Etnolog 16 (2006) PRIMERNO IN LEPO SKOZI BONTON Janja @agar 53 IZVLE^EK ^lovekovo telo je njegova temeljna danost; z njim komuniciramo z okolico. Vsa naravna stanja, delovanja in spremembe telesa so vedno znova opazovani, primerjani, vrednoteni v smislu dru`benih in kulturnih norm. Te dolo~ajo, kaj velja za lepo, `eleno, presti`no, spodobno itd. ^lanek se loteva skupine virov, ki je nastala s ciljem olikati sodobnike v vedenju in izgledu. Primerjava med tiskanimi bontoni, ki so bili sad razli~nih dru`beno-histori~nih razmer, jih je potrdila za odli~en vir pri raziskovanju dru`benega konstruiranja (negovanega, oble~enega in gibajo~ega se) ~love{kega telesa. Klju~ne besede: telo, obla~ilna kultura, bonton, normiranje primernega ABSTRACT A person’s body is a basic given and we communicate with our environment with our body. All natural conditions, activities, and changes of the body are always observed, compared, and considered in the sense of social and cultural norms. These norms determine what is beautiful, desirable, prestigious, decent, etc. The article discusses a group of sources published with the aim of helping people to behave and look in a mannered way. Our comparison of manners guides produced in different social and historical circumstances confirmed that they are an excellent source for research into the social construction of the (groomed, dressed, moving) human body. Key words: body, clothing culture, manners, standardising the appropriate ^lovekovo telo je njegova temeljna danost; v telesu se “vidimo” in v njem nas “vidijo” drugi. A telo kot izklju~no biolo{ka pojavnost komajda lahko obstaja, saj so vsa njegova naravna stanja, delovanja in spremembe opazovane, primerjane, vrednotene v smislu dru`benih in kulturnih standardov. Ti glede na dru`beno situacijo dolo~ajo, kaj velja za privla~no, lepo, eroti~no; kaj je `eleno in kaj velja za presti`; kaj velja za zdravo in kaj za {kodljivo, kaj za spodobno in kaj za nespodobno. Etnolog 16 - 04.indd 53 11/26/06 10:56:01 PM Janja @agar Skozi tako normirana izhodi{~a primernega in neprimernega ~lovek prireja1, disciplinira in celo interpretira svoje biolo{ko telo, ki ga okolica ocenjuje v odnosu do vsakokratnega ideala. Skladno s tem se prikrivajo dejanske ali domnevne pomanjkljivosti oziroma poudarjajo in ka`ejo tisti telesni deli (lastnosti), ki so imenitni in veljajo za “to~ke pozornosti oziroma privla~nosti”. K temu posameznika nagovarja te`nja po konformizmu; celo te`nja po lo~evanju od drugih (ki je nasprotujo~a prvi – biti enak drugim) ostaja v osnovi konformna, saj ne presega standardnih meja tiste dru`bene skupine, katere del posameznik je ali `eli (p)ostati. Ekstremna druga~nost je namre~ izpostavljena negativnim ocenam in reakcijam okolice. Svoje ravnanje posameznik pri tem niti ne ~uti kot zunanje vsiljevanje, saj je predstave o dru`beno in kulturno primernem skozi socializacijske in inkulturacijske procese ponotranjil in so s tem postale 54 del njegove notranje samokontrole (Ju`ni~ 1998: 41 ss). Tako “grajen” videz ~loveka je izhodi{~e njegove osebne identitetne strukture, torej strukture njegovih individualnih in skupinskih identitet. Gre za neverbalno sporazumevanje med posamezniki in dru`bo. Na tak na~in posameznik (zavestno in kontrolirano ali nezavedno) sporo~a drugim informacije o sebi: kdo je, kateri dru`beni skupini se ~uti notranje pripadnega in od katerih dru`benih skupin se `eli razmejiti, del katerih socialnih situacij trenutno je. Posameznik je oblika t. i. odprtega sistema, ki sprejema vplive iz okolja, na podlagi tega oblikuje svojo samopodobo (in mnenje o okolici) in skozi to spet sovpliva na okolje. Odnos do telesa, pa tudi predstave in razlage ~loveka, dru`be, kozmosa so podvr`eni prevladujo~i miselni smeri vsakokratne dobe. Ta ga sku{a umestiti v tako ali druga~e opravi~ljiv “racionalni” model. Govorimo o notranji logiki vsakokratnega dru`benega reda in ustreznega kulturnega okolja, ki oblikuje sebi lastno izraznost na vseh podro~jih.2 * * * Na ~love{ko telo zato lahko projiciramo najraznovrstnej{a (raziskovalna) vpra{anja, vezana na ta ali oni vidik telesa in telesnega. Zastaviti pa si je mogo~e tudi zelo splo{na vpra{anja o zakonitostih dru`bene organiziranosti in sistema vrednot, ki ga vsakokratna kultura opravi~i ali razlo`i s svojo notranjo logiko. Tega so se zlasti v zadnjih dveh desetletjih lotevali {tevilni ameri{ki in evropski dru`boslovni in humanisti~ni raziskovalci. V slovenskem prostoru smo njihova dela sprejemali, a zdi se, da njihovo seme {e ni zraslo v ve~je sadove doma~e raziskovalne radovednosti. Bolj redko so 1 O prirejanju (potvarjanju) telesa v `elji po pribli`evanju idealom: kamufl irati pomanjkljivosti, pokazati in poudariti priznano imenitne. Sem sodi tudi obla~enje, urejanje las, obraza, prsi; slikanje, barvanje, kra{enje, tetoviranje, vrezovanje, brazgotinjenje, li{panje, pa tudi maskiranje, skrivanje, zakrivanje (Ju`ni~ 1998: 55, 56). 2 Kr{~ansko telo je ambivalentno: je prilo`nost za greh, je~a du{e; ~e so geste le podalj{ek takega telesa, so negativne, slabe. Dobre pa so geste usmiljenja in kesanja (po Kristusovem zgledu), ki telo poveli~ajo; dobre so tudi, ~e so izraz krepostne discipline nad telesom, kajti s tem ukroti{ du{o in jo povzdigne{ k Bogu. Te`nja po disciplini telesa, ki naj bi v srednjem veku zadovoljilo krepost, se v 18. in 19. stoletju usmerja v cilje higiene, zdravja … in “mehansko” telo pripravlja na voja{ko slu`bo in na strojno proizvodnjo – razmah mehanizacije povzro~i prisilno pou~evanje delovnih gest, ki dose`ejo vi{ek v industriji (Schmitt 2000: 17–19, 401). Etnolog 16 - 04.indd 54 11/26/06 10:56:03 PM Primerno in lepo skozi bonton namre~ v slovenskem prostoru teme telesa sredi{~no vpra{anje ob{irnej{ih {tudij, ki bi ob bok obse`ni tuji produkciji postavile lastne ugotovitve teoretsko-analitskega ali/in empiri~nega zna~aja.3 Nesporno je, da so {tevilni empiri~ni podatki za na{e razmere `e sestavni del {tevilnih raziskav. Na razpolago ostajajo tudi najraznovrstnej{i viri starej{ega in mlaj{ega zgodovinskega nastanka, vedno znova aktualni, zanimivi in zgovorni, ~e jih `elimo in znamo pogledati v vedno novi lu~i. Eden od klasi~nih raziskovalnih vidikov ~love{kega telesa je obla~ilni videz, kajti ~love{ko telo ni le golo, ampak predvsem (normirano) oble~eno telo. ^e je v ve~ini socialnih kontaktov ocenjevano in vrednoteno oble~eno telo, potem je pa~ obleka tista meja med javnim in zasebnim, v katero je usmerjena dru`bena in osebna kontrola, kadar misli na telo. Videz ~loveka (razen glave in {e posebej obraza, ki sta bila vedno dele`na posebne pozornosti) je bil zato preneseno ocenjevan po obleki 55 – mar ne spominjajo na to tudi napol pravlji~ne primerjave tipa “lep (lepa), postaven (postavna) kot kraljevi~ (kralji~na) ali princ (princeska)”? Ne presene~a torej, da se je tudi zanimanje raziskovalcev tako pogostokrat osredoto~alo na obla~ilni videz kot najbolj opazni del oble~enega telesa; ta je – z na~inom uporabe vred – izjemno zgovoren medij za opazovanje {iroko zastavljenih vpra{anj o dru`bi in o kulturi. Meje intimnega telesa so relativne, pa tudi spremenljive: s pomo~jo obleke postanejo to~no dolo~eni deli telesa ’javni’, tj. dostopni za poglede drugih; gre za splo{no niveliranje sramu in individualne intime (Ju`ni~ 1998: 57, prim. Ba{ 1987: 305). Ko je torej pogledom okolice izpostavljen ve~ji del ko`e, nepokrit z obleko, je kontroli in posledi~no prirejanju telesa podvr`ena tudi golota in telo samo. Zato je razumevanje obla~ilnega videza brez upo{tevanja telesa enostransko, saj se telo in obla~ilni videz medsebojno dopolnjujeta. Ker pa ~lovekovo telo ni nekaj negibnega, moramo priznati precej{en dele` telesne izraznosti (v pomenu dru`bene komunikacije) tudi telesnim gibom, dr`i, obrazni mimiki. Geste namenja ~lovek v glavnem nekomu drugemu, torej se z njimi vzpostavljajo dru`beni odnosi (Schmitt 2000: 20). Telesni gibi kot del osebnega videza so ravno tako podvr`eni dru`beni oceni (in stereotipom) o primernosti/neprimernosti. Tak ali druga~en telesni gib pa~ {e mo~neje ume{~a posameznika v okolje in dopolnjuje sporo~ilnost obla~ilnega videza. Povezava med gibom in obleko pa ni le se{tevek dveh elementov vidnega vtisa o posamezniku: tako ali druga~e krojena obleka namre~ v veliki meri dolo~a obseg in na~in gibanja ({iroka obla~ila ga osvobajajo, ~e ga ne omejuje obenem preobilje materiala; ozka, trda obla~ila gibanje praviloma omejujejo, a mu lahko s tem “pomagajo” pri izvedbi idealnega ali vsaj za`elenega giba). Obleka in telesni gib sta tako povezana v celoto do neke mere `e “mehansko”; a tudi drugi del, ki ni zgolj mehanski in se navezuje na kulturno normirano usklajenost obeh elementov, je mo~no podvr`en nenehni kontroli, saj pomeni mo~an element dru`benega ume{~anja (razlo~evanja). Resni~ne dr`e, gibi in geste ~love{kega telesa so minljivi in zatorej za pretekla obdobja neujemljivi; zabele`eni so se ohranili le v shemati~nih podobah ali nekaterih 3 Nekaj monografskih obdelav pa je le bilo, npr. Ju`ni~ 1998, Starc 2003, Kuhar 2004. Na tem mestu naj omenimo tudi tematsko {tevilko Etnologa 15/2005, ki je prinesel vrsto prispevkov na temo ~love{kega telesa. Etnolog 16 - 04.indd 55 11/26/06 10:56:03 PM Janja @agar besednih opisih, ki so jih “predelali” zapisovalci in umetniki. Tudi dokumentarnost novih medijev (fotografi j, filmov) v tem smislu ni brezpogojna (@agar 2004: 171–178). A tudi tako interpretiran vir je za raziskovalce lahko zanimiv in poveden. Ne toliko v smislu evidentiranja oblik, ampak v smislu kulturne predelave: upodobitev, pa tudi besedni zapis sta podvr`ena ciljem, naro~nikovim `eljam in ustaljenim na~inom upodabljanja/zapisovanja, a tudi umetnikovi/zapisoval~evi sposobnosti opazovanja. Tako nastali vir sicer ni dokument resni~nih dr`, gibov in gest, ampak utrjuje oblike, ki so za neko dobo primerne oziroma neprimerne, hkrati pa le povzema prakso svoje dobe. Iz tega pa lahko povzemamo konotativni pomen (dru`beno veljavo in “idealno mero”), ki ga je doba dajala dokumentirani gesti (Schmitt 2000: 22–28). Z vidika teh ugotovitev je zanimiva tudi skupina virov, ki je nastala s ciljem olikati 56 sodobnike v vedenju in zunanjem izgledu. Gre za t. i. bonton ali etiketo (obrazec, navodilo, predpis lepega oziroma primernega vedenja in ustreznega videza), ki se je v tiskani besedi pri nas pojavila po sredini 19. stoletja. Pred tem so bila na na{ih tleh dostopna vsaj nekatera dela tujih avtorjev, saj se nanje kasnej{i bontoni sklicujejo in iz njih povzemajo vsebino. Ena tak{nih knjig je delo Adolpha von Kniggeja, ki je `e konec 18. stoletja do`ivelo vsaj {tiri ponatise.4 Razvojno je bonton vezan na srednjeve{ke dvorske ceremonialne prakse, dvorljivo vedenje in renesan~no plemi{ko etiketo. Vzorce dvorskega `ivljenja iz 17. stoletja, zlasti dvora Son~nega kralja, so zaradi ugleda in imenitnosti sku{ali posnemati tudi po drugih dvorih in dvorcih Evrope. Namen tega je bil lo~iti vladarja od podrejenih in seveda dvorjane, plemi~e in cerkveno aristokracijo od ostalega prebivalstva. Tak vzorec vedenja ni vklju~eval le natan~no izvajanih gibov in védenja o ustreznih okoli{~inah ter poznavanja “prave mere”, (kar `e samo na sebi pomeni kulturno regulacijo telesa), pa~ pa je vedno predvideval tudi primerne obla~ilne oblike (Neubauer 1997; Schmitt 2000: 400, 401). Simbolni pomen nekaterih gibov (gest) lahko deloma pripi{emo tudi dejanjem ob pozdravljanju, ~eravno so lahko ravno tako le konvencionalna oblika giba brez dodatne simbolne vsebine. A natan~no reguliranje gibov, dr`e, hoje in na sploh gibanja je mogo~e v prete`ni meri pripisati vsakokratni dru`beni eliti; je gojen in zato tudi u~inkovit na~in dru`benega (samo)izlo~anja. Normirano je bilo gibanje v povezavi s cerkveno in posvetno gospodo (npr. priklon, pozdrav, odkrivanje glave), prav tako pri cerkvenih ritualih (molitev, vstajanje, sedenje, kle~anje). Na tem mestu se zdi nadvse zanimiva ugotovitev, da je nepremi~nost znamenje oblasti in je zato izraz pape`a, vladarja in nato (pojemajo~e v smislu po~asnih odmerjenih gibov) izrazna oblika ostalih dru`benih odli~nikov; odra`ala je podrejenost bo`jemu in kraljevemu, na drugi strani pa je na~rtno izra`ala dostojanstvo, ponos, resnobnost, pomembnost, vzvi{enost.5 Druga~no ravnanje je za dru`bene odli~nike veljalo za nedopustno in polo`aju v dru`bi neprimerno; bilo naj bi odraz pomanjkljive vzgoje. 4 Knigge, Adolph von: Über den Umgang mit Menschen. Leta 1789 je iz{la 2. izdaja v Frankfurtu in Leipzigu; leta 1793 pa `e 4. v Hannovru. 5 W. Wundt je ugotavljal, da so geste `ivahnej{e na jugu kot na severu Evrope in pogostej{e pri nizkih kot pri vi{jih slojih (Schmitt 2000: 425, 426). Etnolog 16 - 04.indd 56 11/26/06 10:56:04 PM Primerno in lepo skozi bonton Povsem nasprotno je bilo “vrvenje” ljudi, ki so pripadali neelitnim dru`benim slojem. V splo{nem je bilo vsakdanje gibanje, vezano na delo in vsakdanje medsebojne odnose, manj omejevano in normirano, zato lahko predvidevamo, da je bilo mnogo bolj `ivahno in bolj polno mimike in gestikuliranja, ki ima predvsem komunikacijsko nalogo – nadomestilo ali dopolnilo govorjenju. (Schmitt 2000: 27 ss, 400; prim. Neubauer 1997: 35). Tiskani bontoni izpred 2. svetovne vojne imajo precej skupnih potez, ki jih v veliki meri povzemajo tudi kasnej{i splo{ni, poslovni ali protokolarni bontoni. Za potrebe ~lanka sem pregledala ve~ino dostopnih bontonov, ki so bili natisnjeni pri nas pred 2. svetovno vojno. Podobo sem sku{ala primerjati z nekaj izbranimi sodobnimi priro~niki lepega vedenja, ki so splo{no dostopni v slovenskem prostoru. 57 Namen tega prispevka seveda ni primerjati opise in zahteve, vezane na vsak posami~ni gib ali vrsto obleke, primerne za to ali ono priliko. Lahko pa i{~emo odgovore na nekatera vpra{anja: komu so bontoni namenjeni, katera podro~ja ~lovekovega `ivljenja uravnavajo, katera podro~ja osebnega videza urejajo, katere lastnosti izpostavljajo kot dru`beno `elene oziroma ne`elene, kako se v bontonih izra`ajo dru`bene spremembe itd.? Komu so bontoni namenjeni? Tiskani bontoni na~eloma nagovarjajo naj{ir{i krog bralcev, dejansko pa nimajo tako “egalitarnega” zna~aja: ~e se ob za~etnem branju {e zdi, da so namenjeni “vsem”, se nadaljnji premik zgodi v nagovarjanju ljudi, ki naj bi sodili v dru`beno elito. A tudi to je le videz: v resnici nagovarjajo tiskani priro~niki omike in olike tiste, ki `elijo postati del dru`bene elite ali vsaj njen zunanji rob, pri ~emer sta osebni videz in obna{anje (skozi dr`o, gibe, geste, mimiko) najbolj izpostavljeni vidni sestavini pri~akovane odli~nosti. Dajala naj bi garancijo notranjih, nevidnih vsebin “prave” dru`bene elite. V okolici, ki povr{no pozna ali niti ne pozna konkretnega posameznika (mestne razmere po sredini 19. stoletja in seveda razmere 20. in za~etka 21. stoletja), ampak ga presoja skozi stereotipne vidne znake, je lahko izrabljanje le-teh v smislu pretvarjanja precej uspe{no. Priro~niki za lepo vedenje ponujajo pomo~ ravno pri tem. Ponujajo nadomestila za tiste primarne in sekundarne socializacijske dejavnike, ki skozi dru`insko vzgojo, ustrezne u~ne oziroma izobra`evalne procese in skozi {tevilne preverjene zglede posamezniku “vgradijo” ustrezne oblike ravnanja do take mere, da se zdijo “naravni” (Valen~i~ 1899: 232). Tak{no socializacijo do`ivijo le tisti posamezniki, ki izvirajo iz dru`benih elit. Vsi ostali se lahko vedenjskim vzorcem te vrste zgolj priu~ijo, tudi s pomo~jo obravnavanih priro~nikov (govorimo o naknadno pridobljeni omiki, o naknadno nau~eni odli~nosti), a nikoli ne v taki meri, da bi imela “idealna mera” giba pravi, tj. naravni videz. Tako pridobljeno odli~nost obla~il in telesnih izraznosti, preverjenih v ne{tetih dru`benih situacijah, je sposobna razkrinkati le “prava” dru`bena elita – in prav ta ima najve~ji motiv za ohranjanje elitizma v danih okvirih. Bontoni so seveda vedno znova odsev obstoje~ih dru`benih razmerij, kar je najbolj vidno skozi primerjavo bontonov izpred konca 1. svetovne vojne z bontoni med svetovnima vojnama in nekaterimi sodobnimi bontoni. Najzgodnej{i med njimi imenujejo pripadnika dru`bene elite kot plemenita{a, imenitne`a, velika{a, odli~nika. Etnolog 16 - 04.indd 57 11/26/06 10:56:04 PM Janja @agar Med svetovnima vojnama govorijo bontoni o gospodu, gentlemanu, tudi izobra`encu, civilizirancu, omikancu; sodobni bontoni pa o uspe{ne`u, tudi poslovne`u. Govorimo torej o generalnem premiku od plemenita{a oziroma velika{a do uspe{nega poslovne`a. Bontoni iz 19. in iz za~etka 20. stoletja neposredno nagovarjajo mo{ke; ti veljajo za prave nosilce dru`bene mo~i; `enske njihovo dru`beno vlogo le ustrezno dopolnjujejo, kajti njihova poklicanost je v tem, da odigrajo ustrezno vlogo `ene, matere, h~ere, sestre. Z neprimernim obna{anjem pa~ ne smejo {kodovati dru`benemu ugledu svojih soprogov, sinov, o~etov ali bratov; moralna {koda njim samim je namre~ “podeseterjena” {koda njihovim mo{kim. Ni~ ~udnega torej, ~e je oko dru`benega nadzora tako neusmiljeno uprto vanje. [e stro`je kot `enske nasploh so nadzirane mlade `enske in dekleta. A pri tem avtorji bontonov vsebine sploh ne naslavljajo neposredno na `enske, razen kadar 58 gre za naslavljanje v negativnem (svarilnem ali zgra`ajo~em) smislu. Tem bolj groteskno se zdi deklarativno izkazovanje vljudnosti, obzirnosti, pomo~i, za{~ite ipd., ki naj bi zavezovale vljudne in olikane mo{ke v odnosu do `ensk v javnosti. V doma~em okolju si more tovrstno olikanost doma~ih mo{kih zagotoviti `enska le s poni`nostjo, pridnostjo, ustre`ljivostjo, razumevanjem in neskon~no potrpe`ljivostjo. Na svojevrstno nedoslednost med javnim in privatnim, ki jo je v tem mogo~e razpoznati, je opozorila v navezavi na bontone 19. stoletja celjska zgodovinarka Rolanda Fugger Germadnik (Fugger Germadnik 1995: 40, 41). Bontoni iz obdobja med 1. in 2. svetovno vojno so dru`bene premike v odnosu do `ensk “zaznali” in jih do neke mere odsevajo tudi skozi neposredno naslavljanje (npr. v poglavjih o vzgoji otrok, nadziranju poslov, o vitkosti ipd.) (Bon ton 1926: 68–70; 89–96). Druga~en odnos je mogo~e zaznati v “dovoljenem” samostojnem sprehajanju, obiskovanju gledali{~, koncertov, celo kavarn, a le, ~e gre za samostojne `enske (Bon ton 1926: 152). Sodobni priro~niki o lepem vedenju nagovarjajo na~elno vsakogar, ne glede na starost, spol ali dru`beni izvor. Vsakogar, ki bo lepo vedenje (in predvsem bistveni del tega – osebni videz in pretehtan nastop v dru`bi) izbral kot sredstvo za osebni uspeh. Katera podro~ja ~lovekovega `ivljenja uravnavajo bontoni? Izhodi{~e olike 19. stoletja je kr{~anska morala. [e ve~: olika je domala eno in isto kot kr{~anska etika in kdor ne izra`a kr{~anskih vrednot navzven, ta pa~ ne more biti olikan (Vesel 1868: 15; Urbanus 1910: 1–5; Urbanus 1932: Uvod). Pravzaprav se besedilo Veselovega dela Olikani Slovenec v mnogo ve~ji meri kot z obrazci olike ukvarja s tem, kak{en naj bo pravi odnos ~loveka do Boga, do samega sebe in do drugih, vse v imenu t. i. notranje omike. Tisti del besedila, ki govori o odnosu do drugih ljudi, pa vsebuje tudi “zunanjo obliko” olike v pomenu, kako se vesti ob razli~nih prilikah.6 Bonton J. Valen~i~a, ki je iz{el tik pred iztekom 19. stoletja (Valen~i~ 1899), je po notranji zgradbi zelo podoben Veselovemu, ~eprav ga med viri oziroma zgledi niti ne 6 V leto{njem letu je iz{el Olikani Slovenec, ponatisnjen kot faksimile, z uvodno {tudijo Marije Cvetek. Etnolog 16 - 04.indd 58 11/26/06 10:56:04 PM Primerno in lepo skozi bonton omenja. Moralno-du{evni, nravstveno-osebni in nravstveno-dru`abni del Valen~i~eve knjige Vzgoja in omika ali izvir sre~e so z manj{imi odstopanji primerljivi z Veselovimi razdelki in poudarki. Vendar je pri “zunanjih oblikah” olike bolj gostobeseden in natan~en. Matemati~no natan~en, pravi Rolanda Fugger Germadnik, ko govori npr. o Veselovih opisih pravilnega “naravnega in neprisiljenega” kretanja (Fugger Germadnik 1995: 39); in ima prav, kajti tolik{nega predpisovanja olikanosti, izra`enega v centimetrih, {tetju od ena do tri ipd., ni presegel nobeden od kasnej{ih avtorjev. F. Terseglav (pod psevdonimom Urbanus) se v Knjigi o lepem vedenju zadeve loti `e na bolj “pozunanjen” na~in, ~eprav v uvodu {e vedno zelo jasno poudarja odvisnost vljudnosti in olikanosti od kreposti, nravnosti, ~ednosti in kr{~anske morale (Urbanus 1910: 1–5). A olikanost duha in oplemenitenje srca zahteva tudi primerne zunanje izpopolnitve (Urbanus 1910: 6). Kar v nadaljnjem organiziranju besedila pomeni 59 razpravljanje o najnujnej{ih zahtevah olike (kamor {teje snago, zunanje vedenje in gibanje ter obleko), o temeljnih pravilih (kamor pri{teva pozdrav, priklon in podajanje roke, predstavljanje, nagovarjanje in naslavljanje, vedenje pri mizi ter pogovarjanje v dru`bi) in o vedenju v javnosti (na cesti, v cerkvi, v gostilni, na potovanju, na vozu). Precej na~elnim pravilom, ki naj bi bila namenjena “vsem”, dodaja podrobnej{a pravila, ki jih namenja posameznim stanovom, za posebne prilike in za najodli~nej{e osebe: obravnava torej natan~nej{a pravila v okoli{~inah, ki se “zgodijo” bolj ali manj le odli~nej{im stanovom (obiski, pojedine, manj{e ali ve~je dru`abne prireditve, ples, posebne dru`abne prilike (avdience pri vladajo~ih osebah, pri pape`u, kardinalu ali {kofu), v gledali{~u ali na razstavi). To je okvir osebnega, dru`inskega in dru`abnega, zasebnega in javnega `ivljenja, ki ga normirajo v smislu primernega vedenja domala vsi pregledani bontoni, le da jih notranje organizirajo vsak nekoliko po svoje. Pravila za oliko (Dostojen 1918) je okraj{ana izdaja Urbanusove Knjige o lepem vedenju, ki je v bila v izpopolnjeni drugi izdaji natisnjena istega leta in pri isti zalo`bi. Kljub druga~nemu psevdonimu (dr. J. Dostojen) primerjava poka`e, da gre bolj ali manj za isto besedilo in skoraj gotovo za istega avtorja (F. Terseglava - Urbanusa); saj gre za enako notranjo organizacijo poglavij kot v Urbanusovi izdaji iz leta 1910, le poglavje o podrobnih pravilih je zreducirano na kratke napotke o obiskih. Ciljna publika okraj{ane in cenene izdaje z mehkimi platnicami po vsej verjetnosti niso bili odli~nej{i stanovi; temu se je o~itno prilagodil tudi obseg vsebine. Tretja izdaja Urbanusove Knjige o lepem vedenju iz leta 1932 (Urbanus 1932) vsebuje druga~no, bolj linearno ~lenjeno strukturo, ki staremu besedilu dodaja nekatera nova ali raz{irjena poglavja – ta se navezujejo na nekatere tehni~ne izbolj{ave (npr. avto, radio), na pogostej{e oblike izrabe prostega ~asa (kolesarjenje, kopali{~a, po~itni{ki kraji, kino), nekatere druga~ne oblike dru`abnih prireditev (t. i. garden party) in na~inov komuniciranja (veliko ve~ji poudarek nameni pisnemu komuniciranju). Odra`a tudi dru`bene premike (govori o emancipaciji `ensk, obra~a se na “preproste” ljudi, ~eprav {e vedno izpostavlja okoli{~ine dru`benih elit) in izpostavlja nove dr`avne okvire, Beograd kot novo prestolnico in usmeritev k novi kraljevi dru`ini. Gre torej za spremembe, ki so na eni strani temeljne, na drugi pa so Etnolog 16 - 04.indd 59 11/26/06 10:56:04 PM Janja @agar o~itno postale tako obi~ajni del vsakdanjega sveta, da jih celo pravila lepega vedenja niso mogla spregledati. Linearno ~lenjeno strukturo poglavij, od katerih vsako zajema eno zaokro`eno podro~je osebnega, privatnega, javnega, dru`abnega ali protokolarnega `ivljenja, ima tudi knjiga neimenovanega avtorja iz leta 1926 Bon ton, Knjiga o lepem vedenju, govorjenju in obla~enju v zasebnem in javnem `ivljenju (Bon ton 1926). Je prvi bonton (glede na leto izida), ki odseva spremenjene razmere po 1. svetovni vojni, o katerih smo govorili `e zgoraj (Urbanus 1932). ^eprav so osnovne oblike in napotki lepega obna{anja v bistvu nespremenjeni, jih deklarativno ne utemeljuje na temeljih kr{~anskega reda, ki na svoj specifi~ni na~in zagovarja nespremenljivost nekdanje stanovsko ~lenjene dru`be, prirejene za dru`beno prvenstvo me{~anske elite. Moderno in demokrati~no 60 dru`bo, kateri sicer {e vedno priznava hierarhi~no strukturo, naj bi uravnavala pravila vljudnosti, spodobnosti, ljubeznivosti, obzirnosti in nravnosti vsakogar proti vsem. Govori o “sodobnem gentlemanu” in “sodobni lady”; resni~nost njune dr`e naj ne bi bila odlika njunega izvora, ampak “kulture srca in duha”, ki jo dajo dobra vzgoja, {ola, branje ter stiki s plemenitimi in duhovitimi ljudmi (Bon ton 1926: 6–14). Enak okvir prilo`nosti, v katerih naj bi pravi “gospodje” in “dame”, “kavalirji”, “izobra`enci” (vsi v pomenu pravilno olikanih ljudi) upo{tevali pravila bontona, je v delu Knjiga o vedenju v odli~nih krogih (Bodanius 1935) avtor organiziral v nekaj zaokro`enih poglavij. Od dotedanjih bontonov se kljub temu opazno odmika: natan~nej{i je predvsem v obravnavi primernosti osebnega videza, ki ga dopolnjuje z nasveti/napotki za nego in zdravje telesa in za primerno vzdr`evanje obla~il. Podaja torej mnogo bolj celostni odnos do fizisa in vtisa osebnosti. Sodbo o ljudeh ve`e na sodbo o lastnostih zna~aja, razuma in ~ustva, a te spoznamo {ele ~ez ~as. Vtis osebnosti dobimo preko prvega vtisa o zunanjosti, kateri zato posve~a mnogo pozornosti (Bodanius 1935: 5–8). Iz~rpen je v poglavju o {portu, ki ga v splo{nem ocenjuje zelo pozitivno zaradi ugodnih vplivov na zdravje in izgled telesa, po drugi strani pa ga obravnava kot niz specifi ~nih (modernih) dru`abnosti, ki jih je – ker so pa~ novi izrazi modernega sveta – potrebno opremiti s pravili o primernosti obna{anja in ustrezne zunanje podobe. Bodanius se na mnogih segmentih dotika moderne, demokrati~ne dr`ave in moderne dru`be; pri tem nikakor ni zazrt v veli~ine preteklih dni, sprememb ne obsoja z vidika kr{~anskega moralizma, ampak je stvaren in prakti~en. Ne obupuje nad kriznimi razmerami povojnega ~asa in nad u~inki gospodarske krize, ampak svetuje, kako se izogniti okoli{~inam, ki jim tudi ljudje iz bolj{ih krogov ekonomsko niso ve~ kos, oziroma, kako okoli{~ine prilagoditi novim razmeram. V tridesetih, {tiridesetih in petdesetih letih 20. stoletja je iz{lo pri nas {e nekaj bontonov, ki pa doslej obravnavanih vsebinsko ne dosegajo in {e manj presegajo (Bevk 1938; Vidmar 1944 a; Theuerschuh 1958). Ugotovimo lahko le njihovo te`njo po bli`anju {ir{im krogom bralstva, pri ~emer gre za to, da naj bi zunanje obrazce lepega vedenja spoznaval (morda tudi izvajal) {ir{i krog ljudi – s ~imer ne bi zgolj obnavljali nekdanjih dru`benih elit, ampak si bi tvorno ve~ali mo`nosti za dru`beno uspe{nost ali vsaj dru`beni ugled. [irjenje je mogo~e razpoznati iz na~ina naslavljanja (vsi mo{ki, vse `enske, naslavljanje v 2. osebi ednine; Bevk 1938), iz opisa {e dovolj primernih Etnolog 16 - 04.indd 60 11/26/06 10:56:04 PM Primerno in lepo skozi bonton obla~ilnih oblik, ki naj bi povsem ustrezale razli~nim prilo`nostim, katerim je ~lovek izpostavljen (bolj poudarjena ~istost, splo{na urejenost kot pa predpisane obla~ilne oblike, “navadna ~rna obleka”, ki uspe{no nadome{~a frak in smoking; ta dva sta tako ali tako “le neumna in potratna dedi{~ina preteklosti” (Bevk 1938: 55, 56)), v izjemno razrahljanem (“doma~em”) jeziku ter v nekoliko cini~nem odnosu do nekdanje dru`bene elite. V{e~nost in pou~nost sku{ajo nekateri med njimi pove~ati z bolj ali manj sme{nimi zgodbicami, v katerih so nosilni liki najve~krat groteskno poosebljenje neprimernega (Theuerschuh 1958). Redukcijo bontona na osnovna pravila zunanjega vedenja, ki naj bi jih poznal “vsak”, je mogo~e opaziti tudi v drobni in majhni `epni izdaji iz leta 1944 Lepo vedenje (Vidmar 1944 a), kjer imajo doslej obravnavane vsebine obliko prav kratkih pravil oziroma napotkov, vrednostno ozna~enih z nedvoumnimi uvodnimi besednimi zvezami: Neolikano je …, Nespodobno je …, Ni lepo …, Grdo je …, Nehigieni~no je 61 …, Zanikrno je …, Sme{no je …, Ne spodobi se …, Neopravi~ljivo je …, Ni umestno …, Nevljudno je …, Obsojanja vredno je … itd. Posebno razvojno obliko tiskanih bontonov je mogo~e v istem ~asu opaziti v specializiranih bontonih, ki splo{na pravila lepega vedenja usmerjajo na omejeno skupino ljudi, pri tem pa jim dodajajo tudi druge vsebine. Tak{na je npr. Zlata knjiga za dekleta in `ene (Vidmar 1944 b), kjer je med dru`inskimi nasveti, nasveti glede opremljanja stanovanja, organiziranja gospodinjstva, nege dojen~ka, zdravstvenimi nasveti in nasveti za ravnanje z `ivili ume{~eno tudi poglavje o lepem vedenju (v smislu dostojnosti) samostojnih deklet in `ena na eni in gospodinj na drugi strani (Vidmar 1944b: 62–81). Bontoni, ki so v desetletjih po 2. svetovni vojni sku{ali dopolnjevati doma~o vzgojo lepega vedenja, so bili usmerjeni na otroke razli~nih starosti (Bevk 1957; Bevk 1967; Ru`i} 1971 idr.) ali pa so vzgajali “vsakogar” ve~idel s pomo~jo vizualnih u~inkov (ilustracij; Kos 1958 idr.). Od konca {estdesetih let prej{njega stoletja so na na{em trgu vedno pogosteje prisotni tuji avtorji pravil lepega obna{anja – kot prevodi ali originali, slednji v veliki meri iz jugoslovanskega prostora. Splo{nim bontonom (Ogrizek - Daninos 1966; Ru`i} 1975; Mahni~ 1976 idr.) se pridru`ujejo t. i. poslovni bontoni (Trifunovi} 1969; Soldati} - D`uvarevi}, 1971, 1977; Osrede~ki 1989, 1994; Zelmanovi} 1990 idr.) in podobni priro~niki (Spillane 1997 idr.), ki usmerjajo vedenje in osebni izgled ljudi, ki bi v poslovnem svetu radi veljali za uspe{ne. Gre torej za druga~no pojmovanje (in tvorbo) dru`benega elitizma, povezanega s poslovno uspe{nostjo, ki nekako samo po sebi umevno predvideva nadgradnjo v ustreznem ekonomskem in dru`beno-vplivnem uspehu. A vsi ti bontoni in priro~niki {e ~akajo natan~nej{e analize, zato jih podrobneje na tem mestu ne gre obravnavati. Z vidika zanimanja za kontinuiteto dru`benega konstrukta primernega videza in vedenja pa sem vendarle posegla {e po treh splo{nih sodobnih bontonih (Zelmanovi} 1990; Wolff 1995; Kne`evi~ 2005), od katerih je vsak pritegnil mojo pozornost na druga~en na~in. Zelmanovi}ev Ilustrirani bonton & protokol, ki je leta 1990 prvi~ iz{el v slovenskem prevodu, je bil napisan `e leta 1962 in je pred slovenskim do`ivel deset ponatisov v srbskem in hrva{kem jeziku. V tem ~asu je do`ivel “{tevilne spremembe in dopolnitve, Etnolog 16 - 04.indd 61 11/26/06 10:56:05 PM Janja @agar ki sta jih narekovala duh ~asa in razvoj” (Zelmanovi} 1990: 5). Kot absolutnega svetovnega rekorderja v tem `anru navaja ameri{ki bontonski priro~nik Emily Post z naslovom Etiquette. Modra knjiga dru`benih navad; od leta 1922, ko je iz{la prvi~, naj bi do za~etka devetdesetih let do`ivela kar devetdeset izdaj (prav tam). Zelmanovi} je zanimiv zaradi zavestnega upo{tevanja dru`benih in tehnolo{kih sprememb, pa tudi sprememb v obla~ilni modi in v pojmovanju telesne spodobnosti. Ne le, da jih upo{teva v samem besedilu, kjer se ve~krat hudomu{no “nasmehne” tak{ni spremembi, ampak jih v predgovoru tudi izpostavi in razlo`i. [e ve~: pravila bontona, ki so zanj ~asovno spremenljiva in dru`beno pogojena kategorija, razlo`i kot pravila, ki pa~ urejajo stike med ljudmi: odnose med posamezniki, odnos posameznika do skupnosti, odnos skupnosti do posameznika in medsebojne odnose v skupnosti (Zelmanovi} 1990: 62 6). Pravila bontona razlo`i v odnosu do dru`benega razvoja, povsem jasen je v razlagi za~etnega upora proti starim in zato “grotesknim” pravilom bontona, neprilagojenim novim dru`benim razmeram, ki se s~asoma le spet obnovijo, le da v ~asu in duhu primernej{i obliki in predvsem prilagojeni “interpretaciji”. To se po Zelmanovi}evem izvajanju dogaja tako ob prehodu fevdalne v me{~ansko dru`bo, kot tudi ob prehajanju me{~anske v socialisti~no dru`bo (Zelmanovi} 1990: 7). Zelmanovi}evo besedilo je nadvse pou~no tudi v poglavju o diplomatskem protokolu. Upo{teva namre~ aktualne mednarodne pogodbe (konvencije), predpisane kodekse zunanjih oblik uradnih stikov, pa naj gre za dr`avne obiske ali za nekoliko manj formalne stike gospodarske, politi~ne, kulturne ali kake druge narave; obravnava sestavo diplomatskih predstavni{tev, konzulatov itd. Razlaga pravila razvr{~anja ljudi (predstavnikov razli~nih suverenih dr`av ali ljudi razli~nih funkcij) in de`el ob mednarodnih stikih in stroge predpise poteka razli~nih oblik protokolarnih stikov (Zelmanovi} 1990: 243 ss). Sodobni evropski bonton nem{ke avtorice Inge Wolff je slovensko izdajo do`ivel v devetdesetih letih prej{njega stoletja (Wollf 1995). Knjiga s podnaslovom Pravila lepega vedenja in primernega videza v sodobni me{~anski civilizaciji je nastala v sodelovanju z delovno skupino Mednarodna pravila lepega vedenja; zdi se, da jo/jih je vodilo prizadevanje najti najmanj{i skupni imenovalec razli~ic lepega vedenja razli~nih de`el. “… iz me{anice razli~nih `ivljenjskih navad, razli~nih vzgojnih pristopov, morda druga~nih religij ali politi~nih nazorov, (je) te`ko razviti novo obliko medsebojnega ob~evanja, ki je sprejemljivo za vse. Pomaga zgolj eno: zavarovati na{e osebne meje …” (Wolff 1995: 12) Predvsem v smislu ozna~evanja zunanjih zmo`nosti, obsega dovoljenega, pa tudi obseg svobodnega prostora, ki ga potrebujemo okoli sebe. Vljudnost oziroma lepo vedenje razume Wolffova kot izraz vsakokratnega duha ~asa, razmerij mo~i, socialne strukture, oziroma kot nekaj, kar naj bi olaj{alo na{e zapleteno skupno `ivljenje (Wolff 1995: 6, 7). Priro~nik vseeno tvorijo relativno standardne vsebine, ~eprav v razko{ni poljudni obliki, ki besedilo opremlja z razgibanimi naslovi ter risbami in fotografi jami, na katerih manekeni ponazarjajo (ne)pravilno vodene situacije. Dodatek za potovanja v tujino navr`e nekaj kratkih stereotipnih karakterizacij prebivalcev drugih evropskih de`el in drugih delov sveta in nekaj opozoril na nevarnosti, ki ti~ijo v tem, da lahko Etnolog 16 - 04.indd 62 11/26/06 10:56:05 PM Primerno in lepo skozi bonton ista kretnja v razli~nih delih sveta vsebuje povsem nasprotujo~a sporo~ila (Wollf 1985: 246 ss). Se znamo obna{ati? slovenske avtorice Ane Nu{e Kne`evi~ je najnovej{i splo{ni bonton, ki je iz{el pri nas (Kne`evi~ 2005). Osnovna vsebina ne odstopa bistveno od drugih priro~nikov te vrste. Dopolnjena pa je z vrsto okoli{~in, ki oblikujejo sodobni vsakdan, bodisi v smislu higiene in nege telesa (t. i. preparativne in dekorativne kozmetike, telesnega vonja in pora{~enosti), kulture obla~enja (za{~ita, udobje, razkazovanje, dostojnost oziroma spodobnost), obna{anja v javnosti (razli~ne javne povr{ine in objekti ter prevozna sredstva, celo sodobna plesi{~a vseh vrst, rokovski koncert, savna, smu~i{~e itd.), poslovnega bontona (o pravilih, ki naj bi delovno organizacijo napravila uspe{no, o tiskovnih konferencah), komuniciranja (npr. elektronska po{ta, internet, klepetalnice, mobilni telefon, videokonference). Posebno poglavje nameni kulturi obdarovanja ob 63 razli~nih prilo`nostih zasebnega in poslovnega `ivljenja. Mnogo pozornosti nameni kulturi pitja in prehranjevanja, kjer globalno ponudbo “tradicionalnih” in “nacionalnih” zna~ilnosti in sestavin obravnava kot samo po sebi razumljivo danost, enakovredno vklju~eno v celoto (npr. uporabo jedilnih pali~ic, raznolikih vrst sadja); enako tudi ponudbo prehrane na ulici. Razvidna te`nja sodobnih priro~nikov o lepem vedenju je v obravnavi razvitega sodobnega sveta, ki vklju~uje kulturne razli~nosti, podobnosti in enakosti kot temelj in cilj oblikovanja “dru`beno spremenjene sodobne” (Zelmanovi} 1990), “evropske” (Wolff 1985), celo “globalne kulture” (Kne`evi~ 2005: 13). Ni~ ve~ in ni~ manj. Nagovarjanje vsakega med vsemi, vse odprte mo`nosti in osebna pravica vsakega posameznika do izbire, varovanje zasebnega `ivljenja in odpiranje poslovnega `ivljenja v svet, (gojeni) optimizem … Poudarjene kot vrednote sodobne, tehnolo{ko razvite in demokrati~ne stvarnosti (ki, mimogrede, niti pribli`no ni vsa tak{na), a vse v igri bolj ali manj uspe{nega obvladovanja sveta. Lepo vedenje (neizklju~ljiv del tega je osebni videz in osebna promocija) ne izvira toliko iz pogleda na svet, ampak izpade kot eden od pripomo~kov na poti k “osebnemu uspehu”. Katera podro~ja osebnega videza urejajo bontoni? Bontoni v izhodi{~u poudarjajo notranjo oliko – olikanost duha in oplemenitenja srca (Urbanus 1910: 6, Bon ton 1926: 7, 10). Ker pa notranje olikanosti pravzaprav ni mogo~e videti brez zunanjih izrazov, nas svet presoja tako, kakor se mu poka`emo od zunaj (Vesel 1868: 4). Pri tem je osebni videz, vklju~ujo~ vse telesne izraze, najbolj izpostavljena sestavina pri~akovane odli~nosti. Dajala naj bi neke vrste garancijo za notranje, nevidne vsebine prave dru`bene odli~nosti (elite). Pravila lepega vedenja, ki uravnavajo posameznikovo podobo v razli~nih javnih in dru`abnih okoli{~inah, zato namenjajo precej{njo pozornost higieni in negi telesa, ustrezni izbiri in videzu obleke in zunanjemu vedenju (v smislu telesne dr`e, funkcionalnih gibov in drugih kretenj, obrazne mimike). Vsako od omenjenih podro~ij obravnavajo tako na na~elni (priporo~ljivi ali odklonilni) ravni kot tudi v smislu povsem natan~nih navodil. Tematska poglavja dopolnjujejo navodila v razdelkih, namenjenih posameznim ceremonijam (pozdrav, priklon, rokovanje, poljubljanje roke, predstavljanje) Etnolog 16 - 04.indd 63 11/26/06 10:56:05 PM Janja @agar ali sklopom okoli{~in, ki zdru`ujejo ve~ elementov (npr. na cesti, na obisku, za mizo, pri plesu, v gledali{~u ipd.). Sodobni bontoni so priro~niki v smislu priporo~il ali nasvetov, kako naj posameznik, skladno s svojim naravnim telesnim ustrojem, barvno lestvico o~i, las, polti, pa seveda skladno s funkcijo, ki jo ima ali opravlja v dru`bi, izbira in ravna, da bo “primeren”. Pravzaprav ne le primeren, ampak kar se da dober, ~e `e ne najbolj{i. Pri tem so mnogo bolj usmerjeni v kreiranje lepega videza kot v normiranje telesne dr`e, kretenj, mimike. Vendar pa obstajajo za to v sodobnih razmerah tudi specializirani priro~niki in drugi na~ini u~enja izbolj{evanja govornih ve{~in in obvladovanja telesa (npr. {ole retorike in te~aji nastopanja v javnosti, strokovnjaki za odpravljanje treme, osebni stilisti itd). Povr{insko obdelujejo le kompleksne situacije, sestavljene iz temeljnih 64 pravil komuniciranja, prednosti, vrstnega reda ipd. Telo: higiena in nega Med najnujnej{e zahteve olike sodi po mnenju ve~ine avtorjev sna`nost telesa, ki je “znamenje notranje ~istobe”, je pa tudi izvir zdravja in posledi~no tudi lepote. V imenu olike je treba pozornost nameniti umivanju, ~i{~enju nohtov, zob, las, nog; deloma se navezuje pojmovanje telesne higiene tudi na nekatere slabe navade, ki jih je potrebno odpraviti (o pluvanju in usekovanju, o praskanju in vrtanju po nosu in u{esih, o grizenju nohtov ipd.) (Urbanus 1910: 41ss; prim. Bon ton 1926: 58–62). Negi telesa se bontoni posve~ajo v smislu na~elno odklonilnega stali{~a do pretiranega lepoti~enja, ki naj bi bilo prej kot ne {kodljivo; prisegajo torej na zmernost, opevajo naravnost in zdravje (Valen~i~ 1899: 46; Bon ton 1926: 63–65). Zdravje in prikupno zunanjost dajo ~loveku ustrezna higiena telesa in stanovanja, raba vode, bivanje na prostem in predvsem {port, poudarja Bodanius, ki izpostavlja lepoto ogorelega mo{kega in `enskega obraza. Izpostavlja tudi nujnost skrbno negovanih rok, ki krasijo pravilno in lepo negovano telo (Bodanius 1935: 13). Vsekakor je telesna lepota tako reko~ zapovedana `enskemu svetu (Bon ton 1926: 64). @ensko lepota – v kombinaciji z mo~no kontrolirano moralno spodobnostjo – v dobr{ni meri dru`beno definira. A to ni tako pomembno za njo samo; enako ali {e bolj je pomembna za dru`beni ugled njihovih mo{kih. Bontoni vsakokratnih telesnih lepotnih idealov ve~inoma ne izpostavljajo neposredno, izra`ajo in merijo se v kategorijah ~istosti, negovanosti, zdravja; tu in tam se pojavi zveza lepega s skladnostjo, tudi vitkostjo (navodila za nego in telovadbo pri tem nagovarjajo predvsem `enske). “Debelu{nost ni nedostojna, toda prijetna ni in ni lepa. Ker pa govorimo o lepoti, graciji in eleganci, ki spada v knjigo o dobrem tonu, moramo kaj povedati o vitkosti, ki jo kulturni ljudje smatrajo za lepo.” (Bon ton 1926: 68) Mnogo pogosteje pa je v bontonih izraz lepote podan v vrednosti `elenih, dobrih lastnosti (mladost, nedol`nost, nepokvarjenost, blagosr~nost, srame`ljivost, ~istost, gladkost itd.). Tako tesno, da je med pojmi slutiti domala ena~enje (prim. Ju`ni~ 1998: 52). Pregledani sodobni bontoni namenjajo pozornosti telesne nege relativno veliko prostora, za osnove higiene namre~ predvidevajo, da jih bralci `e poznajo (Zelmanovi} 1990: 18 ss). Dopolnilna higiena in nega pa sta nemalokrat medsebojno Etnolog 16 - 04.indd 64 11/26/06 10:56:05 PM Primerno in lepo skozi bonton prekriti podro~ji, ki ju niti ne povezujejo z zdravjem. Odpravljanje in preventivno prepre~evanje mote~ega telesnega vonja je v tesni zvezi z di{avljenjem telesa; higiena telesa je prikazana v neposredni zvezi s samoumevnim britjem in celo depiliranjem; vsakodnevno ~i{~enje ko`e na obrazu je del negovanega, lepega videza itd. (Kne`evi~ 2005: 48–57). Dekorativna kozmetika je del vsakdana in jo bontoni sprejemajo kot legitimni pripomo~ek za poudarjanje lepote in prikrivanje pomanjkljivosti; opozarjajo pa na zmernost in nevsiljivost (Zelmanovi} 1990: 21; Kne`evi~ 2005: 52). Zdi se, da je to svojevrstno nadaljevanje opevanja “naravnega” videza starej{ih bontonov. Lepota v smislu dovr{enega videza (~eprav s pomo~jo lepotil) je v slu`bi ugodnega vtisa in s tem pogojno tudi uspeha. Vsaj deklarativno ni povezana z moralnimi ~ednostmi, z izjemo mladostne vitalnosti, to~nosti, korektnosti, po{tenosti, kar so vrednote poslovnega sveta in jih je mogo~e uspe{no pozunanjiti s celotnim osebnim videzom. 65 Obla~ilni videz Ker je obla~ilni videz zavedni del ~love{ke komunikacije z drugimi in z njim lahko posameznik tvorno vpliva na oceno in posledi~no odnos okolice do njega, se zdi pozornost bontonov, usmerjena na izbiro primernih obla~il, nekako logi~na. Noben izmed pregledanih bontonov se tej temi ni povsem izognil, razlike med njimi so v pozornosti in poudarjanju detajlov oziroma njihovi usklajenosti z okoli{~inami. Tako najstarej{i med bontoni namenja obleki le na~elna navodila, iz katerih je mo~ povzeti avtorjev spravljiv, predvsem pa neproblemati~en pogled na obstoje~o dru`beno strukturo (Vesel 1868: 40, 41). V ~asu izida knjige dru`beno vplivno me{~anstvo v svojem zunanjem zgledovanju po aristokraciji pa~ {e ni bilo bistveno ogro`eno od drugih mestnih, kaj {ele kme~kih prebivalcev. Ta proces je za~el dobivati opaznej{e dimenzije v zadnjih treh desetletjih 19. stoletja in mnogo {ir{e dimenzije v 20. stoletju. Tudi druga dva bontona izpred 1. svetovne vojne (Valen~i~ 1899; Urbanus 1910) dajeta slutiti enak generalni odnos do dru`be. Tudi njun odnos do obleke je pravzaprav {e vedno na~elne narave, izra`ajo~ primernost v neizogibni odvisnosti od stanu, premo`enja in dohodkov, starosti in okoli{~in. Za primerno velja predvsem sna`nost, preprostost, okusnost, za neprimerno pa modna gizdavost in o{abno povi{evanje nad stanovske razmere (Valen~i~ 1899: 149, 150; Urbanus 1910: 48, 49). Tak{na na~elna navodila, ki jih naslavljata na vsakega ~lana dru`be, pa dopolnita z nekaterimi obla~ilnimi oblikami, ki jih izven visokih krogov dru`bene elite ni mogo~e predvidevati (npr. rokavice), po mo`nosti v povezavi z okoli{~inami, ki se spet ti~ejo le elitnih osebkov (npr. bolj{e dru`abne prilike, sprejemi, ve~erje, ples, gledali{~e ipd.). Mnogo bolj kot obleki se posve~ata primernim telesnim izrazom. V principu gibljivej{o dru`beno strukturo (ki je bila posledica rasti industrializacije in spremenjenih drugih gospodarskih panog, tehnolo{kih novosti, druga~nih dr`avnih formacij in usmeritev tudi v druga (tuja) vplivna obmo~ja) odsevajo bontoni iz obdobja med 1. in 2. svetovno vojno. Ve~ja demokrati~nost dru`be daje prilo`nosti hierarhi~nega vzpona {ir{im dru`benim skupinam. Prilagojen osebni videz kot zunanjo sestavino tovrstnih te`enj je bilo relativno lahko dose~i; v pomo~ so prisko~ile hitreje spreminjajo~e se modne smernice, industrijska produkcija blaga in celo konfekcija; to je zvi{alo Etnolog 16 - 04.indd 65 11/26/06 10:56:05 PM Janja @agar koli~insko, kakovostno in cenovno dostopnost. A kar je za {tevilne pomenilo ugodnost, je za staro elito predstavljalo svojevrstno ogro`enost pred “povzpetniki”. Zanimivo je, da se bontoni iz tega ~asa (najtemeljitej{i med njimi so: Bon ton 1926, Urbanus 1932, Bodanius 1935) razmeroma veliko posve~ajo obla~ilnemu izgledu, opisom pravilnih obla~ilnih kombinacij in okoli{~inam ustreznim izborom obla~il. Kot bi sku{ali notranje poznavanje olike, pridobljeno z ustrezno zgodnjo socializacijo, nadomestiti z zunanjimi obrazci. A temu se da priu~iti le do neke meje – o tem smo `e govorili – “idealne mere” pa ostajajo skrivni adut pravih dru`benih elit in jim slu`ijo kot “dekoder” povzpetni{ke, novodobne elite. Ti bontoni so torej dajali upanje in zunanje védenje o oliki, olikanem videzu in vedénju, ki zbuja dru`beni ugled, spo{tovanje in vplivno mo~. In hkrati s suhoparnostjo pisanih navodil varovali subtilno obliko “prave 66 mere”, ki jo je nemogo~e zapisati. [e bolj kot za obla~ilni videz je to veljalo za telesne izraze, o tem bo tekla beseda posebej. Najbolj temeljit glede obla~enja je bonton iz leta 1926. Gospodom (gentlemanom) se posve~a sistemati~no in natan~no: predstavljene so osnovne me{~anske obla~ilne oblike (frak, smoking, `aket, sako in redengot). Nekatere med njimi od 19. stoletja niso do`ivljale bistvenih sprememb (frak, `aket in redengot). Salonske suknje, ki je pred 1. svetovno vojno {e obi~ajno sve~ano me{~ansko obla~ilo, Bon ton ne omenja ve~; krojno enakega redengota pa ne ena~i z njo. Kot `e uveljavljeni novosti veljata smoking in sako7; prvi naj bi v dobr{ni meri izpodrival frak, drugi pa naj bi v prvi vrsti izpodrival dnevni polkro`no krojeni `aket (angl. cut, cutaway), sicer pa naj bi se povsem legitimno uveljavljal tudi ob drugih manj sve~anih prilo`nostih. Izpostavlja tudi nekatere oblike, ki lahko spremljajo le izredne prilo`nosti in jih je sploh uporabljati v zelo omejeni meri (surka, ~amara, dru{tveni kroji, narodne no{e) (Bon ton 1926: 198–205). Izraz najve~je sistemati~nosti pa je razpredelnica na koncu knjige, kjer avtor razvr{~a posamezne mo{ke obla~ilne sestavine glede na prilo`nost (Bon ton 1926: 267–271). Iste obla~ilne oblike za olikano oble~ene gospode so navedene tudi v drugih bontonih izpred 2. svetovne vojne (Urbanus 1932: 319 ss; Bodanius 1935 ss), pri ~emer je ~asovni razvoj dal vedno ve~ji pomen smokingu na ra~un fraka, sako oziroma pra`nja ~rna obleka pa naj bi zado{~ala tako reko~ za vse dnevne in celo nekatere ve~erne sve~anosti. Poleg “klasi~nih” obla~ilnih oblik se v smislu primernosti dovoljujejo {e t. i. kombinirane obleke in “turistovske” ({portne) obleke s pumparicami (Bodanius 1926: 23–30). [port, ki mu daje obdobje med 1. in 2. svetovno vojno velik poudarek v smislu urjenja telesa, a tudi presti`nih oblik izrabljanja prostega ~asa, zahteva ustrezne obla~ilne oblike: samo po sebi je razumljivo, da so bile dostopne le premo`nim (Bodanius 1935: 188–208). Bontoni se na~elno niso posve~ali krojem omenjenih mo{kih oblek, saj naj bi bili ti stalni, neodvisni od modnih sprememb. Moda je dopustno spreminjala le ovratnice, bontoni svarijo pred nezmernimi barvami. Pretirano obla~enje po modi ni v skladu s pravo oliko, prav tako se zdijo povsem neprimerne nekatere novosti: 7 Sako je krojno pravzaprav enak kot obi~ajna mo{ka obleka v tridelni sestavi (hla~e, telovnik, suknji~), ki se uveljavi med kme~kim in mestnim prebivalstvom po sredini 19. stoletja in do`ivlja le manj{e modno pogojene spremembe. Etnolog 16 - 04.indd 66 11/26/06 10:56:06 PM Primerno in lepo skozi bonton “Konfekcijsko blago ne spada v dobro mo{ko garderobo. /…/ Zelo va`no je pravilno ravnanje z obleko v rabi in pri shranjevanju. Kdor je nereden in zanikrn, na tistem je videti tudi najdra`ja obleka zanemarjena. /…/ Gospodje iz bolj{ih krogov ne nosijo ohlapnih zapestnikov ali celo takih, ki se dajo snemati. Zapestniki, bodisi trdi ali mehki, morajo biti pri{iti k srajci. [e bolj neokusni od ohlapnih zapestnikov so naprsniki, ki jih lahko menjamo. Prav tako je neprimerno papirnato, gumasto ali podobno trajno perilo. ^e je na dobri srajci razen zapestnikov pri{it tudi ovratnik, moramo srajco zaradi najmanj{ega made`a na ovratniku izmenjati. Take srajce so zaradi tega za pametno gospodinjstvo neporabne in pomenijo pretiranost v eleganci, ki je ni mo~ zagovarjati …” (Bodanius 1935: 19–21) Zato pa nadvse priporo~ajo izbiro blaga ~im bolj{e kakovosti, izdelave (izdelovalca) in vzdr`evanja (Bonton 1926: 205; Bodanius 1935: 15–21). 67 Neprimerno bolj naj bi sprotna moda oblikovala `enska obla~ila, zato se opisom teh bontoni `e v osnovi raje odrekajo. Kolikor se izgovorom na modo pridru`ijo tudi stereotipne oznake ne~imrnosti, muhavosti, zapravljivosti, zabave`eljnosti, zvija~nosti in podobnih “`enskih” lastnosti, je to dodaten znak dru`benega konstrukta spola. Tistih, ki jih z njimi ozna~ujejo, in tistih, ki so jih izrekali oziroma zapisovali – avtorji bontonov so pa~ v vsakem pogledu otroci svoje dobe (Vesel 1868: 65, 67; Valen~i~ 1899: 60, 61). Za `ensko je veljalo, tudi ~e pravila olike tega ne obravnavajo posebej, da mora obla~ilni videz prilagoditi svojemu mo{kemu (o~etu, mo`u, spremljevalcu). To pa~ implicira vse kategorije, ki so dolo~ale mo{ko izbiro obla~il (stan, premo`enje, okoli{~ine oziroma prilo`nosti). Mnogo bolj pa je bila normirana primernost glede na leta, zakonski stan, postavo, barvo las, polt ipd. (Bon ton 1926: 210–212, Bodanius 1935: 15 ss). S funkcionalnega vidika predvidevajo {tiri glavne skupine obla~il (jutranje in ve~erne doma~e obleke; doma~e dnevne obleke; promenadne obleke; ve~erne toalete), a hkrati predvidevajo tudi veliko mo`nost razli~ic zlasti glede promenadnih in ve~ernih obla~il (Bon ton 1926: 212–214). Zahteve bontona za prave dame zahtevajo izbran okus, ki se ka`e v preprostosti, skladnosti, ~utu za barve in material, ~utu za spodobnost (npr. pri globini dekoltejev) in ~utu za pretiranost (v smislu razko{ja, preobilja “li{pa” in nakita ter ekstremnih modnih oblik) (Bodanius 1935: 22). Sr` izbranega okusa v obla~ilnem videzu naj bi torej bila v kvaliteti, popolni skladnosti ter preprosti in nevpadljivi eleganci. “Za izbran okus more biti samo preprostost lepa in odli~na. Izbran okus odklanja vsako pretiravanje. Pozornost vzbujajo~ih re~i ne mara. Dame iz bolj{ih krogov in izobra`eni gospodje ne marajo vzbujati pozornosti. /…/ Vendar se tudi oni ne odtegujejo vplivu mode.” (Bodanius 1935: 16) Zanimivo je, da tudi sodobni bontoni povzemajo trditve, da prava eleganca ne sme zbujati pozornosti (Zelmanovi} 1990: 45). Kljub upo{tevanju modnih sprememb in razvejanosti obla~ilnih stilov, ve~jemu naboru “dopu{~enih” barv in kombinacij, ozna~uje obla~ilni okus v prvi vrsti izogibanje ekstravaganci. @enskemu obla~enju se Zelmanovi} posve~a na nivoju splo{nih priporo~il (dopoldne preprosto, pri delu prakti~no, za ulico malo domi{ljije, popoldne tudi svila, kostimi ve~no moderni, za ve~erne obleke najbolj izbrani materiali), ki izkazujejo enaka pravila kot starej{i Etnolog 16 - 04.indd 67 11/26/06 10:56:06 PM Janja @agar priro~niki. Jih pa tu in tam dopolni z novimi obla~ilnimi sestavinami (npr. hla~ami), navodili o umetnosti kombiniranja, najnovej{ih modnih tendencah in o vmesnih poteh med sodobnim in klasi~nim (Zelmanovi} 1990: 50 ss). Glede mo{ke mode je isti avtor precej bolj konvencionalen, saj se mu zdi, da je obla~enje mo{kih {e vedno v prvi vrsti podrejeno njihovemu delu in funkcijam, pa tudi sicer naj bi bil mo{ki kodeks obla~enja precej bolj preprost kot `enski. Take ali druga~ne mo{ke “klasi~ne” obleke v sestavi suknji~a in hla~ dopolnjuje le {e s smokingom in frakom za posebno slovesne prilo`nosti. “Novotarije” v obla~enju prisoja le mlaj{im (Zelmanovi} 1990: 60 ss). Ve~jo strogost v rabi klasi~nih me{~anskih obla~ilnih oblik navaja za diplomatski in zlasti mednarodni protokol (Zelmanovi} 1990: 243 ss). Kne`evi~eva prepu{~a na~in obla~enja na~elno vsakemu posamezniku, “klasi~na” 68 pravila pa ohranja za formalna dru`enja in poslovno `ivljenje. Na teh mestih naj bi bilo izogibanje spolnim in seksualnim sporo~ilom skozi na~in obla~enja nujno (Kne`evi~ 2005: 58, 59). Pozornost posve~a zato predvsem klasi~nim obla~ilnim tipom, posebej za poslovnega mo{kega in posebej za poslovno `ensko. Ker predvojna pravila bontona, ki ostajajo v poslovnem svetu temeljna, ne predvidevajo za `ensko kake posebne samostojne poslovne kariere, je tudi v obla~enju ne normirajo kot poslovno `ensko. Zato je na tem mestu toliko zanimivej{a aplikacija “klasi~nih” pravil na nove razmere. “Videz poslovne `enske naj izra`a ~istost, urejenost, skladnost (postava, slog obla~enja, starost, barve obla~il in dodatkov, pri~eska, li~enje…) ter spodobnost. Poslovna `enska z na~inom obla~enja in obna{anja ne poudarja svoje `enskosti, ne potencira oznak (simbolov in signalov) svojega spola, niti svoje seksualnosti, temve~ sta vedno v ospredju njena poslovnost in strokovnost. Ob tem seveda ne zataji svojega spola. Od nje se pri~akuje eleganca in ne pretirana ekstravaganca….” (Kne`evi~ 2005: 74) Izbiro vonjav s parfumiranimi izdelki (pri mo{kih glede na tip, starost, delovno mesto, polo`aj, poklic, pri `enskah pa glede na telesne in zna~ajske lastnosti, starost, delovno mesto in poklic) upo{teva kot dodatek obla~ilnemu videzu (!) in razvije v zvezi s tem pravcato razpredelnico osebnostnih tipov (Kne`evi~ 2005: 71–73, 83–85). Najbolj “demokrati~na” v normiranju primernega obla~enja ostaja Wolffova, saj poudarja neizmerni prostor osebne izbire v okviru obse`ne modne ponudbe; a ta se mora soo~ati z bolj ali manj ustaljenimi pravili obla~enja vsaj pri nekaterih formalnih in slavnostnih prilikah. Ker pa gre vendarle za komuniciranje med tistimi, ki se norm rade volje dr`ijo, in tistimi, ki jim je osebna svoboda izbire bolj pomembna, “preostaja torej le pot vzajemne tolerantnosti” (Wollf 1995: 73). Telesni izrazi Telesni izrazi v smislu telesne dr`e, tak{nih in druga~nih gibov ter obrazne mimike veljajo tudi v bontonih kot nekaj, kar je nujno vzgajati, disciplinirati in normirano uporabljati, saj so prav tako na o~eh okolice kot obleka. Gre torej za gibajo~e, oble~eno in negovano telo hkrati. Eno telo, ki disciplinira v enotnem vtisu vse elemente osebnega videza. Vsakega od teh elementov se more in mora uravnavati posebej (tak pristop imajo tudi bontoni, ko se lotevajo normiranja lepega in primernega), s celotnim se{tevkom pa posameznik komunicira z okolico. Kako uspe{en je pri tem, je v najve~ji meri odvisno Etnolog 16 - 04.indd 68 11/26/06 10:56:06 PM Primerno in lepo skozi bonton od usklajenosti elementov. Neusklajenost namre~ bije v o~i in razkrinka “goljufa”. A to je `e vpra{anje druge, terenske raziskave, ki mora v precep vzeti resni~no telesno prakso. Tokrat je vpra{anje pa~ namenjeno le kulturno normiranim idealnim oziroma oliki primernim telesnim izrazom, kakr{ne izra`ajo bontoni. Bontoni, ki so iz{li pred 1. svetovno vojno, so v obravnavi telesnih izrazov mnogo natan~nej{i kot kasnej{i, pogosto v obratnem sorazmerju, kot je obravnava obleke. Seveda izhajajo iz omikanosti, ki naj bi jo nudila vzgoja kr{~anske nravnosti, nadaljevala pa vzgoja jeklene telesne discipline, ki najde svoj pravi izraz v vadbi, (samo)zatajevanju potreb in ~ustev in (samo)kontroli vidnih izrazov katerihkoli notranjih zgibov. Rezultat tega naj bi bilo gibanje, “v vsakem oziru naravno, neprisiljeno, in ne prenapeto, ali nemarno in zanikarno” (Valen~i~ 1899: 232). Zdi se nemogo~e tako nasprotujo~e si te`nje zdru`iti v enotni izraz. Mo`na razlaga izhaja iz predpostavke, da je od zgodnje 69 dobe privzgojen in z disciplino utrjen vzorec lahko ponotranjen do take mere, da deluje samodejno in je zato videti naravno. Iz enakih temeljev so bile normirane vse kretnje o~i, ust, mimika celega obraza, dr`a in gibanje glave; gibanje nog in rok, trupa, telesna dr`a pri stoji, hoji, sedenju, vstajanju itd., prav tako polo`aj telesa v odnosu do drugih teles (npr. vmesni prostor med ljudmi, vrstni red in razpored pri predstavljanju, sprehajanju, vstopanju in izstopanju, vo`nji, razpored pri mizi itd.). Tako pravzaprav ne ~udi neverjetna natan~nost, ki jo je izkazal Valen~i~ pri navodilih o dr`i in gibanju telesa: “Ako ho~emo, da se vedemo v dru`bi lepo in za vsak slu~aj primerno, je treba vsak telesni del posebej in vse telo dr`ati in kretati vselej in v vsakem oziru naravno, neprisiljeno, in ne prenapeto, ali nemarno in zanikarno. Stoje~e ali hode~e telo naj predstavlja ravno pokon~no ~rto v popolnem soglasju z vsemi svojimi poedinimi deli. Glavo je treba dr`ati ravno, prsa naravno izbo~eno, rami obe v enaki viso~ini, trebuh pritegnjeno, da ne visi naprej, roke naj vise naravno doli in naj bodo v laktih malo vpognjene, prsti malo sklju~eni. Izraz v obli~ju naj bo jasen, vljuden, prijazen in dostojen; pogled bister in ljubezniv. Gledati je treba praviloma vodoravno predse. Glavo se sme obra~ati samo toliko na desno, da pride levo oko ravno nad sredo prsne {irine, ko se jo krene na levo, pa desno oko. Roke je treba kretati zmerno in kolikor le mogo~e blizu telesa. Na~in hoje naj bo primeren starosti; vselej pa je treba hoditi naravno, dostojno premo~rtno, brez o{abnosti, da visi pokon~na telesna ~rta malo naprej, enakomerno in lahko, da je zgornji del telesa kolikor mogo~e miren. Dolgost koraka naj se ravna po dolgosti nog in visokosti telesa; praviloma se stopa tako, da pride kraj sprednje pete okoli 10 cm pred prste zadnje noge; pravilen korak naj ne bo dalj{i kakor 75 cm. Tudi {tevilo korakov v 1 minuti naj se ravna po vsako~asni starosti in opravilu, katero ima kdo. Za vojake je zapovedano, da napravijo 115 pravilnih korakov po 75 cm v minuti…” (Valen~i~ 1899: 232) Enako dosleden je tudi pri prepovedih oziroma pri na{tevanju vsega, kar se – gledano skozi telesne izraze – ne spodobi. Da je Valen~i~ svojo nalogo vzel neskon~no resno, pri~a tudi njegov nazorni obseg t. i. nespodobnosti. Noben povzetek ga ne more nadomestiti. Etnolog 16 - 04.indd 69 11/26/06 10:56:06 PM Janja @agar “Nespodobi se: Glavo nositi o{abno na nategnjenem vratu in brado pritiskati na vrat ali vzdigati nos previsoko, naslanjati glavo hinavsko na eno ali na drugo ramo, ali jo nositi lenobno vise~o na hrbtu ali na prsih, se neprenehoma ozirati, kimati, {iroko zehati, obenem pa z odprtimi usti na glas rigati, z zobmi {kripati, se oblizovati ali {obiti usta, zdolnjo ustnico ven obra~ati, z odprtimi ustmi poslu{ati, v ustih zobotrebec ali drugo re~ gristi, z ustnicami poedine svoje brke loviti in potezati v usta in pri usekavanju z nosom jako trobentati. Tudi se ne spodobi o~i na ste`aj odpirati v eno re~ ali celo v osebo in gledati kakor ogleduh po osebi, o~i preve~ na stran obra~ati, previsoko v zrak ali predse v tla gledati, nala{~ {kiliti, me`ikati in migati z o~mi ali jih skoraj zatisniti, se pred drugimi brez potrebe v ogledalo gledati, si samodopadljivo lase popravljati, brke dolgo ~asa vihati in sukati med tem pa govoriti, z ramami dvomljivo migati in ple~a 70 stiskati, roke omahlo in mrtvoudno pobe{ati, da vise kakor ho~ejo, z rokami pri hoji sejati ali jih dale~ gugati in ` njim mahati, nositi roke kri`ema na hrbtu, na prsih, v `epih ali se z njimi naslanjati na lastne kolke, s pestjo neotesano po mizi tol~i ali s stisnjenimi pestmi okoli hoditi, lakte na mizo postaviti in z dlanjo objeto brado podpirati, v dlani si pljuvati, prste si potezati, da v ~lenih poka, s palci mleti, se z nohti ~esati, z njimi si u{esa, nos ali o~i trebitit, nohte grizti ali pred drugimi ~editi, z rokami spremljati vsako besedo in okoli kriliti, osebo s katero se govori, potezati za roko, za gumbe, za obleko, iz obleke niti vle~i ali se z vise~imi trakovi igrati, na osebe s prstom kazati, s prsti po mizi ali po oknu bobnati. Stati razkora~eno ali samo na eni nogi in drugo kri`em postaviti, se na druge re~i naslanjati, stoje z nogami teptati ali drsati; hoditi prehitro ali prepo~asi, delati prekratke ali predolge korake, hoditi grbasto brez potrebe, hoditi tako, da suknja zadaj preve~ ple{e, vzdigati noge previsoko ali z nogami po tleh drsati, se v okna tujih stanovanj, na stran ali nazaj ozirati, de`nik ali palico pod pazduho tako nositi, da se dela s tem drugim ljudem ovira, imeti sol~nik tudi v senci dolgo ~asa razpet in ga nositi na rami, s palico okoli biti, klatiti ` njo perje z dreves, odbijati cvetlice, zbijati kamen~ke, se z roko, v kateri je palica ali smodka, odkriti, pozdravljati s smodko v ustih, se na ozki potki ali na prihi{nem tlaku postaviti, tam dolgo ~asa blebetati in mimogredo~im pot zapirati, nosni robec v roki nositi ali ga razgrinjati, vanj gledati ali ga celo na mizo devati; sedeti trdo in okorno ali se pre`ivahno gibati in po stolu premikati, sedeti preve~ razkora~eno ali koleno ob koleno tol~i, se na bli`nji stol naslanjati, zlasti ako sedi na tem druga oseba, se na prste naslanjati in s peto ob tla trkati, skrivati stopalo pod stol, noge naravnost predse ali celo narazen stegniti, nogo kri`ema ~ez drugo postavljati ali stopalo prijemati, se na stolovo naslonjalo z vso te`o telesa naslanjati in glavo nazaj obe{ati, roke pretezati, se upirati s petami v tla, sede na stolu k steni ali k drugi re~i nagibati se, z vise~imi nogami gugati in zvoniti, na zadnjih nogah stola zibati se in s sede`a vstajati ter se pretezati, se k tlom sklanjati tako, da je glava pri tleh, sedalo pa kvi{ko obrnjeno, po~epati tako, da sta obe koleni enako sklju~eni ter se raz~eperiti. Vse to se ne spodobi.” (Valen~i~ 1899: 233–234) Bontoni skorajda brez izjeme opozarjajo na obraz – ta je poleg cele telesne pojave gotovo najbolj komunikativni del ~loveka. Najbolj neza`eleno v smislu bontona je (s)pa~enje obraznih potez, poleg tega pa vsakr{no pretirano izra`anje veselja, jeze, `alosti, radovednosti z obrazom. Smejanje naj ne bi bilo glasno in z odprtimi usti, pa~ pa Etnolog 16 - 04.indd 70 11/26/06 10:56:07 PM Primerno in lepo skozi bonton le smehljanje. Izraz na obrazu naj bo zato predvsem miren, jasen in dosledno ljubezniv, `enski obraz pa naj bi bil poleg tega {e odsev nedol`nosti, srame`ljivosti, prijaznosti in moralnih ~ednosti (Valen~i~ 1899: 46, 61; Bon ton 1926: 67). Natan~no odmerjeno, zadr`ano in umirjeno gibanje telesa naj bi dajalo vtis gracioznosti, dostojnosti, plemenitosti, ~astitljivosti, dostojanstva, celo slovesnosti. Zahteve, ki so povsem obi~ajne za religiozne obredne ceremonije, a jih obi~ajno predvidevamo tudi za vse posvetne ceremonialne gibe, ki veljajo za neke vrste ritualno obnavljanje razmerij med ljudmi (pozdravi, prikloni, rokovanje, poljubljanje roke, pozdravno poljubljanje obli~ja itd.) in ki so sestavina vseh bontonov (Valen~i~ 1899: 154 ss; Urbanus 1910: 66 ss, 193 ss, 234 ss; Bon ton 1926: 125 ss; Urbanus 1932: 5 ss; Bodanius 1935: 54 ss). A dru`bena elita je vzdr`evala svoj pravi ali nami{ljeni ugled s tem, da je tak{ne zahteve raz{irila na velik del telesnih izrazov, s katerimi se 71 je pojavljala v javnosti (prim. Schmitt 2000: 27–30, 400). To v popolnosti povzemajo tudi bontoni, ki bolj ali manj temperamentno mahanje z rokami, pre`ivahno in prehitro gibanje, pa~enje obraza ozna~ijo preprosto za nespodobne. In prostodu{no pripi{ejo, da tak{ni telesni izrazi ozna~ujejo navadne, neomikane ljudi (Vesel 1868: 39), nevzgojene ljudi, preproste kmete, slu`kinje (Bon ton 1926: 137, 138); zapisala se je celo slab{alna primerjava z igralcem (Urbanus 1910: 120). Kaj ne spominja to na tisto “vrvenje” ljudstva, o katerem govori Schmitt in naj bi bilo tako razlo~evalno od gest dru`bene elite (duhov{~ine, kasneje dvorjanov in aristokracije)? Ni~ ~udnega torej, da vsaj nekatere vidike tak{nih “strategij gibanja” prevzame vsakokratna dru`bena elita. Namen je nedvomno oblikovati vtis o popolnem obvladovanju situacije in vtis o pomembnosti tistega, kar se trenutno po~ne (na~rtnost, premo~rtnost, smotrnost …). K temu nedvomno pripomore tudi na~elno izogibanje gne~i, shodom, zborovanjem in podobnim navalom ljudi (Bodanius 1935: 123). Sodobni bontoni se z normiranjem telesne dr`e, kretenj, mimike ukvarjajo zgolj mimogrede. Povr{insko obdelujejo le kompleksne situacije, sestavljene iz temeljnih pravil komuniciranja, prednosti, vrstnega reda ipd. A pravila uspe{nih poslovne`ev, funkcionarjev, politikov in drugih ljudi, ki se pojavljajo v javnosti, ostajajo v veliki meri enaka pravilom starih bontonov. Sodobni bontoni jih ne povzemajo. Tak{ne vrste disciplinirano telo, ki naj na okolico ustvari kar najbolj{i vtis, v splo{nem ni sad vzgoje v otro{tvu ali mladosti, pa~ pa na~rtnega u~enja karierne plati osebnosti. To pa je `e druga zgodba. LITERATURA IN VIRI BA[, Angelos 1987 Obla~ilna kultura na Slovenskem v Pre{ernovem ~asu. Ljubljana : Dr`avna zalo`ba Slovenije. BERGER, Peter L.; LUCKMANN, Thomas 1991 The social construction of reality : a treatise in the sociology of knowledge. London : Penguin Books. BEVK, France 1938 Lepo vedenje. Gorizia : Unione Editoriale Goriziana. 1957 Spodobno se obna{aj! Ljubljana : Mladinska knjiga. 1967 Spodobno se obna{aj. Ljubljana : Mladinska knjiga. BODANIUS, Walter 1935 Knjiga o vedenju v odli~nih krogih. V Ljubljani : Umetni{ka propaganda. Etnolog 16 - 04.indd 71 11/26/06 10:56:07 PM Janja @agar BON TON 1926 Bon ton : knjiga o lepem vedenju, govorjenju in obla~enju v zasebnem in javnem `ivljenju. Ljubljana : Tiskovna zadruga. DOSTOJEN, J. 1918 Pravila za oliko: okraj{ana izdaja Knjige o lepem vedenju. Ljubljana : Katoli{ka bukvarna. FUGGER GERMADNIK, Rolanda 1995 Pri poljubu se ne sme cmokati in sliniti, “marve~ tenkoglasno vase cikniti, da se malo sli{i, pa dosti ~uti”. V: To in ono o me{~anstvu v province. Celje : Pokrajinski muzej, str. 34–42. JU@NI^, Stane 1993 Identiteta. Ljubljana : Fakulteta za dru`bene vede. 1998 ^lovekovo telo med naravo in kulturo. Ljubljana : Fakulteta za dru`bene vede. KNE@EVI^, Ana Nu{a 2005 Se znamo obna{ati : sodobno vedenje od A do @. Ljubljana : Mladinska knjiga. KOS, Bo`o 72 1958 Lepo vedenje. Ljubljana: Pre{ernova dru`ba. KUHAR, Metka 2004 V imenu lepote : dru`bena konstrukcija telesne samopodobe. Ljubljana : Fakulteta za dru`bene vede, Center za socialno psihologijo. MAHNI^, Mirko 1976 O na{em vedenju. Celje : Mohorjeva dru`ba. MAKAROVI^, Jan 1996 Slovenska identiteta kot meja in kot razlika. Traditiones 26, str. 163–171. NEUBAUER, Henrik 1997 Gib skozi stoletja: obna{anje, gibanje in odnosi med ljudmi od 15. do 19. stoletja. Ljubljana: Forma 7. OGRIZEK, Doré; DANINOS, Pierre 1966 Mednarodni bonton : zakonik ob~utljivosti in dobrih obi~ajev po vsem svetu. Ljubljana : Zavod za napredek gospodinjstva. OSREDE^KI, Eduard 1990 Poslovni bonton : kultura poslovnega komuniciranja. Ljubljana : Tehni{ka zalo`ba Slovenije. 1994 Nova kultura poslovnega komuniciranja : poslovni bonton. Lesce : Oziris. OVSEC, Damjan J. 1997 Segmenti me{~anske identitete : interdisciplinarna etnolo{ka interpretacija. Traditiones 26, str. 211–221. RU@I], Silvio 1971 Bonton za otroke. Zagreb : Silvio Ru`i}; Ljubljana : Delo. 1975 Bonton : 1000 pravil o lepem vedenju. Ljubljana : Orbital; Zagreb : Zagreb fi lm. SCHMITT, Jean–Claude 1998 Geste v srednjem veku. Ljubljana : Studia humanitatis. SPILLANE, Mary 1997 Kako se predstavimo : vodnik do osebne podobe za `enske in mo{ke. Ljubljana : Mladinska knjiga. SOLDATI], Dalibor; D@UVAREVI], Miodrag, 1971 1+1=2 : pona{anje i odevanje : klju~ uspeha. Beograd : Tehni~ka {tampa. 1977 Poslovni bonton. Ljubljana : Delo. STARC, Gregor 2003 Discipliniranje teles v {portu. Ljubljana : Fakulteta za {port in In{titut za kineziologijo. TERSEGLAV, Franc (Urbanus) 1910 Knjiga o lepem vedenju. Ljubljana : Katoli{ka bukvarna. 1932 Knjiga o lepem vedenju. Ljubljana : Jugoslovanska knjigarna. THEUERSCHUH, Ivan 1958 Poglejmo v zrcalo kak{ni smo : misli in nasveti o `ivljenju v dru`bi. Gorica : Gori{ka Mohorjeva dru`ba. TRIFUNOVI], Mihailo 1969 Poslovni bonton. S. l. : s. n. . VALEN^I^, Jo`ef 1899 Vzgoja in omika ali izvir sre~e. Ljubljana : (samozalo`ba) . Etnolog 16 - 04.indd 72 11/26/06 10:56:07 PM Primerno in lepo skozi bonton VESEL, Ivan 1868 Olikani Slovenec. Ljubljana : Matica slovenska. VIDMAR, Josip 1944 Lepo vedenje. Ljubljana : (samozalo`ba) . 1944a Zlata knjiga dekleta in `ene. Ljubljana : s. n. . WOLFF, Inge 1995 Sodobni evropski bonton : pravila lepega vedenja in primernega videza v sodobni me{~anski civilizaciji. Ljubljana : DZS. ZELMANOVI], .or|e 1990 Ilustrirani bonton & protokol. Maribor : Obzorja. @AGAR, Janja 2004 Pokrivala : zbirka Slovenskega etnografskega muzeja. Ljubljana : Slovenski etnografski muzej. 73 BESEDA O AVTORICI ABOUT THE AUTHOR Janja @agar, mag., muzejska svetovalka v Janja @agar, MA, is a museum adviser Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. with the Slovene Ethnographic Museum in Z obla~ilno kulturo in posredno s telesnimi Ljubljana. She researches clothing culture and izrazi se ukvarja tako v muzejskem kot {ir{em indirectly body expressions in the museum raziskovalnem smislu, saj razume telo in and wider research context, because she obla~enje kot medij, skozi katerega se izra`ajo considers the body and dressing as media vsakokratne gospodarske, dru`bene, politi~ne through which changing economic, political, in kulturne razmere, a tudi posameznik s and cultural conditions are expressed, but also svojimi izbirami, sistemom vrednot in na~inom the individual with his own choices, system komuniciranja z okolico. Monografi je: Pasovi of values and ways of communicating with in sklepanci (1993), Obla~ilna kultura delavcev his or her environment. Monographs: Pasovi v Ljubljani med prvo in drugo svetovno vojno in sklepanci – Belts and sklepanci (1993), (1994), Pokrivala (2004). Obla~ilna kultura delavcev v Ljubljani med prvo in drugo svetovno vojno (1994), Pokrivala -Headwear (2004). Etnolog 16 - 04.indd 73 11/26/06 10:56:07 PM Janja @agar SUMMARY ON STANDARDISING WHAT IS APPROPRIATE AND BEAUTIFUL THROUGH THE RULES OF MANNE A person’s body is a basic given and we communicate with our environment with our body. All natural conditions, activities, and changes of the body are always observed, compared, and considered in the sense of social and cultural norms. These norms determine what is beautiful, desirable, prestigious, decent, etc. The human body is, of course, not a naked body, but above all a (standardly) dressed body. And because the body is not something static, a major portion of body communication (in the sense of social communication) must be attributed to body movements, posture, facial mimics. Every period thus incorporates its ideological values in a properly groomed, dressed and moving body. In the sense of signifier and signified, this means that through such a body all properties are expressed, which 74Ea society considers desirable or undesirable. As “appropriateness” and the meaning of what is “appropriate” are shaped, controlled, judged, and interpreted by the current social elite, forms of appropriateness are standardised in such a way that they are the privilege (as well as burden!) of the elites; to all others, they are forbidden, not permitted, or at least inappropriate. As a differentiating principle, these norms may even exist in a climate where the elite considers the “inappropriateness” of the masses as legitimate, excepted, and unsanctioned. The appropriateness of an individual’s personal appearance, as well as the values expressed through his or her clothing culture and body language, is always interpreted through the “ideal measure” and the individual’s social position. These elements therefore allow us to observe individual social structures and, in the course of time, also their development changes. Actual body expressions are temporary and as far as the past is concerned “uncatchable”; they are recorded only in images and descriptions, “reworked” by chroniclers and artists. In this sense, the documentary nature of the more recent media (photographs, films) is not unqualified either. But even such sources are informative to the researcher, especially in the sense of cultural remodelling. The article discusses such a group of sources published with the aim of helping people to behave and look in a mannered way. Our comparison of manners guides produced in different social and historical circumstances confirmed that they are an excellent source for research into the social construction of the (groomed, dressed, moving) human body. Manners guides from before the Second World War have many common features and these are recaptured by later guides on general and business manners, and protocol. Etnolog 16 - 04.indd 74 11/26/06 10:56:07 PM