iz Radovljice so najbolj zadovoljni zapustili 7. mednarodni
miting za pokal mesta Celja. Ob prvi ekipni zmagi je njihova najboljša posameznica, komaj 13-
letna Alenka Kejžar v prsnem slogu izboljšala absolutna državna rekorda na 100 in 200 metrov in
skupaj z Igorjem Majcnom tudi dobila posebno nagrado za najboljša rezultata dvodnevnega
mitinga.
Radovljičani so v konkurenci blizu 200 plavalcev in plavalk iz petih držav - ČSFR, Hrvaške,
Madžarske. Makedonije in Slovenije - zmagah pred zastopstvom Biserja iz Pirana in ljubljansko
Ilirijo, ekipa domačega Neptuna pa je zasedla 10. mesto. Edino posamično zmago je na 100
metrov hrbtno dosegla Maja Tarico, kar je bila v aboslutni konkurenci tudi edina celjska
u\Tstitev na zmagovalne stopničke najboljših treh. Foto: EDI MASNEC.
Serb^c kpt Holvfield
v soboto proti Pomurki
v moštvu Celja Pivovarne La-
ško ni bilo Uroša Šerbca. Zanj
je bil »usoden« petek trinajste-
ga in večerni trening, ko mu je
soigralec Franc med igro na
dva gola po trku z glavama
razbil arkado, posredni krivec
za nesrečo pa je Leve, ki je
v obrambi odrinil Franca. Nad
otečenim levim očesom ima
Šerbec šest šivov (na sliki).
Sedemstoti zadetek pivo-
varjev v slovenskem državnem
prvenstvu je dosegel Roman
Pungartnik, ki je v Murski So-
boti iz igre metal 6:5, popol-
nost pa ie preprečila vratnica.
Tomaž Cater je zadel v polno
po vseh petih strelih s sedmih
metrov, za razliko od Bakov-
čanov, ki sta jim Strašek in
Anžič tako kot v majskem fi-
nalu pokala ubranila pet se-
demmetrovk.
Naslednje, sedmo kolo mo-
ške državne lige je prestavlje-
no na sredo, Celjani pa bodo
tekmo v Golovcu z Jadranom
odigrali že dan prej. Mladin-
ska reprezenanca do 20 let bo
v soboto in nedeljo nastopila
na turnirju Alpe-Jadran v Pu-
Iju proti vrstnikom iz Hrvaške,
Avstrije in Italije, zbrali pa se
bodo jutri v Žalcu in opravili
dva treninga.
Na seznamu selektorja Mira
Požuna in pomočnika Slavka
Iveziča so štirje igralci Celja
Pivovarne Laško: Tomaž Tom-
šič, Raj ko Begovič, Tomaž
Ocvirk in Beno Lapajne, pet
jih prihaja iz Slovana, dva iz
Ajdovščine, po eden pa iz Rib-
nice, Pomurke, Nove Opreme
in Iztok Rozman iz Gorenja.
SMUČARSKI KLUB GOZDNIK
ŽALEC
prireja v dvorani Hmezad v Žalcu
od 20. do 22. novembra
SEJEM RABLJENE SMUČARSKE
OPREME
Sejem bo odprt v petek, od 15. do 18. ure
sobota, od 9. do 18. ure
nedelja, od 9. do l7. ure
Če prodajate ali kupujete rabljeno smučarsko opremo,
vabljeni!
V ospredju samo Papirničar
Nogometni tretjeligaši in ekipe pr^'enstva MNZ Celje so
prvi končali z jesenskim delom tekmovanja. Naslova sta
odšla v Veržej in Brežice, ekipe s Celjskega pa so z izjemo
Papimičarja igrale s spremenljivim uspehom in niso pri
vrhu, v podz\'ezi pa so celo zaostale za obema »gostujo-
čima« ekipama.
V novostanovljeni m. SNL-vzhod je najbolj prijetno
presenečenje Papirničar, ki je edini poraz doživel na
uvodnem gostovanju v Slovenski Bistrici. Vrh se jim je
izmuznil predvsem zaradi štirih remijev in samo dveh
zmag v Radečah, več kot polovico točk pa so osvojili
v gosteh. Spomladansko nadaljevanje je velika priložnost
Papimičarja, saj bodo na svojem igrišču gostili večino
neposrednih tekmecev za napredovanje med drugligaše.
Zalčani so poleti ostali brez osmih igralcev, mlajši pa
niso bili enakovredne zamenjave. Ekipa se je ujela šele
v drugem delu sezone z vrnitvijo Mavreka, Marinčka in
Kotnika ter v zadnjih šestih kolih osvojila devet točk (do
tedaj samo dva remija) in osvojila pokalno prvenstvo
MNZ Celje. Ob težavah s pokroviteljem pa vendarle snu-
jejo bolj prodorne načrte in tako naj bi se z Vranskega
\Tnil Druškovič iz Celja pa Vasic.
Jesenski del podzveznega pr\'enstva je ob obuditvi ne-
katerih tradicionalnih nogometnih centrov (Zreče,
Ljubno, Kozje) uresničil napovedi, da sta Svoboda in
Hrastnik najmočnejša. Za malenkost zaostaja ekipa Zreč,
ki je povečini sestavljena iz bivših igralcev Dravinje, ven-
dar je njihova največja pomanjkljivost nekajletna odsot-
nost z igrišč, vsi drugi pa so že brez možnosti za vidnejšo
uvrstitev.
ŽELJKO ZULE
ŠP^BTNI KOLEDAR.
Petek, 20.11.
Košarka
Maribor: Slivnica-P. Laško
(9. kolo II. moške SKL, 19).
Sobota, 21.11.
Hokei na ledu
Ljubljana: Slavija-Cinkar-
na (13. kolo SHL, 16. 30).
Judo
Celje: troboj zadnjega kola
Inter-lige (Ivo Reya, Drava,
Union Leibnitz, 17).
Kegljanje
Celje: Emo-Adria (9. kolo
ženske  SKL,   11),   Maribor:
MTT-Emo II (5. kolo II. ženske
SKL, 15).
Košarka
Ljubljana: Jezica ml-K.
Afrodita (9. kolo žeiiske SKL,
18); Zagorje: Zagorje-MIK
Prebold (9. kolo 11. moške
SKL, 19).
Odbojka
Žalec: Šempeter-Pionir (6.
kolo moške SOL, 19. 30); Ce-
lje: Abes Trade-Tabor (16. 30),
Gornji grad: G. grad-Topolši-
ca (6. kolo ženske SOL); To-
polšica: Topolšica-Mislinja,
Nova Gorica: Salonit ml-Ce-
Ije, Braslovče: Braslovče-Čr-
nuče,(8. kolo II. moške SOL);
Braslovče-Šentvid (8. kolo
Il.ženske SOL).
Rokomet
Žalec: Žalec-Oprema (18),
Velenje: Velenje-Krim (8. kolo
ženske SRL, 19).
Nedelja, 22.11.
Nogomet
Celje: Publikum-Naklo,
Beltinci: Potrošnik-Rudar,
Ljubljana: OUmpija-Steklar
(16. kolo SNL); Slovenske Ko-
njice: Dravinja-Domžale, Pre-
valje: Korotan-Era Šmartno
(14. kolo II. SNL, vse 13. 30).
Torek, 24.11._
Hokej na ledu
Celje: Cinkama-Triglav (14.
kolo SHL, 18).
Rokomet
Celje: Pivovarna Laško-Ja-
dran (7. kolo SRL, 19).
Sreda, 25.11._
Košarka
Celje: Inpos-Miklavž, Idrija:
Idrija-Polzela (13. kolo SKL,
ob 19. 30).
Rokomet
Ribnica: Ribnica-Gorenje
(7. kolo moške SRL, 19); Mur-
ska Sobota: Bakovci-Velenje
(povratna tekma 1. kola žen-
skega pokala, 19).
Prva stotica
V 8. kolu stavnice Golding
loto je bilo 107 kuponov, ob
številnih (zmotnih) pričakova-
njih poraza celjskih odhojka-
ric pa je bilo le sedem pravil-
nih napovedi, tako da je na-
grajence še tretjič zapored do-
ločil žreb.
Prvo nagrado (5000 tolarjev)
dobi Mitja Tiselj iz Šentjurja,
drugo (3000 tolarjev) Ksenija
Pipal iz Griž in tretjo (2000
tolarjev) Andrej Narat iz Ce-
lja. Nagradni sklad za nasled-
nje kolo bo tako znova začet-
nih 10 tisoč tolarjev.
Pravilni tipi 8. kola: Pomur-
ka-Pivovama Laško 2, Burja-
Žalec 1, Ljubljana-Emo 2, Go-
rica-Abes Trade 2, Era Šmart-
no-Rudar (T) 2.
Za sodelovanje v nasled-
njem kolu (pri košarkarskih
tekmah tip O pomeni podalj-
šek) bodo prišli v poštev kupo-
ni s poštnim žigom sobote,
21. novembra, ali če bodo naj-
kasneje do 12. ure oddani v na-
biralnik pri vhodu v našo stav-
bo. Naslov: Novi tednik, Trg
V. kongresa 3a, 63000 Celje,
s pripisom Golding loto.
1. Košarka (m): Slivnica-Pivovarna Laško 1 O 2
2. Košarka (m): Zagorje-MIK Prebold 1 O 2
3. Rokomet (ž): Žalec-Oprema 1 O 2
4. Nogomet: Publikum-Naklo 1 O 2
5. Nogomet: Potrošnik-Rudar (V) 1 O 2
Ime in priimek:
Naslov:_
Št. 46-19. november 1992
14
REVIZIJA RUMENEGA CE
Predsedniški olctet
čeprav inž. Gros ni imel
prav velikih možnosti, da bi
slavil na predsedniških voli-
tvah, je njegov odstop ven-
darle treba jemati kot del
taktike ustvarjanja mučeni-
škega imidža, ki v tem pro-
stom še vedno funkcionira.
To je navsezadnje pokazal
tudi Barometer Ru-CE: sla-
ba tretjina poslušalcev še ni
prebolela Grosovega umika,
ostali pa si seveda ploskajo.
Meni je kajpak težko pri sr-
cu, saj bo tako predsedniška
kampanija manj zabaiua.
soočenje pred TV kamerami
pa utegne biti prav medlo.
Sicer pa za pravo ostrino
skrbi Jelko Kacin, ki s svojo
tradicionalno aroganco zo-
pet spominja na čas. ko je
dajal besedo le tistim, ki so
pravočasno dvigali roke.
Njegov sošolec Ivo Bizjak
pravzaprav stoično prenaša
ta blažen čas. Xai\-no. bi si
drznil pomisliti: ko jih dobi
po desni, nastavi še levo lič-
nico. Spet nekakšen simp-
tom trpečega rešitelja. Tak-
tika: medtem ko ortoeskade-
jevci trosijo klerikalni etos.
je Bizjak videti kot blažev
žegen za občasne in prilož-
nostne poslušalce nedeljskih
pridig.
Kdo od njiju je večji Clin-
ton'^ Kacin je prepričan, da
Bizjak ne. Bizjak pa. da ni
pomembno, mu je pa všeč. da
se nekateri uk\-arjajo s to
imaginacijo. Ker idoli zaen-
krat še niso prepovedani, si
lahko tudi Darja La\-tižar-
Bebler domišlja, da je Želez-
na Ladv. ki jo z veseljem pri-
čakujejo v vsaki večji tovar-
niški hali. Franceta Tomšiča
se je oprijel vzdevek -^sloven-
ski Lech IValensa- m treba si
je priznati, da bo. ne glede
na (ne)uspeh na volitvah.
Tomšič ostal legenda.
Dr. Alenka   Žagar-Slana,
rojena v znamenju bika. ni-
ma neke bleščeče sindikalne
preteklosti, je pa pr\-a dama
najbolj konfuzne slovenske
občine (LJ-Center). Šar-
mantno županjo že lep čas
.rušijo avantgardne sile. ki
naj bi jih vodila skri\-nostna
Jelinčičeva prijateljica. A se
ne da - tudi zahvaljujoč trdi
opori Strgarja. sicer stran-
karskega kolega.
Če bi dr. Ljubo Sire poča-
kal na naslednje predsedni-
ške volitve in se do takrat
pustil afirmirati v prostoru,
ki ga kot priznanega ekono-
mista in desidenta še ne poz-
na, bi nemara lahko bolj res-
no računal na predsedniško
avanturo. Tako pa največ ča-
sa porabi za predstavljanje
•trdili eldeesovski bazi. Dr-
. Stanko Buser je bil pni no-
miniran za predsedniškega
kandidata. Če seje v začetku
s svojimi nastopi obetal kot
prodoren in »edini pra\i".
mu je v nadaljevanju zmanj-
kalo kondicije. Še sreča, da
mu ob strani stoji slovenska
Barbara Bush.
Torej, s kom bi se lahko
Milan Kučan pomeril v mo-
rebitnem drugem krogu. So-
deč po vzdušju med poslu-
šalci Ru-CE naj bi že v pr-
vem krogu pokasiral olarog
60 odstotkov glasov. Po pet-
najst naj bi jih bila deležna
Kacin in Bizjak, pet odstot-
kov pa se obeta dr. Sircu. Vsi
ostali naj bi pobrali preostali
drobiž. Toda. v teh dobrih
dveh tednih do volitev se bo
zgodilo marsikaj zanimive-
ga. Kučanovi nasprotniki
vedo. da mu je treba priljub-
ljenost zbiti pod 50 odstot-
kov: metode so različne
- skupni cilj vseh pa je kom-
promitacija. Zato bo prav
zaba\Tio videti kako se bo
razpletla t.i. prisluškovalna
afera, ki je eden gla\Tiih
adutov opozicije.
V službi
volilcev
Potem ko smo na valovih
radia Celje že predstavili
programe in stališče parla-
mentarnih strank, nas pri
inioiTniranju volilcev čaka
še kopica dela. Predstavili
bomo še enajst strank, ki so
vložile kandidatuie za vo-
litve v drža\Tii zbor. Kako
se bodo volilci znašU v tej
množici, ki se bo poja\ila
na letošnjih volitvah, pa je
že drugo \prašanje. Najbrž
jim bo v pomoč pri odloča-
nju moral služiti še kakšen
drug medij.
Nekoliko lažje bo najbrž
šlo pri predsedniških kan-
didatih. Vloženih je osem
kandidatur in vse kandida-
te bomo skušah dobiti tudi
pred naš mikrofon in tudi
telefon. Pr\'i med njimi bo
na Radiu Celje že v četrtek,
19. novembra, ob 16. uri.
V kontaktni oddaji se bo
predta\il kandidat Sloven-
ske ljudske stranke, dr-
. Stanko Buser.
Orkester sodelavcev
za športni večer
Sobotni večer. Prav gotovo
najugodnejši trenutek v tednu,
ki si ga lahko marsikdo kroji
po svoje - pred tele\izorjem,
v diskoteki, na kakšnem šport-
nem dogodku ali ob posluša-
nju radijskega programa.
V studiu Radia Celje je kot
običajno živahno, saj telefoni
neprestano brnijo, ko zunanji
sodelavci posredujejo rezulta-
te tekem, ki so se že končale.
Dežurni redaktor jih ureja,
tehnik (največkrat Aljoša
Bončina) pripravlja glasbo in
trakove s posnetki, napovedo-
valec pa si pripravlja povezo-
valne tekste.
Ves ta direndaj pa je prav-
zaprav pika na i pri pripra\i
sobotnega večernega progra-
ma, kajti marsikaj je treba pri-
pra\'iti že med tednom, da po-
tem v soboto ni težav. Športni
urednik Željko Zule običajno
že v torek skupaj s Frančkom
Pungerčičem, ki skrbi za ve-
černi program, dogovori, kate-
re tekme bi prenašali nepo-
sredno, s katerih bodo samo
javljanja, s katerih tekem lah-
ko pričakujemo rezultate in
katere rezultate bo treba poi-
skati, ali na teletekstu ali s po-
močjo drugih redakcij. j
Priznati je treba, da so posa4
mezni športni delavci hitro ra-
zumeli pomen tega sporeda tni
so se dobro vključiU v sodelo-
vanje. Tako se nam razen stal-
nih sodelavcev športnega do-
poldneva, Deana Šustra, Ber-
narde Stojan in Toneta Tav-
čarja, redno javljajo v pro-
gram Miro Firm iz Laškega,
Srečko Lesjak iz Prebolda ter
Mišo Cilenšek, Jože Kuzma in
Peter Milovac iz Celja. Rezul-
tate tekem pa nam sporočajo
tudi predstavniki kegljačev,
odbojkarjev, rokometašev in
drugih športnih kolektivov.
Pri neposrednih prenosih
ima vsekakor prednost tekmo-
vanje v prvi državni rokomet-
ni ligi, saj smo se dogovorili;
da bomo prenašali vsaj večino,
če že ne vseh tekem, ki jih
igrajo rokometaši Celja Pivo-
varne Laško. Večkrat pa te
prenose kombiniramo še s pre-
nosi pomembnejših košarkar-
skih tekem, v bodoče pa bomo
neposredno prenašali tudi
kakšen drug športni dogodek.
Do sedaj pa smo prenašali vse
tekme klubov z našega po-
dročja, ki so tekmovali
v evropskih pokalih.
Poseben poudarek pa smo
v večernem programu dali tudi
glasbi, ki je kljub obilici šport-
nih informacij ne manka. Tu
velja posebej omeniti štiri-
najstdnevno oddajo časovTii
stroj in samo upamo lahko, da
flasbenemu uredniku Stanetu
peglu ne bo zmanjkalo pos-
netkov z uspešnicami izpred
petih, desetih, petnajstih,
dvajsetih in več let.
Telefonska raziskava poslu-
šanosti večernega programa je.
na začetku poletja pokazala,]
da nas je takrat poslušalo oko-'
li trideset odstotkov poslušal-
cev. Prav gotovo je teh poslu-
šalcev sedaj ob sobotah zvečer
še več in upamo, da jih bo če-
dalje več.
R^OK/RNICA
1^ koncu le vabilo
čas temeljitih priprav na zi-
mo je in spravilo lesa za drva
je le ena od napornih melodij,
ki krasijo mrzle dni na pode-
želju. V mestu je seveda dru-
gače in skupne toplarne nase
prevzamejo tudi skupno skrb
za nabavo goriva, kar znajo
tudi skozi vse leto mastno za-
računavati, odjemalci in ne-
srečni dobitniki položnic pa
pri tem nimajo nobene besede
oziroma lahko izbirajo med
pohle\ino pobožnostjo ali či-
rom na želodcu. In ker je prva
možnost navidezno bolj zdra-
va, je Komunali dana sveta
monopolna pravica, da odloča
koga bo še naprej zeblo in kdo
se bo opekel na razbeljenih ra-
diatorjih, Na splošno pa lahko
bedni dušebrižnik v tej deželi
opazuje neverjetno mirnost in
sprijaznjenost ljudstva s sta-
njem v katerem živi čemur se
nemalokrat čudijo nepozna-
valci razmer, kot so recimo ti-
sti bledolični ekonomski ek-
sperii iz takoimenovanih raz-
vitih držav, ki kot hijene hodi-
jo ovohavati to našo ljubo cr-
kovino. In potem se v družbi
domačih ministrskih in ne vem
kakšnih še prdcev naslajajo ob
tem, kako fantastično je to, ko
po jezeru bliz Triglava čolnič
plava sem ter tja, namesto da
bi se operacijsko lotili malig-
nih gospodarskih tvorb, kot je
recimo SDK. Vrste na zavodih
za zapostavljene pa so vedno
daljše, mladina pred televizor-
ji hlini hipnotiziranost in pred
starši skriva zanimanje za al-
kohol in droge, nakar po štu-
dentskih naseljih, skozi okna
blokov letijo hladilniki, med-
sebojno mesarjenje z noži, se-
kirami in podobnimi poslovni-
mi pripomočki krepi štajerske
folklorne anale, ob vsem tem
pa se politiki, napihnjeni kot
predlanske prozorne žabe,
v krogu Igrajo gnilo jajce. Sko-
zi ekrane in zvočnike vdirajo
v zasebnost, v kravatah, poče-
sani in napudrani iz kovčkov
vlečejo obljube, ki zaudarjajo
po sendviču s posebno. In lju-
dje jih gledajo, poslušajo in
obrekujejo, ter omamljeni s ti-
sto najdemokratičnejšo pravi-
co, da jim ni treba vse verjeti,
konzumirajo kupe dreka.
Tudi takole sem razmišljal
tale teden: Evropejci so nari-
sali zemljevid, na katerem sta
pač Evropa in Sev. Amerika
zgoraj, medtem ko so Afrika,
Južna Amerika in Avstralo-
Azija pod njima, ter tako ne-
kako tudi definirat nadmoč
tehnološko-ci viliza cijskega
razvoja. Gledano iz vesolja pa
lahko brez posebnih težav vso
sliko obrnem na glavo. In po-
tem se ci\ilizaciji postavijo
lasje pokonci in medijski kom-
bajn zariba s planetarnim gla-
vobolom, zlate \Tednote odfr-
čijo nekam v širno onstran-
stvo, ljudje pa ostanemo na
tleh, kot da se nič ni zgodilo.
Ha, kaj pravite?
No pa so potem tudi v Celje
prišli beograjski Pariibrekersi
in v Barflv pritegnili okoli
dvesto glav raznobar\'nega ob-
činst\'a, kije v glavnem prene-
slo tudi napad predskupine
Babv zdravo, katera je bUa
obupno slabo ozvočena. Zaz-
nati je bilo nekakšen vitalni
napredek, glede na njihovo
čvekavost v stari zasedbi To-
krat so svoj program opleskali
s priredbami drugih skupin,
po vzoru Howitzerja in Veli-
kog bijelog slona, seveda ne
tako tehnično doiršeno, ven-
dar poslušljivo skakljivo. Do-
dobra so se razlezli, nakar smo
poslušalci dobili zasluženi od-
mor, da si na terasi odpočije-
mo in se še kaj pomenimo.
Kvintet iz našega bivšega
glavnega mesta, je na oder pri-
šel utrujen od spolitiziranosti
njihove turneje po Sloveniji in
se počasi privajal. Mehkobno
in umirjeno so pripravljali te-
ren in zveneli lepo zabluzeno,
potem pa so počasi začeli od-
pirati okna in vrata, da so na
piano zletele pesmi, ki so jih
njiho\'i spoštovalci tako gore-
če pričakovali. Nastop se je
razvil v prijetno zabavo in za
šankom je non-stop žvenketa-
lo tolarstvo. Upam, da bo tako
tudi danes, ko bomo v Barflv-
ju Javno trajali Marko Brecelj,
Uroš Srpčič in Aleš Jošt. Vab-
ljeni neobrahljeni I
NOVO LETO SE PRIBLIŽUJE
RAZLOG VEČ ZA OBISK
FOTOLIKA.
- FOTO ALBUMI - 30 različnih barv ter velikosti
- UGODNE CENE FOTOGRAFIRANJA ZA DOKUMENTE
- TISKANJE KOLEDARJEV PO NAROČILU
~ vse vrste VARTA in DURACEL baterij
Kakor smo že nekoč
omenili, so otroci najbolj
hvaležen model. So na-
ravno prikupni, nenareje-
ni. zato je skoraj vsak
posnetek z njimi naraven,
potrebno je le ujeti pravi
trenutek in narediti dobro
kompozicijo, pa imamo
odličen posnetek. To do-
kazuje tudi tokratni pos-
netek, ki je bil narejen
v Logarski dolini. Posre-
čena kombinacija dvojč-
kov v naravi. Avtor je
Sandi Narad iz Celja, ki
prejme tedensko nagrado
in bo konkuriral za foto-
grafijo leta 92. Vso srečo!
Foto RIZMAL tudi v Celju
v hali A na Golovcu - foto laboratorij
- atelje
- trgovina
DO NOVEGA LETA
RAZVIJANJE FILMOV ZASTONJ!
Št. 46 - 19. november 1992
15
ODMEVI
Zakaj zna Celje
izgubiti sejem?
Vili.
Vesel sem vašega pisma, go-
spod Grah, saj menim, da ste
ta pravi sogovornik. Moram se
vam potožiti, da sem bil zad-
njih dvajset let v anonimnosti,
saj so me takratne oblasti dis-
ciplinirale. Pravite, da je Pe-
terletova vlada razmeroma
lahko in brez težav odpravila
plačilo prometnega davka za
repromaterial, pri tem pa za-
nikate zasluge poslancev Li-
beralne stranke, saj so ostale
v glavnem vse postavke odpr-
te. Podpisali ste sramotno ko-
lektivno pogodbo, po kateri
morajo obrtniki plačevati za-
jamčeno plačo po najvišji
stopnji. Obrtna zbornica
Kranj takšne pogodbe ni pod-
pisala, zato so obrtniki v Kra-
nju v boljšem položaju. Obrt-
niki še vedno plačujejo razme-
roma visoko članarino v odno-
su na podjetnike. Obrtniki še
vedno plačujete akontacije na
dobiček v naprej, pa čeprav ni
znano, ali ga boste ob zaključ-
ku leta ustvarili. Sprašujem
vas, g. Grah, zakaj ni vlada,
s katero simpatizirate, te te-
meljne diskriminacijske pro-
bleme, ki postavljajo obrtnike
v neenakopravni položaj, od-
pravila. Sami pravite, da se
v parlamentarnem sistemu
stvari urejajo z manj truda. Ko
sem vas poslušal na otvoritvi
MOS-a, me je stiskalo pri srcu,
saj ste pohvalili vsakega mini-
stra v Drnovškovi vladi po-
sebej.
V letu 1970 sem bil prvi taj-
nik takratnega Republiškega
obrtnega združenja in pred-
sednik združenja obrtnikov
v Celju. Ker nisem bil po oku-
su takratnih oblasti, so me dis-
ciplinirali po metodi takratne
UDB-e (komisija za ugotavlja-
nje premoženja). Presenečen
sem bil, ko so vaši poslanci
glasovali proti udbovskemu
zakonu ali pa so se glasovanja
vzdržali, kar je isto, kot da so
glasovali proti. Nesporno je,
gospod Grah, da ima obrtna
zbornica velike zasluge za raz-
mah celjskega MOS. Bilo bi
krivično, če vam tega ne bi
priznali. Moram pa vas obve-
stiti, da je gospod Gracer ugle-
den in uspešen obrtnik in član
obrtne zbornice Slovenije, ki
kandidira za člana upravnega
odbora sejma. Po vašem mne-
nju ima edino napako, da je
v Liberalni stranki. Gospod
Grah, iskreno vas moram ob-
vestiti, da je Liberalna stranka
stranka obrtnikov, podjetni-
kov, kmetov, svobodnih pokli-
cev in vseh tistih, ki zagotav-
ljajo socialno varnost z last-
nim delom. Vesel bom, če bo-
ste moje sporočilo sprejeli do-
bronamerno. Celjski liberalci
vas vabimo, da se dobimo
v Celju in poskušamo ugotovi-
ti, kje so razhajanja, saj je naš
socialni status enak.
Liberalna stranka
Celje
Zakaj zna Celje
izgubiti sejem
IX.
Zapis obrtnika Mančka ni
jasno opredelil, koga se loteva
- ali novinarja ali delovanja
zborničnega podjetja Step.
Navaja tudi odplavo denarja,
zasluženega s sejemsko dejav-
nostjo, govori o namišljenih
delničarjih, predvsem pa z za-
vistjo obmetava mene, Drame-
ta, obrtnika s 25-letnim sta-
žem in predsednika Obrtne
zbornice Celje.
Nekaj pojasnil bralcem. Ni-
sem delničar Stepa, predvolil-
ne zvijače me ne zanimajo,
o odlikovanjih pa nekaj več.
Sodeloval sem na vseh 25 sej-
mih, od tega 15 krat kot samo-
stojen razstavi j alec in sem za
svoje eksponate prejel prizna-
nja in medalje (nekaj sem jih
že odstopil celjskemu zgodo-
vinskemu muzeju). Ponosen
sem nanja in na osebna priz-
nanja, ki so mi jih podelili lju-
dje, ki so znali ceniti in spošto-
vati napredek stroke in pošte-
no delo.
O volilnem zboru v letu 1990
sva z g. Mančkom že pisala
v Novem tedniku. Po novi vo-
lilni zakonodaji pa volilni zbo-
ri niso več potrebni. Način de-
la v Obrtni zbornici je določen
s statutom, objavljenim v jav-
nih občilih. Nanj niste imeli
pripomb.
Strankarska pripadnost pa
je stvar posameznika in njego-
ve odločitve. To je ravno po-
jem demokracije, da živimo
skupaj v sožitju in slogi, misli-
mo pa lahko različno.
LEOPOLD DRAME,
obrtnik,
Celje
Zakaj zna Celje
izgubiti sejem X.
Našo pozornost je pritegnil
članek v pismih bralcev, ki ga
je napisal naš soobrtnik
g. Manček. Povedali mu bomo
resnico, ki jo sam rad večkrat
prezre.
Kakšne podatke je uporabil
pisec članka Zakaj zna Celje
izgubiti sejem je pristojnost
novinarja kot nepristranskega
in svobodnega v svojem pokli-
cu. Ne vemo, od kod gospodu
Mančku takšno poznavanje
razmer glede graditve in utrje-
vanja celjskega obrtnega
sejma.
Celjski sejem smo od nič do
danes gradih obrtniki s svojim
prostovoljnim delom. Ko ste
leta 1979 prišli v Celje, smo
imeli sejem kot ustrezno obrt-
niško manifestacijo že organi-
ziran, dograjen, kot Celjani
smo prej in tudi pozneje s svo-
jim prispevkom gradili še do-
datne objekte.
Tudi po letu 1979, ko ste že
bili v Celju kot obrtnik, vas
nikoli nismo srečevali.
Pojavili ste se le kot korist-
nik sejma, saj ste na štantu
prodajali za svoj osebni in-
teres.
Obrtniki smo po sekcijah
organizirali razne sejemske
manifestacije, modne revije
oblačilcev, frizerjev, kozmeti-
kov, in prispevali mnogo ur pri
organizaciji sejemskih prire-
ditev v okviru obrtnega zdru-
ženja in sedanje obrtne zbor-
nice. Vse do danes in to brez-
plačno, zato vam moram žal
povedati, da vas in vašega pri-
spevka nismo nikoli srečali, le
vaše glasno kritiziranje po uli-
cah iri bifejih. Naš predsednik
Obrtne zbornice g. Drame pa
je bil vedno in povsod priso-
ten, kjer je bilo potrebno za
nas obrtnike v splošno korist
obrtništva, za obrtni sejem in
za Celje.
Očitek, da se v zbornici se-
stajamo po sekcijah, je odveč.
Delo po sekcijah podpiramo
kot edino pravilno. Ko se do-
bijo vodje vseh šestnajstih
sekcij v naši zbornici, govorijo
o strokovnosti, o napredku
stroke in programu dela za do-
'brobit obrtnikov in naših de-
lavcev, ne pa o strankarskih
zdrahah in mestnih čvekah.
Časi nekakšnih masovnih
mitingarskih skupov so minili.
Kakšna razprava pa bi bila in
čemu bi koristila, če bi se
zbralo vseh 1500 celjskih obrt-
nikov in bi kritizirali vsi pov-
prek?
Smo pristaši stroke in vsaka
stroka naj govori v svojem
imenu. Mislimo, da je tudi mi-
nil čas za tiste, ki so samo kri-
tizirali in niso nič napravili ni-
ti včeraj niti danes, zato jim
tudi jutri ne moremo zaupati.
Člani izvršilnega odbora
obrtne zbornice Celje zaposlu-
jemo delavce. Zakaj g. Manček
izpostavlja druge in ne opiše
svojega primera, saj vsak zase
najbolje ve?
Na koncu naj poudarimo še
to, da predsednik Obrtne
zbornice Celje g. Drame uživa
vso našo moralno in siceršnjo
podporo kot pošten in uspešen
obrtnik, kar za marsikoga ne
moremo trditi.
Člani izvršilnega odbora
Obrtne zbornice Celje
(13 podpisanih)
Uredništvo:
S tem pismom zaključujemo
polemiko, ki jo je povzročil
članek Zakaj zna Celje izgubi-
ti sejem, ker sodimo, da njeno
nadaljevanje ne bi ničesar pri-
spevalo k boljši obveščenosti
javnosti o tej temi. Časopis tu-
di ni prostor za reševanje med-
sebojnih očitkov in zamer.
Mafija v organili
S. 0. Ceije
Gospod Jure Sadar!
Ker še sedaj nočete s pravo
resnico na dan in valite krivdo
na vse ostale, sebe pa nekako
ščitite. Vam postavljam »javna
vprašanja«, na katera boste iz
»vljudnosti« odgovorili, ali pa
ne. To prepuščam Vam.
Na OSUPVO S. O. Celje ob-
staja osnovna državna karta,
kjer je razvidno območje
Otemne. Na njej je razvidno,
kje je zazidalno območje in kje
ni. Ni pomembno, kdo pride
zaprosit za lokacijsko dovolje-
nje: ali je to Ručigaj ali Robida
ali neka X oseba. Za vse je
območje, kjer so bile moje par-
cele, nezazidalno. Zakaj niste
zahtevo Robide zavrnili? Meni
ste pokazali karto in vse je bilo
jasno.
Zakaj niste priznali napake
že pri moji prvi pritožbi z dne
23.7.1991, kjer navajate, da je
bil pogoj za nadomestno grad-
njo izpolnjen vsled 1. točke
4. člena (gradnja nadomestnih
objektov) odloka o urbanistič-
nem redu občine Celje (Ur.l-
.SRS, št.37/85 - prečiščeno be-
sedilo)? Tu ste postavili lažni
člen, saj Otemna spada pod
člen 3 pod zap. številko 9.
V odgovoru je vaš podpis. Za-
kaj je moralo preteči 14 mese-
cev, da ste končno 7.7.1992 to
napako priznali?
Dne 5. 8.1991 sem se pritožil
na ZPl.Direktor Jože Zimšek
(poslano v vednost tudi vam)
v odgovoru navaja: Zemljišče,
kjer leži parcela z zgrajenim
manjšim stanovanjskim ob-
jektom, leži v območju, ki ga
pokriva Odlok o urb. redu ob-
čine Celje (Ur.l.SRS,štev.l3/
80,17/80,25/80,2/82,10/83,33/
85) in sicer izven zazidljivih
območij. Na teh pa je po 4. čle-
nu odloka dovoljena gradnja
nadomestnih objektov. Zopet
čista laž (4. člen). Tudi tukaj
ste imeli priliko oziroma dolž-
nost, da bi to zavrnili. Zakaj
niste, veste samo vi. Nadalje
gospod Zimšek navaja, da ni
bilo uradne zaznambe, da je
bil moj objekt grajen na črno.
Tudi to je čista laž. Večje
uradne zaznambe ni moglo bi-
ti, saj je bila na terenskem
ogledu predstavnica ZPI-ja
gospa Maja Sekulič. Samo ne
mi govoriti, da le-ta ni vedela,
da je bil objekt zgrajen na čr-
no. Na obe očesi je zamižala,
zakaj, ve samo ona. Ista oseba
je mojo barako spremenila
v »stanovanjsko hišo«. Dne
17.9.1991 sem se ponovno pri-
tožil na ZPI oziroma predsed-
niku Izvršnega sveta skupšči-
ne občine Celje gospodu Mirku
Kranjcu - odgovor pa je dal
ZPI gospod Jože Zimšek, ob-
vestil pa je tudi to pot vas,
gospod Jure Sadar. Odgovor
pravi med drugim: Robida je
dostavil vse dokumente, ki so
mu dajali možnost nadomest-
ne gradnje po 4. členu odloka
o urbanističnem redu občine
Celje (Ur.l.SRS št.13/80,17/
80,25/80,8/82,10/83 in 33/85).
Tudi to je ponavljajoče vse ne-
zakonito. Tudi tu ste imeli
možnost, da bi vse skupaj za-
vrnili, oziroma priznali, da ste
delali nezakonito, pa ste
vztrajali na svoji nepoštenosti
še naprej. Laž je tudi, da na
terenskem ogledu 10.9.1990
gradnja ni bila pričeta.
Gradnjo se je začela že
v mesecu maju leta 1990, to je
7 mesecev prej, kot je dobil
Robida lokacijsko dovoljenje.
Robida je dal pripombo na
javno razgrnjeni osnutek PUP
za območje občine Celje. Nje-
gov^ pripomba je bila, da se že
prej obstoječi objekt in novo-
gradnja zavedeta kot VIII ka-
tegorija. Komisija je to osvoji-
la - osvojil pa jo je tudi I. S-
. S. O. Celje na sestanku dne
6.3.1991. Tako je tudi IS SO
Celje postopal nezakonito, kot
komisija, podpr.IS SO Celje pa
ste vi, gospod Sadar. Nadalje
piše Zimšek: Dokument še ni
sprejet, pač pa je v fazi predlo-
ga in sodimo, da bo sprejet do
konca leta 1991. Nato Zimšek
nadaljuje: Ne glede na to, da
dokument, ki je v pripravi in
bo evidentiral tudi to gradnjo
(staro) kot obstoječe stavbišče,
pa je bila Robidi izdelana lo-
kacijska dokumentacija za na-
domestno hišo po še sedaj ve-
ljavnem Odloku o urbanistič-
nem redu občine Celje, kot
smo vam navedli že v prejš-
njem dopisu. Vprašam se: ali
je to sploh mogoče, pa to je
višek svinjarije. Dokument še
ni sprejet, predvidevajo pa, da
bo?
Gospod Sadar, omenjate no-
vinarki gospe Gerkeš, da je
imel Robida odlične pravne
svetovalce! Moje mnenje pa je,
da je imel zelo slabe, saj so
delali vse nezakonito. Nadalje
navajate, da bi napako odkrili.
Ali ste jo! Kako?... če jo v 14
mesecih »niste^ hoteli« odkriti,
čeprav sem vam jo serviral ta-
ko rekoč na krožniku.
Gospod Jure Sadar! Ena
človeška vrlina je »vljudnost«,
druga pa je »poštenost«. Le-te
pa na žalost na SO Celje (v
prizadetih upravnih organih)
nobeden nima, tudi vi ne.
Vaša stvar je, kako boste to
pojasnili prebivalcem občine
Celje in širši slovenski javno-
sti, upam, da boste toliko
vljudni in dali še to neljubo
pojasnilo javnosti.
MARJAN RUČIGAJ
Primer
žalostnega
konca IV.
čeprav so odgovori g. Čer-
neja in g. Sluga zelo temeljiti
in strokovno bogati, še vedno
ne pojasnjujejo resničnega do-
gajanja tistega nesrečnega ok-
toberskega dne.
Da je bila v ambulanto pri-
peljana psica z imenom Jena
in ne Gena pasme afganistan-
ski in ne ruski hrt, kot piše g.
Črnej, ki se v problem spet ni
dovolj poglobil, je popolnoma
nebistveno.
Da sem želela rodovniške
psičke ni točno (osebno in tudi
v članku sem navedla, da ne
vem natančno, kdaj naj bi psi-
ca povrgla, ker mi je bila ušla),
pravzaprav pa je tudi to doce-
la nepomembno.
Pomembno pri celotnem do-
godku g. Črnej je to, kaj ste vi
tedaj, ko ste bolni živali, ki so
ji bile štete ure namenili na-
tanko 3 minute časa, sploh
razmišljali.
Če ste res v tako kratkem
času dognali, da je žival na
smrt bolna in da ne bi prenesla
narkoze, ker plitko in hitro di-
ha (niste ji niti poslušali srca
in mar ne diha vsako bitje
pred porodom plitko in hitro),
kako ste mi mogli dejstvo
o njenem resničnem stanju
prikriti. Citiram: »Vse je v re-
du, lega je pravilna, psička bo
danes povrgla, pustite ji
4-5 mladičev, ostale pa zjutraj
prinesite sem, da jim pokonča-
mo mi, če jih sami ne boste
mogli.« Kako ste mogli vi na-
mesto mene odločiti ali bom
psičko pripeljala nazaj k vaše-
mu kolegu, ki je ob 16. uri or-
diniral v ambulanti popolno-
ma sam (tudi carskega reza ji
tedaj ne bi mogel opraviti)
brez ultrazvoka in drugih pri-
pomočkov, ali pa jo bom pelja-
la v kakšno drugo bolj oprem-
ljeno kliniko. Sigurno bi ta-
krat za njeno življenje storila
prav vse, kar bi bilo v moji
moči- in jo odpeljala še kam
dlje od Ljubljane, ne pa, da
sem v dobri veri sedela doma
in čakala na mladiče.
Vaš kolega g. Sluga je lege
artis mogoče res uspešno opra-
vil in plodu pri posegu poško-
doval samo spodnjo čeljust (ne
vem sicer kako je lahko 72 ur
mrtev plod brez vonja in po-
krit s svežo posteljico) ter se
mu na tem mestu za očitek, da
se je živaU lotil po mesarsko
opravičujem. Psica ni dobila
nobenega sredstva za lajšanje
bolečin, plod pa ji je bil s škar-
jami iztrgan iz porodnega ka-
nala tako rekoč na suho brez
najmanjših popadkov, seveda
je tudi krvavela, bralci pa naj
sami presodijo kako bi to po-
četje imenovali. G. Slugi sem
glede na to, da ni imel asisten-
ta, po najboljših močeh poma-
gala in psico tolažila, čeprav je
bila popolnoma mirna. Ne ver-
jamem, da bi katerikoli od
bralcev bil vnet opazovalec in
sogovornik, ko bi z žalostjo
doživljal trpljenje svoje živali.
Tudi bližajočega konca te-
daj še nisem slutila, saj mi je
g. Sluga v skrajnem primeru
obljubljal carski rez, da ga bo-
sta naslednji dan opravila
2 zdravnika - ki pa jih tudi
zjutraj na delovnem mestu ni
bilo - o tem niste nič napisali.
Prejela sem preko 30 tele-
fonskih in drugih sporočil
lastnikov malih živali v Celju,
ki vsa govorijo v prid mojemu
pisanju.
Naj pripomnim, da sem
o negi domačih živali prebrala
res samo 2 knjigi, čudno,
v obeh pa je nasvet, naj breje
psice zadnji mesec res ne ko-
pamo. Tudi če je bila žival
blatna, čopasta, motna, uma-
zana, je bila vredna sleherne
vaše pomoči, kajti bila je ven-
darle še živa.
Pravzaprav me odgovori na
ta vprašanja niti več ne zani-
majo in jih v časopisu tudi ne
bom več iskala, niti nanje re-
agirala, postavila sem jih vam,
da si nanje odgovorite vi sami,
torej v prid vam in mogoče ti-
stemu, ki bo nekega dne na
pregled pripeljal na videz
zdravo brejo psičko.
INES MASTNAK,
Celje
Celjska
commedia
dellarte 11.
Pred časom sem si v tej ru-
briki javnosti, katere »okno
v svet« se izgleda malce pripi-
ra, dovolil »grobo« analizo fi-
nanc celjskega območja
v sklopu: »Celjska commedia
deirarte«. Ker je bila analiza
statična, Celje pa živi dina-
mično, se je finančna slika se-
veda spremenila:
- bančna Jhčerka je, tako vsaj
pravijo, odšla od doma; ker
gre za hišo zaupanja, vendar
pa »kri ni voda«, zato: »Bodi-
mo prijatelji s tigrom, a pištolo
imejmo nabito.«
- Zavarovalniški profitni
center mi je takoj »dal vedeti«
svoje videnje finančnosti (zato
o tem kdaj drugič).
- »banka« kategorije Les je
postala profitni center (tj. lov-
ka) z glavo (in...) na sončni
strani Trojan.
- H. nova banka... in potem
vse tiho je bilo. Prav! Z opozo-
rilom, da gre za »javno vode-
no« firmo (javni razpis delnic,
opazni znesek trajnega kapi-
^la »celjske javnosti«, handi-
cap-iran trajni kapital »slo-
venske javnosti«, kar pomeni
polno odprtost informacij.
-Hranilnica (Celjska poso-
jilnica) je bila menda med. ob-
ljubami za mesto »primus in-
ter pares«, ki pa ostaja iz
uvoza.
Toliko o nadaljevanki »Celj-
ska commedia delFarte.« Se-
daj pa o enako strateški temi,
le bolj vse - slovenski.
Eni prej, drugi kasneje, bo-
mo sprevideli, da je bila, in je
še, blokada sprejema zakono-
daje o lastninjenju, to je spre-
membi »družbene lastnine«
v privatno in državno, najbolj
rušilna prav na področju fi-
nanc. Povezava je očitna: last-
ninjenje je nominacija družbe-
nega premoženja, finance pa
so premožnejši odnosi, ki so
razvidni v premoženjskih bi-
lancah (po naše: bilancah sta-
nja). Ergo, lastninjenje je pro-
blem financ.
In tako moramo žal, ugoto-
viti, da so finance:
- v razvitih tržnih ekonomi-
jah bogate (tako po inovativ-
nosti finančnih oblik kot po
donosnosti)
- bile pri nas v pre-minulem
sistemu siromašne (»gasilske«
in pretežko utopljene v knjigo-
vodstvu, katerega vrh ledene
gore je »bil« SDK)
- bile v zadnjem obdobju ra-
zrušene.
Odpravljanje družbene last-
nine po principu »pustimo
stvarem, naj gredo svojo pot«,
je (človeško normalno?!), spro-
žilo anti-finančni virus, ki je
v tako dolgem času moral pre-
rasti v epidemijo, na to sem,
pred več kot letom dni, takrat
še za te zadeve naglušno jav-
nost opozarjal v Delu - seveda,
dokler so mi še objavljali).
Takšen »razvoj« financ je bil
očitno »nujni« pogoj (sicl), da
bi prišli do kapitala (oziroma
kapitalistov). Vračanje
v vzdušje prvotne akumulacije
kapitala (hitrega bogatenja
manjšine in seveda nujnega si-
romašenja večine, ko je še bil
lastnik praviloma tudi direk-
tor firme) je, tako pač mislim,
samo dokazalo, da po kamen
naj ne bi bilo potrebno v ka-
meno dobo.
Zaradi prostora samo še:
»družbena lastnina« je lastni-
na na nivoju organiziranosti
slovenske družbe, zato nomi-
niranec ni sporen že od vsega
začetka. Zato je vprašanje: de-
liti ali ne deliti državnopravno
organiziranim članom sloven-
ske družbe, neobstoječe vpra-
šanje. Seveda, če se gremo tudi
pravičnost. Če nam je pa ta
beseda že preveč tuja, obstaja
še vedno dejstvo, da je bilo fi-
nanciranje v pre-minidem si-
stemu »družbeno« in inflacij-
sko. Pač pa je ves čas aktualno
vprašanje: Kako deliti, da
družbeni strošek (torej na ma-
kro nivoju, to je nivoju velikih
števil — in ne teoretičnem, kot
ga radi proglasimo) ne bi bil
večji od koristi. Hitro, je bil
edini odgovor. Zato, seveda,
nekomplicirano itd. Ostalo je
tehnika, torej — stroka (finanč-
na). Ker so nas zatomizirali že
pri tem vprašanju, seveda do
bistvenega nismo mogli priti:
kako se bodo podjetja financi-
rala v bodočnosti (v našem
primeru predvsem dokapitali-
zirala, saj sta likvidnost in sol-
ventnost »ven štrleča« proble-
ma)? Gotovo na način, ki bo
zahteval predstavljanje s pre-
moženjskimi bilancami).
V njih (ostanku) pa je tudi do-
micil bodočih državljanjskih
delnic. O tem, kaj se je v teh
bilancah (primerjalno) že zgo-
dilo, bi naj »poročilo narodu«
pripravil SDK alias skrbnik
družbenega kapitala.
NIKOLAJ ZIMŠEK,
Celje
PREJELI
SMO
Odprto pismo
gospodu
dr. Dušanu Plutu!
Kar nekaj časa smo potre-
bovali, da smo zbrali toliko
moči in Vam pišemo. Pišemo iz
razloga, da bi poskušali vsaj
omiliti občutek krivde, ki .smo
ga imeli ob zadnjih dogajanjih
v Jurkloštru, pa čeprav zanje
nismo vedeli, kaj šele, da bi
bili krivi, čeprav nas sicer
v zvezi s tem ni nihče obsojal.
Tako kot Vas je tudi nas
zbodel v oči transparent, ki je
bil pokazan v TV dnevniku, pa
še nato fotografiran v nekate-
rih časopisih. Nesramno, kot
nekateri znajo, si Vas je pri-
Nadaljevanje na 18. strani
Št. 46 - 19. november 1992
Ko zapojejo
tudi besede
FerI Lainšček, najuspešnejši slovenski pIsaleU letošnjega
leta: '»Vse moje pisanje Je Iskanje!«
Feri Lainšček je pisatelj Prekmurja. Piše
o pokrajinah, njihovi zgodovini, značilnor
stih... O ljudeh z dna. O ciganih.
Ob tem pa je še dramatik in pesnik. Piše
tudi za otroke. Rodil se je leta 1959. Napisal je
najboljši slovenski roman letošnjega leta - za
knjigo »Namesto koga roža cveti«, v kateri
piše o življenju prekmurskih ciganov, je prejel
Kersnikovo nagrado. Nekaj časa se je v Ljub-
ljani ukvarjal tudi s politiko, potem pa se je
vrnil v Mursko Soboto, kjer sedaj živi z dru-
žino.
Življenje je posvetil literaturi.
Namesto koga roža cveti
Začniva z vašo uspešnico, ki je izšla letos.
Gre za roman Namesto koga roža cveti.
Verjetno bi o tem romanu težko povedal še
kaj novega, saj je bilo o njem povedanega že
toliko... Sedaj pač žanjem to slavo in moram
reči, da se kar dobro počutim.
Za ta roman ste dobili Kesnikovo nagrado.
Je najboljši roman letošnjega leta. Vi pa pra-
vite, da ne marate nagrad.
Nagrad ne maram zato, ker na nek način
obvezujejo. Predvsem pa ne maram kuhinj, ki
so ponavadi okrog nagrad in prinašajo razno-
razne spore... No, mene je ta nagrada pač
obremenila v smislu, da se moj roman prodaja
v resnično veliki nakladi in je po naključju
tudi komunikativen. Zato bom imel verjetno
probleme z bralci, če se mi sedaj, ko priprav-
ljam nov roman, zapiše kaj manj komunika-
tivnega.
Kakšen roman pa pripravljate sedaj?
Pišem roman z naslovom Svetovnice. To je
delovni naslov romana, o katerem bi pravza-
prav težko kaj na kratko povedal. Tematizi-
ram neke zamaknjene kraje, rad pa bi speljal
metaforo o neki vasi, v katero se zaide skozi
močvirje in za katero se nihče ne zmeni. To je
v bistvu metafora o aktualnih dogodkih. Je pa
seveda, kot je pri meni že v navadi, to samo
ena plat medalje. Le ena plast romana.
Koliko časa pišete romane? Veliko ste jih že
napisali, ampak vendarle - koliko časa traja,
da pride od ideje do knjige?
Roman, ki ga sedaj pripravljam, sem nosil
v zasnovi, še preden sem napisal Namesto
koga roža cveti in Grinto. Se pravi, da se
kopiči energija in navdih za roman traja zelo
dolgo. Ko pa naenkrat začnem pisati, gre zelo
hitro. Opažam, da veliko hitreje kot pri kole-
gih. Recimo: zadnji roman sem napisal v pol
leta.
Romana Namesto koga roža cveti in Grinta
sta nastajala istočasno?
Ja. Na nek način sta nastajala v enem letu.
Seveda: ko sem pisal Namesto koga roža cveti,
se nisem ukvarjal z ničemer drugim. To je bil
tekst iz enega navdiha, medtem ko sem se
Grinte loteval že večkrat. Tako da je to, kar je
objavljeno v knjigi, že četrti zapis. To pa zato,
ker pač veliko prepisujem in predelujem.
Ustvarjalni postopek pač različno poteka.
Spregovoriva še o vašem najuspešnejšem
romanu. O njem je zanimivo vse: od tega, kako
je prišlo do ideje, da bi ga napisali (prste vmes
je imel Vlado Kreslin), do tematike, ki jo ro-
man obravnava.
Vladova pesem, iz katere je tudi naslovni
verz, je prav gotovo kriva, da je ta roman
nastal. Drznil pa bi si reči še več: ta Vladov
navdih ima veliko pri tem, da se je roman
dotaknil toliko ljudi. Ti verzi so sprožili pravi
plaz reminescenc. Če se malo pošalim: to je
bilo zelo produktivno. Vlado je pač prinesel
s to svojo etno-varianto navdihe in sentimen-
te, ki sem jih jaz prej samo nosil v sebi, nisem
pa jih vedel izgovoriti. Ob njegovi glasbi pa se
je vse skupaj nenadoma razprlo. Tudi besede
so zapele.
Zgodba je izmišljena. Temelji pa tudi na
resnični osnovi, ki izhaja iz vašega otroštva, ki
ste ga preživljali v Prekmurju, s cigani.
Poznal sem nekaj ciganskih otrok iz tega
zaselka. Bili so mi zelo ljubi prijatelji. Seveda
bi moral razlagati zelo na široko, kako so
njihove zgodbe vkomponirane v sam roman,
ki je dejansko po svoji strukturi izmišljen. So
pa v njem občutja iz zgodnjega otroštva. Ro-
man je dober v prvem delu, ko podajam raz-
mišljanje teh ciganov, ko so otroci, in slabši
v drugem delu, ko opisujem te cigane odrasle.
Kajti: očitno je, da odraslih ciganov ne poz-
nam tako dobro. Oziroma, niso se mi vtisnili
tako zelo, kot so se mi vtisnili v otroškem
spominu. Mislim, da je to, da sem vse to uspel
nekako preliti na papir, vsaj zame dragoce-
nost.
Pa imate s temi vašimi prijatelji iz otroštva
sedaj še kaj stikov?
Srečujemo se, čeprav smo šli po svoje. Dvo-
mim, da je knjigo kateri od njih prebral.
Namesto koga roža cveti je vaš najuspešnej-
ši roman. Kateri pa vam je najljubši?
Raza. Mislim, da ga še nisem presegel. Na-
pisal sem tisto, kar sem želel napisati, v njem
pa je tudi marsikaj takega, za kar nisem vedel,
da zmorem. Mislim, da bo to še kar nekaj časa
roman, ki ga bom skušal sam pri sebi preseči.
Cicibanija
Pišete predvsem prozna dela, pa tudi poezi-
jo, pesmi za otroke in tudi dosti radijskih iger
ste že napisali. Kaj najraje pišete?
To je zelo težko vprašanje. Ko grem po
šolah in mi to vprašanje zastavijo otroci, re-
čem, da je to tako, kot če bi vprašali mater,
katerega otroka ima najraje. Verjetno vse to
delam zato, ker mi je ob tem lepo. In tudi
nikoli naprej ne planiram, kaj bom pisal, pač
pa pišem po navdihu. Določene stvari lažje
»Tega, kar zares čutiš, ni lahko izraziti. To
preliti v pesem ali kakršno koli besedilo, je
zelo težko. To je čudežno dejanje. Vsaj jaz to
tako razumem. Zato sem hvaležen Bogu, da
mi je to dal. Tako lahko vsaj del svojega čute-
nja in čudenja temu svetu tudi zapišem.«
poveš skozi pesem, določene pa spet v prozi,
dramatiki... Vse skupaj nima ravno veliko
opraviti z zdravo pametjo, ampak tako je: kot
me pač prime. Seveda pa: ko roman začneš, ga
je treba tudi končati. In to pač traja.
Res ne vem, kaj bi mi bilo najbolj ljubo.
Vem pa, da zelo rad pišem za otroke. To mi je
sedaj že nekako jasno.
S kakšno literaturo pa, menite, se je otro-
kom mogoče najbolj približati?
Jaz imam svoj pristop. Ne maram tega, da
bi bil avtor namerno otročji, da bi se pootro-
čil, ko piše za otroke. Jaz v to literaturo vna-
šam tistega svojega neizživetega otroka, ki je
v meni. Torej: če bi moral kakor koli izražati
to literaturo, bi jo zelo neposredno. Tudi vidi
se, da ta literatura ni ne vem kako dodelana.
Se pravi: vidi se, da te pesmice niso prave
pesmice, ampak so utrinki, vtisi, pač misli...
Ne vem, v odnosu do otrok skušam biti zelo
pošten. Nočem jim vsiljevati nečesa pametne-
ga. Nočem jih vzgajati. Sploh pa mislim, da to
ni namen moje literature. Vsaj zelo neposred-
no ne.
Hodite tudi na srečanja po šolah. Kako
vzpostavljate neposreden stik z otroki?
Ko sem bil jaz majhen, nisem maral pisate-
ljev, ki so prihajali na šolo. Zdelo se mi je zelo
suhoparno, pa tako pametno so se držali...
Zato sem te nastope kar nekaj časa odklanjal.
Potem pa sem se dogovoril s prijateljem, ki je
lutkar. In dejansko: midva vedno prineseva na
šolo zabavo. Na glavna vrata ne prideva z lite-
raturo. Pa ne zato, ker misliva, da literatura
nima te moči, da bi sama zanimirala otroka.
Gre enostavno zato, ker se nama zdi, da otro-
kom po šolah že tako preveč težijo.
Svojo prvo pesem ste najbrž napisali še
v zgodnjem otroštvu.
Stalno sem po malem pisal. V bistvu niti ni
tako pomembno, kdaj je nastala prva pesem.
Pravzaprav sem imel včasih, predvsem v gim-
naziji, s spisi težave. Moji spisi namreč niso
imeli uvoda, jedra in zaključka, kot so terjali
profesorji. Že takrat so bile to bolj svojske
zadeve.
Nekoč ste rekli: »Ko se nehaš čuditi temu
svetu, nisi več ustvarjalen.« Mislite, da se bo-
ste vi svetu kdaj nehali čuditi?
Želim si, da se to ne bi zgodilo. In mislim, da
sem tak človek, da se mi to ne bo nikoli zgodi-
lo. Če bi se mi, bi moralo biti z mano nekaj
zelo narobe.
Kako ocenjujete sodobno slovensko litera-
turo?
Kar nekaj avtorjev je, ki jih imam rad.
V splošnem pa pravzaprav nikoli ne oce-
njujem.
Veliko berete?
Ne. Berem zelo malo. Sem zelo zahteven
bralec in berem dejansko knjige, ki nekako
pridejo na površje, predvsem pa knjige, ki mi
jih priporočajo prijatelji. Za njimi ne brskam
sam.
»Vse moje dosedanje pisanje je iskanje,« ste.
nekoč dejali. Je še vedno tako?
Mislim, da je. In bo še kar nekaj časa. Ča-
kam na veliki tekst. Se pravi, čakam na nekaj,
kar trenutno ni v modi. Ljudje pravijo, da ni
čas za velike tekste, jaz pa mislim, da je čas
zanje zmeraj.
Literatura in politika
Kaj menite o literatih, ki se ukvarjajo s po-
litiko? Tudi vi ste to nočeli ored leti: sodelova-
li ste pri Novi reviji - tudi pri 57. številki.
Potem pa ste se \Tnili v Prekmurje in se spet
posvetili literaturi.
O teh pisateljih mislim zelo različno. Vseka-
kor menim, da ta fenomen pisateljev na obla-
sti v teh porežimskih časih ni nekaj, kar bi
literaturi zelo koristilo. Sam vem, da teh am-
biciji nimam. In če bi me že kdo vprašal za
nasvet, bi mu vsekakor svetoval, naj se raje
ukvarja s politiko, če je že pisatelj, pa naj bo
bolj v prostem času... Prepričan sem, da so
v splošnem pisatelji skozi Društvo veliko na-
redili za slovensko pomlad, v politiki so dosti
manj uspešni. Z izjemo nekaterih, recimo zu-
nanjega ministra Rupla, ki je briljanten. Am-
pak, on v svoji funkciji ni briljanten zato, ker
je pisatelj, temveč zato, ker je bil ves čas
poznavalec razmer v svetovni politiki.
Pravzaprav ne vem, kaj bi rekel. Žal mi je,
da nekateri več ne pišejo, saj so bili boljši
pisatelji kot politiki.
Najbrž pa bi nam lahko bilo tudi žal, da
nekateri pišejo. So namreč boljši politiki kot
pisatelji.
Seveda je teh tudi nekaj, ampak pri litera-
turi se to vseeno ve. Vseeno so tu neka sita. So
bralci, ki zelo neizprosno presojajo. Mislim,
da v javnem življenju politiki dosti lažje pri-
dejo skozi s kakim blefom kot v literaturi.
Sedaj živite v Prekmurju. Kaj počnete, ka-
dar ne pišete?
Kadar ne pišem? Včasih imam občutek, da
pravzaprav vedno pišem. Pisanje je postalo
tako del mene, da je neločljivo povezano
z vsem mojim prostim časom. Ker: neka misel,
ki se ti zatakne, živi s tabo praktično čez cel
dan.
Ko ne pišem, se pač grem razne štose. Tisto,
kar me tisti hip pritegne. Nimam kakega stal-
nega hobija.
Ste vedno oblečeni v črno?
Ja, že nekaj časa sem res.
To simbolizira kaj posebnega?
Mislim, da ne. To je nekako po naključju.
Garderobna omara se mi je napolnjevala s čr-
nino in praktično nimam oblek v barvah. Ven-
dar to ni odločitev, da se bom sedaj dosledno
oblačil v črno. Opažam pa, da ljudje to regi-
strirajo. Vsekakor nočem nasesti nekemu pri-
čakovanju, da bi moral biti vedno v črnem,
ker to pač nekaj posebnega pomeni. Sem se pa
nekako našel s to črno barvo. Lepo mi je. In
sploh: črna barva zame ni le ena barva.
Pa imate še kakšno drugo barvo, ki prevla-
duje?
Hčerka ima zelo rada stvari, ki so roza bar-
ve. In mislim, da se ta barva kar precej pojav-
lja v mojem življenju.
Materi
Vaša zadnja pesniška zbirka, ki ste jo izdali,
ima naslov Hiša Sv. Nikolaja. To zbirko ste
posvetili mami.
Ja. Hiša svetega Nikolaja je cerkev v mojem
rojstnem kraju in s to pesmijo sem se nekako
spravil z materjo. Zame je ta pesem več od
literature, tako da bi težko govoril o njej. Zelo
vesel sem, da se mi je posrečila in da jo imajo
ljudje radi.
Feri Lainšček, kje se začenja literatura?
Tam, kjer se začenja življenje.
NINA M. SEDLAR
Bosan
Tri dni ¥ zbirnem centru za
»Daj na glavu črni fes, pa
razturi SDS!«
»Marš van, četnik!«
Ilija, dvanajstletni deček,
katerega mama je Srbkinja,
oče pa Hnat (ampak, bori se
za Bosno), je pogumen. V sobi,
v kateri je osem beguncev,
Muslimanov, ki so jim Srbi
uničili vse, recitira četniško
pesem. Jasno, hotel se je po-
staviti. Preden je povedal to
pesem, je plesal na komad »It's
My Life«.
Njihovo življenje pa je bolj
ubogo. Pravzaprav resnično ni
nič več, kot le golo življenje.
Živijo v barakah, ki razpa-
dajo zaradi vlage. Pa vendar
so to ljudje, ki so nekoč imeli
vse. Sedaj je tisto vse razruše-
no. Njihovi domovi so požgani,
prijatelji pobiti, z njihovimi
avtomobili se vozijo njihovi
posiljevalci in morilci...
Gre za tisoče beguncev, ki
so, da bi ubežali genocidu,
zbežali iz domovine. V Ingra-
doverri zbirnem centru, v kate-
rem sem bila tri dni z njimi, jih
je okoli dvesto šestdeset.
Nemogoče je v treh dneh
v celoti spoznati življenje teh
ljudi. Pravzaprav pa - od živ-
ljenja imajo bolj malo. Nemo-
goče je spoznati njihovo trp-.
Ijenje.
Baraka številka štiri
Ta baraka je - v primerjavi
s sedmico - prava palača. Spim
v štiriposteljni sobi, skupaj
s sestrama Amelo in Enido
Hodžič. Iz Brčkega sta. V Slo-
venijo sta prišli pred sedmimi
meseci. Prej sta živeli pri se-
strični - v zbirni center sta pri-
šli šele pred dvema tednoma.
Mama je v Švici, oče na fronti,
brata je pred štirimi meseci
raztreščila granata. Mama te-
ga še ne ve, nista ji povedali.
Ne moreta.
S seboj sta prinesli toliko
denarja, da lahko živita. Huje
je s tistimi, ki resnično nimajo
ničesar. Dva obroka dnevno
- to je premalo. Vsaj za matere
z otroki, ki nimajo denarja.
»Šla sem po blokih in spra-
ševala, če lahko kaj delam.
Naletela sem na nekega Slo-
venca, ki je rekel, da lahko či-
stim stopnišče. Prej, v Bosni,
sem delala za nekega zasebni-
ka, Italjana. Veliko je bilo tre-
ba delati, ampak tudi plačeval
je dobro. Nikoli si nisem misli-
la, da bom morala kdaj čistiti.
Ampak, kaj morem, razmere
so me prisilile v to.
Vprašal je, koliko denarja
hočem za to, pa sem rekla:
>Kolikor mi date!< Rekel je, da
se bo dogovoril z ostalimi sta-
novalci. Čez dva, tri dni, se je
vse dogovoril in jaz sem prišla
delat. Ampali
nar. Ni mi j
pak... Za ves
la prej tristo
mi povišali
'jev na mesec]
ampak, iman
je stara seda
jesti.«        1
Begunski
• Dnevi, ki jj
gunci v zbin
nič posebnegi
nekaj obupu
Dnevi se vleo
v mesece...
v zbirnem cei
gaja, je po de
petnajsti. Tai
kosilo. Otroci
mleko, kakao
Nad hrano
tožuje. Praviji
Sicer pa di
magajo. Požrl
so v enaki sti
eni znašli li
Marsikdo je
prinesel prihj
pa spet drugi,
gola življenja
mine na grq
večno...
Begunci se
mejo. Včasih i ]
prepirov, amp
vse v redu. (i
izposojajo hri
rake čistijo ia.
namu, ki ga n >
ke. Zvečer se (
karte, se pogo •
jo o vsakdanji >
litiki. Vsake t(
vre na dan bi
Spomin na S(
zažigali domo\
ke in prijatelj i
ali pa v srbsk
Smajlčevi
Večino pre i
številka štiri i
jičevi, družinj
mimi meseci f
Ijine. Dvanaji I
tašča, njen mo
ci. Glava druž
jič, ki je bila i i
»šefica« njihc
»V začetku i
sem, je bilo vi i
se prepirali, n
pa, naše baral i
ni. Ko je pri
Rdečega križa
delili. Nekate
pošiljke, ki {
v sobe. Potem
vse dovolj. Tal
pošiljke pripel
razpostaviti, c
je prišlo. Pote
vično razdeli
k sekretarju i
Ženske iz zbirnega centra na Teharjah perejo f
Št. 46 - 19. november 1992
16,17
guli in bosi
fUbarievI - Meti UuUmi, ki izgubljajo upanje
Ljudje, ki so nekoč imeli vse. Sedaj imajo le še gola življenja.
Tudi upanje so že izgubili.
nam mesec dni ni treba več
pošiljati, saj smo dobili dovolj.
Ko bomo spet potrebovali, pa
bomo povedali.«
Sanje »črnega
laboda«
v družino Smajičevih sodi
tudi enainvajsetletni Avdo,
duhovit fant prijetne zunanjo-
sti, ki je v Celje pribežal z leto
dni starim sinom iz prvega za-
kona. Avdo je pravzaprav ne-
navaden. Nekako ne sodi
v zbirni center. Vsekakor bi se
moral boriti na fronti, kar mu
tudi povem.
»Kako naj se borim? Bijelji-
na je padla. Ni dovolj orožja.
Boril bi se tudi z golimi roka-
mi, ampak ti ljudje niso ljudje,
pač pa živali. Glej, tu smo bili
štiri mesece, ko se je stanje
v Bijeljini umirilo. Z očetom
sva se odpravila domov. Da bi
branila hišo, mesto.
Ko sva prišla v Bijeljino,
tam ni bilo ničesar več. Stal
sem pred džamijo, ko so četni-
ki vdrli vanjo in ubili ose-
mindvajset ljudi. Našli so mo-
jega očeta. Skrit sem bil za to-
Ribarjevi imajo pralni stroj.
vomjakom in poslušal, ko so
ga spraševali, kje ima sina. Re-
kel je, da ne ve. >Dobro, tudi ti
boš dober,< so rekli in ga odpe-
ljali. Nazadnje sem slišal, da je
v taborišču v Doboju, sicer pa
že štiri mesece ne vemo, kaj je
z njim.
Nikoli ne bom pozabil tre-
nutkov, ko sem stal za tistim
tovornjakom. Hotel sem plani-
ti nanje, ampak bili so štirje,
oboroženi, jaz pa golorok. Sel
sem v bližnji gozd in bežal,
bežal. Tako sem sedaj spet
tukaj.«
Tudi Avdu se med pripove-
dovanjem pokažejo solze, če-
prav poskuša to prikriti. Po-
tem se vda iluzijam:
»Videli bodo. Ubijal bom
četnlke. Sestavil bom skupino,
ki se'bo imenovala Črni labod.
To pa zato, ker sem tudi jaz
črn. Maščeval bom svojega
očeta.«
»Ne napiši tega, Avdo je pi-
jan,« pravi Amela. »Pijan ali
ne,« jo prekine Avdo, »ljudi, ki
so odpeljali mojega očeta, poz-
nam. Ko se bo vojna končala,
bom vse pobil.«
»Zakaj ne greš že sedaj? Na
fronti te potrebujejo zdaj. Po-
tem, ko bo vsega konec bo pre-
pozno.«
»Ne morem. Kje naj dobim
orožje?«
»Kje ga boš dobil potem?«
»Prodal bom svoj motor.
Moj Kawasaki, s katerim se
sedaj vozijo četniki.« »Daj,
Avdo, uporabljaj razum,« ga
prosi Amela. »Kaj mi bo ra-
zum, ko jih bom ubil? Saj me
bodo tako in tako potem raz-
strelili.«
Baraka številka
sedem
Ta baraka je na zunaj čisto
podobna štirici. Vendar pa so
sobe v njej vlažne, smrdi po
zatohlem... Ljudem v sedmici
je dosti slabše kot ostalim. Tu-
di tam si begunci med seboj
pomagajo, kolikor pač lahko.
V tej baraki živijo ljudje
z dosti bolj žalostnimi obrazi.
In otroci, ki so obuti v plastič-
ne natikače.
»Slovenci pravijo, da smo
mi lopovi in ne vem kaj še vse.
Jaz sem sedaj tukaj šesti me-
sec. Od Rdečega križa še nisem
dobila nič. Bila sem na Tehar-
jah, kjer niso delili. Potem pa
je prišlo obvestilo o premesti-
tvi. Ko sem prišla sem, so na
Teharjah stvari dobili, tu pa
mene ni bilo na spisku. Neka-
terim je lažje, saj imajo može,
ki tukaj delajo. Moj mož je na
fronti in jaz resnično nimam
ničesar.
K sreči imam v Celju neke
znance, tako da so mi oni dali
najnujnejše. Imam dva otroka.
Mala je stara osem let, okoli
hodi v plastičnih copatkih.
Ima mokre noge. Naša soba je
ves dan hladna. Kar se hrane
tiče, je je dovolj. Jemo vse, ta-
ko da se nad tem ne morem
pritožiti. Edini problem sta
obleka in vlaga,« pravi Slavoj-
ka Babic iz Tesliča.
Ljudje v baraki številka se-
dem so resnično obupani.
Sprašujejo se, če potem, ko so
jih začeli ubijati lastni sosedje,
zanje res ni več »njihovega«
prostora pod soncem.
»Iz nas delajo cirkus, pripi-
sujejo nam ekonomsko krizo,
pravijo, da smo mi,krivi za vse
to. Ampak, pomoč za nas pri-
haja iz tujine - z etiketami. Mi
pa dobivamo obleko, ki ni za
nikamor. Potem pravijo, da
begunci kradejo, kar ni res.
Kje se ta pomoč nahaja? Zdaj
je, zdaj je ni. Tisti, ki pomaga-
jo raztovarjati pošiljke, so vi-
deli, da so obleke nove. Do nas
pa ne pridejo. Mi dobivamo
stare, umazane, raztrgane
obleke, ki nam niso prav.
Obravnavajo nas kot lenu-
he, brezposelne. Kot cigane, ki
nimajo ničesar. Res je: sedaj
nimamo. Ampak, nekoč smo
imeli. Vendar pa se moramo
s tem sprijazniti.
Pa kljub temu: nekoč smo
imeli. Če sedaj nimamo, nismo
sami krivi,« pripovedujejo
ženske iz »sedmice«.
Učitelji so najhujši
klavci
v nedeljo popoldne izvemo,
da starši nasprotujejo temu,
da bi šli njihovi otroci nasled-
nji dan v šolo, če bodo tam
učili srbski učitelji. O tem se
pogovarjam z dvema ženska-
ma, ki bosta tudi učili v tej
šoli. Želita ostati neimenova-
ni. Obe imata fakultetno izo-
brazbo, ne živita pa v barakah,
temveč v Ingradovem bloku.
»Spominjam se, kako je bilo
v Ključu,« pripoveduje dekle,
staro okoli dvajset let, ki je
v Celje pribežalo s sedemlet-
nim bratom. »V osnovni šoli,
v katero sem hodila, so bili vsi
učitelji, z ravnateljem vred,
Srbi. In prekleto težk<5 mi je
bilo pri srcu, ko sem videla, da
so šli moji bivši učitelji prvi
med četnike. In da je učitelji-
ca, ki je bila štiri leta moja
razredničarka, ropala po hiši,
ki jo je zgradil moj oče.«
In druga: »Ravno prosvetni
delavci so danes najhujši klav-
ci. Spominjam se nekega svo-
jega učitelja, ki je bil dober.
Imela sem ga rada. Potem pa
sem izvedela, da je šel on prvi
med četnike. In ti učitelji so
nas osem let učili, kako mora-
mo živeti v bratstvu in enot-
nosti ...
Ne vem: morda so ženske, ki
naj bi učile naše otroke, pošte-
ne, humane. Ampak, ljudje te-
ga ne bi prenesli. Tu ne dela
več razum. To je nagon!
In jaz ljudi, ki otrok ne pu-
stijo v šolo, popolnoma razu-
mem. Tudi jaz naj bi učila v tej
šoli in ravno včeraj sem razmi-
šljala o tem. Poskusila sem se
postaviti v kožo Srbkinje, ki
naj bi učila bosanske otroke.
Jaz ne bi imela obraza, da bi
stopila pred te otroke in jim
rekla: »Vaša učiteljica sem.
UčiU se bomo cirilico.« Če bi
mi naredili Srbom to, kar so
oni nam, prav gotovo ne bi
mogla stopiti pred otroke teh
ljudi in biti njihova učiteljica.
Sicer pa, prav gotovo me niti
slučajno ne bi pustili blizu.«
V nedeljo popoldne sem jih
zapustila. V meni so se preple-
tala čustva usmiljenja, razu-
mevanja na eni strani in ne-
odobravanja na drugi. V pone-
deljek je begunska šola ven-
darle odprla vrata. V šolske
klopi so sedli begunski otroci.
Pred katedrom ni bilo srbskih
učiteljic. Pa čeprav delijo
skupno usodo. Seme sovraštva
je zameglilo razum. Ali pa se
tako zdi le nam, ki vse to opa-
zujemo iz naslonjačev, z oče-
som televizijske kamere?
NINA M. SEDLAR
Foto: EDI MASNEC
Družina je sedem mesecev živela v vlažni, zatohli sobi. Sedaj so se preselili v malo boljšo. Ampak,
vseeno: »Hvaležni smo Slovenijir ker nas je sprejela. Kai bi naredi
O laškem Martinu in vinu
Pravkar smo odpravili Mar-
tina. Na različne načine. Z ve-
selicami, na katerih so krč-
marji denarce služili in po do-
movih in gorcah, kjer so pride-
lovalci s prijatelji sad svojih
žuljev poizkušali. To zadnje so
bila prava Martinovanja. Bile
pa so tudi prireditve, na kate-
rih so bolj ali manj vemo pri-
kazali, kaj se je ob takšnih pri-
ložnostih res dogajalo.
V laškem zdravilišču, kjer je
bil tak prikaz dvakrat dobro-
došel, imeli so namreč veliko
tujih gostov, so pevci in plesal-
ci rečiškega društva »Lipa«
nekaj takega predstavili,
predvsem naše ljudske vinske
pesmi - napitnice. V NT je bil
opisan ta dogodek, v opisu pa
navedba gospe Erike Krašek,
da »v našem kraju kaj poseb-
nega ob Martinu ni, saj tu na-
okoli ni vinogradov. So pa na
nasprotni strani Rečice, kamor
so ljudje pred Martinom hodili
varovat pijačo...«
Kako je pravzaprav z Marti-
nom, trto in vinom okoli La-
škega?
Da ni vinogradov? Nekaj
majhnih, iz starih časov, še je,
nekaj pa je spet na novo nasa-
jenih. Nespodbitno pa je, da je
bilo na sončnih legah Smihel-
skega hriba. Strmce* in Kuret-
nega vse v vinogradih, še bolj
vinoroden pa je bil svet na le-
vem bregu Savinje, vzhodno
od takratnega Laškega trga.
Vinogradi so se začeli že kar
nad trgom pod gradom Tabor
in na »Majerhofu«, kjer je da-
nes najimenitnejše laško nase-
lje. Po brežini Trnovca so imeli
trški veljaki svoje gorce. Vsa
dolga Lahomska gora je bila
pod vinsko trto. Nekaj kilome-
trov daleč so se raztezali,
vključno z zaselkom Podvin,
ki že s svojim imenom o tem
priča. Vinogradi so bili in so še
nad Reko pod svetinskimi ho-
stami. Ves Šempetrski prisojni
svet je bil pod trto. Od Laške-
ga do Šempetra je bil strnjen
vinorodni okoliš.
Laškega vinogradništva je
bilo konec, ko je trtna uš na
prelomu stoletja uničila vino-
grade po vsej južni in srednji
Evropi. Skoraj povsod so vin-
sko trto, tokrat na odporni
ameriški podlagi zasadili, v la-
škem okolišu so le nekateri
kmetje ohranili po kako zapla-
to vinograda, stare sorte pa
spustili na brajdne opore.
Lahomska gora se je spre-
menila v kajžarsko. Zidanice
so pokupili ali podedovali de-
lavci iz marijagraške cemen-
tarne »Withalm« in rudarji
trobendolskega ter rečiškega
rudnika. Nastale so majhne
kočarije. Še dolgo potem so
cvetele in rodile vinogradske
breskve po teh bregovih, danes
seveda ni več sledu, da so bili
tu vinogradi tržanov, barskih,
stopških in tevških gruntarjev.
Stari urabarji pričajo z opi-
som dajatev, ki so jih morali
»odrajtati« gosposki, cerkvi in
kloštrom. Vinske dajatve so se
sukale v stotinah veder. O tem,
da vino iz laških gore ni bilo
slabo, priča nemška pesmica:
Cillier Kinder,
Tiifferer Wein,
Prasberger Loden,
wenn sie geraten,
muss man sie loben.
V približnem prevodu pe-
smica pravi:
Celjski otroci,
iz Laškega vino
in braslovško sukno
vredni so hvale
kadar pač sfrijo
Ker pa je Martin farni pa-
tron, fara tega imena pa sega
tja v daljno 9. stoletje, je Mar-
tinovanje v Laškem upraviče-
no, čeravno je dandanes zaradi
svojega piva znano dlje, kot je
bilo v preteklosti zaradi vina.
Tudi šege se niso veliko razli-
kovale od tistih v sosednjih
virštanjskih, sremiških in zre-
ških gorcah. Svojevrsten na-
sledek izginulega laškega vi-
nogradništva je prav nmoštvo
zdravic, ki jih tukajšnji ljudje
prepevajo ob vsaki priložnosti,
ko pride vinska kapljica na
mizo. Pojejo jih tisti, ki popije-
jo kozarec, zato da bi zapeli,
veliko manj lepo pa tisti, ki
zapojejo zato, ker so se napili.
JURE KRAŠOVEC
Št. 46-19. november 1992
18
Nadaljevanje s 15. strani
voščil tudi pisec v Slovenskih
novicah, ki je določene izjave
krajevnih funkcionarjev ra-
zložil po svoje (vsaj tako so
nam povedali na krajevni
skupnosti).
Vrč, iz katerega smo srkali
kaplje spoštovanja in prija-
teljstva, se je razbil, kot pišete.
Iz njega smo pili z Vami tudi
mi in bili ponosni na to, zato
nam je toliko bolj žal.
Ničesar nismo storili, da bi
do takšne nesreče pfišlo, zato
tudi zamerimo krajevnim
oblastem v Jurkloštru, ki so si
Vas izposodili in Vas na nek
način »obesili«.
Mislimo, da je prav in pošte-
no od nas, da Vam, kot tudi
Rdečemu križu Slovenije, žu-
panu občine Laško, Krajevni
skupnosti Jurklošter in tudi
sredstvom obveščanja sporoči-
mo in povemo, da smo Vas
v Jurklošter povabili mi, torej
Rdeči križ in zato ne dovolimo,
da se z Vami tako manipulira.
Tako kot smo bili ponosni,
da ste nam potrdili prihod
v Jurklošter, nič manj nismo
ponosni danes, ko nas na do-
godek v Jurkloštru vežejo lepi
spomini.
Ko smo vas vabili v Jurklo-
šter, nismo razmišljali o tam-
kajšnjem asfaltu in vseh njiho-
vih tegobah, ki so znane mar-
sikje po naši državi in niso od
danes, ampak zgolj na to, da
Vas kot gosta povabimo na
slovesnosti in da za marsikoga
majhen dogodek obogatimo
z Vami, nedvomno pa s tem
tudi kraj in občino.
Za to smo Vam izjemno hva-
ležni in se Vam še enkrat pri-
srčno zahvaljujemo.
In ker morda kdo od bralcev
tega sestavka ne ve, za kakšen
dogodek je šlo, naj zapišemo,
da smo imeli v Jurkloštru
osrednjo proslavo Rdečega
križa občine Laško povezano
z ravzvitjem prapora tamkajš-
nje krajevne organizacije RK,
krajani Jurkloštra pa so pro-
slavili še krajevni praznik.
Skratka, na en mah smo ubili
več muh, kot se temu reče.
Za vse, kar se je odvijalo
v nadaljevanju, mi ne vemo.
Spoštovani gospod dr. Plut!
Upamo, da čaša za nas le ni
tako razbita, da iz nje ne bi
mogli več skupaj srkniti. Vese-
li bomo, če bo kdaj še kakšna
priložnost, da se bo to tudi
zgodilo, če pa je bilo z naše
strani kaj narobe, pa prosimo,
da nam oprostite.
VLADO MAROT,
Sekretar    predsedstva    RK
Laško
Protestna izjava
zaradi
neurejenili
šolsidh prevozov
Na pobudo krajanov Idrije
in okoliških vasi je SvS - Svo-
bodna stranka izvedla podpi-
sovanje protestne izjave zara-
di obstoječih težav s šolskimi
prevozi.
Težave otrok iz hribovskih
vasi na poti v šolo so bile že
tema sestanka predstavnikov
občin Idrija, Brežice, Ilirska
Bistrica, Kočevje, Mozirje, Se-
žana, Škofja Loka in Tolmin,
vendar se tega srečanja kljub
vabilu ni udeležil niti šolski
minister Slavko Gaber niti
podpredsednik vlade za druž-
bene dejavnosti Viktor Žakelj;
še več, celo kakšnega pred-
stavnika se jim ni zdelo vredno
poslati.
Raziskave strokovne skupi-
ne pri SvS - Svobodni stranki,
ki jih vodita profesor fizike
Peter Zidar in magister soci-
ologije Matevž Grenko, kaže-
jo, da je ta problematika zelo
pereča tudi na Štajerskem, kar
potrjujejo tudi številna poro-
čila in intervencije naših čla-
nov iz mariborskega in celj-
skega območja.
SvS - Svobodna stranka se
zavzema za brezplačno šol-
stvo, saj je pravica do šolanja
temeljna človekova pravica.
Zato se morajo vse dejavnosti
v zvezi s šolstvom (tudi prevo-
zi) financirati neposredno iz
državnega proračuna in ta
skrb ne more biti prepuščena
zgolj občinam.
Protestu zoper sedanjo vla-
do, ki prezira tako zelo živ-
ljenjski problem, kot je šolstvo
(urejeno šolstvo je osnova vse-
ga bodočega znanja, razvoja in
napredka), se poleg članstva
SvS - Svobodne stranke pri-
družuje še 146 podpisanih
Idrijčanov in okličanov.
Za Svs - Svobodno stranko
PETER ZIDAR,
VESNA LEVAČIČ,
MILENA BOŽIC,
MATEVŽ GRENKO
(sledi 146 podpisov občanov)
Slovenci, Izginili
bomo!
Zal, dragi Slovenci in Slo-
venke, »multikultumo« na-
strojeni politiki vas bodo pro-
dali za nekaj volilnih glasov in
omogočili bedo, da boste na
svoja stara leta v bistvu zadnja
generacija čistih Slovencev.
Stvar je biološkega, nikakor
pa ne političnega ali kulturo-
loškega značaja. Imel sem pri-
ložnost videti rezultate ene do
raziskav in zgrozil sem se, kaj
nas čaka. Do leta 2060 Sloven-
cev, torej vašega naroda, ne bo
več. Zakaj? Razlog za takšno
prihodnost je ravno ta pošast-
na kratkovidnost nekaterih
sedanjih politikov. Vedeti mo-
ramo, da je minimalni koefici-
ent za biološko preživetje na-
roda cca. 2,1, a pri nas je ta
vrednost precej nad 2,0. Tujci
in begunci pa imajo ta faktor
precej nad 3. Sočasno se bodo
pomešali med nas, avtohtone
prebivalce in nas s svojo hiper
produkcijo izrinili z obličja
Slovenije. Zgodovina pozna
več primerov, kako je biološko
»zavestnejši« narod izrinil av-
tohton narod. V svetu so celi
narodi, kateri načrtno skrbijo
za hiperprodukcijo in s tem za
svojo demografsko prevlado.
Slovenci, sedaj imamo svojo
državo, a žal je med nami pre-
več neodgovornih posamezni-
kov, katerim ni mar, da je reci-
mo državljanstvo dobilo vsaj
150 odstotkov preveč posa-
meznikov, katerim ni mar, da
je tuje delovne sile vsaj za 100
odstotkov preveč, da smo
sprejeli vsaj 200 odstotkov
preveč beguncev. S tem je od-
stotek tujcev namesto noiTnal-
nih 10 in manj, preko 20 od-
stotkov. Vem, problem ni hitro
rešljiv, toda da nekomu ni
mar, zakaj državljanstva niso
dobili samo posamezniki, ka-
teri čutijo Slovenijo kot svojo
novo domovino, temveč tudi
čisti ekonomski in politični
emigranti, je zame čista izdaja
Slovenije. Naj se vsak sam
vpraša, koliko je prispeval
k temu, da je naše državljan-
stvo vredno le tri litre vina in
še to brez kontrole. Slovenska
nacionalna stranka je torej
nujnost, da se stvari po parla-
mentarni poti uredijo. Naša
stranka ne more mimo opazo-
vati, kako mislijo razdeliti dr-
žavljanstva raznim »strokov-
njakom«. Sramota! Naj bo nek
umetnik še tako znan, ne more
biti dobrodošel, če je lani, ko
mu še ni gorelo pod nogami,
obsojal našo osamosvojitev.
Sram me je in ogorčen sem.
Smo res tako malo vredni, da
moramo uvažati »vidne« kul-
turnike in »strokovnjake«.
Smo sami res tako na tesnem.
Očitno bi gospoda, sama ve
katera, raje videla, da bi se
predsednik naše dežele imeno-
val na -ich (ič). Da povzamem,
nočemo tujih umetnikov ki so
v bistvu politični in ekonom-
ski begunci! Nočemo tujih in
do pred kratkim nam sovraž-
nih »strokovnjakov«. Tudi žu-
panov tipa ».. .mene pa ne bo
zraven« ne potrebujemo. Hva-
la za njihove usluge.
Slovenski narod, pamet
v roke in storite to, kar mora-
te. Rešite svoje vnuke pred iz-
trebljanjem, kajti ta dežela je
od njih sposojena, ne pa od
dedov podedovana. Oblast bo
morala nekaj storiti, kajti naša
stranka (SNS) bo dosledna.
Stvari želimo rešiti mirno in
demokratično v korist vseh.
Nismo za inkvizicijsko izga-
njane. Stvari je potrebno rešiti
s pametno zakonodajno politi-
ko in predvsem politiko zapo-
slovanja tujcev. Beguncem pa
s tega mesta jasno in odkrito
priporočam, naj spoštujejo go-
stitelja, naj se obnašajo kot
dobri gostje. Vem, da otroci in
ženske trpijo. Vem, da so za
košček kruha čakali v vrsti in
so bili nesmiselno pregnani,
a naj ti ljudje razumejo, da
Slovenija ni Švica z 200 mili-
joni davkoplačnikov, temveč
je revna dežela, katere del pre-
bivalstva kljub trdnemu delu
strada. Naj nam rečejo vsaj
»hvala«, a ne da delajo zgago
(ne vsi). Tudi nasilno nastroje-
ne državljane prosim, naj se
vzdržijo nasilnih akcij. To jih
prosim v imenu Slovenije in
plemenitosti Slovencev. Vsi
naj malo potrpijo. Toda... pa-
met v roke!
BOJAN EKSELENSKI,
poslanec SNS
v Skupščini občine Celje
Sporočilo
Javnosti št. 19
Združenje lastnikov razlaš-
čenega premoženja zaskrblje-
no ugotavlja pomembna dej-
stva, o katerih želi seznaniti
slovensko javnost:
1. Uničevanje dokumenta-,
cije
Združenje lastnikov razlaš-
čenega premoženja zaskrblje-
no opozarja na brezbrižnost
pri uporabi zemljiško-knjižne
dokumentacije. Ob sedanji in-
tenzivni uporabi se ta doku-
mentacija fizično izredno hi-
tro obrablja in tako uničuje.
Združenje lastnikov razlašče-
nega premoženja ponovno
opozarja Ministrstvo za pra-
vosodje, naj se zavzame za
učinkovito zavarovanje zem-
Ijiško-knjižnih podatkov. Po-
novno predlagamo, da se naj
zemljiške knjige fotokopirajo,
originali pa arhivirajo. Za
razmnoževanje naj služi foto-
kopirani izvod.
2. Zavlačevanje pri izdaja-
nju dokumentacije
Obveščamo javnost, da mo-
ra lastnik odvzetega premože-
nja v Ljubljani čakati do osem
mesecev na izdajo zemljiško-
knjižnega izpiska. Odgovorno
državno ministrstvo ni storilo
ničesar, da bi takšno nenor-
malno in nerazumno čakanje
skrajšalo. Opozarjamo na
skrajno krivičen, prekratek
rok za vložitev zahtevkov za
denacionalizacijo, ki se izteče
že 6. junija 1993.
3. Nerazumno visoki stroški
Združenje lastnikov razlaš-
čenega premoženja ugotavlja,
da razlaščeni lastniki niso
povzročitelji sedanje zmede
pri razreševanju problematike
denacionalizacije, pa kljub te-
mu morajo nositi izredno viso-
ke stroške za najem odvetni-
kov, ki jih potrebujejo zaradi
nespoštovanja zakona s strani
pristojnih organov. Za vsak iz-
dan dokument mora razlašče-
ni lastnik plačati izjemno vi-
soko takso.
4. Dvojno tolmačenje Zako-
na o denacionalizaciji
Združenje lastnikov razlaš-
čenega premoženja opozarja,
da nas pravi, nekdanji lastniki
dnevno seznanjajo z različnim
tolmačenjem Zakona o dena-
cionalizaciji in o uporabi nje-
govih določil. Za pravno drža-
vo je takšna situacija nevz-
držna.
Združenje lastnikov razlaš-
čenega premoženja prosi Mi-
nistrstvo za pravosodje in
upravo za javni odgovor, ali
izdaja to ministrstvo mimo
Zakona o denacionalizaciji
občinskim upravnim organom
kakršnakoli ustna navodila.
5. Izvedba denacionalizacije
Kljub številnim nedoreče-
nostim že sprejetega Zakona
o denacionalizaciji Združenje
lastnikov razlaščenega premo-
ženja odločno zahteva njegovo
spoštovanje in izvajanje zato
ne pristaja na taktiko sistema-
tičnega zavlačevanja samega
zakonskega postopka, kar ne-
kateri občinski upravni organi
že več mesecev sistematično
izvajajo.
FRANC IZGORŠEK
predsednik ZLRP
Greh in pokora
Pred tedni se je demokratič-
ni svet poslovil od pokojnega
Wilyja Brandta, nekdanjega
nemškega kanclerja. Le ma-
lokdo pa se je spomnil, da je
Wily Brandt po bleščeči poli-
tični in državniški karieri od-
stopil s položaja kanclerja.
Odstopil je, ker so v njegovem
kabinetu odkrili vohuna tuje
države. Čeprav kancler ni mo-
gel vedeti za vohuna v svojem
kabinetu in čeprav za vohun-
ski škandal ni bil neposredno
odgovoren, je bil odstop Wily-
ja Brandta dejanje ponosnega
človeka in državnika, ki je ta-
ko na najboljši način ohranil
lastno moralno integriteto in
spoštovanje nemške ter sve-
tovne javnosti.
Zakaj sem omenil to epizodo
iz življenja nekdanjega nem-
škega kanclerja? Tudi v Slove-
niji imamo namreč svojo vo-
hunsko afero, vendar pa vse
kaže, da njen razplet ne bo niti
približno tako časten. V naj-
bolj kritičnem času slovenske-
ga osamosvajanja v lanskem
letu so iz našega najvišjega dr-
žavnega vodstva curljale
v svet strogo varovane infor-
macije najvišjega zaupnega
ranga, ki bi lahko povzročile,
če bi nam sreča obrnila hrbet,
zgodovinsko tragične posledi-
ce za slovenski narod in za
njegovo državo. Državne
skrivnosti pa tuji državi ni iz-
dajal kak povprečen in anoni-
men državni uradnik, temveč
kar član predsedstva države.
Grehu pa nista sledila spozna-
nje in kazen. Njegov šef je Ci-
rila Zlobca menda le prijatelj-
sko okaral in ga brž imenoval
za svojega namestnika. Za na-
meček pa je Ciril Zlobec še do
nedavnega hodil iz kraja
v kraj in na raznih zborova-
njih učil, kaj je za Slovence
dobro in kaj je za njih slabo.
Seveda mu ni prišlo na misel,
da bi odstopil, kot je to nekoč
storil nemški kancler. Mogoče
bo le kdo dejal, da pač nima
vsakdo ponosa, poguma in ča-
sti pokojnega Wilyja Brandta.
Zgodba o nenadomestljivosti
pa tako spada le še na humori-
stično stran časopisa. Tako je
Ciril Zlobec zamudil tudi zad-
njo priložnost, da bi se vpisal
v Guinnessovo knjigo rekor-
dov. Če bi častno odstopil, bi
bil namreč prvi komunistični
funkcionar, ki je to storil pro-
stovoljno.
Ko se je lani junija Slovenija
osamosvajala, nisem poznal
Slovenca, ki si osamosvojitve
ni želel in ki zanjo ni trepetal.
Prostodušno smo zaupali tudi
svojemu državnemu vodstvu,
saj smo bili prepričani, da
v njem ni izdajalca. Šele poz-
neje se je izkazalo, kako malo
je manjkalo, da bi se bilo lah-
ko končalo tudi drugače. Ne
morem se, sprijazni ti, da bi se
tako pomembne stvari eno-
stavno pometle pod preprogo.
Sklenil sem, da bom izvršil
svojo državljansko dolžnost in
sem zato vložil pri Temeljnem
javnem tožilstvu v Ljubljani
laično kazensko ovadbo zoper
Cirila Zlobca zaradi utemelje-
nega suma storitve kaznivega
dejanja izdaje državne skriv-
nosti.
MIRO GRADIČ,
Celje
Dobro jutro,
svetovni
slovenski
kongres
Slišiš klic svojega ljudstva?
Halo, halo TV Slovenija, tu
Razkrižje... Ja, potrebujemo
te v Razkrižju in tam čez, pre-
ko umetne meje v Štrigovi,
kjer nam tlačijo in ponižujejo
slovenski narod. Naši nekda-
nji bratje, sedaj sosedi Hrvati.
Kot član svetovnega sloven-
skega kongresa čutim dolž-
nost, da postavljam to vpraša-
nje in obenem zahtevam, da ta
nadstrankarska organizacija
izplava iz strankarskih motnih
voda in začne svoje poslanstvo
opravljati dosledno in vselej,
ko jo potrebuje slovenski na-
rod, kjerkoli po svetu živijo
Slovenci. Žalostno, da jim do-
godki v matični domovini
v Razkrižju, ki je uradno kot
registrirana KS v občini Lju-
tomer nedeljiv sestavni del dr-
žave republike Slovenije, niso
mar. Odvržite strankarska
bremena in se posvetite svoje-
mu zgodovinskemu delu ter
pristopite v pomoč Slovencem
v Razkrižju, ki jih hočejo hr-
vaški nacionalisti nasilno
priključiti matici Hrvaški.
Istočasno je potrebno poskr-
beti za številne Slovence
v Štrigovi onkraj vsiljene meje
iz leta 1946, posebno pozor-
nost je potrebno posvetiti ta-
kratnim zadnjim razmejitve-
nim zapisom in referendovski
volji tam živečih Slovencev:
v Stanetincu, Svetem Urbanu,
Leskovcu in Robadju, ki so se
takrat v večini opredelili za
Slovenijo. Žal pa se takratna
republiška oblast ni veliko
brigala za doslednost izvaja-
nja referenduma in tudi tukaj,
kot na morju v Piranskem za-
livu, stvari niso pravno ureje-
ne.
Ko se bo postavljala do-
končna meja, se mora upošte-
vati volja takratnega naroda
(Slovencev), ki jih je tudi ko-
misija v svojem uradnem za-
pisniku pripojila k Republiki
Sloveniji. V kolikor ne boste
branili naših interesov in tudi
vztrajali pri dokončni pravični
razrešitvi problema, vas
v vodstvu smatram za izdajal-
ce slovenskega naroda. To so
naloge kongresa. Vi se pa uk-
varjate z etiketiranjem posa-
meznikov, kdo je bolj levi
- rdeči in grdo črni - desni. Žal
same traparije ter nesmiselne,
pogubne neumnosti v začara-
nem krogu.
LENART HORVATIČ,
Celje
Št. 46 - 19. november 1992
191
Pretepeni šolski športniki
Marinka Marovt, ravnateljica: Nihče ne reagira
»\ četrtek, 22. oktobra 1992
so se učenci naše šole udeležili
rokometnega tekmovanja
v Žalcu, na katerem so dosegli
1. mesto.
Ker šola nima svojega kom-
bija, so se po končanem tek-
movanju odpravili proti avto-
busni postaji. Obstopili so jih
žalski navijači in jih pretepli,
tako da je eden od učencev
ostal v bolnišnici, drugi pa
imajo lažje telesne poškodbe.
Prav vsi pa so psihično pretre-
seni, saj tega dogodka ne mo-
rejo razumeti. O tem smo ob-
vestili policijsko postajo.
Če našim učencem ne bo za-
gotovljena varnost na tekmo-
vanjih, se jih ne bomo več ude-
leževali. Pričakujemo ukrepa-
nje tudi z vaše strani.«
Dopis s takšno vsebino je
ravnateljica osnovne šole Pol-
zela Marinka Marovt naslovila
na Zvezo telesnokultumih or-
ganizacij Žalec ter o dogodku
obvestila še slovensko Mini-
strstvo za šolstvo in šport. Za-
vod za šolstvo in šport Celje,
predsednika občine Žalec in
občinski Izvršni svet, ravnate-
lja žalske osnovne šole ter
predsednika krajevnih skup-
nosti Polzela in Žalec.
Do petka, 13. novembra, to-
rej 22 dni po tem incidentu, ko
smo se oglasili na polzelski os-
novni šoli, ni nihče od naštetih
reagiral, razen ravnatelja žal-
ske osnovne šole, ki je v dopisu
zatrdil, da so na šoli zadevo
preverili in ugotovili, da no-
ben njihov učenec ni bil udele-
žen pri napadu na mlade
športnike s Polzele.
O tem neljubem dogodku
smo se pogovarjali s tremi pri-
zadetimi učenci: Janezom Zu-
pancem, Grego Ortlom in Si-
nišo Petkom, z ravnateljico os-
novne šole, Marinko Marovt,
s pomočnico ravnateljice, Olgo
Hočevar ter z učiteljico telesne
vzgoje, Lotti Blatnik.
Od učencev smo izvedeli, da
so se po končanem tekmova-
nju, ki je bilo na žalski osnovni
šoli, veseh odpravili proti av-
tobusni postaji. V mraku,
v bližini žalskega hotela, pa
jih je naenkrat obstopila
manjša skupina fantov, ki jim
je začela groziti. Ker se na
grožnje niso odzivali, se je od
nekod pojavila »okrepitev«,
tako da je skupina štela okoli
dvajset fantov, starih od 14 do
17 let. Žalski fantje so se kot
podivjani zagnali v polzelske
šolarje in jih pričeli tepsti.
Trem od enajstih je uspelo po-
begniti, ostali pa so končali
s krvavečimi ranami, poško-
dovanimi zobmi, podplutbami
in bolečinami. Nekateri od na-
padalcev so bili »oboroženi«
s palicami. Šele potem, ko je
eden od polzelskih športnikov
obležal na tleh v nezavesti, so
se napadalci prestrašili in se
razbežali. Od prizadetih učen-
cev smo slišali, da gre za žal-
ske navijače, ki jih na videz
poznajo in ki jih lahko opišejo
po izgledu in da so med njimi
zagotovo tudi učenci žalske
osnovne šole.
Ravnateljica polzelske os-
novne šole je povedala: »Naj-
prej smo poskrbeli za otroke in
jih napotili k zdravniku po pr-
vo pomoč, eden pa je moral
celo v bolnišnico. Takoj smo
obvestili tudi starše in pokli-
cali žalske policiste. Ti so se
nekaj časa zgovarjaU, češ da
ne utegnejo, ker imajo preveč
dela, končno pa je policist le
prišel, vendar imam občutek,
da ni imel nobenega interesa.
Hoteli smo mu postreči z opi-
som nekaterih napadalcev, pa
ga tudi to ni zanimalo. Danes,
22 dni po dogodku, so mi na
žalski policiji povedali, da za-
devo še vedno raziskujejo in
da za dva od okoli dvajsetih
napadalcev že vedo, kdo sta
bila. Starši pretepenih otrok
pa ves čas kličejo na šolo in
hočejo vedeti, kdo je prizadel
njihove otroke in kako se vsa
zadeva rešuje. Jaz jim nimam
kaj povedati, ker se nihče ne
zgane in bojim se, da se nihče
ne bo.«
Lotti Blatnik, učiteljica te-
lesne vzgoje: »Zaradi tega in-
cidenta smo se na šoli odločni,
da vsa tekmovanja preložimo
na pomlad. Sicer pa to ni
osamljen primer v občini.
V Žalcu je že kar tradicija, da
na tekmah prihaja do izgredov
in fizičnih obračunov med na-
sprotnima navijaškima tabo-
roma. Žal se to dogaja tudi na
tekmah najmlajših športnikov,
osnovnošolcev. Teden dni po
dogodku je bila v Preboldu se-
ja aktiva učiteljev športne
vzgoje iz občine Žalec, pa sem
bila nemalo presenečena, da
nihče od mojih kolegov ni ve-
del, kaj se je zgodilo po tekmi
v Žalcu. Tudi to marsikaj
pove.«
Učenci, s katerimi smo se
pogovarjali, so povedali, da so
bili v napadalski skupini v ve-
čini žalski srednješolci, zago-
tovo pa so bili zraven tudi
učenci žalske osnovne šole.
Enega od teh, ki je sodeloval
v pretepu, so nam tudi opisali.
Odpravili smo se v osnovno šo-
lo v Žalec in potrebovali le ne-
kaj minut, da smo tega fanta,
osmošolca, »izsledili«. Na
vprašcmje, zakaj so se spravili
nad polzelanske šolarje, je od-
govoril, da je bil sicer zraven,
vendar pa se on ni tepel. Ker
pa mi nismo policisti, smo se
s tem odgovorom zadovoljili.
Vprašanja v zvezi z dogod-
kom, ki se je pripetil 22. okto-
bra v Žalcu pa še vedno osta-
jajo odprta. Pa bi mnoge mo-
ralo zaskrbeti ali vsaj zanima-
ti, kaj, zakaj, kako se je vse
skupaj dogajalo. In - kdo je bil
tisti, ki se je s pestmi in oro-
djem spravil nad nedolžne os-
novnošolske športnike. Saj
nihče ne zahteva maščevanja,
policijskega ovajanja ali po-
dobnih ukrepov. Na šoli na
Polzeli in starši prizadetih
otrok želijo vsaj to, da se kdo
s fanti, ki jim nasiLniško obna-
šanje očitno ni tuje, vsaj pogo-
vori. Dobro bi najbrž del- tudi
pogovor s starši teh mladolet-
nikov. Dobro bi bilo vedeti,
v kakšnem okolju ti fantje
odraščajo, kakšne probleme
imajo s sabo in okoljem, v ka-
terem živijo. Ker pa do danes
nihče nič ne ve ali pa noče nič
vedeti in ukrepati, je primer
rešen in bo kar hitro pozab-
ljen. Pozabljen bo naslednji,
pa naslednji...
Na UNZ Celje pa opozarja-
jo, da kriminaliteta med mla-
doletniki in otroki strmo na-
rašča. Do konca oktobra lani
so kriminalisti zabeležili in
obravnavali 194 kaznivih de-
janj, ki so jih storili mladi, celo
mlajši od 15 let. V letošnjih
desetih mesecih je bilo teh
kaznivih dejanj že 291! Po od-
zivnosti družbe oziroma pokli-
canih institucij (kot je očitno
v opisanem primeru) se takšni
eskalaciji res ni čuditi.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDO EINSPIELER
Janez Zupane: »Eden iz skupi-
ne me je udaril po glavi s trdim
predmetom. Obležal sem v ne-
zavesti s preklano ustnico in
udarjeno ličnico...«
Grega Ortl: »Čedalje več jih je
bilo, ki so nas obstopili, mi pa
smo bili tako presenečeni, da
se še. braniti nismo mogli...«
Siniša Petek: »Pripeljali so se
z motorji in s koli v rokah. Prvi
jih je dobil Grega, potem pa se
je celo krdelo spravilo nad
nas...«
Marinka Marovt: »Nihče od ti-
stih, ki smo jih obvestili, ne
ukrepa, nihče nič ne ve...«
Lotti Blatnik: »Žal se v Žalcu
takšne stvari vse pogosteje do-
gajajo tudi na tekmah, kjer
tekmujejo otroci...«
• V ponedeljek, 9. novem-
bra je v centru mesta Celja,
pri belem dnevu, neznani
moški nadlegoval nič hu-
dega slutečo žensko. Njeno
čast je oskrunil tako, da ji
je dvignil kiklo. Morala je
res že čisto na psu.
• Istega dne so ob 22.15
poklicali stanovalci v blo-
ku na Goriški. Svoje sosede
so zatožili, da kričijo in da
zaradi njih ne morejo spati.
Možje postave so potem
ugotovili, da ni bilo prav
nobenega kričanja, le glas-
ba je bila prehudo glasna.
Ko so jo umirili, so sosedje
dobili tisto, kar so hoteli.
Med drugim tudi miren
sen.
• V torek dopoldne pa so
poklicali iz Majolke. Tam
je bila očitno spet majolka
kriva, ker je štiri dedce na-
pojila. Spravila jih je tako
daleč, da so se med sabo
stepli. Glavna pretepača in
razbijača pa sta bila Gre-
gor in Leopold.
• V sredo popoldne se je
na Center za socialno delo
zatekel moški, ki si je svojo
težko dušo splaknil tako,
da je kričal, razgrajal in
vsega hudega vajene soci-
alne delavke grdo zmerjal.
Drugače se Srečka B. niso
mogle znebiti, kot da so po-
klicale na policijo.
• Še en klic iz gostilne, to-
krat minuli četrtek popold-
ne, ko je v hudinjski resta-
vraciji soliral Leon B., ki je
imel resne težave z ravno-
težjem. V takšnem stanju je
razbijal, se tepel in ozračje
sprejal s solzivcem. Ker je
bil možakar neukrotljiv, so
ga policisti vzeli s sabo in
mu omogočili ustrezno
okrevanje.
• V nedeljo ob pol treh po-
noči pa je za pomoč zapro- ■
sil policist. Potem ko je
imel na cesti opravka s pi-
janim voznikom Boioitom
B. iz Šentjurja, ki se je uža-
ljeno zakadil vanj in hotel
fizični obračun, mu ni pre-
ostalo drugega, kol da za-
prosi za kolegialno pomoč
oziroma okrepitev.
PROMETNE NfZGODE
Smrt na tiriti
V torek 10. novembra, se je
ob 11. uri pripetila smrtna
nezgoda na nezavarovanem
cestno-železniškem prehodu
v kraju Polzela.
Slavko Vešligaj (32) iz Ro-
gatca je vozil potniški vlak iz
smeri Celja proti Velenju. Ko
je pripeljal do omenjenega
prehoda, mu je z desne smeri
po lokalni cesti pripeljal voz-
nik osebnega avtomobila, 20-
letni Karli Kalin iz Brega pri
Polzeli. Kalin pred prehodom
vozila ni ustavil, ampak je za-
peljal na tračnice v trenutku,
ko je do prehoda pripeljal
vlak. Lokomotiva je po trčenju
potiskala avtomobil pred sabo
še po dolžini okoli 180 metrov,
voznik v njem pa je bil na me-
stu mLrtev.
Umrl v bolnišnici
Minuli četrtek se je ob 13.37
uri pripetila smrtna prometna
nezgoda na magistralni cesti
v Veliki Pirešici.
Iz smeri Velike Pirešice je
proti   Zaloški   Gorici   vozil
osebni avtomobil 31-letni Fra-
njo Krmpotič iz Raven pri Šo-
štanju. V Veliki Pirešici je pre-
hiteval tovorni avtomobil, ki
ga je vozil Martin Teršak. Pre-
hiteval je v trenutku, ko je iz
nasprotne smeri pripeljal voz-
nik tovornjaka, 48-letni Franc
Vorina iz Sevc. Vorina je zavi-
ral in se umikal, vendar trče-
nja ni mogel preprečiti. Hudo
telesne poškodovanega vozni-
ka Krmpotiča so prepeljali
v celjsko bolnišnico, kjer je
poškodbam podlegel.
Pet pošl(odovanih
Na regionalni cesti Črnivec-
Radmirje, se je v kraju Hom
pripetila nezgoda, v kateri sta
bila dva udeleženca hudo te-
lesno poškodovana, trije pa
lažje.
Marjan Kaker (42) iz Tirose-
ka je vozil osebni avto iz smeri
Radmirja proti Gornjem Gra-
du. V Homu je v dolgem des-
nem nepreglednem ovinku za-
peljal v levo v trenutku, ko je
iz nasprotne smeri pripeljal
voznik osebnega avtomobila,
57-letni Vojko Slapnik iz Ror.
Vozili sta trčili, pri tem pa sta
hude telesne poškodbe utrpela
oba voznika, trije sopotniki
v Kakerjevem avtomobilu pa
so bili lažje poškodovani.
Trčenje na Sloveniki
V petek 13. novembra se je
v zgodnjih jutranjih urah pri-
petila nezgoda na cesti, rezer-
virani za motoma vozila A-10,
v viaduktu izven naselja Slati-
na. Ena oseba je bila hudo te-
lesno poškodovana, gmotna
škoda na vozilu in objektih pa
znaša dobrih 18 milijonov to-
larjev.
Voznik italijanskega tovor-
njaka s cisterno (prazno), 38-
letni Silvester Križman iz Se-
žane, je vozil iz smeri Dramelj
proti Tepanju. Ko je pripeljal
v viadukt Slatina, je zapeljal
diagonalno z levega prometne-
ga pasu čez pas za počasnejša
vozila na desni strani. Pri tem
je trčil v obcestno ograjo, nato
pa še v varovalno ogibajo, jo
pretrgal in padel v globino
okoli 30 metrov. Vozilo se je
v zraku obrnilo za 180 stopinj
in pristalo na kolesih ter se
odtrgalo od cisterne. Voznik je
ostal vkleščen v kabini, iz plo-
čevine pa so ga rešili poklicni
gasilci. Zdravi se v celjski bol-
nišnici.
Zadel pešca
Minulo nedeljo popoldne se
je pripetila nezgoda na regi-
onalni cesti v naselju Radmir-
je, v kateri je ena oseba utrpe-
la hude telesne poškodbe.
Aleš Kerč (22) iz Mozirja je
vozil osebni avto iz smeri Gor-
njega Grada proti Radmirju.
Ko je v naselju Radmirje pre-
vozil pregledni desni ovinek,
je na ravnem delu ceste dohitel
pešca, 55-letnega Antona Pod-
križnika, ki je hodil po sredini
ceste. Voznik Kerč se je pešcu,
ki se ni držal ene smeri hoje,
umikal in zaviral, a nesreče ni
mogel preprečiti.
M. A.
Smrtni vboil
Ko se je Stanko Drofenik
(65) iz Koretnega na Šmar-
skem minulo soboto po-
poldne vračal od sosedov
proti svojemu domu, v le-
vem zgornjem žepu suknji-
ča pa je imel spravljene
večje ostre koničaste škar-
je, mu je med potjo, ki je
precej strma, naenkrat
zdrsnilo. Pri padcu se je
nabodel v levi del prsi in
med potjo v šmarski zdrav-
stveni dom umrl.
Usoilna igra
šestnajstletni Janez A. iz
Topolšice si je v gozdu,
v bližini domače hiše, na
pobočju iz zeinlje zgradil
manjšo skakalnico, skakal-
no mizo pa utrdil z desko.
Minulo nedeljo okoU pold-
neva se je s kolesom.vozil
po skakalnici in pričel ska-
kati. Pri'xirugem skoku pa
je padel preko krmila in se
pri padcu tako hudo po-
škodoval, da je na kraju
nesreče umrl.
Ni bil vlomilec, ampalc...
Zaradi prepogostih vlomov
v vozila, parkirana pred go-
stiščem Štorma^j v Šempetru,
so žalski policaf.i (v' civilnih
oblačilih) mmM četrtek zve-
čer poostreno opazovali tam-
kajšnje dogajanje.
Okoli 20. ure sta dva polici-
sta opazila, da se dogaja nekaj
nenavadnega. Pristopila sta
k dvema moškima, Ljubljan-
čanu in hrvaškemu državljanu
iz Krapine, pri čemer je Hrvat
takoj pobegnil v neznano, na
parkirišču pa pustil svoj mer-
cedes. Pri pregledu vozila, last
Ljubljančana, pa sta policista
ugotovila, da ni šlo za vlamlja-
nje, ampak za prodajo orožja.
Zasegla sta mu 4 avtomatske
pištole angram z dušilci zvoka
in nabojniki, hrvaškega proiz-
vajalca.
Ko so potem policisti iskali
pobeglega hrvaškega državlja-
na, so na parkirnem prostoi-u
gostišča Ivanka v Žalcu spoto-
ma opravili kontrolo osebnega
vozila puljske registracije in
voznika Blaža M. iz Pulja, ki
začasno stanuje v Celju. V nje-
govem avtomobilu so našli pi-
štolo kal. 9 nun in 13 nabojev.
Lastnik za to orožje ni imel
ustreznega dovoljenja, zato so
mu orožje zasegli. M. A.
Najboljši v samoobrambi
Policijski klub borilnih veščin iz Celja je organizator
letošnjega državnega prvenstva v samoobrambi. Prven-
stvo bo v soboto, 21.novembra ob 10.uri v OŠ Peter
Šprajc-Jur v Žalcu. V netekmovalnem delu te prireditve
bo prikaz veščin v karateju in tae-kwon-do-ju. Vstopnine
ne bo.
Št. 46 - 19. november 1992
20
št. 46 - 19. november 1992
21
Se bolj čudežnih deset let
Velenjska skupina Šank
Uock letos praznuje 10 letnico
obstoja. Zasedba skupine se je
v teh letih sicer kar nekajkrat
spremenila, »jedro« pa ostaja
isto. Z gotovostjo lahko trdi-
0O, da je to eden redkih slo-
venskih bendov, ki je z vsakim
letom delovanja bolj rockerski
jo pošten (do sebe in publike),
kar je glede na razmere na slo-
venski glasbeni sceni prav go-
tovo vTedno več, kot še kakih
deset let obstoja bolj »proda-
nih« bendov.
Od davnega leta 1982, ko so
se po nekaj letih »garažiranja«
prvič predstavili Slovencem
kot predvozači Pomaranče in
naredili prve posnetke, je do
danes za njimi pet velikih
plošč. Na 500 »live« koncertih
jih je videlo preko 300 tisoč
ljudi...
Njihov napredek od prvega
albuma »Pridite na žur«, pa do
zadnjega »Moj nočni blues« je
tako očiten, da jim je večina
rockerjev oprostila še tiste
najtemnejše lise njihove kari-
ere (»trajne«, Vinko Šimek...).
Zato »Pridite na žur« poslu-
šat »Moj nočni blues«, ki ga
bodo predstavili v petek,
20. novembra, v Rdeči dvorani
v Velenju. Laško pivo bo teklo
zastonj (1000 litrov), da bo žur
bolj pester in dolg (od 19. do
jutra), pa jim bodo pomagali
še Lačni Franz, Avtomobili,
Mary Rose, Chateau, Hard Ti-
me, Nihgt Jump in Pontiac.
SŠ
Miro Kline je posnel novo
kaseto Poglejte pijančka, in to
v mesecu boja proti alkoholiz-
mu. Bo to dobra reklama za
prodajo ali zaviralni moment?
Prej bi rekli, da nas to ne sme
motiti, kajti na novi kaseti so
izvrstne viže. Kline je posnel
tudi prvo samostojno televizij-
sko oddajo, ki bo na sporedu
v soboto, 21. novembra, ob
18.30. Žal je Miro ne bo videl,
ker bo takrat nastopal v Žalcu
na slavnostnem koncertu ob
20. reviji domačih ansamblov
v Libojah.
Glavni šef vse bolj popular-
ne založbe Zlati zvoki iz Ki-
sovca Igor Podpečan bo v so-
boto, 21. novembra, z Avseniki
nastopil v popularni oddaji
Senik godcev v avstrijski Lipi-
ci. Takoj po končani oddaji bo
sedel v avto in se pripeljal
v Žalec na ples, kjer bo igral
Alfi Nipič, tam pa bo tudi
mnogo drugih glasbenikov za-
radi libojske revije. »Tega ne
kaže zamuditi,* je povedal ob
zadnjem obisku na celjskem
radiu.
Vera Soline, nekoč odlična
pevka Celjskega instrumental-
nega kvinteta, pa ansambla
Vlada Sredenška in še koga, je
zdaj večinoma doma in piše
tekste, za kar je prava mojstri-
ca. Zraven pazi na svoje otro-
ke. Dela je precej, saj ima že
tri. Morda pripravlja svoj
kvintet!
Igor Podpečan je resnično
vsestranski glasbenik: ima
svoj ansambel, igra pri Avse-
niku, nastopa v tujini, snema,
komponira in aranžira, ob
vsem tem pa za sprostitev še
vodi Zagorski oktet, ki je
praznoval 15-letnico. »Njiho-
ve glasove bom uporabil pri
naslednji kaseti, ki jo bom iz-
dal spomladi!« je povedal Igor,
ki oblada več kot sedem in-
strumentov!
TV
New Swing Ouartet pri papežu
New Swing Quartet je pred dnevi doživel novo veliko prizna-
nje, saj je v nedeljo odpotoval v Rim, kjer je zapel pred papežem.
Prihodnji teden pa bo nastopil v Celju na dobrodelnem koncertu
Karitasa in takrat bo možno izvedeti kaj več o tem, kako so se
imeli na kratki, vendar doslej prav gotovo najpomembnejši
tvuneji in nastopu v Vatikanu. TV
Po slovenskih discotekah in na številnih dobro obiskanih
veselicah, mariborska skupina Čudežna polja že 20 let, v isti
zasedbi zabava slovensko mladino in starino. 20 let skupnega
dela je prav gotovo jubilej, ki so ga razen Rollingov in še peščice
drugih »starih prdcev«, zmožni doseči in tudi preseči le štajerski
kaveljci. Častitljivo obletnico so seveda obeležili z novo kaseto,
osmo po vrsti, na kateri je poleg devetih skladb namenjenih
»širšemu krogu poslušalcev«, še ena rokerska, ki so jo posneli,
kot pravijo, za svojo dušo.
Če se boste okoli Božiča zalotili pri poslušanju njihove »Sre-
čen božič - mir vsem ljudem«, hitro stopite do najbližjega
»music-shopa" in svoje najbližje odbdarite s CD-jem, na kate-
rem bo za skoraj 70 minut njihov največjih uspešnic.
SŠ
Čudežnih 20 let
V Žalcu tudi Marela
V soboto in nedeljo, 21. in 22. novembra, bo v Savinjski dolini
vroče od zv'okov domače glasbe, saj DPD Svoboda Liboje pri-
pravlja 20. re\ijo domačih ansamblov.
Prvi del revije bo v soboto v Žalcu, kjer se bo v Kulturnem
domu začel koncert ob 18. uri. Nastopilo bo deset ansamblov.
V Žalcu bo tudi razstava o prikazu razvoja libojske revije,
zvečer pa v hotelu še ples.
V nedeljo bo slovesno v Libojah, kjer se bosta revijalna
nastopa začela ob 14. in 17. uri.
Na sliki je eden izmed udeležencev 20. revije domačih ansam-
blov Liboje 92 ansambel Marela International iz Mengša.
TV
Člani skupine R.E.M. so za-
nikali govorice, da je njihov
pevec Michael Stipe okužen
z virusom AIDSa. Čeprav re-
movce številna natolcevanja
o njihovem zdravstvenem sta-
nju že rahlo utrujajo, pravijo,
da takšne govorice ljudi prisi-
lijo, da razmišljajo in se tako
zavejo nevarnosti AIDSa.
OZZY OSBOURNE name-
rava ponoN^no združiti Black
Sabbath, prvi skupni nastop
pa naj bi imeli že konec no-
vembra v Los Angelesu. Ozzy
sicer precej aktivno in uspešno
»fura« samostojno kariero.
Pred kratkim je lahko spet
igral v teksaškem mestu San
Antonio, od koder so ga pred
10 leti »izgnali«, ker je uriniral
po zgodovinskem mestnem
simbolu.
THE BLUES BROTHERS
bosta spet nastopila, le da bo
namesto preminulega Johna
Belushija vskočil njegov brat
Jim. Dan Aykroyd pa seveda
še vedno ostaja druga polovica
slavnih »blues bratov«.
THE SHAMEN so izdali že
tretji singl z albuma »Boss
Drum«. Komad ima isti naslov
kot album, da bo to njihov
tretji No.l angleške nacional-
ne lestvice, po »L.S.I.« in
»Ebenezzer Goode«, pa skoraj
ne gre dvomiti, saj je že po
prvem tednu prodaje skočil na
5. mesto.
NIRVANA bo izdala nov
kompUacijski album z naslo-
vom »Incesticide«, z dosedaj
petnajstimi še neobjavljenimi
posnetki. Tretji album, ki ga
ravnokar snemajo, nastaja le
na osemstezni opremi, z name-
nom, da bi se čimbolj približa-
li zvoku s prvega albvuna
»Bleach«.
KEITH RICHARDS in nje-
gov bend X-Pensive Winos,
bodo po izidu singla »Wicked
As It Seems« odigrali nekaj
koncertov po britanskih
klubih.
ELTON JOHN je pred krat-
kim le priznal svojo nagnje-
nost do istega spola. Podobno
kot večina njegovih bogatih
»somišljenikov« je prispeval
kar 500 000 funtov ustanovam,
ki se ukvarjajo z AIDSom.
»End of the road«, singl ved-
no populamejših BOYZ U
MEN, je eden izmed treh sin-
glov v zadnjih tridesetih letih,
ki mu je uspelo na prvem me-
stu Billboardove lestvice zdr-
žati več kot 10 tednov.
Posthumno izdanemu singlu
»Iron Lion Zion« BOBa MAR-
LEYa, bo v kratkem sledil CD-
box »Songs Of Freedom«, s kar
štirimi kompaktnimi plošča-
mi. »Why Should I« je naslov
najnovejšega singla s te kom-
pilacije, producenti pa so kot
pri »Iron Lion Zion« spet Errol
Brown, Ingmar Klang in Tre-
vor Wyatt.
MICK JAGGER se po kratki
avanturi z mlado Italijanko
Carlo Bruni spet vrača k svoji
stari ljubezni. Jerry Hali, 35-
letna manekenka in mati ne-
katerih njegovih otrok, se je
dala kar štiri mesece prepriče-
vati, končno pa je le popustila
in slavnemu Rollingu dovolila,
da je spet zlezel v njeno po-
steljo.
DEMOLITION GROUP, do-
lenjski alter-rockerji, so ena
izmed redkih slovenskih za-
sedb, ki jim je v preteklosti
uspelo pokukati tudi čez plan-
ke (v Evropo), spet deluje.
V Italiji so izdali maxi singl, za
LP še vedno iščejo založnika,
najtežje pa ga bodo, glede na
dosedanje založniške podvige,
našli pri nas.
STANE ŠPEGEL
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1. HEAVEN SENT - INXS (4)
2. KEEP THE FAITH - BON JOVI (2)
3. MY NAME IS PRINCE - PRINCE (1)
4. SLEEPING SATELLITE - TASMIN ARCHER (3)
5. EBENEEZER GOODE - THE SHAMEN (3)
6. FRIDAV I'M IN LOVE - CURE (7)
7. EROTICA - MACX)NNA (1)
8. SHE'S MAD - DAVID BYRNE (5)
9. DON T YOU WANT ME - FELIX (2)
10. JEREMV - PEARL JAM (4)
DomaČe zabavne melodije:
1. LILI MARLEN - VLADO KRESLIN IN BELTINSKA BANDA     (4)
2. VROČ DAN - ŠUM (6)
3. KDO JE TA PUNCA - AGROPOP (5)
4. LJUBEZENSKE INŠTALACIJE - JANI KOVAČIČ (6)
5. SM-RDECA PESEM - DUŠAN URŠIČ (1)
6. FREDI - VERONIOUE (7)
7. KO TE NI - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV (3)
8. NOČ KOT AMERIKA - POP DESIGN (5)
9. COCA COLA - PRIMARNA (3)
10. GLAS IZ DAUAVE - BANHOF (1)
Narodno-zabavne melodije:
1. LAŠKO PIVO - VIGRED (5)
2. UUBEZNI ČAS - ALPSKI KVINTET (6)
3. VSE PASA - TRŽAŠKI NARODNI ANSAMBEL (4)
4. ŠTAJERC V LONDONU - ŠTAJERSKIH 7 (4)
5. MOJA ZIDAN'CA - ANSAMBEL LOJZETA SLAKA (7)
6. POZDRAV Z DEŽELE - FANTJE IZPOD ROGLE (2)
7. OSREČIM TE - ŠTAJERSKI VRELEC (3)
8. V PARli^U - VESNA IN IRENA VRČKOVNIK (2)
9. PRVIČ'PRI TAŠČI - MARELA (1)
10. ZDRAVICA - SIMON LEGNAR (1)
Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij:
BE MY BABY - VANESSA PARADIS
HELLO - SHEAKESPEARES SISTER
Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij:
PRAVUICA O MAVRIČNIH UUDEH - ŠANK ROČK
NEZMOTLJIVI - AVTOMOBILI
Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij:
POLKA PLES JE ZA SLOVENCA - LIPA
PRAZNUJMO SKUPAJ - ALFI NIPIČ
Nagrajenca: Darja Štrajhar, Marija Dobje 14, Dramlje
Silva Černoša, Smrekarjeva 2, Celje
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Melodija
v Cankarjevi ulici v Celju.
št. 46 - 19. november 1992
122
TRTA ŽIVLJENJA
Slovenija, vinorodna dežela
Piše: Drago Medved
2. nadaljevanje
V hladnejših
krajih se vinogradniki posve-
čajo bolj zemlji v vinogradu,
če ta seveda ni preveč zmrz-
njena. Pozimi se v vinogradu
meša okus po snegu, gostoti
zraka in megle, če pa posije
sonce v zimsko jasnino, je moč
čutiti v vinogradu posebno
ostrino. Na zaznavanje tega
okusa vpliva okolje, kajti
v mestu diši sneg drugače kot
na gozdni jasi ali v vinogradu.
Pomlad ima svoje čare tudi
med trsi, saj se prebujajoča
narava na takem kraju še po-
sebej odziva toplotnim spre-
membam v zraku in v zemlji.
Topli vetrovi vnašajo nemir
v ljudi, prebujajoči se nemir,
ki drami našo notranjost iz
zimske otopelosti. Veter diši
po zemlji, tudi vinska trta oži-
vi po svoje. Po rezanju se lepo
vidi, zlasti če znamo pogledati
proti soncu, kako se trta joče,
ko se kapljice trsnega soka na-
birajo na obrezanih končičih.
Pomladi se s prebujanjem
zemlje vonj spremeni v puhte-
čo opojnost, ki je značilna za
pomladno prebujanje narave.
Pridruži se mu še vonj po lesu,
torej trti kot posebni obliki fi-
zisa, ki je poln sokov in napo-
veduje življenje nove letine.
Poletje je polno pričakova-
nja, kajti cvetenje trte je mimo
in tudi prve napovedi o letini
so že možne, predvsem zaradi
tega, ker je že mimo čas, ki si
ga lastijo ledeni možje, in ni
več nevarnosti pomladanske
pozebe.
Vinogradnikom pa dela sive
lase muhasta narava, saj so
poletne nevihte nenehna ne-
varnost za zdravo rast grozdja
in trte sploh, tako da so kmetje
kar naprej v vinogradih in
škropijo. To ne povzroča le ve-
likih stroškov, ki jih noben ku-
pec vina noče videti, temveč
vzbuja pri ljudeh sum, da je na
trti preveč sredstev za varstvo
in drugih vrst škropiv, ki so
v večjih količinah škodljiva za
človekovo zdravje. Toda so-
dobni vinogradniki tudi
s škropivi ravnanjo drugače
- skrbneje in strokovno bolj
dognano. Tudi sodobna tehno-
logija spremlja te potrebe. Vr-
hunsko izpopolnjene škropil-
nice škropijo tako, da niti kap-
Ijiva škropiva ne pade na tla,
temveč vse ostane na trti, njej
je bilo škropivo tudi namenje-
no, ne zemlji... V zahodnoe-
vropskih državah so bili ravno
vinogradniki tisti, ki so prvi
pričeli razumneje ravnati
z zemljo, da bi jo razbremenili
pretiranih količin kemikalij,
sebi pa zmanjšali stroške pri-
delave. Predvsem pa so ukinili
ali vsaj močno zmanjšali upo-
rabo pesticidov.
Poletne vročine pa ne groze
le s peronosporo, temveč tudi
s točo, ki včasih prav neusmi-
ljeno uničuje velike vinograd-
niške površine. Toda te vroči-
ne povzročajo tudi posebno
težko ozračje, ko se opoldan-
ska sopara spoji z dihom vroče
zemlje na vinogradniški strmi-
ni. Tedaj je trta že vsa v listju,
ki ima poseben vonj.
Toda bili bi krivični do po-
letja, če bi v njegovih vročih
pa tudi muhastih mesecih vi-
deli le nadlego za trto in groz-
dje. Navsezadnje pa je to le
letni čas, ko je največ sonca
namenjeno trti, da lepo zori in
požene grozdje, ki se šele jese-
ni začne mehčati.
Lepo je videti vinogradnika,
kako se proti večeru, ko poje-
nja huda vročina, a od zemije
še diha toplota, hodi med trsi
in si ogleduje prve grozde, pa
trtne liste. V avgustu, ko se
grozdje »pepeli«, pravijo stara
izročila, da ni dobro hoditi
v vinograd.
Jesen je letni čas, ki vzbuja
-ob. pomladi v človeku največ
sprememb. Kakor pomlad oz-
nanja prebujenje in napovedu-
je rast ter brstenje, se tudi
v človeku marsikaj zgane. Ko
v vetru začuti, da v naravi ni
sam. Jesen oznanja konec neke
poti, zrelost pač, ki bo prinesla
svoje sadove. Jesen oznanja
odmiranje in daje prostor po-
mladnim poganjkom. Jesen je
kakor bogastvo, ki pa ga ne
uživamo sami, temveč ga deli-
mo tudi z drugimi, je bogastvo
občutka, da delo ni bilo za-
man. Je kakor tista Slomškova
pesem, ki pravi, da bo sonce
zašlo in je treba k zaslužene-
mu počitku.
Jesen pa je za vinogradnika
tudi vesel letni čas. Na kmetih
je bil ob žetvi in kolinah to
nekdaj največji praznik.
V Slovenskih goricah in Halo-
zah, pa še kje, postavijo tedaj
klopotec, ki naznanja skorajš-
njo trgatev ali bratev. Ime klo-
potec so povzeli tudi čez mejo
v Avstriji in ga pišejo »klapo-
tetz«.   .
Toda trgatve se ne veselijo le
tisti vinogradniki, ki imajo
večje vinograde s sortnim trt-
nim izborom. Jesen je čas pri-
čakovanja vinske letine tudi
za vse tiste, ki imajo doma ob
svojih domovih ali pa v njihovi
neposredni bližini brajde, na
katerih uspevajo največkrat
samorodnice, vse več pa je ta-
kih, ki vzgajajo na brajdah tu-
di cepljenke. Takšen značilen
primer na Slovenskem je naj-
starejša trta na svetu, 400 let
stara modra kavčina aU žame-
tovka na mariborskem Lentu,
ki lepo uspeva na brajdi.
Jeseni se vlaga zaleže v les in
listje, pa tudi v zemljo. Ce pa
so dnevi lepi in suhi, se zlato
rdeče trtno listje poigrava
v vetru. Tedaj lahko zaznava-
mo posebno melodijo švmienja
listja, kakor da bi hotela nado-
mestiti klopotec, ki je po
sv. Martinu tudi utihnil.
-Izmed vseh letnih časov pri-
nese jesen največ novega:
grozdje tedaj dozori, ločimo ga
od trte in se z njim napotimo
v kleti, kjer bo s stiskanjem
nastal iz njega mošt in pozneje
z alkoholnim vrenjem vino, ki
ga 11. novembra uradno potr-
di tudi sveti Martin.
Tako je vinogradnik tako re-
koč vse leto v vinogradu,
spremlja ga v vseh letnih ob-
dobjih, in se odziva nanje.
Vsaka zamujena priložnost se
mu maščuje, kajti narava ima
svoj ritem življenja in tudi vi-
nograd je neločljiv del te koz-
mične celote z vsemi zakoni-
tostmi.
Vsak letni čas v vinogradu
ima tudi svojo melodijo oziro-
ma svoj zvok, ima tudi svoj
vonj, barvo in okus. Torej lah-
ko govorimo o celotni paleti
pojavov, ki jih lahko zaznajo
naša čutila. Morda se bo komu
zdelo pretirano, a vendar so
v tej simbolni obliki zarodki
okusov, ki jih spremljamo tudi
pri vinu kot pri končni postaji
vinološke celote.
Ste kdaj poslušali v vinogra-
du tišino. Lepo se sliši in glas-
na je. Zlasti tedaj, če jo pretr-
ga kakšen vzklik razposajene-
ga in veselega'človeka. Ki mu
je vrisk sredi lepote naravnega
ravnovesja, barv in vonjav, ki
so tako značilne ravno za vi-
nograde, sam po sebi prišel ne
toliko iz grla, temveč bolj iz
srca.
To so trenutki v vinogradu,
ko se jih vedno ne zavedamo in
so del nekega posebnega doži.
vetja. So del iracionalnega do.
življanja celote, ki sicer slom
na trdni realnosti zemlje, ven.
dar so tudi del nepogrešljiv^
duhovne razsežnosti, ki jf
v vsakem človeku. Gre torej za
doživetje, ki se globalno poro-
jeva v simboliki skupne zave.
sti, da so naše vinogradniške
površine del brezmejne civili,
zacijske širine in del velik?
svetovne vinogradniške dru.
zine.
To ozračje je del zavesti
o tem, da stojimo sredi večti-
sočletne civilizacije in da ima-
jo tudi vinogradi ob vročem
Sredozemlju, pa pri najbljižjih
sosedih v Italiji, Avstriji, Švi-
ci, na Madžarskem, Hrvaškem
in v Porenju ter ob Mozeli in
v Franciji, Španiji, in Češkem
in Slovaškem, v Grčiji ter
v Gruziji, Rusiji, Belorusiji,
Ukrajini, prek oceana v Kali-
forniji, Avstraliji, Južni Afriki
in v nekaterih islamskih deže-
lah in v Izraelu svojo obliko,
bar\'o in vonj. In tudi tam se
vinogradniki vesele stika z na-
ravo.
Nadaljevanje prihodnjič
OBSOJENIIN
Piše: Miiko Mikoli
Nekateri sodniprocesi pred vojaškimi sodišči in likvidacije na Celjskem v letih 1941 do 1945
10. nadaljevanje
V obrazložitvi sodbe se na-
mreč navaja: »Pri odmeri kaz-
li je sodišče našlo in upošteva-
o nmogo olajševalnih okolno-
ti, in sicer: vsi obtoženci so že
>d leta 1942 dalje stalno in
v veliki meri podpirali narod-
no osvobodilni pokret, dajali
partizanom med drugim tudi
orožje. Kot lastniki tovarne so
svoje nameščence in delavce
ščitili in v nekoliko slučajih
uspešno intervenirali pri ge-
stapu in drugih nemških obla-
steh v prid svojih delavcev.
Med vojno se produkcija v to-
varni, katere lastniki so bili
obtoženci, ni preveč forsirala,
pač pa so lastniki skrili pre-
cejšnje zaloge usnja, bencina
in drugih surovin, ki so jih po-
tem stavili na razpolago na-
rodni oblasti. Woschnagg Her-
bertu se je štelo v prid njegovo
aktivno partizanstvo, zaradi
katerega je bil poslan tudi po-
tem, ko so ga Nemci ujeli,
v Dachau, kjer je prebolel ti-
fus. Pobeg obtoženega Wosch-
nagg Valterja leta 1944 v Švico
sodišče ni smatralo za obtežil-
no, kajti tozadevno verjame
izpovedbi obtoženca Wosch-
nagg Herberta, da je Val ter
odšel v Švico zato, ker se je bal
zasledovanja gestapa, ker je
bila njegova žena rodom Švi-
carka  članica  komunistične
partije.«
Postavlja se vprašanje, za-
kaj navedena dejstva niso za-
doščala, da bi sodišče obtože-
ne v celoti oprostilo. Najver-
jetneje je bil glavni razlog za
to v težnji, da se zapleni
Woschnaggovo podjetje, ki je
predstavljalo največjo tovarno
usnja na območju Jugoslavije.
Tudi okrajna zaplembna ko-
misija Šoštanj tega, da so Her-
bert, Valter in Mariana
Woschnagg aktivno sodelovali
v narodnoosvobodilni borbi,
ni upoštevala in jim je kljub
temu izrekla zaplembo celot-
nega njihovega premoženja,
čeprav je Odlok AVNOJ o pre-
hodu sovražnikovega premo-
ženja v državno svojino z dne
21.11.1944 izrecno določal, da
se tiste osebe nemške narod-
nosti, ki so aktivno sodelovale
v narodnoosvobodilni borbi, iz
zaplembe izvzamejo.
Nekateri lastniki nemških
industrijskih podjetij na Celj-
skem pa niso bili obsojeni pred
vojaškim sodiščem v Celju,
ampak pred drugimi vojaški-
mi sodišči v Sloveniji. To so
bili: Viljem Abel — lastnik po-
djetja Zedinjene tovarne ste-
kla, d. d., Hrastnik; Avgust
Westen, Adolf Westen in ing.
Maks Adolf Westen - lastniki
tovarne emajlirane posode A.
Westen d.d., Celje, in solastni-
ki Tovarne kemičnih izdelkov
d.d, Hrastnik; Josef Pfeiffer
- upravni svetnik podjetja A.
Westen d.d., Celje, in član
upravnega odbora Tovarne
kemičnih izdelkov d.d., Hrast-
nik; in člani nadzorstvenega
sveta Tvomice za dušik d.d.
Ruše, v sestavi katere je bilo
tudi podjetje Apnenik, d.
z O.U., Zagrad pri Celju.
Proces proti Viljemu Ablu je
bil 5.7.1945 pred Vojaškim
sodiščem ljubljanskega vojne-
ga področja v Ljubljani. Na
tem procesu je bilo poleg Vi-
ljema Abla obsojenih še 7 dru-
gih: dr. Franc Schley iz Celja,
Kari Sommer iz Laškega, Le-
opold Kovač iz Babnega pri
Celju, Koloman Lamprecht iz
Celja, Ivan Guček iz Lok pri
Trbovljah, Peter Klemenčič iz
Zagorja ob Savi in Gabriel Zi-
merman iz Celja. Vsi navedeni
so se v času procesa nahajali
v priporu. Viljem Abel je bil
obtožen, »da je bil pred oku-
pacijo zagrizen hitlerjanec in
član Kulturbunda v Hrastniku
in da je kot tak postal avtoma-
tično član Heimatbunda in do-
bil kot Nemec in bivši kultur-
bundovec za politično delova-
nje priznanje - rdečo legitima-
cijo, da je bil član NSDAP.«
Sodišče ga je obsodilo na odv-
zem svobode za dobo petih let
in na zaplembo celotnega pre-
moženja. Tudi vsi ostali, ki so
bili obsojeni v tem procesu, so
bili obtoženi, da so bili člani
Kulturbunda ali celo NSDAP.
Štiri (dr. Franca Schleya, Kar-
la Sommer ja, Leopolda Kova-
ča in Gabriela Zimermana) je
sodišče obsodilo na več let
odvzema svobode s prisilnim
delom, na zaplembo njihovega
premoženja ter na odvzem dr-
žavljanskih časti; tri (Koloma-
na Lamprechta, Ivana Gučka
in Petra Klemenčiča) pa je ob-
sodilo na snu-tno kazen, na iz-
gubo državljanskih časti in na
zaplembo premoženja.
Pred Vojaškim sodiščem
ljubljanskega vojnega področ-
ja v Ljubljani je bil tudi proces
proti Avgustu Westnu in ing-
. Maxu Adolfu VVestnu ter pro-
ti Josefu Pfeifferju. Proces je
bil 23.8.1945. Na obravnavi je
bil prisoten samo ing. Max
Adolf Westen, ostalim trem
obtožencem pa je sodišče sodi-
lo v njihovi odsotnosti. Obtož-
nica proti njim je bila zelo ob-
širna. Ker je šlo v tem primeru
za sojenje najvidnejšim pred-
stavnikom nemškega kapitala,
ne le na Celjskem, ampak
v Sloveniji sploh, bomo obtož-
nico proti njim navedli v celo-
ti. Obtožnica je navajala, da so
storili naslednja kazniva de-
janja:
»1. da so kot predstavniki A.
Westen d.d. v Celju in Tovarne
kemičnih izdelkov d.d.
v Hrastniku stavili ti svoji po-
djetji na razpolago in gospo-
darsko izkoriščanje okupator-
ju s tem, da so v tovarni A.
Westen v Celju zgradili nov
objekt, ki je služil izključno
v vojno produkcijske svrhe, da
je bilo celotno podjetje vklju-
čeno v nemško vojno industri-
jo ter izdelovalo dele za letala,
morske mine ter razne druge
dele za nemški vojni aparat,
da so apnenice, last Tovarne
kemičnih izdelkov v Hrastni-
ku, polno obratovale in dobav-
ljale apno za Tvornico dušika
d.d. v Rušah, katere lastnik in
eksploatator je bil nemški na-
cistični velekoncem I.G. Far-
benindustrie, eden od največ-
jih proizvajalcev vojne indu-
strije;
2. da so obtoženci: Westen
Avgust, Westen Adolf, di-
pl, ing. Westen Maks-Adolf,
čeprav jugoslovanski držav-
ljani, bili člani izdajalske poli-
tične organizacije Kulturbun-
da že pred zlomom Jugoslavi-
je, da sta obtoženec Westen
Avgust in Adolf prispevala
v letu 1940 Din 60.000 članari-
ne, obtoženec Maks-Adolf pa
Din 4.000 članarine Kultur-
bunda, da je obtoženec Westen
Avgust od Heimatbunda dobil
rdečo legitimacijo, da je obto-
ženec Westen Adolf od leta
\ 1936 bil Parteigenosse in da je
ob zlomu Jugoslavije navduše-
no sprejemal okupatorje, da je
obtoženec Westen Maks Adolf
bil član NSDAP, da je takoj po
zasedbi Celja prišel v tovarno
v nemški uniformi in hodil po
tovarni v spremstvu vodilnih
osebnosti nacistične vojske in
civilne uprave in da je prirejal
pojedine, ki so izzvenele v ma-
nifestacijo Fuehrerju;
3. da so obtoženci Westen
Avgust, Westen Adolf in ing-
.Westen Maks-Adolf imeli že
v času pred zlomom Jugoslavi-
je nameščene v podjetju
A.Westen d.d. Celje vodilne
uradnike petokolonaše, da se
je v podjetju vodila kartoteka
Kulturbunda, da je bil obče-
valni jezik v tovarni izključno
nemški, da je bilo vse dopiso-
vanje in naročila internega
značaja v nemščini, da je po-
djetje podpiralo nemške prire-
ditve v Celju in zanje delilo
brezplačne vstopnice, da so bi-
li slovenski delavci veliko
slabše plačani od nemških, da
so bili leta 1938 iz podjetja od-
stranjeni predstavniki delav-
sko-športnega društva Olimp,
zavedni Slovenci in delavski
športniki;
4. da so kot odgovorni pred-
stavniki Tovarne kemičnih iz-
delkov d.d.v Hrastniku imeli
v času pred zlomom Jugoslavi-
je nameščene v tem podjetju
kot vodilne uradnike znane
petokolonaše, da je bil obče-
valni jezik v podjetju nemški,
da sta bila knjigovodstvo in
korespondenca nemška, med-
tem ko se je slovenščina upo-
rabljala edino le v občevanju
z uradi, da so prejemali slo-
venski uslužbenci dva do tri-
krat nižje plače od Nemcev, da
so nemški nameščenci preje-
mali še posebne nagrade, kate-
re slovenski nameščenci niso
dobili.«
Ing. Maks Adolf Westen je
bil obsojen na odvzem svobode I
s prisilnim delom za dobo pet-
najstih let, na izgubo držav-
ljanstva in na zaplembo celot-
nega premoženja. Ostali trije
obtoženci pa so bili v odsotno-
sti obsojeni na smrtno kazen
s streljanjem, na izgubo držav-
ljanskih in političnih pravic in
na zaplembo celotnega premo-
ženja.
Proces proti članom načel-
stva T\'ornice dušika d.d., Ru-
še, v katero je bilo že od leta
1921 vključeno tudi podjetje
Apnenik, d. z o. z., Zagrad pri
Celju, je bil 22.8.1945 pred
Vojaškim sodiščem maribor-
skega vojnega področja, senat
za mesto Maribor. Na tem pro-
cesu je bilo obsojenih 24 oseb.
med njimi so bili nekateri ob-
sojeni tudi na smrt s strelja-
njem oz. z obešanjem.
Vojaška sodišča v Sloveniji
in s tem tudi na Celjskem sc
sojenje vojnim zločincem in t.i
narodnim sovražnikom konča-
la avgusta 1945. Z Zakonom
o ureditvi in pristojnosti voja-
ških sodišč v Jugoslovanski
vojski z dne 24.8.1945 so*bila
tedanja vojaška sodišča uki-
njena in ustanovljena nova.
Tako sta bili tudi v Celju uki-
njeni Vojaško sodišče mesta
Celje in Vojaško sodišče mari-
borskega  vojnega  področja,
senat v Celju. Namesto tet
dveh vojaških sodišč je bile
v Celju ustanovljeno Vojaške
sodišče 43. divizije IV. Jugo-
slovanske armade. Od septem-
bra 1945 dalje vojnim zločin-
cem in t.i. narodnim sovražni-
kom na Celjskem, ki še niso
bili obsojeni, ni več sodilo vo-
jaško sodišče, ampak Okrožno
sodišče v Celju. Sodni procesi
proti njim so pred Okrožnim
sodiščem v Celju potekali š«
nekaj let po končani vojni. So;
jenje se ni več vršilo na osnovi
Uredbe o vojaških sodiščih,
ampak   na   osnovi   Zakona
o kaznivih dejanjih zoper ljud-
stvo    in    državo    z    dn<
25.8.1945.
KONEC
Št. 46-19. november 1992
23
št. 46 - 19. november 1992
24
Pri urejanju zadev s področ-
ja uveljavljanja škod v prime-
ru raznih nezgod pogosto pri-
haja do \'prašanj delavcev ali
lahko vložijo odškodninski
zahtevek v primeru, da je do
nezgode prišlo zaradi krivde
podjetja. Hkrati pa jih skrbi
ali bo podjetje zaradi tega utr-
pelo materialno škodo in bodo
zaradi vloženega zahtevka
bolj izpostavljeni ali celo od-
puščeni.
Velika večina podjetij ima
sklenjeno zavarovanje odgo-
vornosti, kjer zavarovalnica
jamči za škode, nastale zaradi
nezgod, ki izvirajo iz dejavno-
sti in imajo za posledico teles-
ne poškodbe, uničenje, po-
škodbo ali izginitev stvari.
Primer: V podjetju je prišlo
do nezgode v zimskem času, in
sicer je delavec odšel na mali-
co z delovnega mesta v sosed-
nji objekt. Pot, po kateri de-
lavci vsak dan hodijo na mali-
co, je bila poledenela in pre-
krita z novozapadlim snegom.
Delavec je stopil na poledeneli
del poti, pri tem mu je spodrs-
nilo, zaradi česar je padel in
doživel težji prelom noge. Po-
djetje, v katerem je delavec za-
poslen, je bilo dolžno poskrbe-
li, da so delovne ter transport-
ne poti očiščene in varne za
nemoteno gibanje delavcev.
V tem in podobnih primerih je
podjetje kot krivec za nastalo
nezgodo dolžno povrniti škodo
ponesrečencu. Ker pa imajo
podjetja v ta namen sklenjeno
polico zavarovanja odgovor-
nosti, le-to ni utrpelo finančne
škode.
Po dolgotrajnem zdravlje-
nju in odsotnosti z dela je de-
lavec vložil odškodninski zah-
tevek pri zavarovalnici, kjer
ima podjetje sklenjeno polico
za zavarovanje odgovornosti
in dobil od zavarovalnice iz-
plačano odškodnino, ki naj bi
nekako nadomestila vse mate-
rialne in nematerialne izgube
delavca ob nastanku nezgode.
Primer: Delavec je v popol-
danskem času nastopal na sin-
dikalnih igrah za svoje podjet-
je. Pri igranju si je močno po-
škodoval koleno, kar je zahte-
valo več let trajajoče zdravlje-
nje. Kot posledica poškodbe je
ostala omejena gibljivost kole-
na ter zmanjšana delovna spo-
sobnost.
Tudi v tem primeru je dela-
vec upravičeno vložil odškod-
ninski zahtevek, saj je v popol-
danskem času nastopal kot
član ekipe podjetja, v katerem
je zaposlen.
Naj vas torej ne bo strah, da
boste v primeiii nezgode, kjer
je ugotovljena nesporna kriv-
da vašega delodajalca, izgubili
delo, saj je zavarovanje odgo-
vornosti v podjetjih sklenjeno
prav zaradi opisanih in po-
dobnih primerov.
Kontakt d.o.o.,
GORAZD BOKŠAN
KMETIJSKI NASVET
Vzgoja semena
za domače potrebe
Gospodinje ugotavljajo, da
je doma pridelano seme boljše
kakovosti kot kupljeno. Zato
sprašujejo, kako naj doma pri-
delajo seme posameznih vrt-
nin. Danes bomo opisali, kako
se prideluje seme solate.
Solat je veliko vrst. Na na-
ših vrtovih sej emo v glavnem
dva tipa, ljubljansko ledenko,
ki ima okrogle glave in je svet-
lo zelene barve, in ameriško
rjavko, ki ne dela glav, je pri-
merna za rezanje in je temnej-
še rdečerjave barve z nakodra-
nimi listi.
Pri pridelovanju semena
vrtnin moramo vedeti, katere
rastline se oprašujejo same,
katere pa rabijo za opraševa-
nje sosednjo rastlino, pa tudi,
katere rastline so enoletne in
katere dvoletne.. Enoletnice
naredijo seme v istem letu, ko
so posejane. Dvoletnice nare-
dijo seme šele v prihodnjem
letu.
Seme zelene solate tip ljub-
ljanska ledenka pridelujemo
takole:
Seme iz vrečke, ki smo jo
kupili, pregledamo in odbere-
mo naj debelejša semena. Ta
posejemo čim prej v toplo gre-
do na razdalji dva krat dva
centimetra. Vznikle sadike
pridno zračimo, da postanejo
odporne. Presadimo jih na
prosto in zalivamo pri tleh,
pod listi. Ko naredijo glave,
odberemo eno ali dve najlepši
in ju pustimo za seme. Zgodi
se, da se glava napne, steblo pa
ne more priti iz nje. Takšna
glava je videti kot stožec.
Z nožem previdno prerežemo
zgornje liste, da sprostimo ste-
blu pot na prosto. Ob solato
postavimo kol in k njemu na
lahno, zankasto privežemo so-
latno steblo. Ko zacveti, še
bolj pridno zalivamo, vendar
zmeraj na tla, ne po listih. Tu
in tam se zgodi, da med cvete-
njem piha suh, topel veter. Te-
daj je treba cvetove rositi z vo-
do. Rosimo zato, da ostanejo
brazde pestičev vlažne. Če se
brazde pestičev izsušijo, se
cvetni prah ne more prilepiti
nanje. Semena v tem primeru
ne bo. Solate v tipu ljubljan-
ske ledenke se med seboj sko-
raj ne oprašujejo, zato pustimo
cvetove na prostem. Ko se po-
javi prvo seme, solatno seme-
nico s tanko tkanino zavaruje-
mo pred pticami. Primerna je
vsaka stara gaza, ki jo s ščipal-
kami pritrdimo okrog seme-
nice.
Listi semenice se čez čas po-
sušijo. Pogledamo, če gre seme
že rado iz koškov. Če se kak
košek že sam osipa, je seme
dovolj zrelo za spravilo. Steblo
previdno odrežemo. Na mizi si
pripravimo papir ali kako
drugo podlago in nanjo strese-
mo seme. Ne povsem suhe ko-
šarice s semeni porežemo s trs-
nimi škarjami in jih posušimo
na zračnem in suhem prostoru.
Ko se posušijo, si nataknemo
rokavice in seme zmanemo
med dlanmi. Nato ga prečisti-
mo. Seme, ki je pomešano
z ostanki Ustav in stebel, loči-
mo od semena, ki je čisto. Či-
sto seme presejemo skozi pre-
cej redko sito. Seme, ki je pad-
lo skozi sito, in nečisto seme
porabimo v tem ali prihod-
njem letu za vzgojo mlade so-
late za sprotno rabo. Najdebe-
lejše seme obdržimo za vzgojo
semenic v prihodnjem letu.
Pri vzgoji ameriške rjavke
in drugih solat, ki so temno
rdeče obarvane, moramo cve-
tove zavarovati pred opraše-
vanjem s tujo, slabšo sorto.
Zato že cvetove ovijemo s tan-
ko, gosto tkanino, da prepreči-
mo opraševanje s cvetnim pra-
hom sosednje rastline. Dobra
je vsaka tanka, lahka, gosta
tkanina, kot na primer cove-
tran, vrteks ali stara, sprana
tanka rjuha. Med cvetenjem tu
in tam odgrnemo tkanino in
pogledamo, če so cvetovi zdra-
vi. Če niso, bolne odstranimo
in tkanino spet pritrdimo čez
preostale cvetove.
Na opisan način boste pri-
delali zelo dobro domače se-
me. Kalilo bo skoraj stoodstot-
no. Ker je pridelano v domačih
razmerah, bodo tudi nove
rastline prilagojene vašemu
okolju in zato bolj odporne in
zdrave.
IDA TEPEJ
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH'ŽEROVNIK
Nagrajenca meseca oktobra
- Ivan Speglič, Pod kostanji
6 iz Celja, ki prejme ročno ple-
ten pulover oziroma jopico ter
Erik Jager, Ulica 1. Štajerske-
ga bataljona, prav tako iz Ce-
lja, ki si je s pravilnim odgovo-
rom na radijsko nagradno
vprašanje prislužil ročno po-
slikano svileno kravato - naj se
po nagradi oglasita v naše
uredništvo prihodnji teden.
Tudi današnji Modni klepet,
v katerem naša modna sveto-
valka Vlasta Cah-Žerovnik pi-
še o spet aktualnem modnem
hitu - patchworku, zaključuje-
mo z nagradnim vprašanjem.
Med odgovori, ki se nabirajo
v uredništvu, pa bomo v opol.
danski mavrici Radia Celje
zadnjo novembrsko soboto
spet izžrebali nagrajence.
V novembrskem Modnem
klepetu na Radiu Celje pa bo-
mo govorili o modi za slovesn«
priložnosti. Čeprav nas do
konca leta loči še poldrugi me-
sec, za predpraznično mrzlico
- vsaj med tistimi, ki bi si za
najdaljšo noč v letu rade same
sešile kakšen kos garderobe
- ni prav nič prezgodaj.
Uredništvo
Krpice do krpice...
Nova moda je znova poteg-
nila iz zaprašenih omar star
vzorec in z njegovo pomočjo
ustvarila hit motiv, ki bi mu
lahko rekli »krpica krpici«, se-
stavljanka ali patchwork...
Vse pa pomeni isto - veseloigro
barvnih ploskev, iz katerih so
ukrojeni domišljijsko-mla-
dostni modeli.
Letošnji patchwork daje vi-
dez tistih pravih ameriških
pregrinjal. Lahko je tudi sofi-
sticiran, a potlej morajo biti
v igri volnene, žametne, usnje-
ne, krznene, satenaste, pa še
kakšne krpice... Seveda ne
kar povprek nametane - ločiti
jih je potrebno po kvaliteti
oziroma debelini materiala.
Gotovo že veste, da sta le-
tošnji modna jesen in zima na
vsakem koraku obeleženi
s krznom - pravim, še pogoste-
je pa umetnim. Krzneni motivi
so se letos naselili tudi v »zoo-
mix« modi, kakor je svojo
uspešno kolekcijo poimenoval
slavni kreator Sportmax.
Prav nič manj modne pa ni-
so sestavljanke svetlečih se
ploskev, iz katerih se da z ne-
koliko spretnosti in šiviljskega
znanja kar doma ustvariti
imenitno oblačilo za slovesne
priložnosti.
O bolj ali manj slovesnih
oblačilih, ki bodo ob decembr-
skih praznovanjih še kako ak-
tualna, pa bomo v naših teden-
skih zmenkih klepetali vse tja
do konca leta. VLAST4
Nagradno \'prašanje:
KAJ SE POGOSTO, POLEG OBLAČIL, ŠE IZDELUJE
IZ MOTIVA PATCHWOBK?
St. 46-19. november 1992
251
Uradna predstavitev kabrioleta
serije 3
Ko gre za avtomobilske no-
vosti, je marsikaj obrnjeno na
glavo. Tako je že nekaj dolgih
0iesecev znano, kakšna bo vsaj
navzven podoba novega kabri-
oleta BMW serije 3. Sedaj pa je
bavarska tovarna objavila pr-
ve uradne fotografije novega
kabrioleta, ki naj bi spomladi
ali poleti prihodnje leto pope-
stril ponudbo BMW serije 3.
Vsaj za začetek bo miinc-
henska tovama ponujala le iz-
vedenko z oznako 325i, kar
pomeni, da bo kabriolet poga-
njal trenutno najmočnejši mo-
tor v tej seriji (192 KM). Kas-
neje, kot je to pri tovarni v na-
vadi, naj bi predstavili še dru-
ge, šibkejše izvedenke. Slišati
pa je, naj bi bil kabriolet na
voljo tudi kot športna različica
z oznako M 3, vendar se to ne
zdi verjetno. Novi kabriolet
serije 3 ne bo imel posebnega
zaščitnega loka, pač pa naj bi
to nalogo opravljal okvir pred-
njega stekla. Seveda ob vseh
teh neznankah ni točno znano,
koliko naj bi kabriolet BMW
325i stal, vendar ga za manj
kot 60 tisoč mark skoraj zane-
sljivo ne bo moč dobiti. Na sli-
ki: prva uradna fotografija ka-
brioleta serije 3.
Suzuifi swift bo nastajai na Madžarsifem
Naša vzhodna soseda Mad-
žarska je skoraj obljubljena
država tudi za avtomobilske
tovarne, ki skušajo z novimi
tovarnami in madžarsko de-
lovno silo zmanjšati tako ali
tako visoke stroške proiz-
vodnje.
Pred nedavnim je stekla se-
rijska izdelava suzukija swift
(na sliki). Izdelava tega avto-
mobila bo tekla pod okriljem
družbe Magyar Suzuki Corpo-
ration, ki jo je ob sodelovanju
drugih partnerjev ustanovil
Suzuki in v projekt izdelave
swifta vložil 1,9 milijarde av-
strijskih šiUngov. Delo je do-
bilo več kot tisoč delavcev,
znani pa so že tudi nadaljnji
načrti. Prihodnje leto naj bi
izdelali že 15 tisoč svviftov, le-
to kasneje 40 tisoč in še dobro
leto kasneje 50 tisoč avtomo-
bilov. Načrt se zdi realen, še
posebej zaradi dokaj visokega
povpraševanja po novih avto-
mobilih tako na Madžarskem,
kot tudi v drugih vzhodnoe-
vropskih državah. V suzukija
swift bodo vgrajevali dva že
znana motorja s prostornino
1,0 in 1,3 litra. Šibkejša razli-
čica naj bi po teh napovedih
stala približno 95, močnejša
pa 111.000 šilingov (z vsemi
dajatvami), in to je tudi ob po-
vršnem primerjanju s sloven-
skimi cenami zelo ugodna šte-
vilka.
Nissanova iznajdba: zračna blazina
za zadaj sedeče potnilce
Japonska avtomobilska in-
dustrija dovolj očitno prekaša
druge nacionalne avtomobil-
ske industrije ne le v produk-
tivnosti in drugih ekonomskih
•».erilih, tako pomembnih za
poslovno uspešnost, pač pa tu-
di v inovativnosti.
Tako je Nissan predstavil
Zračno varnostno blazino tudi
2a potnike, ki sedijo na zad-
njih sedežih (na sliki). Zračna
Varnostna blazina, za marsi-
koga ena najpomembnejših iz-
iiajdb v avtomobilski industri-
ji in na področju varnosti
v cestnem prometu, je vgraje-
na v naslonjala prednjih sede-
žev in deluje na enak način kot
zračne varnostne blazine,
vgrajene v volan oziroma pro-
stor pred sopotnikom na pred-
njem sedežu. Volumen blazine
je približno 100 litrov, kar je
precej več, kot zmorejo evrop-
ske in ameriške zračne blazine
(od 45 do 80 litrov). Pri Nissa-
nu podjetno zatrjujejo, da bo-
do prvi avtomobili s tem pri-
pomočkom naprodaj že v pri-
hodnjem letu.
Honda accord tretjič
Japonske avtomobilske to-
varne se pri uresničevanju
svoje poslovne strategije bi-
stveno ne razlikujejo, kajti po-
vsem nove avtomobile pred-
stavljajo v nekako štiriletnem
ciklusu, znane modele pa ob-
navljajo večinoma po dveh
letih.
Zato seveda ni nič čudnega,
če je Toyota letos predstavila
že sedmo generacijo izjemno
uspešne corolle, če je Mitsu-
bishi prav tako letos ponudil
tretjo izvedenko lancerja oz-
.colta ipd. In tako je manj pre-
senetljivo, če je Honda točno
pred mesecem dni na berlin-
skem avtomobilskem salonu,
ki v nekdanjo nemško prestol-
nico znova vrača tradicijo
takšnih prireditev, predstavila
tretjo generacijo modela ac-
cord. Navzven je novi accord
(na sliki) prevzel nekaj osnov-
nih karoserijskih linij lani
predstavljene honde civic. Ac-
cord v novi karoserijski obleki
je v primerjavi s staro izveden-
ko nekaj krajši in tudi nižji,
vendar so ohranili enako me-
dosno razdaljo, kar naj bi za-
gotavljalo notranjo prostor-
nost. Avtomobilu so za sedaj
namenili le en motor s prostor-
nino 2,0 litra, vendar različno
močjo (131 in 115 KM), kasne-
je pa bodo na voljo tudi drugi
motorni agregati. Oktobrska
salonska predstavitev pa je bi-
la seveda šele napoved serijske
izdelave. Kot posebej in z ra-
zlogom poudarjajo pri Hondi,
bo accord povsem evropski av-
tomobil za evropski trg (veči-
na dobaviteljev sestavnih de-
lov je iz Evrope, največ pa iz
Velike Britanije). Evropski bi
lahko bil tudi zaradi tega, ker
bodo avtomobil izdelovali
v Hondini tovarni v britan-
skem Swindonu, kjer račima-
jo, da bodo do leta 1995 nare-
dili po 150 tisoč avtomobilov.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Na zadnjem sejmu rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec
v Celju je bilo na prodaj 820 avtomobilov, od katerih jih je svoje
lastnike zamenjalo 19, organizatorji pa so izdati še 180 kompletov
kupoprodajnih pogodb. Cene vozil so ostale na nivoju preteklega,
tedna, zadovoljiva pa je bila tudi udeležba obiskovalcev. Cene
avtomobilov so v nemških markah in so le okvirne.
Št. 46-19. november 1992
26
Št. 46 - 19. november 1992
271
Št. 46 - 19. november 1992
28
Št. 46 - 19. november 1992
291
št. 46 - 19. november 1992
3C
Št. 46 - 19. november 1992
31
št. 46 - 19. november 1992

TRAČ-nice
Avtocesta
In turizem
Novinar, urednik, župan
mestne skupnosti Žalec,
cvetličar in turistični dela-
vec Janez Kroflič je po no-
vinarski konferenci o grad-
nji avtoceste izrekel veliko
misel: »Po stroki sicer ni-
sem arheolog, toda prepri-
čan sem, da je rimska ne-
kropola v Šempetru mnogo
dragocenejši spomenik iz
rimskih časov kot pa rim-
ski tabor v Ločici, zaradi
katerega bi bili hmeljarji
ob najboljšo zemljo. Toda
- z nekropolo se ne more
preživeti niti krajevno tu-
ristično društvo, kdo bi se
šele lahko z nekakšnim ta-
borom pod zemljo!«
Spisek preilnostnih
nalog
Da bi se stvari v Celju še
bolj zapletle, je zadnjič
skoraj uspelo šefu prenovi-
teljev Željku Ciglerju. Na
pogovoru, kako rešiti poli-
tično in kadrovsko krizo
v občini je predlagal, naj se
stranke dogovorijo o pred-
nostnih nalogah, ki jih bo
moral opraviti nov IS. Pa je
čisto jasno, da bi se stran-
ke, ki se niti o mandatarju
ne morejo dogovoriti, ob
oblikovanju spiska pred-
nostnih nalog še bolj sprle.
Če je seveda to sploh mo-
goče ...
Pa še opravičilo!
Zelo nam je žal in priz-
namo, da so bile nekatere
tračnice v zadnjem času
zares papricirane.
V imenu politične ku-
hinje se opravičujemo za
feferonsko ostrino, hkrati
pa obljubljamo, da jo bo-
mo tudi v prihodnje pri-
merno prisolili vsako-
mur, ki si to zasluži.
Če smemo primerjati
malo z velikim: »Demo-
kracija je sol poštenih po-
litikov, za tiste druge pa
itak vemo, kako neslani
so.«
Profilirana volilna baza
če se LDS reklamira s sloganom »Slovenija - zgodba
o uspehu,« je strankin kandidat za volitve v državni svet iz
5. volilne enote Borut Alujevič na sobotnem večeru v dvo-
rani kina Union iz rokava stresel še nekaj bolj ali manj
uspešnih - strankarskemu liderju Drnovšku je zaukazal: »Ne
levo, ne desno - ampak sem gor!« in ga povabil za govorniški
oder, predsedniškemu kandidatu dr. Ljubu Sircu pa je
obljubil precejšen uspeh na volitvah, češ: »Človeka, ki je
dobršen del življenja preživel na Škotskem, bodo zagotovo
volili Savinjčani in Gorenjci...«
.. .da so se v nekaterih
celjskih strankah zaradi
bližnjih volitev razcepili na
dvoje: na prizadete in ne-
prizadete.
Sram ga bodi, kdor išče
v tem kako simboliko.
.. .da bodo šele te volitve
pokazale, kdo je kdo.
No ja, recimo. Čeprav
glede na znano definicijo,
češ da je politika kurba, že
zdaj ni težko ugotoviti, kdo
so tisti, ki se pečajo z njo.
.. .da so nekatere od teh
gospodov blagovolili izvo-
liti in določiti za kandidate
kar v Ljubljani. »Kakšna
baza neki,« so si rekli, »na
Mount Everest se da priti
tudi brez šerp.«
Saj! Problem je le v tem,
da vsak mutibarič pač ne
more biti Messner ali
Česen.
.. .da so bile kandidacij-
ske župe nekaterih celjskih
strank tako svinjsko zvite,
da recepture ne bi mogli
poštudirati niti najbolj
slavni francoski kuharji.
Še en dokaz pač, da v po-
litiki kjer se kuha v glav-
nem v alfi, francoska ele-
ganca nima kaj početi.
.. .da so takoimenovani
predvolilni politični večeri
z gala programi in velespo-
štovanimi vrhovnimi poli-
tiki pravzaprav udarec
v prazno.
Je pač tako, da se volilna
raja še vedno (bolj) ubada
z vsakdanjim ljubim kruh-
kom kot pa s praznimi ob-
ljubami gospodov kandi-
datov, ki so nekateri že
zdaj lastniki celih pekam.
.. .da podžupan celjske
skupščine za gospodarstvo
Maks Bastl, ki smo ga do
nedavna v Celju le poredko
\idevali, zdaj spet pogoste-
je obiskuje občinsko hišo.
Zlobneži pravijo, da ga mi-
ka starinska komoda, ki
krasi županovo pisarno.
NAJ MUZIKANTI POVEDO
Hudič Je if io na
olicet pravi čas prit'
»Danes me noben nič več ne
čuje in zasleduje. S svojo har-
moniko se vsedem v a\to in se
odpeljem. Včasih pa sem že na
pragu domačije zaigral in jo
peš mahnil v dolino. Pr\'i so-
sed, nekoliko nižje, me je že
pričakal z enim litrom. Culo se
je tudi že na drugi strani hriba
in tako sem jo moral na ohcet
skozi Gališko dolino, čez Za-
vrh in preko Kunigunde mah-
niti že kakšen dan prej, da sem
prišel pravi čas. Paziti sem
moral, da se ga že na začetku
nisem preveč nalezel, saj me je
čakalo naporno delo in včasih
tudi pasti po naši hosti. En-
krat se spomnim, da sem padel
v zamet stelje, globok skoraj
do glave. Kot v živem pesku.
Komaj sem si očistil harmoni-
ko. Iz meha mi je še nekaj časa
smeti ven metalo,« pričenja
pogovor Franci Cvirkl iz
Hramš nad Galicijo.
Skoraj štirideset let je ože-
njen tudi z muziko in v tistem
»koncu< ga vsi prav dobro poz-
najo. Igra harmoniko, bas in
kitaro in pred leti je imel celo
svoj ansambel, ki se je imeno-
val Fantje štirih vasi. Rad se
spominja starih časov, ko ni
bilo televizije, avtomobilov pa
tudi harmonike so bile redke.
»V otroških letih je muzi-
kant iz sosednjega hriba vsako
leto prišel ofirat sosedu. Ta-
krat sem imel po deset minut
časa, da sem se kaj naučil.
S podiranjem v gozdu pa sem
zaslužil toliko, da sem kupil
staro dvotonsko harmoniko, ki
sem jo zaradi >srovščine< moral
kmalu zamenjati za škornje.
No, prišli so tudi boljši časi,
kjer smo se znali veseliti in se
zabavati ob pesmi in humorju.
Humor je bil včasih spontan in
predvsem s sosedo, ki ima da-
nes devetdeset let, sva bila pri
tem odličen par. Recimo, da
sva se šla za dohtarja. Jaz, kot
dohtar, sem za njeno bolno
mamo dal tri lesene tablete in
tri pohlce - rahle udarce. >Če
bo pomagalo, pa pridi nazaj
povedat,< sem ji rekel in je šla.
>Bog lonaj, g. dohtar. Dva sta
takoj pomagala in zato sem
enega nazaj prinesla.< Z enim
zamahom me je tako >vžgala<,
da me je čez tri mize vrglo.
Ljudje pa v smeh.
Bil sem na eni ohceti, kjer je
mati, predno smo vstopili, vr-
gla čez prag metlo. Jaz, ki sem
bil v veži, sem jo slišal:
>Bom vidla, al' je nevesta kaj
pridna in bo metlo pobrala.<
Pa je ni. Le prestopila jo je^
>Ej, ta pa ne bo za nič. Metlo je
prestopila,< je v smehu rekla,
pobral pa jo je priča, češ, da
mu bo še prav prišla. Mislil
sem, da jo bo dal za ples, pa mi
je nanjo dal del denarja od lar-
me. del pa je skril.
>To si si zaslužil, drugega pa
najdi,< je rekel. In sem iskal.
Drobiž sem našel v repi, osta-
lega pa skrbno skritega v met^
li. Tako smo se zabavali vča^
sih, verjamem da se mladi za-j
bavajo tudi danes, vendar je
drugače.«
EDI MASN^i^C,
Ena iz Francijevega rokava
Prijatelj na cesti sreča zaskrbljenega kolega. »Živjo, kaj jt
s tabo?«
»Otroka sem dobil!«
»Čestitam. Kako pa kaj žena?«
»Žena? Ona pa še ne ve!«
Glej, tičko!
žalski šef liberalnih de-
mokratov Grega Vovk je na
sobotnem večeru svoje
stranke poskušal kar najbolj
neopazno uloviti v objektiv
svojega fotoaparata kar naj-
več kandidatov in pomemb-
nih mož (na ženske so LDS-
jevci letos kar nekam poza-
bili) svoje stranke... Saj bi
mu še uspelo, če ne bi bilo
treba ob vsakem škljocu
- medtem kosejegnetel pred
odrom - zašepetati tudi:
»Glej, tičko!«
Zadnjič skupaj?
»Kazni božje« (kar je po socialdemokratu Mirku Fricu
Krajncu za stranko, kateri pripada, Silvester Drevenšek) so
se, kaže, zdaj rešili tudi krščanski demokrati. Drevenšek je
članstvo v SKD zamrznil, krščanski demokrati so ga izklju-
čili iz svojega poslanskega kluba - mi pa za spomin na
»zadnjič skupaj« objavljamo fotografijo zamišljene trojke:
ob Lampretu in Kovačiču je na skrajni levici Drevenšek.
STRAN{KA) ŠALJIVCEV
¥ ribji restavraciji
Pri mizi sedi moški in je ribe. Prisede
možakar, ki ga je zelo zanimalo, zakaj daje
ribje glave na stran. »Lahko jih prodam.
Ljudje jih radi kupujejo, ker so po njih bolj
pametni.«
»Potem pa jih kar meni prodajte!«
»Prav. Pet tisoč tolarjev.«
Kupčija je izvršena, možakar odnese ribje
glave, spotoma pa vidi cenik in se v hipu
obrne. »Vi ste me pa oguljofali! Za ta denar
bi dobil tudi cele ribe.«
»No, vidite. Že delujejo!«
Rutiarska
Varnostnik vpraša rudarja: »Kaj imaš
v torbi?«
»Eh, kaj. Premog.«
»Premog? Zakaj ti pa ho?«
»Za ptiča.«
»Ptiča hraniš s premogom?«
»Ja. Kolikor ga pa ptič ne poje, ga pa
v peč vržem.«
LjutJožerska
Ljudožerska mati pride z otrokom
k zdravniku. Medtem, ko ga zdravnik pre-
gleduje, mu otrok odgrizne prst in ga poje.
Mati ga neusmiljeno zmerja in pretepa.
Zdravnik pa jo miri: »Kaj pa je en prst? Saj
jih imam še devet!«
»Ne strinjam se, gospod zdravnik! En pr-
stek tu, en prstek tam, potem pa doma ne
kosi kot je treba!«
Na avtobusu
Mlada dama pride na avtobus. Ko plačuje
karto, ima en tolar premalo. Gospa v prele-
pem krznenem plašču, ki sedi za šoferjem, ji
pravi: »Tu en tolar, tam en tolar, pa je
kavica!« Dama se jezno obrne in ji zabrusi:
»Tu en k..., tam en k..., pa je krznen
plašč!«
Šale so prispevali: Olga Naraks, Ložnica pri
Žalcu, Marjeta Žele, Celje in Drago Keše, Go-
rica pri Slivnici.
Št. 46 - 19. november 1992