Poštnina plačana v gotovini. Številka I Din Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-55. Cek. račun: Ljubljana Itev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih! GLAS NARODA Naročnina na mesen Je 12 Din. Za tujino 20 Din, Uredništvo: Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva uli-oa St L Telefon 38-55. Rokopisov ne vračamo, Št. 108. Ljubljana, sreda 13. maja 1936. Leto II. Če imaš še mater, zahvali Bo* ga in bodi zadovoljen. Ni vsake* mu dana ta velika sreča. Beseda k materinskemu dnevu. Dnevna pratika Sreda, 18. maja 1936. Katoličani: Servacij. Pravoslavni: 30. aprila 1936. Jakob. Dežurne lekarne v Ljubljani. Sreda; Dr. Piceoli, Tjrševa cesta; Mr. Hočevar, Celovška cesta; Mr. Gartus, Moste — Zaloška cesta. Vreme Jugoslavija. Prevladuje jesno v vsej kraljevini. Dežja ni bilo. Temperatura brez znatnih sprememb. Peč 5 C, Zagreb 27 C. Napoved za danes. Jasno in toplo, mogoče so lokalne nevihte. Temperaturo se bo dvignila. Sonce vzhaja ob 4.12, zahaja ob 18.57. Dunajska napoved: Vreme se ne bo dosti spremenilo. Na vzhodnem robu Alp, nagnenje k nevihtam. Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda 13. maja: Prva legija. Red B. Četrtek 14. maja: Gozd, Red Četrtek. OPERA Začetek ob 20. uri Četrtek 14. maja: Pesem ljubezni. Red Sreda. Borza Ljubljana, 12. maja. Današnja povprečna vrednost tujega denarja Dinarjev 1 hol. goldinar 29.85 1 nemška marka 17.63 1 bel ga 7.52 1 šv. frank 14.27 1 angL funti) 220.00 1 am. dolar 43.71 1 fr. frank 2.91 1 Kč. 1.82 V privatnem kfiringu 1 avstr, šiling 9.18 1 nemška marka 12.85 1 angl. funt 250.00 Ivan Albreht Mati misli ®iia sem plaha roža sredi vrta, ko dahnil vame je najslajši sen [pomladi. Kot cvetka v rosi sem vzdrhtela v nadi iu sem bila ob možu rodovitna trta. fz sanj — življenja klije bolečina, ki jo prepletajo mi žarki zlati: * vso dušo, s srcem slišim: »Mati!« Kaj ree že klic to mojega je sina? Tako zorela sem in dala svetu, I največ more žena dati — II kot drevo v viharju morala sem , [stati, a bom obramba — novem cvetu. Fot baklja v vetru som se razgorela, Qr vem, da to je večnosti ukazi i&m svet) tu zarod moj ,n ja^ 1 le za njega prav do groba bom ^ [živela. Glas Je glas naroda 20 vlomilcev aretiranih — Oblah hroščev — Salomonsha sodba — Kaf hoče dr. Mačeh — ženske v novinarstvu — Avto v potresih — Galanten slepar — Drzen vlom v Kranju — Radi miške zblaznela — Govor s prsti Abesinija — mrlič Pogreb pa je odložen Ženeva, 12. maja. Svet Društva narodov je imel včeraj ob 17. uri Prvo sejo. Določil je dnevni red zasedanja. Na dnevnem redu je tudi italijansko-abesinsko vprašanje in vse, kar je z njim v zvezi, torej tudi aneksija Abesinije in proglasitev italijanskega, oziroma Mussolinijevega fašističnega imperija. Na sejo je bil pozvan tudi abesinski delegat Volde Mariam. Ko se je pojavil v sejni dvorani italijanski delegat baron Aloisl, je takoj dal tole izjavo: »Čast mi je izjaviti, da italijanska vlada ne more dovoliti navzočnosti takozvanega abesinskega delegata. Samostojne abesinske države ni več. Abesinija je zdaj italijanska. Zato ni potrebna kakršnakoli razprava o sporu med Italijo in Abesinijo. Na podlagi tega sem prisiljen da se odstranim.« Po tej izjavi je baron Aloisi zapustil z ostalimi italijanskimi delegati sejo. Po kratki razpravi je Svet Društva narodov kljub tej izjavi odločil, da ostane abesinska zadeva še nadalje na dnevnem redu. Zanimivo je, da je imel baron Aloisi včeraj razgovor s sovjetskim delegatom Litvinom ter ga je skušal pridobiti za italijansko stališče glede sankcij, to je za ukinitev sankcij. Po zadnjih vesteh pa Svet DN v tem zasedanju ne bo razpravljal o Abesiniji in Italiji,^ temveč bodo razpravo o tem odložili za sejo, ki bo 14. junija. Splošno je pa prepričanje, da je Abesinija res docela poražena in da je res mrlič. Gre samo še zato, kdo in kako bo tega mrliča pokopal. Pogreb je torej odložen. Brzojavka! Frankensteinova Smo' po velikih težkočah In z velikimi žrtvami zopet dobili za 2 DNI. — FILM BOMO PREDVAJALI V ČETRTEK IN PETEK V KINU SLOGI! PRESKRBITE SI VSTOPNICE TAKOJ ! nevesta Avantura litvin-skega ministra Sarajevo, 12. maja. Lani je prišel v Bosno v okolico Foče bivši finančni minister Litve Ringons Kalnins. Prišel je na oddih in si je preganjal dolgčas z ribarjenjem im s svojo lepo tajnico, katero je tudi vzel s seboj. Nekega dne je Pa minister, ko se je vrnil domov, zasačil svojo tajnico v zelo kočljivem položaju z nekim postavnim Bosancem iz Foče. Minister je tajnico spodil, še prej jd je pa vzel dragoceno garderobo in ves denar, ki ga je bilo okoli 40.000 Din. Tajnica je ministra tožila pri okrožnem sodišču v Sarajevu in pravdo dobila. Minister je vložil priziv in je pred dnevi izgubil tudi tega. Apelacij-sko sodišče je potrdilo Prvo sodbo, po kateri mora varani minister vrniti tajnici denar in vso garderobo. Angleški Rdeči križ Addis Abeba, 12. maja. a. Ita* lijanska vrhovna komanda ja ukazala britski misiji Rdečega križa, da v roku 15 dni zapusti Abesinijo. Bolniki in ranjenci, ki so se zdravili v bolnišnicah an* gleškega Rdečega križa, se bo* do oddali v nadaljno oskrbo ita* lijanskim bolnišnicam v Abesini* ji- Gangster Robinson ujet Newyork, 12. maja. k. V Kaliforniji se je posrečilo policiji ujeti zloglasnega gangsterja Toma Robinsona. Sodišče ga bo obsodilo na dosmrtno ali pa na GOletno robijo. Angleži groze Palestini s silo Jeruzalem, 12- maja, z. Pretepi, in-| cidenti in demonstracije so se zopet I pričele. Radi itegu so oblasti odredile. Ne odvrzite vseh adutov London, 12. maja. n. Včerajšnji razgovori v Ženevi so bili vodeni v smeri, ki popolnoma zadovoljuje levičarske kroge v Angliji. De- lavski »Daily Herald« pravi: »Nikar ne bodite člani DN toliko nespametni, da bi predčasno odvrgli vse svoje adute.« Kaže torej, da ni še vse propadlo. Po mnenju levičarjev se da le nekaj še rešiti. Anton Jurčič, brat najbolj priljubljenega slovenskega pisatelja, je v 90 letu starosti odšel v večnost. Z njim, ki so ga dane« položili v naročje matere zemlje, nam je gruda zagrnila živo zakladnico slovenskih šeg in marslkake zgodovin-sko-kulturno važne drobtinice. »Hindenburg« starta za polet v Ameriko. Naša slika prikazuje orjaško zračno ladjo v poletu nad Badenskim jezer»m. da se ob 21. uri ugase vse luči po uli-oih, ter do se ne sme po tej uri nihče več mudiibi na ulicah. Angleški vrhovni komisar je imel za prebivalstvo govor po radi". Ob tej pridikii je komisar potrdil vesrti, da so v Poleetlno prispela angleška vojna ojačen ja. Komisar je pozval prebivalstvo, d* preneha z incidenlM, sicer bo moral nastopiti s silo. Kino Kino Sloga: Črne rože. Kino Matica: Traumulus. Kino Ideal: Viktorija. Kino Union: Bosanska rapsodija. Kino Šiška: Njen največji uspeh. OPAZKE DNEVA Ljubljana, 12. maja. V svojem nedeljskem govoru je g. notranji minister dr. Korošec dejal tudi to-le: »Noša številna notranjepolitična vprašanja se more reševati le v miru, strpljivosti in medsebojnem zaupanju . . .«■ Ugotavljamo, da se naš list tega načela in pravca odločno in dosledno drži, pa nas samo veseli, da smo našli zdaj somišljenika tudi v osebi g. dr. Korošca. Izjavljamo, da ga bomo v vsem) kar bo v tem duhu, to je v duhu miru, strpljivosti in medsebojnega zaupanja, pri reševanju notranjepolitičnih problemov srtoril, od naše strani kar najkrepkeje podprli. V tem se na nas vedno lahko zanese. Pričakujemo pa zdaj, da bo po-sihmal ubralo to pot tudi tisto časopisje, ki se dela, kakor da je v službi idejnih smernic dr. Korošca, ampak se dosihmal po teh smernicah, vsaj ne po smernici miru, strpljivosti in medsebojnega zaupanja, nikakor ni ravnalo. Pričakujemo, da bodo odslej prenehala različna razračunavanja iz preteklosti, s čemer se prav ničesar pozitivnega ne naredi, pač pa seje samo mržnjo in razdor in podpihuje strankarske strasti. »Kako pa naj pridemo do iskrenega sporazuma, če se z nasiljem in napadi ne dopušča, da med nami izgine vsako samoljubje?« je dejal dr Korošec. Tako je. pravimo tudi mi. z napadi treba prenehati in s samo-Ijubiem Ne sme veljati gesto: »Ml in samo mi« — ampak mi vsi skupaj/ * »Dobro vemo, da opozicija o vladi nikdar lepo ne govoril« je dejal g. dr. Korošec. In je povedal s tem staro resnico. Se nikdar v politični zgodovini ni kaka opozicija o kaki vladi lepo govorila, seveda pa tudi nobena vlada ne lepo o opoziciji. Ce se spomnimo na prejšnji režim, ko je bil dr. Korošec v opoziciji, — in če poslušamo danes govore članov vlade: presneto ostri očitki so padali tedaj in padajo danes/ Kadar pa prične opozicija lepo govoriti o vladi, vlada pa o opoziciji, je to že dobro znamenje, da se bliža kompromis. In je pravzaprav že kompromis. Kdo bo danes tu prid začel? * V razgovoru z urednikom lista »Jugoslovanski sever« je minister za kmetijstvo g. Stankovič na vpraša- i nje, kdaj bodo predloženi politični zakoni, odgovoril: »Za sedaj stoji vse to vprašanje na mrtvi točki. Pri nas za enkrat še nimamo pravih strank in torej to vprašanje ni aktualno. O volitvah se sedaj v razgreti atmosferi, po žalostnih dogodkih na Hrvatskem ne more govositt, kaki koraki bodo v tej smeri podvzeti pozneje, bomo pa Sele videli« Anglija v zagati Zakaj brltski lev ne pokaže krempljev London, v rnaju. »Čutim bridko ponižanje . . .« tako je dejal ministrski predsednik Bakkvin dne 4. maja, ko je v spodnji zbornici sprejel deputacijo lige prijateljev društva narodov. Seveda se šef britske vlade, kakor, je v poznejših izvajanjih namignil, ni čutil ponižanega zaradi popolnega poraza angleške politike v. italijansko - abesinski vojni, ampak zaradi »napačnega in slabotnega zadržanja« društva narodov, ki da je vsega krivo . . . v italijansko < abesinski vojni, ampak zaradi »napačnga in slabotnega zadržanja« društva narodov, ki da je vsega krivo .. . Čudno naziranje, ampak ni prvikrat v zadnjih mesecih, da zastopa angleška vlada čudna nazj-ranja. Oglejmo si malo dejstva: Ena sama prava sankcija Tu je predvsem itailijansko^rbe-srnska zadeva. Anglija je bila tista, ki je predlagala sankcije, in skoraj vse države so se temu pridružile, ker je Anglija dala poroštvo, da se bo na ta način dal zaustaviti krivični napad Italije. 0 vprašanju sankcij so lahko mnenja različna, eno pa stoji: če se že proglase sankcije, tedaj mo* raro biti tako močne, da resnično dosežejo nameravani učinek. Prav za prav pa je bila tu ena sama sankcija, ki bi hib' Ir^h’o videla v živo: zaprtje sueškega prekopa-A sueški prekop je ostal, odprt, in 6. maja je izjavil zunanji minister Pden v spodpii hiši na zadevni očitek nekega opozicijskega poslanca delavske stranke, da če bi bila Anglija zaprla sueški prekop, bi pomenilo to vojno z Italijo. Mr. Eden ima prav, samo bi bil moral to prej premisliti. Sankcije, ki ostanejo neučinkovite, ki na* sprotnika ne zadenejo, pač pa skalijo prijateljstvo med drugimi nairodi, — so odveč, so nesrečne! Ni trpel samo prestriž, ugled Anglije, ampak tudi drugih držav, ki so v zaupanju na silo Velike Britanije, se njenemu nastopu proti Italiji pridružile. Takoj — čez eno leto! Glasom angleških listov kroži po londonskih klubih mična zgodbica, ki morda nj do:e'i resnična. Pač pa značdnj: Malo pred svom begom je ne-guš vprašal za svet enega svojih zasebnih prijateljev, Američana Colsona: »Kaj bi vi na mojem mestu storili Colson?« — Colson je odgovoril: Jaz bi na vašem mestu vzel letalo, poletel v Lon* don in tam svojo stvar zastopal. Vaša navzočnost bi javnost alarmirala, takoi bi vam poslali izdat" no podpo.ro in o nožič v Ahesmi- jo«. Nato neguš:. »In kaj mislite, kako dolgo bi trajalo, da bi dospela angleška pomoč v Abesini* jo? — Colson se je smehljal: »Najmanj leto dni, sire«. — Neguš' se je dvignil: »Torej ne govorimo več o tem, Colson«. Pa saj ne gre samo za Abesini-jo. Tu je nemški problem Ko se je zasedanje v Ženevi 10. aprila odgodilo, naj bi Angliia med tem poslala v Berlin vprašalno polo, da bi imela Nemčija možnost še pravočasno odgovoriti na vprašanja, namreč do po* novnega sestanka DN 11. maja. Skoro štiri tedne je sestavlja B’atdwinov kabinet to vprašalno polo, da so jo slednjič mogli minuli petek izročiti v Berlinu, torej štiri dni pred ženevskim sestankom. V tem kratkem Času Nem« čija. ne bo še mogla dati odgovo* ra. Posledica: velika zadrega v Že" ne vi, glavna točka posvetovanja ne more priti na dnevni red, ozi-nevoljenje Francije in Belgije. Zastopniki angleške vlade pa bo* do skomigali z rameni. . . kolonialni problem Vlada južnoafriške unije protestira sicer, najodločnre proti temu. da bi se odstopila katerakoli man datna ozemlja, toda B’aldwin daje v parlamentu dvoumne odgovo* re in se dela, kakor da bi južnoafriška unija bila voljna odstopiti kako kolonialno posest. Baldwin ne reče ne da ne ne, on popušča vse v negotovosti. Tu je slednjič še angleško-egiptska da o arabsko * židovskih homa-tijah v Palestini sploh ne govorimo. Egipčani čakajo na reformo ustave, ki jim je že zdavnaj obljubljena, Židi in Arabci PU na osnutek ustave, o čemer se isto* tako že leta sem razpravlja. In ker ne pride do nobenih rezultatov, so pa tu krvavi nemiri, ki jih je treba dušiti z oboroženo roko. napetost v zagati... To je trenutni položaj Anglije. Nf ravno zavidanja vreden. Toda kdo je, in samo to vprašanje je odločilno, Anglijo speljal v ta položaj ? Odgovor se mora glasiti: nihče drug ko Anglija samal Člani angleške vlade tu in tam svojim nasprotnikom čisto privatno pošepetavajo na uho: »Kaj hočete, dragi? Nismo še zadosti pripravljeni, najkasneje v dveh letih pa bo britski lev pokazal svoje kremplje . . . To je preveč kom od e n izgovor; če se Anglija danes ne čuti še dovoli močne delati politiko moči in prestriža. tedaj se pa tudi ni treba kazati, kakor da smo že do- Danes ob 16., 19*15 in 21.15 PREKRASEN FILM LETOŠNJE UFA PRODUKCIJE I ČRNE ROŽE Film iz predvojne carske Rusije! — Lilian llarvey — Willy Fritsch. KINO SLOGA Tel. 2730 volj močni. Ostri govor in. slabotna dejanja, to vodi samo k izgubi moči in prestriža. Prestriž Anglije je v zadnjih letih veliko izgubil. Ne bo se povečal, ampak le še zmanjšal, če bi gospod BaJdwin in njegovi tovariši danes, krivdo na tem radi zvalili na druge narode. Ce je Anglija v zagati, pa ni potrebno zvleči v to zagato še druge države. Dnevna kronika j — Umrli so:, v Ljubljani gaj Vilma Addobbati, vdova po pok. maj.; v Kandiji pri Novem mestu g. Julij Sušnik, frančiškan; v Poljanah nad Škofjo Loko ga. Marija Kržišnik; v Celju g. Skočir Jožef, državni uslužbenec v pok.; v Stični g. Anton Jurčič, posestnik ter brat pisatelja Josipa Jurčiča, v Novem mestu pa ga. Cornelia Lu-serjeva. N. v m. p. Preostalim naše sožalje. — Odvetnik dr. Ante Tavčar je vpisan v imnik advokatov s sedežem v Cerknici pri Rakeku. — Poročila sta se g. Andrej Hribar iz Kamnika, ter gdič. Marica štrukelj iz Radbvljiice, Obilo sreče ! •— Nace Narobe, tapetnik in dekorater, Ljubljana, Celovška cesta 41, se priporoča! — Poročila sta se g. Miro Milič, učitelj v Dragah ter gdč. Viktorija A-mon, učiteljica na Suhorju. Čestitamo. — Osebne vesti. S kraljevim uk.%-zom je imenovan za višjega nadzornika strojev v VIL pol. skup. g. Štefan Balog, dosedanji nadzornik strojev v Subotici. Z odlokom ministrstva za socialno politiko sta prestavljeni za zaščitni sestri Šole za zaščitne sestre v Beogradu Terezija Mfiller in Josipi-na Janežič, ki sta bili dosedaj pri Centralnem higijenskem zavodu v Beo gardu. — Zveza za tujski promet sporoča sledeče prometne vesti: Odobrena je polovična vožnja po naših železnicah obiskovalcem tenis tekom za Davisov pokal, ki bodo v Zagrebu od 15. do 17. maja 1936. Popust velja od 14. do 20. maja 1936. Nadalje je dovoljeno 50% znižanje vozne cene po naših železnicah delegatom društva »Srbska Majka«, ki se bodo udeležili svoje skupščine in proslave v Beogradu od 23. do 25. maja. Znižanje velja od 19. do 28. maja 1936. — Dobava gramoza za leto 1936 za banovinske dovozne ter subvencionirane ceste v območju sreskega cestnega odbora Ljubljana. — Razglas 0 tem je na uradni deski mestnega poglavarstva v Ljubljani in na uradnih prostorih bivših občin v Mostah, v Šiški in na Viču. — Interesenti se tudi opozarjajo, da lahko dobe informacijo o podrobnih dražhenih pogojih v pisarni Sreskega cestnega odbora v1 LI ubijani, Tavčarjeva ulica št. Ib 2. nadstr. g— Ustavljene kompenzacije s pe* hoslovaško. Preteklo leto so začeli v trgovini s Čolioslovaško kompenzacijsko trgovino v večjem obsegu. Pri tem se je navadno dogodilo, da radi sklepanja teh kompenzacijah1,1 kupčij, stornirano že v kliringu pla' čano vsoto, ki so bile nato porabljen0 za te kompenzacijo. Te kompenzacij0 so bile po svoji vrednosti vedno večjo od vrodnosli transakcij v kliringu-Radi tega je sedaj Narodna lym 'a provizorično ukinila dovoljenja kompenzacije. Jutri bo že boljše Tragična smrt obupanega fanta Maribor 12. maja. V ponedeljek zjutraj se je po Mariboru raznesla vest, da so našli na tiru nekaj kitar etrov pred Pesnico grozovito razmesarjeno truplo mlajšega moškega. Truplo je opazil ob tračnicah strojevodja jutranjega osebnega vlaka ter je o najdbi takoj obvestili poslajenačelnika mariborskega glavnega kolodvora- K emisija, ki se je podala na kraj, ki ga je označil strojevodja, je našla ob tiru razmesarjeno truplo brez glave, ki je ležala nekaj metrov stran na travniku. Mrtvec je bil oblečen v lepo modro obleko, pri njem pa niso našli nobenih listin. Ljudje, ki stanujejo v bližini so pravili, da so slišali zgodaj zjutraj glasen vzklik, kot da je nekdo zavpil v smrtni grozi. Orožniki, ki so takoj pričeli s poizvedovanjem, so kmalu ugotovili, da je nesrečnež 29-let ni sluga Iva,. Horvat s Koroške ceste, 41, ki je izvršil samomor, Horvatova gospodinja je povedala, da je bil Horvat že precej časa zelo potrt. Zaslužil ni veliko in je živel z do skromno, to tembolj, ker je moral plačevati še alimente za nezakonskega otroka- V nedeljo popoldne je obiskal svojo zaročenko Anico, ki stanuje v Malečniku pni Sv. Petru, zvečer pa sc je vrnil domov ves žalosten. Ko ga je hotela gospodinja potolažiti, je zamahnil z roko, rekoč: »Pustile... Jutri bo že boljše ...« Nato je odšel od doma in se ni vrnil več- Sklepajo, da se je Horvat že dalje časa bavil z mislijo na samomor. Nekaj so zakrivile slabe socialne razmere v katerih je živel, nekoliko pa tudi živčna bolezen. Trup'o nesrečnega fanta so pripel tali na mariborsko mestno nokonnVšče, kjer bo pokopan. iz Tržiča oz. Kranja Din 110.—, a iz Maribora za dva dneva Din 250.—, v katerih vsotah je pred« viden prevoz in prehrana. Prevoz se vrši z železnico oz. avtobu* som. Opozarjamo vse, ki se zanima« jo za to edinstveno izletno prih« ko, da bo v okviru radijskega ve« cera dne 16. junija predaval g. V. Pirnat, znani propagator Dolenj« ske, o lepotah Dolenjske in sta* rodavnih krasotah doline gradov v zvezi s petjem "in godbo. Prijave za izlet sprejema Udru ženje žel. uradnikov v Ljubljani in Putnik v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu. Galanten slepar Maribor, 12. maja. V spremstvu policije so pripeljali v Maribor 35!etncga upokojenega orožnika Miho Herganiesa iz, Podove na Dravskem polju, ki ga je poslala v Maribor 1'ubijan-ska policija. Na policiji so bili mo" žakarja veseli, saj ga že precej časa vodijo v albumih policijskih znancev. H er game s je postaven fant, le za delo mu ni. Zato si je izbral lažji posel, ki mu je omogočil brezskrbno življenje. Zagledal se je hkratu v nekaj mariborskih deklet, za katere je vedel, da imajo nekaj pod palcem. So bile to večinoma sobarice, natakarice in kuharice. Vsem je. or Ljubija! zakon in izvabil od »izvoljenih« večje denarne zneske, skupno 10 tisoč Din. V neki, hranilnici je imel vloženih 42 dinarjev, a je pristavil še tri ničle, da je bilo, 42.000. S to vložno knjižico je premamil dekleta, rekoč, da je njegov denar pod zaporo. Doslej so se oglasile na policiji tri njegove, žrtve, ki so bile vse njegove »neveste«. Po zaslišanju bo moral sleparski ženin pred sodišče. Težnje obrtnikov Ljubljana, 12, maja-V nedeljo 10. t. m- se je vršila v Obrtnem domu v Celju seja širšega odbora Zveze obrtnih društev. Seje se je udeležilo 34 delegatov ter so bila zastopana obrtniška društva širom Dravske banovine, razen nekaiterjh oddaljenejših obrtniških KOLESA malo rabljena in šivalne stroje vseh znamk, ki popolnoma odgovarjajo novim, po nizki ceni kupite edino pri »P R O M E T« (nasproti križanske cerkve). postojank. Na seji so bili tudi zastopani Okrožni odbori iz Ljubijo« ne, Maribora in Celja. Sejo je vodil predsednik Zveze g. Josip Rebek, ki je podal uvodoma kratek oris katastrofalnega položaja naše obrti. Seja je trajala polnih 5 ur ter so delegati ves čas z nezmanjšanim za n ima njem obravnavali važna aktualna in "pereča vprašanja kot n. pr-: o pavšali zaci jii priiobninc, zaščiti obrtništva, regulaciji in mini-malizaciji cen obrtniških izdelkov, pokojninskem zavarovanju obrtnikov, organizaciji obrtnega zadružništva, o sistematični propagandi za domače rokodelske izdelke iitd. Na seji zastopano obrtništvo hoče složnega in solidarnega sodelovanja vseh zdravih obrtniških sil, želi pa tudi, da pri njihovih napornih poizkusih za obnovitev sedanjega težkega gospodarskega položaja domačo obrti pomagajo oni, ki so prevzeli odgovornost za današnje stanje. Predlagano je bilo, da se skliče občni zbor Zveze v času prihodnjega mariborskega tedna v Mariboru. Frankensteinova nevesta zopet v Slogi Ljubljana, 12. maja Ogromno zanimanje, ki ga je pokazalo občinstvo za »Frankensteinova nevesto« ob priliki premiere je imelo za posledico, da so bile vse predstave pri tem filmu v kinu Slogi razprodane in da je mnogo ljudi moralo oditi ne da bi moglo videti film. Uprava kina Sloge se je torej potrudila dobiti film čtmpreje zopet v Ljubljano in to ji je končno tudi uspelo. Zopet samo dva dni, to je v četrtek in petek 14. in 15. t m. bo film za videti v Slogu Vsako podaljšanje predvajanja filma v Ljubljani je zaradi okupiranja tega filmskega dela čisto izključeno, zato opozarjamo že danes vse tiste, ki filma še niso videli, da naj si ga ogledajo in naj si vstopnice preskrbe žo v predprodaji pri blagajni kina Sloge. O filmu samem ne bomo pisali, saj sumo ga opisali že ob priliki premiere. Boriš Karloff kot monstrum igra v tem filmu eno najstrašnejših svojih vlog. Ker je topot nedvomno poslednje predvajanje tega filmskega dela v Ljubljani, naj si ga vsakdo ogledal — Lojzek, nikar me ne objemifl vpričo toliko ljudi! Poglej, ‘kako naju gledajo. Boš pozneje, seda/ pa si rajši ogledujva slona. 2@ vlomilcev aretiranih Maribor, 12. maja. Po Slovenskih goricah in na Dravskem polju je bilo zadnje čase izvršenih več drznih vlomov, ki so bili dokaz, da je na delu spretno organizirana vlomilske tolpa- Vsi vlomi so bili izvršeni velikopotezno, vrednost p'ena pa je šla v visoke tisočake. Zadniii vlom je bi! Izvršen v trgovino Bat’e v Ormožu, kjer so odnesli okoli 100 parov čevljev. Slednji v lem pa je bil za vlomilce usoden. V naglici, s katero so opravili z'očin-ski posel, so zapustili sledlove, po katerih so orožniki kmalu ugotovili krivce. Ormoškim orožnikom so priskočili na pomoč še orožniki sosednjih postaj ter v kratkem času aretira H dvajset oseb, ki so vse pri- Ljubo doma Spoznavajmo lepoto lastne zemlje Ljubljana, 12. maja. Izlet v dolino gradov (Novo« mesto*Kostanjevica) priredi dne 14. junija t. 1. Udruženje želez* niških uradnikov v Ljubljani, h kateremu vabi vse ljubitelje lepe Dolenjske. Pokroviteljstvo nad S konferenco Ral' liki so z leve na desno: Tilulescu (Romunija, dr. Tcvfi Ristu Aras (Turčija), Metaxas (Grčija) in naš ministrski predsednik Stbjadinovič. znale udeležbo pri velikih vlomih. Na dam so prišle ob tej priliki še druge zanimivosti. Plpnrli so roko-mavhi velikopotezno po Slov- gor cah in Dravskem polju, plen pa so si razdelili na Hrvaškem. Pred kratkim so nekje vlomili v skladišče nekega trgovca tor odnesli okoli 1000 litrov žganja, ki. so si ga »batovsko« razdelili. — Orožmiki vrše marljivo na-dafojti poizvedovanja, da pridejo za zapahe še oni vlomilci, ki se skrivajo. Med aretiranimi so tudi nekateri posestniški sinovi, večinoma pa so brezposelni delavci. Z aretacijo vlomilcev so pojasnjeni vsi vlomi, ki so bili izvršeni v Ivanjkovcih, Jeruzalemu, Bebrovniku, Pvotin iu izletom je prevzel predsednik no vomeške občine g. Ptmčič Josip ter s tem prav izdatno povdaril propagandni pomen izleta. Stro* ški izleta na osebo znašajo iz No vega mesta Din 40.—, iz Ljubija« ne Din 90.—, iz Zagreba Din 80, Maribor m— Kino. Grajski: »Zasledova- nje«. Zanimiv detektivski film. — Union: Svetovni velefiLm »Sto dni Napoleon«. Werne-r Krauss v glavni vlogi. m— Narodno gledališče- Četrtek, 14 moja ob 20.: »Tuje dote«. Red B. — Gledališka uprave prosi cenj. abonente, da poravnajo obroke, posebno pa še oni, ki so v zaostankih. m— Nj. Vis- kraljevič Andrej je sprejel pokroviteljstvo nad letošnjim jubilejnim V. Mariborskim tednom, ki bo od 1. do 9. avgusta. Izredno odlikovanje je dokaz, da tudi na najviSfih mestih cenijo kulturna in gospodarska stremljenja »Mariborskega tedna«. m— Družba sv- Cirila in Metod9, podružnica v Mariboru, ima redni letni občni zbor v sredo 13. t- m. ob 20. uni v Narodnem domu. m— »Tuje dete«, znano odrsko delo sovjetskega pisatelja Škvartkina je uprizorilo v soboto zvečer mariborsko gledališče. Gledališče je bilo dobro zasedeno in so gledalci živahno aplavdiraM. »Tuje dele« je mariborska cenzura temeljito pristrigla. m— Fantje so se stepli v nedeljo zvečer v Pesnici. Žrtev je postal Zaletni kovaški pomočnik Polde Drozg iz Rance, ki je zadobil več nevarnih vbodljajev v hrbet. Zdravi se v mariborski bolnišnici. m— Naj bo srečno! V Mariboru sta se bo s taro-katoliške m obredu poročila zasebni uradnik Albin Ker-šovan in Matilda Spindlerjeva iz ugledne rodbine novinarja in bivšega nar. poslanca Vekoslava Špindler-ja. m— Lizol je pila. V Studencih pri Mariboru 40-letna zasebnica Marija K- in sicer zaradi neznosnih družinskih razmer- V mariborski bolnišnici so ji izprali želodec in jo rešili smrti. m— Nevaren sjaboumncž. Ljudje, ki stanujejo ob igrišču SK Maratona v Livadni ulici, so v nedeljo zjutraj opazili na igrišču mladeniča, ki je popolnoma nag izvajal čudne vaje. Poklicali so stražnika, ki je ugotovil, da se je dijaku 16-letnemu Dragu Ermanu omračil um. Ko eo prispeli reševalci, je od nekod dobil nož in pričel mahati okoli sebe. Le z veliko težavo so ga spravili v rešilni voz. Erman bo moral v Novo Celje. m— V Dravo je skočil v ponedeljek zjutraj 60-Ietni hišnik Ivan Leskovar blizu črpalk drž. železnic-Ljudje, ki so videli njegov skok, so takoj obvestili nekega čolnarja, ki ga je skušal potegniti iz valov. Reševanje je bilo težko, ker se je Leskovar braoi!, da bi ga rešili. Šele ko se je onesvestil, so ga spravili na kopno, reševalci pa so ga prepeljeli v bolnišnico, kjer je že izven nevarnosti. Leskovar je povedal, da je hotel v prostovoljno smrt zaradi žalostnih družinskih razmer. Iz Zedinjenih držav Amerike poročajo zopet o čudnih vremen-skili pojavih letošnje pomladi: do-čim imajo v vzhodnih državah že zdaj vročino pasjih dni:, v New Vorkii nad 30, v Filadelfiji nad 33 stopinj Celzija, pa so v Coloradti te dni. divjali snežni viharji, ki so zaustavili ves promet. V Oklahomi so orkani napravili veliko škode na poslopjih in nasadih; je tu» di nekaj smrtnih žrtev in mnogo ljudi ranjenih. Kaj hoče dr. Maček Najprej svobodne volitve potem sporazum Beograd, 12- maja. V nedeljo je predaval na beograjskem Ijudlskem vseučilišču dr- Milan Gavnilovič o temi »Kaj hoče dr. Maček?« Gaivrikmč je član vodstva bivše zemljoradniške stranke in član delovnega odbora izvenparlamentaT-ne opozicije, zato zaslužijo njegova izvajanja tem večjo pozornost. čevelj, ki žuli Vprašanje, kaj hoče dr. Maček, je načel predavatelj s prispodobo o čevlju, ki človeka žuili. Treba je obuti nove čevlje- Problem pa je v tem, da nam morda ne bo žal za stare čevlje, ker so vedno cenejši-kakor novi. Nevarnost je v tem, da ne bi dir. Mačku nekega dne povedali, da nas tudi novi čevelj žuli, on bi nas pa začel prepričevati, da se sam dobro počuti v novih čevljih. In tedaj bi morali zopet začeti znova. Ako bi te čevlje izdeloval sam dr Maček, bi nam bili mor da res neugodni. Kaj bi bilo, če bi nove čevlje izdelovati mi sami? Pa saj smo mi zadnjih 17 let res samj izdelovali čevlje. Dva para smo jih izdelali, pa Hrvati nikakor niso bili žnjirni zadovoljni. Huda kleveta Kaj hoče tor^j dr. Maček? Mogli bi reči, da hoče par čevljev, ki ne bi žulil ne Hrvatov ne nas Srbov. Mnogi trde, da je dr. Maček postavil ultimat srbskim strankam glede na notranjo uredilev države. Koit poznavalec te zadeve lahko trdim, da dr. Maček ne postavlja nikakega ultimata. On je za sporazum, in sporazum izključuje ultimat- Tudi ni nikogar, ki bi ultimat sprejel. Dr. Maček je za tako ureditev države, katero bi sprejeli i Hrvati i Srbi. Pravijo tudi, da je v Mačkovem srcu prostora samo za Hrvate In da na žalost misli samo na Hrvate. Ni večje klevete kakor je ta. Tisti, ki to trde, se ne zavedajo obsežnosti te klevete. Dr. Maček se je usedel za iisto mizo z nami Srbi, da se pogovorimo o boljši bodočnosti te države z edino željo, da bodo za eno mizo sedeli tudi svobodno izbrani pred-s la vrni,ki naroda, ker oni edini imajo končno to pravico in ker so on: edini odločilni, da postavijo s’varne temelje ono-azuma. Pošten tijgovor Ali je to ultimat? Ali je to mnogo, če dr. Maček želi, da ta narod naposled izbere svoje predstavnike in da dobe ti predstavniki pravico, da nočno vprašanje notranje ureditve države? To pravico ima vsak državljan te države. Le ene pravice nima dr. Maček in je nima nihče v tej državi, im to je, da vsili drugemu svoje prepričanje. Zato dr. Maček po pravici pravi, da je trebe osnovni dogovor Srhov im Hrvatov doseči pošteno in mirno, brez vpitja im ma-jorizinanja, lo jc v narodni skupščini, v kateri hi bili zbrani pravi narodni predstavniki, in talko da bi ta sporazum sprejela večina srbskih, večina hrvatskih in večina slovenskih predstavnikov. Povratek k zdravi misli Že v krfski deklaraciji je določba, da mora osnovne državne zakone odobriti in sprejeti kvalificirana večina- Ze Srbe jo je podpisal Nikola Pašič, za Hrvate pa dr. Trumbič. Mnogi se boje povratka v leto 1918. Jaz sem Srb, pa se vračam še delj nazaj od 1. 1918., v preteklost h krfski deklaraciji, kajti to ne pomeni, da hočemo to državo najprvo uničiitii, nato pa ustvariti novo- To pomeni marveč povratek na neko prejšnjo zdr- ’ i misel, če bi kdo od vas vedel za kako drugo boljšo misel. bi jo jaz sprejel, četudi bi bila dva tisoč let stara in ne samo dve desetletji. Dve točki Vidite torej, da hoče tir. Maček predvsem svobodne volitve, svobodno izbrane narodne predstavnike, ki bodo to vprašanje načeli in rešili. Neki minister je nedavno rekel, da sc more o vsem debatirati, le o mejah države in o dinastiji Karadjordjevi-čev ne. Dr. Maček mi je osebno rekel, da ti dve točki takoj podpiše, celo želi ju! Na koncu predavanja je dr. Gavri-lovič poudaril, da je položaj v državi zelo težak in da ji je potrebna velika gmotna in še večja moralna moč. Moralno moč bomo pa ustvarili le na ta način, da Srbi. Hrvati im Slovenci store zadnji napor v smeri snorazumme rešitve notranjega problema. Regulacijska dela v Ljubljanici Ljubljana, 12. maja. Prihodnje dni bodo skoro končana vsa betonska dela v strugi naše Ljubljanice, razen male izjeme pri, jezu ob čevljarskem mo* stu in pod vzpenjačo'na Grudnovem nabrežju, kar je zaradi nuinc potrebe zavirajočega jezu kakor tudi zaradi odpel ja ve stmginega materijala pri vzpenjači skrajno potrebno in se bo po končanem delu naknadno nadomestilo. Ostanki stare zatvornice obstoječe iz obilice orjaških tra* mov in kolov ter iz par stotin tesno zvezanih pilotov, so izginih. Populili so jih s škripcem, prepe= lijali z vozični na nabrežje in odpeljal v skladišča. Delavci so potemtakem mogli dokončno pospraviti ostali materijal im' iznive« tirati tla rečne struge. Sredina majnika utegne torej postati mejnik regulacije Ljubljanice ki je zahtevala tekom let toliko nadčloveškega truda in napora, raznih nevšečnosti in končno velikanske vsote denarja. Upamo, da bo prinsla po vseh teh dejstvih ljubljanskemu prebivalstvu in opetovano ogroženim Darjanom goreče zaželjen nade po. izboljšanju niihovega položaja. Ker pričakujmo po sedanjih treh zmrznjakih (Pankracij, Servacij Id Boniacij). vreme, ki se bo po ljud» škili domnevah, in dolgoletnih izkustvih končno ustalilo, smemo upati, da se bodo regulacijska de-, la v zadnji fazi do »Špice« izvaja-I la. s pospešenim tempom Treba bo sicer izvoziti še ogrom* no terenskega materijala, vendaij odtehta tu že jamstvo, saj so za tlakovanje struge v Prulah pri-pravljene že velike skladovnice navoženega podpeškega kamenja in bo tudi ta zadnji odsek izregu-liran o pravem času v pozni jeseni. Celje c— Promocija. Na zagrebški univerzi je bil pretekli ponedeljek promoviram za doktorje vsega zdravilstva g. Branko Fischer, sim vdove po nadučitelju, ge. Tinke Fischerjeve v Št. Pavlu pri Preboldu im brat g. dr. Josipa Fischerja, zdravnika v Zdravstvenem domu v Celju. Čestitamo! c— »Gozd*«, delo znanega ruskega drametilka A. N- Ostrovskega v režiji Bralko Krefte, bo ljubljanska drama vprazomila danes, 12. maja ob 20. v Celju- Sodelovali bodo: ge. Na-blocka, Mira Danilova, Juvanova ter gg. Cesar, Dameš, Pilul, Sancin, Drenovec, Potokar, Bratina in Pianecki. c— 17 obletnico Malgajeve in Pun-cerjeve smrti je pred dnevi praznovali celjski pododsek Zveze Majstro-vih borcev. O Malgaju im Puncerju je govorili predsednik pododseka g. Roš, o Koroški v 1. 1919. pa predsednik Zveze prof. dr. Anton Dolinar iz Maribora. Po govorih je sledil prijateljski razgovor članov. c— Avto jo je težko poškodoval. V nedeljo okoli pol 11. ure dopoldne je zobozdravnik Rudolf Sodnik iz Celja povozil pred cerkvijo v št. Vidu pri Grobelnem 48-letnm pocestnikovo ženo Alojzijo Cmok iz Tratne pri št- Jurju ob j. ž. Žensk« je prišla pod avto, ki jo je še nad 10 metrov vlekel za seboj tako, da so jo končno vso poškodovano s počeno lobanjo Izvlekli izpod prednjega dela avtomobila. Sadnik je Omo-kovo odipeljal po poškodbi k zdravniku v Šmarje pri Jelšah in nato nazaj v celjsko bolnišnico. P oškodovan k a se boni s smrtjo. To je bil že drugi slučaj nesrečne vožnje zobozdravnika Sadnika, ki je že lani v Št. Petru v Savinjski dolini s svojim avtom povozil neko osebo. c— Delo dobe: 2 peka, 3 klepar ji, 2 hlapca, 3 dninarji, 1 krojač, 4 dekle. 2 hotelski kuharici. 2 privatni in 2 služkinji. c— 618 brezposelnih je sedaij zabeleženih pri celjski Borzi dela in je od teh 62 žensk. Koncem meseca aprila je pa bilo le 899 brezposelnih od katerih je bilo istotako 62 žensk-c— Izlet na Sv. Planino prirede v nedeljo, 17. maja Društva kmetskih fantov in deklet iz Orlevasi, Braslovč, Št. Jurja ob Taboru, Prekope-in Št. Pavla pri Preboldu- Odhod bo ob pol 6- uri zjutraij iz St. Jurja ob Taboru, na Sv. Planini bo tudi kmebsko-mlaidimeko zborovanje z govorom delegata Zveze. . c— Nov grob. V Jenkovi ulici 25 je umrl v ponedeljek državni upokojenec, 94 letni Jožef Skočir. Pogreb bo danes ob 17. z doma na okoliško pokopališče. N- v m. p-! c— S koso je ranilo neko dekle v Lepi njivi pri Mozirju 6 letnega delavčevega sina Petra Kugovnik« v desno nogo. Fant ima hudo poškodbo in se zdravi v bolnišnici. c— Mezinec desne roke si je odrezal pri delu v nedeljo 20-1 etn i tovarniški delavec Štefan Božmik v Trnovljah pri Celju. Mezinec si jc odrezal z nožem. Ženske v novinarstvu Skrivnost časopisne naklade - Kdo je močnejši: mož alt žena? »'Kjraiij ruskega podiliietka« M. Doro-Ševiiič je nekoč dejal, da morejo doseči uspeh in veliko naklado samo tisti lišiti, ki jih čitaj« tudii žene. ženske eto se kot čitateljice časnikov pojavile mnogo kasneje, kakor moški čiitatelijii. Dolgo je obstojalo vprašanje, če ženske sploh črtajo časopise. V novinarskem delu so ženske začele nastopati dosti kasneje ka-ko.r moški, v novejšem času pa si osvajajo vedno nove postojanke na tem polju. Z vprašanjem ženske v novinarstvu in časopisu za ženske se je posebej bavil vseučiliški profesor dr. Adolf Dresi er v Monakovem, ki je Izdal o tem predmetu posebno studijo. Znanstvenik naglaša, kako je šele v zadnjem stoletju zmagalo nazivanje, d|a ima ženska za novinarja potrebne sposobnosti. Ko so v začetku 11. stol. prišli na dan prvi tiskani tedniki, je nastal oster spor radi vprašan ja. če je mogoče na njih malih straneh dati prostora tudi ženskam ali imajo pravico, da pišejo v liste, samo moškim- Taki listi so tedaj obsegali večinoma po 4 strani. Ženske so začele sodelovati v novinarstvu šele v 18. stol. in sicer v posebnih izdajah za ženske, čeprav so te izdaje ustanovili — moški. V tem tesno omejenem ovzdušju so ženske pisale večinoma o literaturi, modi, naobrazbi, o umetnosti in gledališčih ter so se večinoma skrivale za moška Imena Sele, ko je bilo tekom časa ugotovljeno, da ženske marljivo čiitajo časopise, so si priborile tudi v no vinarstvo dostop im velike uspehe. V Nemčiji je bila prva novinarka žena pesnika Gottschedita, Lujiza Viktorija. Nanjo je močno vplivali list »Journal de Pariš« in pod tem vplivom je 1. 1781. začela izctajaiti svoj list' »Journal von Tiefurt«. Tudi mati znanega filozofa Scho-penhouerja je ustanovila svoj list »Allgcmeime Zeitung«. Novinarke na Angleškem L. 1845- je bilo v Angliji samo 15 novinark, 1. 1891. pa že 800. Med njimi je zlasti znana mistress Shaw, ki se je za list »Times« podala večkrat na daljša potovanja po svetu in je objavila mnogo zanimivih člankov. V Franciji V »ženskem novinarstvu« so igrali tu veliko vlogo politični saloni. Med prvimi francoskimi novinarkami je bila gospa de Huxeilles, ki je 40 let igrala vlogo tajne novinarke. Prejemala je informacije od znanega diplomata Carrera in objavljala senza-cljonoilne tajnosti pariškega dvora. Bilo je v Franciji še več pomembnih novinark, med njimi zlasti znana pisateljica George Sand. Izza 19. stoletja je ženska novinarka v Franciji vsak da j en pojav. Kakor po teh državah, tako so vstopale ženske v novinarske poklice tudi po drugih kulturnih državah. V Rusiji je znana gospa Kajnova, vojna poročevalka lista »Golos« v iturško-ruski vojni. Poleg mnogih drugih je treba v Rusiji šteti med novinarke tudi carico Katarino II• — Aleksandro Kolon bije vo. Sodelovala je pni listu »Vsjakaja Vsjačina«, ki ga je urejeval Pekarski). Novinarke v Ameriki V 'Ameriki izdajajo sauno šote okrog 10.000 raznih listov in časnikov Sedaj je v Ameriki n« univerzah 152 stolic za novinarstvo, a 50 od teh zavzemajo žene. Že leta 1889. je bilo v Ameriki 350 novinark e sedaj jih je več 1.000. Nekatere prejemajo honorarje, ki dosegajo milijonske zneske v dolarski veljavi, mnoge pa so tudi izdaateljice listov. Med temi je treba posebej imenovati Miss Gurbiss, ki je leta 1883 ustanovila v Filadelfiji ženski list »La- dice Home Jurmei«, ki se je tiskal v milijon izvodih. Mnogo žensk je novinark na Kitajskem in Japonskem, kjer izhaja' veliko število posebnih listov za ženske. Ti listi imajo naklado do po nekoliko 100.000 izvodov. Mož ali žena Omenjeni nemški avtor ugotavlja: da ženska, ki je začela svojo karijero v zabavnem delu, časnika in časopisa, postopoma osvaja tudi druga zaglavja: politiko, kritiko, lokalno kroniko itd- Vendar vkljub vsemu temu ni v novinarstvu politika glavna panoga ženskih sotrudnic. Zmeraj ji ostane bližja: književnost, moda, prosveta itd. Ženska piše bolj s srcem, kakor moški, zato jo naporno delo v uredništvih tudi bolj utruja, kakor moškega. V zli c temu pa na polju, ki si ga je izbrala lahko ženska novinarka včasih doseže boljše uspehe, kakor njen moški tovariš. Salomonska razsodba V osebnem vlaku Ljubijana-Mani-bor. V nekem kupeju III. razreda so razen neke stare sitne dame vsi potniki moškega in ženskega spola besni, da kar pihajo. To pa zato, ker stara dama ne pusti odpreti okna, čeprav je v kupeju zatohlo, zunaj pa blagodejna majska sapica. Z vso zgovornostjo dopoveduje sopotnikom, da je težko bolna in da bi na mestu umrta, če bi se kdlo drznil odpreti okno. Na Zidanem mostu stopi v kupe druga starejša dama, ki takoj odločno izjavi, da je bolna na srcu in da jo bo na mestu zadela kap, če ne odpro okna V veliko zabavo ostalih se vname zdaj takšen prepir med bolnima damama, da mora slednjič intervenirati sprevodnik. Ko je sprevodnik iz plohe besed razbral, da grozi eni smrt pri odprtem oknu, drugi pa pri zaprtem oknu, se mož v zadregi praska za ušesom in ne ve, kaj hi in kako. Tedaj mu pride na pomoč brihten potnik iz sosednjega kupeja, ki pravi: Gospod sprevodnik, jaz predla gam: »Noij se najprej okno toliko odpre, da bo 'umirla ena, nato naj se pa spet toliko zapre, da bo umrla druga, — in potem bo miri« Zgodbe se je končala v Celju, k j el sta na srečo obe kandidatinji smrti izstopili.___________________________ Ali bo kaj trden most? Največji meteor na svetu e Leta 1908. je padel na zemljo naj-, večji meteor na svetu. To je bilo pri vasi Tunguska v Sibiriji. Drevesa v gozdu, kamor je priletel ta nebeški blagoslov, so se vnela v okrožju nad 60 kilometrov. Radi tega je tudi nastal eden največ ji h požarov v Sibiriji sploh in precej močan potres. Pod vodstvom ruskega učenjak« Kulika so sedaj začeli obširno raziskav ati ta meteor. Ekspedicija je naletela pni svojem delu na velike tež-koče, posebno ker je kraj. kjer se je zaril meteor v zemljo, nepristopen. Ostalo jim ni nič drugega, kakor, da so se poslužili eeroplanov ter na ta način prišli blizu. Doslej ©o ugotovili, da se je meteor zaril pri padcu v zemljo nad sto metrov globoko. Raziskava n ja ©e še nadaljujejo. Govor s prsti Ruski učenjaki so ugotovili, da živijo na Kavkazu še ljudje, ki se pri medsebojnem občevanju ne poslužujejo govore, temveč govore le s kretnjami prstov in rok. To je posebno zanimivo odkritje, ker so dosedaj trdiiM, da ne obstoje plemena na svetu, ki bi ne imela lastnega jzraznega jezika- Samo v Južni Ameriki so baje zavela plemena, ki so se pri govoru posluževala rok. Novo odkritje je pa, da se plemena v Kavkazu poslužujejo skoraj izključno rok- Zlasti žene ne rabi jo v govoru drugega iz« raznega sredstva. Moški so sicer nekoč govorili, pa je bilo že tedaj ženam prepovedano govoriti. Avto v potresih Po trditvi ameriških strokovnjakov je avtomobil najsi gume j še zatočišče v slučaju potresa. V hiši, na polju, v gozdu ali kjerkoli je človeško življenje v stalni nevarnosti v takih katastrofah, medtem ko v avtomobilu vsi e d vzmeti ne pridejo silni sunki do pravega izraza. Zlasti je avto sigurno zatočišče v slučaju potresa, če je avto v pokretu, ker gibanje vozila ubij« vse vertikalne sunke. Mamica je že dolgo na potovanju. Sinko in očka bi si že želela, da se končno vrne mamica domov. Pa se takole nedolžno zgovarjata, kaj bi mamici sporočila, da se bo prej vrnila.- Sinko končno predlaga: — Veš kaji, takoj brzojaviva mamici, da je štorklja prinesla k nam punčko, pa bo prišla. MAŠČEVALEC Kriminalni roman. Kako pa se je začudila, ko je pri vratih prikuikala Tomova glava. Vesel vzklik ji je zamrl na ustnicah, ko je položil Tom prst na usta. Za Tomom so stopili tudi drugi v celici, in čim je Molly zagledala Jacka, je takoj vedela, od kod taka nenadna rešitev. Toda zdaj ni bilo časa za bese= de; hiteti je bilo tre'ba in čimpre-je oditi od tod. r. 1 i Bill iz celice, a je takoj sikočil nazaj. »Kaj pa je?« je vprašal Jack. »Ali ne slišite? Opazili so nas!« In res, zaslišali so tekanje ljudi in razne glasove. »No, ta je pa lepa!« je zagodrnjal Bill. »Zdaj smo pa tam, kjer, kakor rečeno, ni muh.« Vsi so se vprašujoče ozrli v Jacka, ki pa je ostal nf'"r'vo.ma miren. »B'ill!« »Gospodar?« »Ali je celica, v kateri je bil Tou, zaklenjena?« »Da, zaklenil sem jo tako. kot je bila poprej,« je odgovoril Bill. »Potem nam še ne grozi taka nevarnost«, je odgovoril Jack, naglo odprl vrata od celice, vzel ključ iz ključavnice, potem pa jih je zopet zaprl in zdaj od znotraj zaklenil. »Tako, tu nas gotovo ne bodo iskali. Niti na misel jim ne bo prišlo, da smo se zaklenili tu notri«. Billu so kar zažarele oči od veselja: »O, to je krasna zamisel!« je občudujoče vzkliknil. »Zdaj pa hitro pile sem, Jim«, je rekel Jack. »Prestružlti moramo rešetke na oknu in odtod na prosto.« Jim in Bill sta se takoj lotila dela. Ostre jeklene pile in žage so hitro opravile svoje delo, poseb* no ker se Billu in Jimu ni bilo treba preve čozirati nato, da ne povzročata šuma, ker je bilo zdaj v poslopju živahno tekanje sem hi tja. Hitro so pritrdili vrv, ki so jo bili za vsak slučaj vzeli s seboj, in prvi se je spustil v globino Jack in srečno pristal na dvorišču. Ko je videl, da ni nikogar v bližini, je potegnil za vrv in kma lu za njim so bili zbrani na dvo= rišču tudi vsi ostali. Na srečo je bil mesec že zašel za poslopjem, tako da je ležalo dvorišče v popolni temi. Le poslopje z zapori je bilo razsvetljen no in še zdaj so slišali, kako letajo ljudje sel in tja. Naglo so odprli kanal in drog za drugim izginili v njem. Niti pet minut ni bilo preteklo, odkar so jih bil zasledili in že so bili zopet na poti v svobodo, kvala Jackovi hladnokrvnosti in pa pr« vovrstnemu orodju . . . Na glavni policiji je bilo velikansko razburjenje. Neki uradnik je slučajno šel k vratarju, da ga povpraša za nekatere podrobnosti o nekem jet« niku in je pri tej priliki naletel na zvezanega vratarja. Takoj' je spravil vso policijo po koncu. Hitro so zasedli vse izhode in pričeli preiskovati Doslooia: da pa bi bil kdo tako predrzen in se skušal skrivati takorekoč sredi dvorišča in potem pobegniti skozi kanal, pa jim sprva niti na um ni prišlo. V poslopje, kjer so bili zapori, sta prihitela tudi kriminalni šef in Davis. In šele sedaj je vratar povedal, da k opazil med napadalci tudi nekoga s krinko na obrazu. »Ha!« je vzkliknil kriminalni šef in Davis. »Zdaj vem, koga je iskal tu. Smitha in njegovo ženo, »Toda, tokrat ni prišel na svoj račun«, je nekoliko škodoželjno pripomnil Davis. »Cii so mi sipo« ročili, da se je nekdo vtihotapil v zapore, mi je bilo takoj jasno, da tega ne bi nihče drug tvegal, razen Jacka jVlaščevalca. Zato sem prišel sem, najpreje pregledal vrata celic, kjer sta zaprta Smith in njegova žena, a sem na« šel vse v redu«. »Vseeno se moramo prepričati, če je res kdo skušal vlomiti v ti dve celici«, je zamišljeno dejal kriminalni šes, »to bi bil najboljši dokaz, da je bil Jack Maščevalec res tu. Sicer pa hočem Smitha in ženo takoj še enkrat zaslišati«. »Saj ne. bosta govorila«, je za-gocrnjai Davis. »uNo, vseeno lahko poskusimo. — Vratar, dajte ključe 10, 21.« Vratar je stopil k deski, kjor so viseli ključi celic — zaželjenih ključev pa nj našel. »Vaša milost — ključev ni!« je zastokal, piašno zroč v kriminalnega šefa. Davis je kakor ris sikočil k de« ski. toda tudi on ni našel ključev. Ves besen je oddirjal v svojo pisarno, kjer je imel spravljene rezervne ključe. Ko se je virnil, sta s kriminalnim šefom nemo Intela proti celici št. 21, kamor so 'bili zaprli Toma. Naglo so odklenili celico in jo našli — prazno. »Ali, osvobodili so ga!« je jezno vzkliknil Davis. »Vrata pa so potem zopet zaklenili in odšli k celici št. 10. Prepričam sem, da so se zaklenili v to celico, saj jim ni bilo mogoče, da bi pobegnili.« Kakor vidimo, je Jackova dale« ko vidnost vsem njegovim ljudem rešila življenje. Davis je popolnoma pravilno sklepal in se je zmotil le v toliko,• ker ni pomislil na kanal. Seveda se iz celice št. 10 na Davisov poziv nihče ni oglasil, ker je bila tudi prazna. In ko so stražniki vlomili vanjo, je Davis kaj hitro lahko ugotovil, kako so »osvoboevalci« pobegnili iz celice. Ostala pa mu je. uganka, ka« ko je Jack mogel zbežati z dvorišča. Vhod v kanal je bil, kot že omenjeno nkoliko bolj v stran, in mu Davis ni posvečal nikake .pozornosti. SKRB ZA BODOČNOST. Minilo je že nekaj dni, odkar je bil Jack tako pogumno prodrl v policijsko jetnišnioo, a na glavni ■policiji sc šc vedno ni nihče spom nil na tisti kanal. Davis je kar pihal od jeze in sl neprestano belil glavo, kako .'e bilo mogoče, da se »e kai takega moglo zgodili. Poleg tega pa je zdaj še zvedel, da je nadzornik Elinega posestva na Škotskem javil tamkajšnjim oblastem, da je nežna« nokam izginila gospodarica Ela Morrisova. Davis je bil zdaj skoraj noč in dan na nogah jn takorekoč pretaknil ves London, a nikjer ni našel niti najmanjšega sledu ne za Elo, ne za Tomom in Molly. V vseh časopisih je razglasil Elino izginotje, prav tako pa je tudi objavil tiralice za Tomom in Motiv ter B'essie, ki so jo še vedno imenovali Bessie Wilkes, ker niso vedeli, da se je medtem bila poročila z Edvardom Longom. Razume se, da je bil Jadk o vseh Davisovih namenih takoj obveščen, ostalo pa je itak lahko razbral iz časopisov. Jack je bil s Tomom v svoji sobi in ga opozoril na te tiralice. Tom je čital bolj počasi, ker kot mornar ni nikdar imel časa za take reči, ko pa je vse srečno prebral do konca, je jezno vzklik nil: »Tiralico so izdali za menoj? Imenitno! Kar tako osumničijo .poštenega človeka in povrh vsega mojo Motiv? He, če se ne bi bal tistih biričev, ki so me tebi nič meni nič pobasali v zapor, bi zdajle odšel na policijo in bi čim dal malo čutiti tele pesti!« Jack ga je molče poslušal. »In Bessie Longovo prav tako iščejo. Le zakaj?« »Zato, ker sta B'essie in Motiv svojčas izkazali neke zasluge po« liciji«, je kiralko odvrnil Jack. Oblak hroščev Kakor poročajo iz Augsburga (v Nemčiji), imajo letos okoli Lands-berga v dolini reke Lecli veliko nadlogo majskih hroščev. Nad krajem Winkei se je te dni pojavil gost oblak hroščev — osem kilometrov dolg in najmanj pol kilometra širok. — ki je preletel reko in se spustil na drevesa, ki so bila v kratkem do golega objedena. Ljudje, so v enem dnevu uničili 20 centov hroščev. Po vri tovih so ležali hrošči ped visoko na tleh, ker na drevju niso. več našli prostora. Oddelki *Arbcits-diensta« so morati priti na pomoč in so v teh kradli doslej uničili že 70 centov hroščev. Astrološka napoved za 13. maj Astrološki značaj tega tedna je zelo spremenljiv. Danes je na nebu spet zla zveza Venere in Urana proti Luni, ki zanaša motnje zlasti v domače življenje. Žene in dekleta, ki so bolj lahkomiselne narave, so pod takimi vplivi, ma« h odporne proti izkiišnjavam. Stairši naj danes pazijo na svoje hčere! Zakonom, ki niso posebno trdni, preti nevarnost, da se še bolj zrahljajo. Utegne nastopiti nekaj hipnega in nepričakovane ga, kar bo pospešilo odtujitev med zakonci. — Dan tudi za po« slovno hi javno življenje ni ugoden; prete denarne izgube, konflikti z oblastnijami, zrušitve prijateljskih zvez in slično.. Promet je tudi v slabih aspektih; vse, kar je v zvezi z motorji je ogroženo. — Lahko govorim z mojstrom. — Ga mi v delavnici. — Kdaj pride? — To zavisi pa od sodimiikov! Iz domačih gajev VITAL VODUŠEK: Pesem vetru Ti si kot ljubezen, ki je ne poznam, in kot duša, ki me še ne vabi, vendar zanjo lep pozdrav ti dam. Zadnje valovanje si cvetlic, ki si ona jih natrga zame, ko zbudi jo hrepenja klic. Daj, vihar naj najin zid razruši, da vse poti bodo razsvetljenr, da bo mogla duša bliže k duši. Veter, zdaj se vrni do cvetlic, če jih trga — toplo jih poljubi, kot bi se dotaknil njenih lic. © Vodušek V ital je bil rojen 25. aprila 1906. v Ljubljani. Po sred« nješolskiih in bos Lovnih študijah je postal duhovnik. Kmalu se jc posvetil pesništvu ter je stal pod vplivom Silvina Sardenka, tako, da ga lahko smatramo kot Sarden kovega učenca. Njegovi verzi zvene sodobnejše kot sicer vse« binsko njegova lirika. Vod"x',*<: živi sedaj v Ljubljani. Kraljici je dolg čas Mrs. Ciu,riys,Ross, kraljica Kokosovega otoka v Indijskem oceanu, je prispela v Singapore- na kraim oddih. In sicer na oddih od dolgega časa. Kakor je namreč pripovedovala novinarjem, se na svojem rajskem otoku strašno dolgočasi. In njen mož ravnota-ko. Pa si ta kraljevska dvojica poleg drugih vladarskih skrbi krajša čas s kriminalnimi romani. Vsak dan pogoltnila dva romana, "m da jima ne zmanjka beriva, sta naročena na vse angleške m ameriške maga-cine. Sicer pa jc pripovedovala kraljica, da tudi kokosov otok trpi pod splošno gospodarsko krizo; kupčija s kokosovimi orehi gre slabo in tudi cene za kopno so padle na polo' vico. Kljub temu pa se je prebivalstvo na otoku v zadnjih desetih letih podvojilo in štcD d'*‘"s poldrug tisoč duš. Radi miške zblaznela Lz Banjaluke poročajo: kmet Milan Jagerič iz Podova, pri Jfb' cu je bil na svojo mlado lepo že' no Radojiko sila ljubosumen. Suro ničil io je. nezvestobe in ge slkte' nil jo kaznovati. Ker je vedel, da se žena zelo boji miši, je ponoči« ko jc spala, izpustil pod odejo veliko pojsko miš. Žena se je tako prestrašila, da se ji je od tega omrači um. Jagodiča so zaprli- Razne novice Iz Havane poročajo: Šef kuhao' ske mornarice major Gonzeles J1-postal žrtev neke zarote. Odpri je po pošti mu doposlan paket, m je v tem hipu eksplodiral in ^ odtrgal glavo. Atentat je baje delo političnih nasprotnikov sedam vlade. . . \ V okolici Burgasa (Bolgarih ' se pojavljajo v zadnjem č.asu to pe volkov, ki napadajo živimo m* paši; v nedeljo ponoči pa ie v0*? ja tolpa udrla celo v vas Obzo • Vaščani so po hudem boju P gnali zverine, ki so tri osebe, st raj do smrti oklale. Oba obsojena Nenavaden proces se je vršil včera j na okrožnem sodišču v Beo-gradu pred malim senatom. Vršila se je zaključna obravnava proti Pisarju MMoradu Mišiću in orožniškemu naredniku Vasi Kovjano-viću, ki jima je obtožnica očitala, da sta aretirala protizakonito dr. Brkiča, zdravnika splošne bolnišnice v Beogradu, advokatskega Pripravnika Dušana Pešiča in privatnika Dolinskega. Obtožnica pravi, da sta pisar in orožnik 29. aprila lani aretirala protizakonito gori omenjene. Po telefonskem ukazu, ki ga je dal pisar Mišić, je narednik Kovjano. vić aretiral v Malem Požarevcu dr. Brkiča, Pešiča in Dolinskega ter jih je odvedel v Beograd ter izročil upravi beograjske policije. S tem sta Mišič in Kovjanovič zlo-rahljala svojo službeno dolžnost. Pisarja Mišiča ni bilo na zatožni klopi, ker je bolan. Zagovarjal se je pa narednik, ki je izjavil, da je dobil od nadrejene mu oblasti ukaz, da aretira Dolinskega, potem je aretiral še njegova dva spremljevalca. Dolinski je iz. javil, da je vsega kriv Pisar Mi-čič, ki je imel že dolgo namero, da bi ga aretiral. Dolinski je bil namreč kandidat na listi opozicije dr. Mačka za petom ajske volitve. Sodišče je spoznalo, da sta obtoženca oba kriva in je obsodilo pisarja Mišiča na 3 mesece zapora, orožnika pa na mesec dni zapora. Nemiri v Ameriki Newyorki 12. maja. k. Včeraj zvečer je prišlo do krvavih spopadov med policijo in momarji-stavkači. Policija je aretirala 250 mornarjev. Nesreča ne počiva Ljubljana, 12. maja. Brus Anten, 1897 rojen v Dolenjem Logatcu, je vozil avto in mu je šlo vse po sreči. Ko je pa 8topil iz avtomobila, je tako ne-srečaio padel, da si je zlomil desno nogo. Pred kratkim smo poročali, da e® je ponesrečil Draksler Janez, zidar h Stepanje vasi. Padel je s kolesa pri nekem karambolu. Danes moramo dodati tej nesrečni kroniki konec: Draksler je radi poškodb umrl. Langus Jože, delavec, star 31 K se je zapletel v prepir. Tekom Pretepa ga je nekdo sunil z no-Som v levo roko tako, da je moral v bolnišnici iskati pomoči. Hrastovec Franc, 321etni dela. yec, je padel v roke preveč korajžnim pretepačem. Tak prijatelj je sunil v desno oko, v bolnišnici so mu nudili vso pomoč in °skrbo. Poškodba sicer ni smrtno nevarna, vendar je nevarnost, da ^gubi Hrastovec eno oko. . Vsi ponesrečenci in poškodovan m se zdravijo v splošni bolnici v Bjubljanl. Zdravnik v umobolnici: ’ lak o, sedaj sle pa že popolno- ma zdravi, jutri se boste lahko vrnili * svoji ženi ~~ Kej, gospod doktor? To se Vl’ «i'c še vedno smatrat e za rega. Italija izčrpana Sankcije — vrv, ki lahko zadavi Italijo Pariz, v maju. Svetovna politična javnost je z veliko pazljivostjo sledila vsem manevrom Mussolinijeve Italije v Londonu po zmagi v Afriki. Splošno pozornost so vzbudile diplomatske intervencije Italije v Lom donu* s katerimi se je Mussolini prizadeval, da bi se kolikormogo-če hitro sprijaznil in pomirili z Anglijo po zmagi v Afriki. Se vedno je na delu dobro premišljena akcija italijanskih diplomatov, ki, skušajo na vse načine prepričati odločilne kroge v Lom donu, da sankcije nimajo nobenega pomena več in da jih je treba zaradi, tega ukiniti. Posledice sankcij Vsili se nam vprašanje, zakaj si Italija po zmagi v. Abeslniji s tako vnemo prizadeva, da bi bile sankcije proti njej ukinjene. Odgovor na t