Stev. 6.
V Mariboru^ll. februvarija 1892
Tečaj XXVI.
zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na i lom za celo leto 2 ¡{lil. 50 kr., za pol leta 1 glil. 25 kr., za četrt leta
65 kr. Naročnina se pošilja npravnlštvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 6. Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr. Rokopisi so ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Kako jo / y<to in krščanskim življenjem pri vojakih ?
Slabi časi so % tako ljudje dandanes sploh tožijo in resnična ali opravičena je ta tožba posebno v naših krajih, ker nam hoče prenehati naš najbolji in najdraži pridelek t. j. vino. Odkod naj vzame potem kmet toliko denarja, da zamore davek plačati in poravnati domače potrebe? Zares visoki in raznovrstni davki že so marsikaterega ob njegovo imetje in posestvo spravili. Jaz pa mislim, da še težje, kakor ta »gruntni« davek je plačevati drug davek, namreč davek ne na denarju, ampak na krvi. Kaj pa je to? Ako svoje življenje cesarju darujemo in za drago domovino krvi prelijemo, to je sicer najlepši, pa tudi najdraži davek na krvi.
Kdor je bil kedaj vojak in znabiti celo v vojski, on bo rad lo pripoznal in pritrdil mojim besedam. Kako so leta 1866 stariši, bratje in sorodniki plakali, ko so se naši lan I je na vojsko odpravljali! liog ve, ali se bodemo še kedaj na zemlji videli? vprašal se je vsakdo, in res mnogo se jih ni več povrnilo k svojim, domu. Sicer bi pa leliko kdo ugovarjal tako-le : Ob času vojske je res težko in nevarno cesarsko suknjo nositi, ne pa v mirnih časih. Na to odgovorim, da tudi takrat, kedar ni vojske, ima vojaški stan mnogo nevarnosti, sicer ne za telesno življenje, tembolj pa za dušno življenje dotič-nih mladeničev, za njihovo neumrjočo dušo in ravno na to hotel sem danes besedo napeljati. Zakaj uboga pa pobožna slovenska mati tako žaluje, kedar se njen sin na tri leta k vojakom odpravlja? Nekaj jo skrbi to, kdo bo zdaj njena podpora doma pri gospodarstvu, ker odhaja najboljši delavec od hiše, ali še neka druga skrb ji je bolj pri srcu, namreč: ali bo njen sin pri vojakih tudi priden in* pobožen ostal? ali se bode kedaj nepokvarjen k njej povrnil?
Ta materina skrb je pač opravičena, ker marsikateri slovenski fant šel je k vojakom, pobožen in ne-
dolžen : ko je pa doslužil, ni imel več teh najlepših čed-nostij; mnogo dobrih lastnostij je zgubil, navzel pa si je po velikih mestih slabih navad, n. pr. grdega preklinje-vanja in tako dalje. Od kod prihaja to? Najbolj od tod, ker pri vojakih premalo ozir jemljejo na sv. vero, ker nihče ne terja, da bi se tudi v cesarski službi božje in cerkvene zap'ovedi natančno izpolnjevalef potem pa tudi, ker podložni nimajo dobrih izgledov; najviši vojskovodja, namreč svitli cesar, dajejo sicer vsem, tudi oficirjem lep izgled, ker so vsako nedeljo in vsak praznik pri sv. maši in prejmejo vsako leto sv. zakramente; pa koliko je drugih zapovednikov viših in manjših, ki se ne obnašajo tako lepo!
Zares težko je potem za vojaka niže vrste pobožno in nedolžno srce si ohraniti in na Koga ne pozabiti. Žalostne so torej verske in nravne razmere pri vojakih in večkrat so se o tem v državnem zboru in delegacijah poslanci britko pritoževali, toda skorej brez uspeha; pa nekaj vendar gre na bolje, kajti pred kratkim razposlal je vojni minister na razna poveljništva ukaz, da od zdaj naprej naj bolj gledajo na vero in pobožni duh pri svojih podložnih. Bog daj, da bi se v tem obziru res kaj doseglo in zboljšalo; sicer pa bode ostal vojaški stan vedno nevaren za telesno in dušno žilvljenje in davek na krvi, sicer najimenitnejši, pa tudi najdraži in najhujši davek. H koncu naj še omenim, da se je v zadnjih 20 letih pri vojakih naštelo čez 6000 samoumorov; strašna prikazen in jaz pravim le lo, da kdor ima še vero in dobro vest, ne bode samega sebe umoril, ako je sploh pri zdravi pameti.	J- Z.
Govor dr. L. Gregoreea.
(V državnem zboru dne 10. decembra 1891.)
VI. Preteča politična in narodna smrt je za tistega, ki se tega zaveda, nekaj tako groznega, da se mu vidi vse opravičeno, kar bi ga rešiti utegnilo. Ako bodo od-
ločilni državniki avstrijsko-ogerski ravnali z avstro-oger-skimi Slovani, kakor je ravnati* z jednakopravnimi državljani, ako bi jim vse to dali, kar jim gre, potem bi bil politični panslavizem nekaj po vsem nemogočega.
Da podprem, kar sem rekel, navedem naj Se sledeče. l'rvo je to, da se na Ogerskem ravna s Slovani, Kumuni in z Nemci v narodnem oziru tako, kakor da so brezpravni. Samo Srbi in Hrvatje imajo neko malo avtonomijo, ona je pa v vedno večji nevarnosti. Drugo trije milijoni Rumunov so brez zastopnika v ogerskem državnem zboru, odkar je general Doda bil po neki tiskovni pravdi primoran se odpovedati. Rumuni tirajo pasivno opozicijo in sicer jo vodi poseben odbor, katerega sedež je v Rukareštu. Tretje je to, da se madjarski oblastveniki že sami bojijo posledip svojega počenjanja. Ko se je posvetoval zakon o črni vojski, stavil je nekdo do ogerskega deželnobrambenega ministra vprašanje, ali je za slučaj, da se skliče črna vojska in da bode treba oborožiti narode, skrbljeno za varnost naroda madjar-skega. Vse to pa dokazuje, da tudi madjarska jednotna država ni tako lepo urejena, kakor trdijo nekateri listi; brutalno in uprav turško ravnanje s Slovani, zlasli s Slovaki in Rumuni. pa bode rodilo nevarnosti, ki so interesom vkupne države vse bolj nevarni.
(lospoda moja! Končujoč svoj govor citujem še jedenkrat besede princa Alberta Saksonskega: »Avstrija bode še Te država poslala-. Zal. da veljajo te besede še danes, kajti še vedno ni tiste državne oblike, v kateri bi mogli biti srečni vsi narodi. Veljavni duvalizem ne bode nikdar taka oblika, ker tirja razvrstitev narodov v vladajoče in v vladane, in lo je uzrok vednemu boju med narodi ter pouzročuje vseobčno nezadovoljnost: nezadovoljni so lisli. ki vladajo, ker se boje, da jo zgubijo, nezadovoljni so tisti, ki so vladani, ker so teptani in preganjani. Državna oblika pa, katera pouzroča občno nezadovoljnost, ne more biti prava za Avstrijo.
Avstrijski domoljub ima vsled tega dolžnost skrbeti. da dobimo počasi, legalnim in mirnim .potom, isto državno obliko, katera je bila v veljavi še pred 150 leti, ona pa se je opustila centralističnim j»oskusom na ljubo: v mislih mi je na krščanski podlagi osnovani in avlonomijo narodov varujoči federalizem. Ta jedini garantuje popolno jednakopravnost in kulturni napredek vseh narodov na podlagi narodnega jezika. Da je ta državna oblika jedino prava, zato imamo dokaza že v tem, da je uspela krasna češka in prelepa hrvatska razstava. Ti dve razstavi sta dokaz za napredujočo stva-rilno silo slovansko, samo da so tej sili razmere ugodne. To pa se je doseglo le zato. ker se je češkemu in hrvatskemu narodu dovolilo vsaj nekoliko avtonomije glede na kulturna sredstva. Kako bi bilo dandanes kulturno stanje v Avstriji, da se ni lo načelo nikdar opustilo, da je vsak narod imel izobraževalna sredstva, katera so se mu dala na dispozicijo in lo na osnovi narodne avtonomije!
Zato pravim: Slovani avstrijsko-ogerski se moramo združiti v vkupno solidarno postopanje po določenem programu, da dosežemo to, česar nam je treba. To smo sloriti dolžni sebi in državi v korist. Mi smo večina prebivalstva, brez nas zgine polovica vojske, brez nas la država sploh ni več velesila. Naša usoda zvezana je v. usodo le države in zato si moramo pridobiti tisti npliv, kateri nam gre po našem številu in po žrtvah, katere dajemo. To je pa le mogoče, če postopamo zložno in po določenem programu. Sedaj smo meinbra disjeeta, I. j. raztrgane paličice iz znanega Svatoplukovega svež-'nja, združeni pa dosežemo to, česar je treba, da bodemo živeli, s katerim mora računati država. Našli boiuo zaveznikov in uplivali. da se ustvari tista državna oblika, katero zmatramo za najpotrebnejšo. Tedaj se bode za-
čela tudi nova kulturna doba, ko bode vsakemu narodu mogoče sodelovati na svoj način, kakor je primerne» dotičnemu narodu.
To, gospoda moja, je moje politično prepričanje,! moje upanje na boljšo bodočnost naše domovine. In hoc signo Austria vielrix. S tem končani. (Živo odobravanje, in ploskanje na desni.)
---
Cerkvene zadeve.
Janez Kramberger, župnik Vnrberški.
III. Kaplan. Ker so bili rajni gospod bolj šibkega telesa in rahlega zdravja, za to so jim milostIjivi škof odkazali za pastirovanje precej lehko kaplansko službo pri sv. Andreju v Svičini. Tukaj jim je posebno ugajala velika gorečnost, ki so jo njihov župnik, rajni č. g. Srol za lepoto hiše božje razodevali. O večih praznikih so klopi in stole pred velikim oltarjem z lepim rdečim suk-nom in z belim platnom preoblekli, in pa cvetlic so toliko v cerkev nanosili, da je bil prostor pred oltarjem ves v dišeči, cvetlični vrl spremenjen. Tukaj, kakor tudi pozneje na Hajdinji pri P tuj i in pa pri sv. Antonu v Slov. goricah, ter v Iločah pri Mariboru, skrbeli so posebno za šolo in pa za krščanski nauk. da je bilo vse prav živo, ginljivo in prisrčno. Vspovednici so bili pravi usmiljeni Samaritan. in tako rahlo so dušne rane sna-žili in olje tolažbe va-nje tako obilno vlivali, da so bili njihovi spovedenci hitro ganjeni in vsled tega so vsi. ki so bili potrtega srca, iskali prav radi in pa po gostem pri njih pomoči in tolažbe.
Za lepo obleko rajni gospod niso marali, in tudi dragega pohištva si niso želeli, ljubili so pa pisane cvetlice. Šopek, ki so ga pri svoji primiciji v rokah držali, in pa venec, ki so ga takrat na glavi nosili, spravili so pod stekleni pokrov, in na vse kaplanije jih je spremljal lepi spominek vesele primicije in jih je tolažil v brilkih urah, češ: po dolgem trudapolnem učenju je prišla vesela primicija; po dovršenem pastirskem delovanju pa pride enkrat v nebesih večno plačilo!
Sami za-se torej niso želeli nikdar lepe obleke, marveč jo bila njihova suknja, katero so doma nosili, prav revna, Bolelo jih je pa, če niso pri kateri cerkvi (ako lepe mašne obleke našli, kakor so si je želeli. Ker pa niso hoteli nikogar nadlegovati zavoljo nove mašne-obleke, zato so si kupili sami za svoje denarje vse, česar je k sv. maši treba, samo da bi v cerkvi vse tako bilo, kakor se spodobi za hišo božjo in čast Najvišega. Tudi za bogoslovske in posebej za pobožne knjige so izdali veliko denarjev, in njihovo največe veselje je bilo, pred sv. Kešnjim Telesom v cerkvi moliti, ali pa na klopi v senčnati hosli življenje svetnikov prebirati. Za to pa tudi niso bili nikdar v zadregi in bodisi na pridigi, v spovednici ali v šoli, povsod so bili podobni stu-dencu, ki nikdar ne usahne, da se vsakdo pri njem leliko j napije lepih naukov za večno življenje.
Ko so izpit za samostalno dušno pastirstvo s prav dobrim uspehom opravili, prosili so po smrti rajnega župnika č. g. Ozineca, leta 1879 za izpraznjeno težavno,' pa samotno, in za to njim ljubo župnjio Matere Božje v Vurbergu pri Ptuju in so njo tudi dobili.
K veselemu umeščenju so nas prijatelje in sosede povabili. Ko smo po cerkvenem opravilu krog njihove mize sedeli, so se milostljivemu g. Ptujskemu proštu kot zavetniku ali patronu Vurberške fare za zaupanje zahvalili in so rekli: Težavno službo sem prevzel in velika je odgovornost moja pri Bogu, večnem sodniku. I log mi je priča,' da ne iščem drugega nič, kakor njegovo

čast in pa izveličanje duš; ne želim si drugega nič, kakor, da bi se nobena ovčica ne zgubila, ki je moji skrbi izročena; potem upam, da Bog tudi mene enkrat ne zavrže, in da bodo oni, katerim sem v nebesa pomagal, kedar se moja duša od telesa loči, meni nasproti prišli, mi prijazno roko podali in da me bodo pred božjo sodbo kol dobri prijatelji spremili. To mi daj večni Rog, Oče, Sin in sv. Duh! Za to tudi Tebe prosim, preljuba Devica Marija, milostljiva varuhinja meni izročene duhovne čre-dice!«
Gospodarske stvari.
„Mariboršica".
Pomladansko cepljenje se bliža. Ze sedaj mora priden sadjerejec prevdarjati, koliko divjakov ima za poce-pljenje in kje bi se utegnile ifajboljše vrste cepičev dobiti.
Posebno pa se bode treba kmalo oskrbeti s češ-njevimi cepičev, ker češnja zgodaj odganja in cepiči niso več lako dobri za rabo, če so preveč odgnali. Težko je pa izbrati češnjo, ki bi bila v vsacem oziru hvale vredna, ker dobre vrste češenj so po spodnjem Štajarji le malo razširjene. V naših krajih je sicer res jako mnogo češ-njevega drevja in kadar je za češnje ugodno leto, dobe prebivalci lepe denarje za nje. >Nosači« jih nosijo celo daleč na Koroško. Le škoda, da so naše češnje večinoma le navadne »belice« in »črnice«. drobne, vodene, mehke, ki hitro segnjijejo in so hitro črvive. Če naloži nosač koš taeih češenj in jih nese, recimo v Pliberk, je pač naravno, da se mu med potjo ogulijo in zmečkajo. Prigodilo se je vže mnogokrat,, da je moral nosač, posebno če je precej zrele češnje naložil, potoma celo svoje breme zvrniti v graben. Okusnih, trpežnih in debelih češenj je po spodnjem Štajarju le malo. Zavoljo tega bi pa radi s temi vrsticami opozorili na neko češnjo, ki je v resnici vsega priporočila vredna in zasluži, da bi jo v prav veliki meri cepili. To češnjo, koja je posebno v južnih goricah Šoštanjskega okraja, kakor na 1'aki, v Št. Andražu, v Kavčah in v Št. Ilji že precej razširjena, imenujejo tamošnji prebivalci »Mariboršica«. Najbrž je pred mnogimi leti prinesel kdo prve cepiče od Maribora. Mariboršica je našej navadnej belici jako podobna, sauR» da je precej bolj debela. Na solnčnej strani je, kakor belica, krvavo-rudeča, na senčnej pa voščono-bela z mičkinimi rudečimi pikicami. Meso je na pol lirustančasto, rumenkasto in ima posebno izvrsten, sladek okus. Pecelj je kratek, debel, v globoke j jamici ob sad priraščen. Okrog te jamice se po vrhu sadii koža pogosto napokana nahaja.
Ta češnja je precej zgodna in kar jo posebno povzdiguje, trpežna in le redkokedaj črviva. Drevo rado in obilno rodi in za zobanje ni treba boljše češnje od Ma-riboršice. Gospoda jo ima kot krasno in fino namizno češnjo v velikej časti in kuharice jo hvalijo, da se v v sladkor da dobro vkuhati. Hvali jo pa posebno to, ker se v dalnje kraje lahko prenaša, ne da bi škodo trpela. Lahko je umevno, da se ta češnja na trgu posebno dobro proda. Proč tedaj z navadnimi, malovrednimi belicami; ne cepimo jih več, ampak mesto njih raje lepo, debelo, fino in trpežno »Mariboršico«, ne bode nam žal.
Želeti bi pa bilo, da bi nam kakov veščak objavil pravo ime te preizvrstne češnje.	Boštjan.
Sejmovi. Dne 15. februvarija v Arveži, v Brežicah, v Racali, na Ponikvi, v Radgoni in v Zalci. Dne Iti. februvarija v Bučah. Une 18. februvarija v Gradci in na Rregu v Ptuj i (za svinje).
Dopisi.
Iz Mozirja. (Cerkvena olepšava.) Vedno se čitajo po časnikih novice, enkrat iz tega, drugič iz druzega kraja, in ravno ljubi Slov. Gosp.« nam vedno kaj lepega prinese. Le iz našega prijaznega trga že tako dolgo ni bilo kaj slišati. Dovolite toraj, gospod urednik, tem vrsticam prostora. Kakor so častiti čitalelji že gotovo slišali, počastili so naš premil. knezoškof lansko leto meseca septembra Savinjsko dolino s svojim pohodom 1er so prišli zakrament sv. birme delil. Vsi pa vemo že iz naše mladosti, da je dan birme gotovo lep in vesel praznik, v resnici se ga veseli mlado in staro iz srca. Tem lepše je še pa bilo pri nas, ker smo obhajali ob enem blagoslovljenje lepo predrugačene farne cerkve, katero nam je gospod Tomaž Fantoni s svojo umetno slikarijo lepo okrasil. Lepa dva nova oltarja, kakor tudi drugo podobarsko in pozlatarsko delo napravila sta domača podobarja brata Matija in Ivan Cesar ter sta na tem krasnem in okusnem delu svojo umetnost pokazala. Mlajši brat Ivan je pa pred kratkim stopil v prvo Dunajsko umetnijsko podobarsko šolo, kjer si bo svoje znanosti povišal in se za svoj*f)oklic popolno izobrazit Da pa se je naša farna cerkev toliko olepšala, gre v prvi vrsti hvala našemu prečastitemu gospodu župniku, ki vse svoji moči za božjo čast žrtvujejo. Rog nam jih ohrani še mnogo let!
Iz Buč. (Raznoterosti.) Letina lanskega leta je bila srednja. Spomladi je vse lepo kazalo v vinogradih, sadunosnikih in na polju. Ali nesrečni sinod je pozneje, kakor drugod, tudi tukaj mnogo škode povzročil. Vendar še smemo zadovoljni biti, in moramo lîoga zahvaliti za to, kar smo prejeli. Kar se je vina pridelalo, to se je dobro prodalo. Dva žklova sta namreč vino sku-povala in vinsko ceno do polovice povzdignila. To je bila velika sreča za celi okraj. Ljudje so vsaj nekaj denarja dobili, da plačajo davke in si nakupijo po l rob niega blaga. Sadje je dobro obrodilo, a cene, razven češpjev, ni imelo, ker ni bilo kupca. Zato se je mnogo sadja za jabolčnik in tepkovec porabilo, drugo se je pa posušilo, kar po zimi posebno otrokom prav pride. Naša šola je postala dvorazrednica. Stara šola je dobila eno nadstropje. Poslopje je lepo od zvunaj in zaljša kraj. l'a tudi od znotraj je poslopje lepo in dobro razdeljeno. Obe šolski sobi ste veseli in svetli, tako da je za učitelje, kakor tudi za otroke pravo veselje v tako prijaznih sobah biti. Razširjenje šole nas je sicer mnogo denarja stalo- okoli 7000 gld. — pa, ako premislimo, da nam dobra krščanska šola izgaja zavedne kristjane in vrle državljane, tedaj pač vsakdo radodarno roko odpira in pomaga, da se v tej dobri reči kaj zgodi. -Dne 13. novembra pr. 1. preminuli so naš dobri dolžni pastir č. g. Mihael Rakoše. Rili so pri nas ravno osem let. Čeravno to ni ravno, 1'og.ve, kako dolgo, so se nam vendar močno priljubili, in s solznimi očmi in z žalostnim srcem smo se dne 15. novembra ha pokopališču, kamor šmo jih k večnemu počitku spremljali, od njih poslavljali. Ne bomo pozabili na blagega gospoda. V svojih molitvah se bomo njih spominjali in klicali k Rogu: »Gospod, daj jim večni in pokoj! V miru naj počivajo! Ravno eden mesec pozneje, namreč 13. decembra pr. 1. paje mirno v Gospodu zaspala poštena kmečka žena, Marija Muha, mati č. g. Jožefa Muha, župnika v Sko-marjib. Še teden dni popolnoma se niso v boleniški postelji mučili in že je bila božja volja, da so se iz lega sveta ločili. Ko so sin,' gospod .lože, žalostno vest o smrti svoje ljube matere dobili, so se nemudoma na pot podali svoji umrli materi zadnjo čast in ljubezen izkazat. Dne 16. decembra smo pokopali blago mater. Gospod Jože sami so kondukt vodili, vlč. gosp. Martin
Kragl, župnik 1'oljski in pa domači gospod sta asisti-rala. Ko so se mrtvaške molitve opravile, so imeli domači gospod Alojzij Arzenšek raz prižnice govor, ter so se v imeuu g. .Tožefa in cele Voglejnarjeve rodbine spominjali dobrot, katere so rajnka mati svojim otrokom zmirom [izkazovali, so razkladali čednosti, ki se nam svetijo v življenju ranjke in so jih slednjič priporočali v molitev vsem, posebno pa duhovnemu gospodu sinu. Iz cerkve smo spremili ranjko še k odprtemu grobu, kjer smo jim še enkrat večni mir in pokoj želeli.
Iz Zlogone na Pohorji. (Heseda v prevda-rek, nekoliko o letini, prošnja.) [Konec.] Ali prišel je dan 5. julija in z njim * strašni mlatiču tedaj se je slišalo zdihovanje, ker je vsako upanje na kakšen pridelek odnesla toča in po vodenj. Naznanilo se je seveda nemudoma c. kr. gosposki zavoljo odpisovanja davka, in koliko je to pomagalo? Le toliko, da ima sedaj vsaki posestnik 3 gld. davka manj, čeravno mu je škode na stotine. Kaj pa naj zdaj stori kmet, ali naj gre tudi on na Ptujsko polje mlatit ali v hoste k drvarjem? Ne, to ne velja, kmet mora biti doma in polje obdelovati, če tudi mu nič ne priraste. Najprej je bilo treba žito pokositi, sušili so gft.' kakor seno, potem pa slamo z njiv spraviti, in kjer je bila njiva v kakem za-tišji za kako goščo ali drevjem, tam so ga še ženjice požele, pa kako žalostno je bilo gledali snope, ker bili so le prazni, in ob mlati se je pokazalo, da je komaj pet kop dalo en vagan zrnja, pa še kako zgrbančenega in drobnega, kakor krmina! Vendar so še srečni tisti, ki so še količkaj namlalili, ker so tudi taki, ki niso ne ozimine, ne jarine še bokal dobili. Pa tudi zavoljo tega kmet ne sme posestva pustiti in kaj druga delati, on mora njive obsejati z ajdo in repo, upaje, da mu še vsaj to priraste; in res hvala Bogu, kjer je kraj vzvišen, slana ajdi ni škodila, zalo se sme ajdovska letina srednja imenovati. Najbogatejši pridelek sme se imenovati letos repa. katera je pa v zgodnjem mrazu še zunaj marsikje ozebla; zelja so bile le kake veke, tižola tudi kaka betvica, o krompirji pa se sme reči, da ga človek od najboljšega posestnika lahko trikrat v košu nese. O vinski letini se ve, da ni treba govoriti, ker je ni nič. Le to bodi še omenjeno, da se je še na severni strani dreves nekoliko sadja obdržalo in da so si kmetje iz njega vsaj nekoliko mošta napravili. In ko je leto pri konci, je večinoma tudi živež pri konci, kar se ni po-mlelo, pa se je razsejalo. Ali so tudi posestniki, ki so dali po 00 gld. za semensko žito. (¡lavni živež je toraj ajda in repa, se ve, da je to le pri večjih posestnikih, manjši še tega nimajo, ter si morajo že večinoma celo leto živež kupovati, med tem. ko jim ga je druga leta navadno zadosti doma prirastlo. Zato prosijo tudi posestniki, ako bi se še znašli dobrotniki, ki bi mogli v ta namen kaj darovati, naj darujejo za kmetske poškodovance, kateri bodo, ako kaj prejmejo, v tem listu hvaležno objavili. *)
Iz Ribnice na Pohorji. (Bralno društvo) naznanja po sklepu odbora od dne 7. februvarija, da bode svoj letni občni zbor za sedaj preložilo na ugodnejši poletni čas in vabi sedaj zveste mu ude, naj ga v njegovem delovanji podprejo zopet z letnimi doneski. Ker se odbor le žrtvuje v prid narodnej stvari, upa od enako mislečih rodoljubov, da se društvu ne odtegnejo, leinveč skušajo pridobiti mu še več podpornikov, kar bo le v pridjslovenskej stvari. Odbor bralnega društva«.
Iz S m arij a pri Jelšah. Pri zadnji občinski vo-litvi dne 18. januv. zmagala je v vseh treh razredih narodna stranka. Voljeni so v 3. razredu gg. : Fr. Skaza.
*) Kmetje so pač uliogi, ali najrevniši niso, miloščina se deli najprej zadnjim, potem še le drugim. Tako je bilo pač tudi pri Vas. Toliko v pojasnjenje!	Ured.
Jaka Čakš, Ivan Anderluh, Andrej Dečman; v 2. gg.: Hugon Tančic, Lojze Vičar, Franc Ferlinc, Fr. Adrinek, Vinko Čuješ, Andrej Regoršek in v 1. gg.: dr. Franc Jurtela, Dragotin Kravs, Tomaž Copf, Dragotin Jagodic, Rudolf Tančic in Andrej Pondelak. Čas je bil, da se je prevzetnim, znanim po šili Nemcem enkrat za vselej pokazalo, da tukaj ni pravega mesta zanjih rogoviljenje, in da hoče biti naš trg vedno le slovensk. — Vsem odločnim slovenskim vdilcem, posebno pa kmetom tem potom srčna zahvala. Živili!
Iz Bočne pri Gornjem gradil. (Zima - dru-š t v o.) Zima s snegom nam je letos dolgo prizanašala, ali zdaj nas je toliko hujše prijela. Snega imamo veliko, mraz pa jako hud in s tem ravno streže našim lesnim trgovcem. Za to pa kar mrgoli živine in ljudi po cestah, vsak si po zimi spravlja les k žagam, da po letu bolj brez zadržka plavi flos na Hrvaško. Pri nas je lesna trgovina največji živelj po letu in po zimi. — Večkrat se je že govorilo, da bi kakšno društvo ustanovili; pa kar govoriti, nič se potruditi, s tem se ne da ničesar napraviti. Prav potrebno bi bilo požarno brambo ustano-viti, ali vsaj brizgalnico priskrbeti, kajti tako velika vas. s tako lično okolico, je brizgalnice in enakega orodja v resnici potrebna. Lahko bi se tudi kmetijsko ali bralno društvo napravilo, ker mnogo imamo že kmetov, kateri bi se prav lahko dali za kakšno društvo nagovoriti. Treba nam je pač pravih požrtovalnih začetnikov in
ustanoviteljev. Vzbudite se!
--—
Politični ogled.
Avstrijske dežele.
Avstrijsko. Da se pretrga v tlržavnem zboru posvetovanje dne 20. februvarija, to se trdi sedaj za gotovo. Na vrslo pridejo zatem deželni zbori ter rešijo svoje delo kje do velike noči. Dr. vitez Plener, vodja nemške liberalne levice v drž. zboru, ne stopi, kakor se je sploh govorilo, v državno službo in to, kakor pravi, zato ne, ker gaje ravno v drž. zboru še Nemcem treba. Na lem je toliko že resnica, da bi »nemška levica« razpadla brž, ko se ji dosedanji vodja odtegne, kajti pri njej .je veliko nezadovoljnih. Načrt postave o bornem davku je obveljal v drž. zboru v prav lisi i obliki, kakor mu ga je vlada predložila. No nekaj denarja vrže že državi, toda toliko brž ne, kolikor bi ga lahko, brez škode za judovske barantače.
Štajarsko. Deželni odbornik v Gradci, baron Herg je odložil to svojo službo in na njegovo mesto pride pa brž Morre. tedaj tudi Nemec; izmed slov. poslancev tedaj nihče ne »zasluži« te službe! Večje oholosti najde človek pač težko kje, kakor je pri liberalni nemški gospodi, ki določuje razmere štajarske dežele. Deželna rudarska šola na Ljubnem, v Gornjem Stajarji, dobi letos od naučnega ministerstva 2000 gld. podpore.
Koroško. Občinske volilve so večji del že na koncu in zato se hrup. ki je o njih v navadi, polega in so slov. možje z njimi kolikor, toliko zadovoljni. Nekaj obč. zastopov so si pridobili, v drugih občinah pa še jim to sicer ni bilo mogoče, vendar pa so videli na večih krajih, da nemškutarji ne stoje več tako trdni, kakor doslej. Nemškutarji so v Klobasnici skovali neko prošnjo za to. da ostanejo ljudske šole, kakor so doslej I. j. nemške. Se ve. da so gospoda sila veseli le prošnja v Celovci, najbolj pač v deželni hiši.
Kranjsko. V vrsti kranjskih zdravnikov še .je precej nemškutarjev in celo v Ljubljani so v večini. V novem pa se dela že tudi pri njih na to, da se prireže greben nemškutarskim petelinom. — Društvo »požarna
hramba« v Št. Juriji na Dolenjskem dobi poslej slov. povelje ali komando. Dobro, ali čemu^ga ni imelo tudi že doslej! Kakor se vidi, ravnajo se tudi na kmetih po enakem društvu v Ljubljani.
Primorsko. Da-si se mestni zastop brani, kolikor le more in več, kakor je dobro, slov. ljudske šole, vendar upamo, da se je ne ubrani. Slov. ljudstvo je na Primorji v večini in nima v glavnem mestu niti ene ljudske šole. To je očividna krivica in skranji čas, da se odpravi.
Tržaško. V mestnem zastopu so skovali laški očelje nekako izjavo do škotijstva ter se v njej pritožuje laška večina« zoper to, da se v cerkvah premalokrat sliši laška pridiga. To sicer ni resnica, ali laški gospodi služi prav v to, da mahne po slov. pridigah. — Za luko pri Opatiji dela se nov parnik, služi pa njim za vožnjo iz Opatije v Reko.
Hrvaško. V kaznilnici v Zagrebu je imelo več zaprtih žensk hripo, ali njej je sledilo pri dyajstih to, da so zblaznele. V tem so zagnale pa tak krič, da je bila groza. Zdravniki še ne znajo, je-li blaznost v resnici prišla iz hripe.
Ogersko. Kakor se godi rado po večjih volitvah, godi se tudi sedaj na Ogerskem, da se govori o spremembah v ministerstvu. Po tej govorici odstopi neki trgovinski minister Baross; mi ne damo nič kaj na to novico. Grof Apponyi si domišljuje sedaj veliko ter si obeta, da vrže prej ali slej njegova stranka sedanjo vlado ter posadi njega na prvo mesto v vladi. (Irozdje pa je še hudo kislo.
Vunaiije države.
K i m. Na obletnico smrti papeža Pija IX. so imeli sedanji sv. oče Leon XIII. črno sv. mašo v kapeli sv. Sista. Kdor je bil pri njej, pač ni zapazil, da bi bili sv. oče bolni, na robe, še prav trdni so.
Italijansko. Na neko vprašanje je rekel minister Rudini v drž. zboru, da ni še doba za to, naj se zniža carina na vino. Po takem pa še torej utegne ke-daj priti taka doba. — Veleposlanik grof Launay je v Berolinu umrl, bil je »za botra« pri tripelalijanci in mož, čegar beseda je veljala veliko tudi v Berolinu.
Špansko. Visoka carina, katero terja francoska vlada od blaga, ki prihaja na francoska tla, je sedaj kriva, da španske gospe ne marajo naročevati si več obleke pri francoskih mojstrih in se ve, da je to na veliko škodo zadnjih.
Luzitansko. V-glavnem mestu v Lizaboni je veliko delavcev brez zaslužka in zato je nevarno po mestu za imetje, pa tudi za življenje. Po vrhu pa je še vlada v denarnih stiskah; to je v resnici huda nevolja.
Francosko. Vlada si domišljuje, da bode iz nove carine državi več dohodkov za kacih 110 milj. ali prav mogoče je, da jih še toliko ne bode. — Minister Gon-slans še je vedno ud vlade, da-si je druge ministre sram zaušnice njegove.
Belgijsko. Da so predela ustava in še posebej raztegne volilna pravica tudi na delavce, to je že dolgo želja zadnjih in tudi vlada se no brani več zoper to, vendar pa so je razprava o načrtu take postave odložila in hudi jeziki pravijo, da na željo liberalcev. Le-ti se boje prostosti drugih ter so zadovoljni, če in dajo imajo sami za-se.
Nemško. V nemških listih razpravlja.se sedaj veliko o mučenji, ki ga trpe vojaki po častnikih, ¡zlasti pa še novaki. Nekaj resnice je gotovo na tem. Načrt nove postave glede na ljudske šole obvelja najbrž v deželnem zboru v Berolinu, vendar pa ne brez vsake spremembe.
R u s k o. Že nad HO milj. je vlada izdala za nove puške in letos izda še novih 20 milj. Dobre pa so neki
puške najmanj tako, kakor nemške. — Državni svet je sklenil načrt postave, vsled katere se napravijo kmetije v državi take, da jih posestnik ne sme prodati, torej nekaki »kmečki domovi«.
Srbsko. V skupščini pričakuje se huda razprava o odgovoru ministra Pašiča na vprašanje : zakaj ne trpi vlada kraljice Natalije v Belem gradu?
Turško. Ker se vedno množijo ustaje, zato sili sultanova vlada sedaj posebno na armenijsko duhov-ništvo v Aziji, naj pouči svoje ljudstvo, da je dolžno tudi sultanu pokorščino.
Afrika. V Abesinijo pride te dni ruska deputa-cija ter se hoče ondi nekaj časa pomuditi, da izve ta-mošnje razmere ter poroča potem o njih ruskemu caru. Kaj pa, ako ima deputacija še druge namene?
Amerika. V Novem Yorku je zgorela velika gostilna ter je našlo v razvalinah 5 ljudij smrt, 80 pa je
nažganih in pogreša se jih 69 doslej.
------¥--
Za poduk in kratek čas.
Družba sv. Mohora v naši škofiji.
(Dalje.)
Dveh župnij ne najdemo zabeleženih v kolen daru pogrešamo Sv. Lenart pri Veliki nedelji, in Sv. Marijo v Špitaliču. Prepričani smo, da tudi ti dve župniji imate svoje ude, toda oni so se zapisali v sosednjih župnijah, ne na pri domačih poverjenikih. Zakaj da so to storili, tega mi ne moremo vedeli, imajo pa gotovo svoj uzrok za to.
Med dekanijami nosi venec liraslovška dekanija, 6 od sto, za-njo ponosno koraka Ljutomer 5 od sto in družnika temu slavnemu paru sta Gornji Grad in Sv. Lenart v slov. goricah.
V posameznih dekanijah pa se župnije po odstotkih tako-le vrstijo:
1.	Slov. I ! i s r i c a. Sp. Polskava 8 od sto, Stu-denice 6, Poličane 5, Makole 4, Laporje 4, Slov. Bistrica 4, Venčeselj 3, Tinje 3, Črešnjevec 3, Gornja Polskava 2, Majšberg 2, Sv. Martin na Paki 2.
2.	B raslo v če. Sv. Andraž 11 od sto, Sv. Pavel 8, Vransko 6. Sv. Martin 6, Gomilsko 6, Reka 5, Braslovče 4, Sv. Jurij 4,
3.	Brežice. Zdole 5 od sto, Brežice 5, Dobova 4, Sevnica 3, Koprivnica 3, Pišece 3, Videm 3, Sromlje 2, Artiče 2, Kapele 2, Bajhenburg 2, Zabukovje 1, Bizelj-sko 1.
4.	Celje. Žavec 6 od sto, Sv. Peter 6, (¡alicija 6, Gotovlje 5, Polzela 5, Celje 3, Griže 3, Teharje 2.
5.	Dravsko Polje. Cirkovce 6 od sto, Sv. Lovrenc 5, Slivnica 3, Fram 3, Sv. .lanž 3, Ptujska gora 3, Hočje 3.
<5. Gornji grad. Marija Nazaret 11 od sto, Šmihel 10, Solčava 6, Gornji grad 5, Sv. Frančišek 5, Šmartno 5, Mozirje 4, Luče 4, Nova Štifta 4, Ljubno 4, Rečica 2,
7.	.1 areni na. Sv. Jakob 4 od slo, Sv. llj 4, Jarenina 3, Sv. Jurij 3, Svičina 2, Sp. Kungota 1.
8.	Konjice. Sv. Jernej 6 od sto, Skomarje 6, Prihova 15. Konjice 5, Sv. Kungota 5, Žiče 4, Loče 4, Čadram 3, Kebelj 3, Stranice 3 Zreče 3, Špitalič 0.
9.	Kozje. Podsreda 6 od slo, Pilštanj 6, Prevorje 4. Kozje 4. Buče 4, Planina 4, Sv. Vid 3, Dobje 3, Podčetrtek 3, Olimje 3, Zagorje 3, Polje 3, Sv. Peter 2.
10.	Laško. Sv. Miklavž 13 od sto, Dol 5, Sv. Marjeta 4. Trbovlje 4, Laško 4, Jurjev klošter 3, Sv. Lenart 3,
i Sv. Jedert 3, Baz bor 3, Sv. Rupert 3, Širje 3, Loka 2.
11.	Sv. Lenart. Sv. Jurij 7 od sto, Negova 6, Sv. Bolfenk 6, Sv. Lenart 4, Sv. Rupert 4, Sv. Benedikt- 4, Marija Snežna 4, Sv. Trojica 4, Sv. Ana 2.
12.	Ljutomer. Kapela 8 od sto, Veržeje 8, Sv, Peter 5, Sv. Križ 5, Sv. Jurij 4, Ljutomer 4, Sv. Anton 4, Mala nedelja 3.
Sutfšnica. Mati«, vpraša deček, »mati, ali boni tudi jaz kedaj tolik, kakor so oče?« »Boš«, odvrne mati, »boš že, če boš priden«. »Kaj ne«, sili deček nadalje v mater, »kaj ne, mati,-da postane deček, če je hudoben, potem ženska?«
Razne stvari.
(Najvišje potrjenje.) Župan v Mariboru, gosp. Albert Nagy in podžupan dr. Janez Schniiderer sta prejela najvišje potrjenje. Oba nastopita s tem že v tretje svojo častno službo.
(Odlikovanje.) Gosp. dr. .los. Schniiderer, deželni poslanec mesta Maribor in prisednik v deželnem odboru v Gradcf, je dobil od Nj. veličanstva red »železne krone 3. vrste«.
(Zborovanje in veselica) kmečkega bralnega društva v .larenini bode v gostilni gosp. Martina Cvilaka dne 21. svečana 1892. Začetek je ob 5. uri zvečer, vstopnina pa je 20 kr.
(»Kmetsko bralno društvo«) v Framu ima v nedeljo, dne 14. t. m. v gostilni g. Turnerja svoje prvo glavno zborovanje. Vspored bode: L Pozdrav predsednika. 2. Poročilo blagajnika. 3. Volitev novega odbora. 4. Prosta zabava s tombolo in petjem.
(Posojilnica) na Vranskem ima v nedeljo, dne 21. feb.uvarija 1892 ob 3. uri popoldan svoj občni zbor po sledečem dnevnem redu: 1. Bačun načelstva in poročilo nadzornikov, 2. volitev načelstva in nadzornikov in 3. predlogi.
(Društvo »Kmetovalec«) v Gotovljah ima dne 14. svečana t. 1. ob 3. uri popoldne v prostorih g. Iv. llausenbichlerja v Zalci svoj VI. občni zbor. Poleg navadnih stvarij govori tudi g. učitelj Ant. Petriček o trtni uši. Zboiovanje kratkočasi domači moški »quartet«. Po zborovanji prosto razveseljevanje. K obilni vdeležbi prijazno vabi	Odbor.
(Novačenje.) Letos se vrši novačenje ali vvršče-vanje mladeničev v c. kr. armado v mesecih marcij in april. Na odrajtilo pa pride v okraji Ptuj 1090 mladeničev, v mestu Maribor 81, v okraji Maribor 1450, v okraji Slov. Bistrica 410. Konjice 550, Ljutomer.590, Marenberg 460, Slov. Gradec 340, Šoštanj 350, v mestu Celji 50, v okraji Celje 1100. Šmarje 400. Mozirje 340, Vransko 210, Brežice 720, Kozje 550, Rogatec 350, Ormož 390. Badgona 270 in Cmurek 540.
(»Narodna čitalnica«) v Ptuji izvolila je za leto 18it2 predsednikom g. Hinko Stajnko, podpredsednikom g. Ivan Langerholz. blagajnikom g. A. Gregorič, 'tajnikom g. Rudolf Sigi; odbornikom gg.: dr. .I. Guček, Anton Klobučar, Luka Kunstek, Simon Ošgan, dr. Jak. Ploj, oče Alfons Svet in Josip Zelenik; namestnikom gg.: Dragotin Zusančič, dr. Tomaž Horvat, Fran Gopf in Marko Pavlinič.
(Dijaški kuhinji) v Mariboru so darovali gg.: Fran Kočevar, vinotržee v Mariboru 5 fl„ Dobrotniki iz Ljutomera 10 II. in Jakob Ginglak, kaplan v Selnici 2 II.
(Ogerske volitve.) O državnih volitvah na Ogerskem je bilo letos 20 mož ubitih, pri 200 ranjenih. V Bonffy-Hunyadi so smrliče pokopali slovesno ter je na eni rakvi stalo: »Umrl je za domovino«.
(Veselico) priredi kmetsko bralno društvo« v Rušah dne 21. svečana 1892 v dvorani g. Fr. Novaka. Začetek ločno ob 6. uri zvečer. Vstopnina 40 k-, za osebo.	'	Odbor.
(V K a m n i c i) lik Maribora imajo požarno hrambo . toda stotnika« so si izposodili iz mesta. Le-ta pa ima drage »manire« in občina se brani sedaj in po vsej pravici plačil, ki jih tirja od nje stotnik požarne hrambe.
(V Vo jn i ku) se odpre v nedeljo, dne 21. I. m. ob treh popoldan slovensko kal. društvo »Edinost«. Slovesno se pa to stori po veliki noči in zdaj samo toliko, da se odbor izvoli in se p ileni naročijo razni dobri časniki. Prvo je pouk, drugo še le razvedrilo.
(Umrl) je g. dr. Franc Gross, pristav c. kr. deželne sodnije v Ljubljani in vodja c. kr. okr. sodni je v Idriji. Banjci gospod je bil doma v Nazarjah v Savinjski dolini: bil je nekaj let tudi pri c. kr. okr. sodniji na Ptuji.
(Nadučitelj) v pokoji g. Jožef Schinidinger je umrl v Mariboru v ponedeljek, dne 8. februvarija. Doživel je svoje 76. leto in je bil svoje dni čislan nadučitelj pri Vel. nedelji.
(Goljufija.) Pri štajarski oskomptni banki v (iradci je uradnik Ernest Banirui za 136.000 fl. spravil v svoj žep, ne da je imel za to pravico. Sedaj so pa že tudi njega zašili .
(Štiri dekleta) zdrava in čila. je povila kmetica Helena Iskra v Zabiči pri Ilirski Bistrici. Ker je mati revna, ni te svoje sreče preveč vesela.
(Ubežniki.) Na Zidanem mostu so c. kr. žandarji prijeli tri hrvatske mladeniče, ker so bili na sumu, da čejo v Ameriko iz strahu pred »belo suknjo«.
(Rudarstvo.) Na svečnieo so, kakor se nam piše, v rudnikih pri Hrastniku morali vsi rudarji na delo: kje je tu postava o nedeljskem počitku?
(Ošpice.) Ljudsko šolo so v Marenbergu zaprli zavoljo ošpic, ter je na njih zbolelo že precej otrok in nekaj jih j." že tudi umrlo vsled njih.
(V pokoj) stopita nadučitelja g. Jarnej Marko na Muti in g. Franc Silvester pri sv. Barbari v Halozah.
(Samomor.) Blizo Sevnice seje obesil tamošnji železnični čuvaj A. Krenčič. Njegova udova in osmero otrok žive v največji revščini.
(Mož z umetnim krhijeni.) Nek 55Ietni mož je že dve leti imel raka na .jabelku v goltu. Profesor J. Wolf mu je sedaj jabelko čisto izreza! in mu vtaknil cev v požirak, da more vživati tekoče in kasne jedi. Ko mu je slednjič zdravnik celo umetno jabelko vstavil, odslej govori glasno, čeravno nekoliko hripavo.
(Kurje oko) si je rezal posestnik Banoczy na Ogerskem in se je vrezal v prst. Vsled tega se je zastrupila kri in čeravno so lhu odrezali nogo, življenja mu zato le niso oteli.
(Umetno ozobje) je gospa nekega umirovljenega uradnika v Neisse na Nemškem požrla med jedjo. Zdravniki so jej sicer izvlekli ozobje iz želodca a bila je notri ranjena ter je morala umreti.
(Francoski Botschild) je imel 1. 1850 tri milijarde t. j. 3000 milijonov frankov. Ker se-premoženje s petodstotnimi obresti podvoji v 201etih, zato je Botschild štel I. 1870 že šest milijard, I. 1890 pa 12 miljrd. On pa je delal z več, kakor 100'/ , .zračun;te zdaj, koliko ovi žid glešta!
(Duhovniške spremembe.) G. g. Simon Gr-noša, župnik v Slov. (iradci, je umrl v torek, dne 9. februvarija v 70. letu svoje dobe in č. g. Andrej Fe-konja, kaplan v Ponikvi, dobil je župnijo sv. Petra v Bučah.
I jOt«'i*ijinv številke.
Trst 6. februvarija" 1892; 24, 82, 69, 2, 41
Line	»	» 32, 37, 13, 51, 45
"Val>ilo
k drugemu občnemu zbom „Posojilnice v Gornjemgradu", ki se vrši v uradnici v soboto, dne 20. februvarija (. 1. ob 4. uri popoldne. Sklepčno je vsako število navzočih udov.
IIII«'lili red:
1. Potrjenje računskega sklepa za prvo upravno leto 1891.
2 1'reme/nba pravil.
Volitev novega odbora.
4. Razni predlogi in nasveti.
Gornjigrad, dne i), februvarija 1802.
Nričelstvo.
> nl>i!o.
Načelstvo Marenberške posojilnice- naznanja, iln se vrši
diw> IT. svečan¡i
ob 3. uri popoldne redni letni občni zbor s sledečim vsporedom:
1.	Potrjenje letnega računa.
2.	Razdelitev čistega dobička
3.	Izvolitev načelstva, računskega pregledovale.! in njegovega namestnika.
4.	Razni nasveti.
V Marenbergu, dne 10. febr. 1892.
Za načelstvo: l'r. liorltrk, c. kr. notar.
(jrasiini<?e
vsakovrstne velikosti in stroja, s pristop' nimi ventili, najizvrstnejše delane, in velike moči za brizganje, prilične srenjam, mestom, trgom in njihovim gasilnim društvom.
Krtag-al li i ce
na kolesih, nosljali, v putah za vrte, Voclonossnilte
razne sostave, najboljše cevi iz konop-niiie, gumija, za sesavanje vode ali za napeljavanje vode, dalje vretenice in tehtnice za ovc cevi, kakor tudi drugo
orodje gasilcem potrebno
priporočuje po najnižjej ceni proti 5lct letnemu poroštvu
Albert Saiuassn,
c. k. dvorni zvonar in fabrikant strojev in gasilnega orodja
r Mjjubfjttiti.
I«4»>" Si'ertj<im in gasilnim drui/vom dovoli se plačevanje v rokih. /' i drobne ceni/vike dopošilja brez plačno in franko	I
IVotfiii, reviiist.
trganje po udih, izpadanje lasov, ohro-irenje, bolezni v želodci in živcih se jie
odstranijo s skrivnostnimi zdravili, temveč z mojim iz močnega, planinskega vina destiliranim li o »Jalto»!. kateri se je poskusil kot najboljše duha in telo okrep.ajoče in čudno delujoče zdravilo. Steklenica I 1!. «O kr. 4 steklenice se franko razpošiljajo. Se dobijo le naravnost pri	1 Iti-iu-ilik I ii ■■«-••II. graščaku v Goliču pri Konjicah.
Nn/jianilo.
Vdano podpisani vsoja si s tem potom naznaniti, da bode imel od zdaj za naprej prav dobro volovsko meso ter bode skrbel za točno in dobro postrežbo. Prosi torej častito duhovščino in slavno občinstvo za prav obila naročila. Tudi se dobi prav dobra vinska kapljica.
Z najodličnejim spoštovanjem Y ¡ »«'«*»«' .J e/ o \ ii i I». 1—2 posestnik, gostilničar in mesar v Vel o nji.
v Zaici
Služlia orglarja in cerMta
pri sv. Lovrencu na Hizeljskem, je za nastopiti dne I. aprila 1892. Več pove 2 3	Cerkveno predstojništvo
se namerava zasaditi drevored do novega kolodvora. Kdor ve, kje bi se dobilo blizu 50 divjih kostanjev, naj se oglasi pri županu, gospodu 1 Hausenbichler-ju v Žalci.
h i n um »m—i ii urnimi
Tinktura za želodec,
kalero i/, kineško rabavbare, korhlikov-o<!vega lubja in svežih pomerančnih o upkov prireja G. PICCOLI, lekar ,pri angelju' v Ljubljani, je mehk". votla ob enem uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče stedstve, ki krepi želodec, kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Ra/.pošilja jo izdebivatolj v zabojč-kili po 12 in več steklenic. Zabojček /. 12 stekl. velja gld. 1*36, z 55 stekl. 5 k Ig. teže, velja gld. 5'26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stckleničico razpodajajo lekarne: v Mariboru: Bancalari in Kihig; vPtnji: Behrbalk ; v Cel j i: Kupferschmid; v Gradci: Eichler, Nedvved, Trnkoczy in Franze.
_____23—25
Janez Bregar,
lil«»bneni' v Maribora
¡iii^poKke lili«-«'.
pri])oroča č. g, duhovnikom in slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo vsakovrstnih
klobuliov
in po vsem svetu znane Ka-klol»»ke. razno volneno in tudi fino z usnjem obšito ohnljr itd.
S spoštovanjem
7-10	J. Bregar.
l>
komad »i» kr., prodaja 15-20
Jože J a nezié,
■ia Iti/.cIjMh eni pri Ilre/.iriili.
Krčma v najem
se takoj odda tik okrajne ceste, ne daleč od župnijske cerkve sv. Lenarta pri Laškem. Prednost imajo dobri krojači in čevljarji. Več pove lastnik Martin Lapornik, posestnik v Št. Lenartu pošta Laško. 2—2
Službo mestnega vrtarja
z letno plačo 800 gld. je začasno popolniti pri mestni občini Ljubljanski.
Prosilcem je izkazati s spričevali, da so v. dobrim vspehom dovršili vrtarsko šolo in da so se bavili več let s praktičnim vrtar-stvom v parkih. Prednost imajo taki, ki oskrb-ljujejo uže dalje časa javne vrtne nasade ali večje graščinske parke in so zmožni slovenskega ali kakega drugega slovanskega jezika.
Prošnje, katere treba spremiti razen tega z običajnimi dokazili o starosti, domovinstvu in dozdanjem službovanji sploh, je vlagati do I. marcija t. 1. pri podpisanem občinskem uradu.
Magistrat dež. šol. stolnega mesta Ljubljane,
dne 3. februvarija 1892.
Oddaja gradbe.
Dne 29. februvarija t. 1. ob 11. uri dopoldne vršila se bode v cerkveni hiši pri Sv. Mihelu poleg Šoštanja zniževalna dražba, zadevajoča gradbo novega ostrešja pri stolpu župne cerkve. Skupni stroški proračuna znašajo 3000 gld. Obrisi, proračuni in stavbeni pogoji so v župnijski pisarni v pregled razpoloženi.
Cerkveno-skladni odbor Sv. Mihela pri Šoštanji
8. februvarija 1892. 1-3	Ivan Govedič, župnik.
Olje
dela mlinar Cerne, po dom. Illjudno ste povabljeni.
Haba
LL-
v Framu.
1—3
Dr. Alojzij Brenčič,
odvetnik v Celji,
usoja si naznanjati, da je otvoril svojo
odvetniško pisarno
v Celji,
v hiši štev. 3 rotovške vilice
v prvem nadstropji (štacuna gospoda Ferjen-a.) 1-3
'z I'0**0110 hiše, vsaj l(i let 11 ( 111; l / star, močen in zdrav sprejme se takoj v mojo »Miijarijo. Obleko dobi pod pogoji tudi od mene. Naslov:
Josip Raušl,
usnjar pri sv. Juriju ob Sčavnici.
3-3	(St. Georgen a. d. Stainz.)
rjnnhp ki prihajajo mnogo z ijudstvom UoUUC, v dotiko, morejo si brez truda zagotoviti
lep zaslužek,
ki se spreminja v stalen Iptni dohodek in se more uživati do smrti. Kapitala zato ni treba, pač pa mora dotičnik znati razločno slovenski pisati. — Občinski tajniki, gostilničarji, trgovci, cestnarji, dacarji, občinski sluge in dimnikarji imajo posebno priložnost okoristiti se s tem zaslužkom. Pisma pošiljajo naj se pod šifro „J. Z. 31" poste restante v Ljubljano.	3-5
¿I i I ust r. liuinor.slični list (jedini slovenski šaljivo->>" -«"»** zabavni list) izhaja 15. in 30. dan vsakega meseca ter velja
I i;!«!. /,n «Viri letu. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Krakovski nasip št. 18, I. nadstropje.
48
SLOVENSKir/iOSPODAR.
Štev. "6.
Naznanilo.
Gornjesavinjska posojilnica v Mozirji,
registr >vana zadruga z neomejeno zavezo, ima svoj 17. redni obč ni zbor dne 20. t. m. i.h i», uri dopoldne v svoji pisarni s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelnika;
2.	Poročilo blagajnika;
S. Poročilo nadzornikov in njega nasveti, kako se naj čisti dobiček razdeli.
4.	Volitev načelnika, podnačelnika, odbornikov in nadzornikov in
5.	Posameznosti.
Iv temu občnemu zboru se vsi udje zadruge najuljudneje vabijo^
Mozirje, dne 7. februvarija 1 ,si)2.
Marko J. Lipold,
načelnik.
ITontsi ki zna napraviti za kmeta vsako I tli I lCl. ol,|eko, vzamem v svojo delavnico. Biti mora priden in pošten in za vsem lepega vedenja. Najljubše mi je starost do 18 let. Posvetnjaka ne želim, ampak prilič-i.ega domačina. Služba traja lahko nekaj let. Ponudbe do 1. marcija.
A. Cerovšek, krojaški mojster v S m ar j i pri Jelšah.
Posojilnica ? Fran
bo dajala posojila: po G % i» plačevala od vlog 4'/2 "/o- — Uradne ure so vsaki četrtek od 9—12. ure predpoldne.
Janez Gert, načelnik.

>9!
M
w
W
'©v
M
Nova posojilnica in hranilnica
odpre ko v ponedeljek 15 dan meseca februvarija tega lela \ Gorenji Radgoni v hiši štev. S ter se bode poslovalo vsak ponedeljek in vsak četrtek od 11. do 12. nre dopoldne.
Ta posojilnica potrjena je od slavnega e. kr. okrožnega sodišča v Celji z imenom: „Posojilnica v Gorenji Radgoni, registro-vana zadruga z neomejeno zavezo".
Denar jemlje se v hranitev od vsaeega goldinarja po 4'/V „ na leto, tort j daje se več, kakor pri vsaki hranilnici. Res, da svojo gotovino izposodite lahko dražje ali od hranilnice dobile jo lahko vsak čas nazaj, ne da bi treba bilo tirjati in tožariti. kakor se godi pri dolžnikih navadno.
Manj, ko eden goldinar se ne vzame v hranitev.
Posojajo se poštenjakom, ki vstopijo v društvo po (> n/l) na menice in dolžna pisma in le pri večjih zneskih z intabulacijo na zemljišča, vselej pa s prav malimi stroški, ker zasnovalci tega društva ne iščejo nikakega dobička, ampak hočejo z združenimi močmi pomagati siromašnemu našemu kraju.
Natančneje poizve se lahko v posojilnični pisarni v Gorenji Radgoni štv. 8 ter pri gospodu dr. Gorički, odvetniku in gospodu notarju Otonu 1'loj v Gorenji Radgoni; pojasnila pa bodo dajali tudi oni zaupni možje, ki so se v vsakem večjem kraju zato naprosili in pismeno pooblastili.
V Gorenji Radgoni, meseca januvarija 1892.
Posojilnica v Gorenji Radgoni.
„Sum goldenen Reichsapfel'
J. PSERHOFER'
s
Apotheke in Wien.
I. llc/irk, Singcrstrasse 13.
i Hri^ictillio l/rnnliipp nekdaj imenovane univerzalne krogijice, zaslužijo po pravici to jj B\l IbIMIIlIC l\I UljlJIbC, jme, ker je veliko takih boleznij, pri katerih se kaže izvrsten uspeh teh krogljic. Že več ko 10 let so te krogljice razširjene in od zdravnikov zapisane. Malo je takih družin, pri katerih se ne bi rabile te krogljice.
Jedna škatljica s 15 krogljicami stane 21 kr., jeden zavitek šestih škatljic 1 gld. 5 kr., pri nefrankovani pošiljatvi po povzetju 1 gld. 10 kr. Ako se denar naprej pošlje, ni treba plačati poštnine in stane: 1 zavitek krogljice 1 gld. 26 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., ,'] zavitki 3 gld. 35 kr., 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld.jŽO kr., 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kakor jeden zavitek se ne pošilja.)
Prosimo, da se izrecno zahteva „J. Pserhoferjeve kricistilne krogljice"
in paziti je, da ima pokrov vsake škall.jice isli podpis J. Pserhofer in sicer v rdečih pismenih, kate-
rega je videti na navodilu za porabo,
steklenica f>0 kr.
zoper kašelj'itd. 1 škatljica 35 kr., poštnine prosto (50 kr.
Balzam za ozebline tSSe^Vrp080',ca 40 kr"pmsfo
Trnntnoir ttnlr zoper nahod, hripavost., kašelj itd. ena liyUlbCV aUll, steklenica SO kr.
Anribnib mazilo za trnanje. I gld 20 kr. . Prah proti potenju nog.
Balzam za pitanec, Lski'enica 40 kr-poštnin,! pro8,°
Milili 011P V a DPDlina (1,r:lžke kapljice) zoper pokvarjenje ZtlVlJbllHd DotJlIud želodca, slabo prebavanje itd. Stekle-ničica 22 kr.
Razvcn imenovanih izdelkov dobivajo se še druge framacovtičnc specijalitete, ki so bile po vseh avstrijskih časopisih oznanjene, in ako niso v zalogi, se na zahtevanje naročajo. — ltn%|io*ilJuiia |>» |M»š(i se točno odpravljajo proti gotovini, večja naročila proti povzetju.
3Č* Pri dopošiljatvi denarja t po poštnej nakaznici), stane poštnina dosti manj, kakor po povzetju.	5—12
Tanokininska pada	,Je rast
TTll 1 TTPl17illili lllaotoi' l,rnr- Struiloln domače, zdravilo za UillVOl/idllll jJldMCl rane, otekline itd. posodica 50 kr., poštnine prosto 75 kr,
Univerzalna čistilna solA W- n",,n>ha',loraače sre"'
vitek 1 gld.
st.vo proti slabi prebavi. 1 za-
03956855