H Največji slovenski dneroi^jl TT* A IT JL "W^k ^^V TT^ A	l^^^^^^^^^^lf^3!!
M v Zedinjenih državah ^ jlj	| | ^^ I^y ■ BIB	M ^ m the Ugted Stales, ffi
i|f Velja za""... $3.50 ffl	V^JL^XjL^^ Jl 1 X^L A V JL^-ZjL	M M
y Za pol leta......$2.00 jjj |	W 50 000 Reader* l'J
a j iB=Mg/ List slovenskih delavcev v Ameriki.	"jioc^aog ■ a w ■■y^.J
TELEFON: 4687 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New Yoik, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 187».	TELEFON: 2876 COBTLANDT«
V NO. 119. — ŠTEV. 119. NEW YORK, TUESDAY, MAY 21, 1918. — TOREK, 21. MAJA, 1918.	VOLUME XXVI. — LETNIK XXVI.
Onim, ki so stari 21 let.
-ooo-
VSI MOŽKI V ZDRUŽENIH DRŽAVAH, KI SO STARI ENOINDVAJSET LET, SE BODO MORALI REGI STRIRATI. — PREDSEDNIK WILSON JE IZDAL V TA NAMEN POSEBNO PROKLAMACIJO. — POSEB NE ODREDBE. — IZJAVA VOJNEGA TAJNIKA BA /	KERJA, — EN MILJON MOŽ.
(	-ooo
Tiu? tinn laiioii	»ni, t»:.- post master at New YorBT*N. T. on Maj 21,
liHK. as required by the «et ««f Oktober tt. 1917.
Washington, D. C.. 20. maja. — Predsednik Wilson je podpisal danes predlogo in proklainacijo, v kateri je pozval m i 1.jo n inožkih, ki so dosegli starost enoindvajset let izza 5. j linija lanskega leta, naj se registrirajo za vojaško službo dne 5. junija.
Takoj zatem, ko je predsednik Wilson predlogo o-dobriL je maršalni profos, general Crowder. začel takoj i; akcijo, katere posledica bo približno 700.000 nadaljniii ntož v vojaški službi Združenih držav.
Sodijo, da bo izmed miljon mož, ki se bodo registri-lali. izzvzetili :i()0,000 vsled telesne nesposobnosti in drugih vzrokov.
Uegistraeija s<* bo vršila ravno tako kot se je vršila rad nje leto. Razlika je le ta. da bodo registracijo vodili lokalni uradi, ne pa mestni izborili uradi.
Može bodo postavili na dno razredov, v katere bodo! spadali zatem, ko bodo izpolnili vprašal ne pole.
(ilede vežbanja čet sodijo, da bo ta miljon mož. ki sedaj v prvem razredu, odšel v Francijo šele koncem tega leta.
Nekateri uradniki so mnenja, da novinci ne bodo poklicani v vežbalna taborišča pred mesecem januarjem. < V bodo vstanovili vežbalna taborišča v Franciji in če se bo prevozni program ravno tako nadaljeval, kot se vrši sedaj, bodo vojaški novinci v ameriških vojaških taboriščih samo tri ali štiri mesece, predno bodo odšli v Francijo. kjer se bodo dodobra izvežbali.
Vlada Združenih držav bo zavzela tako stališče ka- ; koršen bo vojaški razvoj položaja na zapadnem bojišču, i Vojni tajnik Baker pravi:	1
— Nova postava določa, da se mora 5. junija vsak mladenič v Združenih državah, ki je dosegel svoje 21. le-to izza .">. junija 1!)17 oziroma, ki bo star 5. junija 1918 LM let, registrirati.
Izvzeti so le možki, ki se že nahajajo v vojaški ali mornariški službi.	'
Vsi možki, ki so se registrirali dne 5. junija lanskega leta, so zdaj razdeljeni v pet razredov z ozirom na nji- ' hovo ekonomsko sposobnost za "vojaško službo.	i
Nova postava določa, da bodo prišli vsi mladeniči, ki -i><* bodo registrirali dne 5. junija tega leta na dno liste : onih razredov, kamor bodo pripadli.
To se pravi, da bodo mladeniči, registrirani letošnje- ] ga leta tei* stavljeni v razred štev. 1. poklicani v voja- ; ško službo prej kot vsak mladenič razreda štev. 2, brez-ozira na to. kdaj se je registriral. f ---ooo--
Napad na London.
■-ooo-
40 NEMŠKIH AEROPLANOV SE JE VDELEŽILO NAPADA NA LONDON. — 5 STROJEV JE BILO U i NIČENIH, DRUGI SO BILI PREPODENI. — 37 O i SEB JE- BILO UBITIH, 155 PA RANJENIH. -ooo-
True I r u»la 11« mi filiil wiili lin- jtoM ni;t*n*i at New York. N. V. on Mav "Ji. lr»lv. r«nuii-r.l (>y the Art of O-IuIht (j. 1!»17.
London, 20. maja. — Skoro v vsakem oziru je bil si-nočni zračni napad, izveden ob krasni, jasni noči brez sape, med vsemi največji. V okolici metropole znašajo 2r-i ve 1!*2 oseb. med katerimi jih je bilo 37 ubitih.
Pri napadu 2li. januarja je bilo 2:il izgub, pa med te-j mi je povzročila največ žrtev ena sama bomba.
Pri sinočnem napadu je bilo več Gotlia-aeroplauov.| Zastorni ogenj je dosegel višek kot nikdar poprej in zdelo se je, da je v zraku angleških zrakoplovcev več kot ! keclaj. Streljanje je trajalo dalje kot navadno in na poslopjih storjena škoda znaša več kot vse prejšnje, dasi-ravno v vojaškem oziru ni bilo nikake škode.
Napadalci so prišli od vzhoda čez Kent in E^sex; leteli so v oddelkih sledeč eden drugemu v majhnih pre- (i sledkih. Takoj jm> prvem svarilnem znamenju so pričeli; delovati topovi in od polnqjfi <lo ene je bilo bobnenje to-j pov, ki je odmevalo od sten visokih poslopij, oglušujoče, i Tekom odmora je bilo visoko v zraku slišati regija-nje strojnih pušk. ko so branilci odbijali napadalce. — Protiobrarnbni topovi so spravili na tla eno Gotha-leta-lo, o tnfi drugih pa se meni, da so jih prisilili k tlom angleški avijatiki.
Nikdar napadalcev ni bilo še tako lahko videti in pogosto je bilo mogoče opaziti velikanske aeroplane, ki so ikrožili nad mestom. Z dežele se poroča o strahovitem ^streljanju, pa dasi so napadalci vrgli veliko število i oinb, so bile izgube izvanredno majhne; poroča se samo o £> stih ranjenih.	- . • - . . ... . • -« ......
AMERIŠKI VOJAKI Z ROČNIMI BOMBAMI NA FRONTI.
M—a^«	i	fc— ■■ ——i	— ----in^—-	_ nr^W
L,M	, ., ■ ..................utt	i - - u »t	,
AMgRICANS ADVAfICtNg lUTO HO-HmH'5 LAND tVfTH SACKS OF	GRENADES |
' ' ' ' * T T T ' - ' ' ' ' ' « MITfUTTTTTTtftHHttt ttttt	+ + + + * + *
Jugoslov.-italijanska pogodba.
-ooo-,
NEKAJ PODROBNOSTI GLEDE POGODBE, KATERO SO SKLENILI PRED KRATKIM ZASTOPNIKI AVSTRIJSKIH JUGOSLOVANOV Z ZASTOPNIKI ITALJANSKE VLADE. — VELIKO SPORNIH TOČK BO TREBA REŠITI PO SKLEPU MIRU. MNENJE PROFESORJA PIETRA SILVE. — DEMONSTRACIJE V PRAGI. — 'NARODNI LISTI" VSTAVLJENI.
True trauslutioii fil«>«l with tin- postni ll> 18, require«I l»y tli« . Nova po^otlba, katero so so-jrJasuo z u«rotovilom, objavljenem pinn? i>ar dnevi v " Mauehoftcr Guardian", sklenili Italija ter nje • ni zavezniki kot nadomestilu za dogovor izza aprila leta l!)lf), na podlagi katc-e^a ji- šla Italija v vojno, vsebuje jir> mnenju lukaj-1 snjih jugoslovanskih krofov v de liiidiviti obliki uspt-be zailuj«-£,i dogovr-ra med llahjo t«'r .lu^osto- ( vani, ki stanujejo v jai-lraus^Ii' j provincah Avstro-Ogrske.	i
Natc'iieiiili do'oel) dogovorj, !;;) '. t ere j; a £o potrdili na konfeireo-i , zatiran:h avstrijskih narodnosti vi, 'Rimu v prv h dneh aprila, še nistj'j izdelali v vseli posameznostili, kaj-1, ti na obeji straneh je prt vlad<»va- ; lo razpoloženje, da se ne sme ogrožati novo pridobljene harmonije j vsled možnosti konflikta j^lede po samrznoati,.
Vi !iko spornih toek bodo najbr že rešili po sklepu miru.	j
Soglasno «, profes(»rje-in Pietr>» , Silva, ki je pred kratkim razpravljal v listu "New Kuro|>a". v<> te-'( meloni razlogi zveze d\eh narod ' uosti proti Av>triji. sledef-i :
Italija prizna pravico Srbov, lir.' ; vatov in Slovencev združiti se v I enotno in neodvisno narodno dr-' žavo, ki naj združi x St bi to iiil CrnofTpiO »po volji naroda.
-Iu«£<M»lovani jiriznavajo piavi-o' Italije do okrajev, kjer so Italjani j v večini, kar- <»bsega tudi (.»or.ieo. Trst ter zapadno polovico Istrskega polotoka obenem z gotovimi otoki na dalmatii»ski obali.
Vstanovitev pristanišča Reke i;: (Zadra kot prostih mest ter prizna-jnje od strani vsakega nan la pravice prostosti ter kulturnega in |Sodnijsko pravnega odnošaja .ta-Ijauskih manjšin v slovanskem ozemlju ter slovanskih manjšin v itaijanskem ozemlju.
Vsa HjMjrna vprašanja naj bi se rešila ra»»odiščnim potom.
Pogodba izza aprila leta 1915 j-bila diktirana vsled potrebe, da [pridobe zavern ki Italijo za vojno. V Italiji sami pa je bila pogod-
naster nt New York. N. Y. nu May 21, Act of October 6, 1U17. ba diktiiana vsled potrebe, da privedejo ekstremne imperijidiste na stran liberalcev in iri dent isto vT ki so tvorili središče vojne stranke ter tudi iz strahu pred inozemskimi posledicami.
Min'rstrski predsednik Orlando i je pozneje branil dotično pogodbo iui temelju okoliščin onih dni.
Rusija je bila namreč šc vedno earska, Amerika še ni šla v vojno 'in eelo prosti narodi so morali raz-j miši jati o strategičnih jamstvih .svoje varnosti. Yr onem eafeu ni dospela agitacija v jugoslovanskih | deželah do sedanje oblike, ko se jtraktično soglasno zahteva 'popolno od ločen je od Avstrije ter zdru-| žen je s Srbijo, in v itaijanskem jjavuein mnenju je obstajala stran |ka, ki je dvomila o eeli stvari ter ; domnevala, da eelo grbanje podl-pirajo Ilabsburžani v namenu, da ■ delajo proti laškim ambicijam, i Istočasno je bila tudi bojazen, da bo ruski upliv po porazu cen-tralno-zavezniških sil prevladoval če ne bo Italija dobila vzhodne o-bali .Jadranskega morja in sicer* {potom Srbije ali na drugi način in s, tem bi dobila Italija nadalj-nega luilitarističnejra in imperija-d'stičnega soseda.
I N'sled tega je pogodba v onemi (času. ko je vsebina ni bila znana popolnoma, dokler je ni objavil T rački celemu svetu iz ruskih arhivov v preteklem januarju, dajala Italiji obširno prostost jrleide aneksi j v jugoslovanskih provincah. vključno skoraj celo Dalma-ei jo.
Naravna reakcija proti temu je bila, da so se jugoslovanske čete v avstrijski armadi odločno borile proti Italjanom. čeprav so se po-iiavali, v celih bataljon?h vdajale kadar so stale nasproti Rusom ali Srbom.
V zadnjem letu pa se ita Ijansko javno mnenje odločno r/.-premenilo in v novi pogodbi so kot domnevano, odstopili od skrajnih zahtev.
Zadnja kabelska poročila, ki soj
Streljanje na vzhodni obali je trajalo do jutra! Zdaj, i ko so Angleži bombardirali Kolin, se sme prtf aVvati, da bodeta obe stranki vprizarjali tekom svetlih noči napade na različna mesta.
V lioiidonu so padale lx>nil»e na javne trge, nekaj jih je padlo tudi blizu bolnišnice, katero je obvarovala samo božja previdnost, ker so bolniki molili. Blizu te bolnišni-1 ee so padale bombe v polkrogu na tla in razbitih je bilo, več šip. Mimoidoči so videli bolniške strežnice, ki so! stregli bolnikom, drugi pa so molili in peli. Odprla so se okna in bližnji stanovalci so mogli slišati petje:
— Hvalite gospoda, od katerega prihaja ves blagoslovi ■■ - . .
pripovedovala o združenju Hrvaške in Slavonije, katera dežela u-živa sedaj zelo omejeno avtonomi-
jo pot 1 ogrsko krono, z Dalmacijo, ki je sedaj "avstrijska provinca, v kateri stanujejo Srbo-IIrvatje, sc uašie nekaj osvetljave v izrezkih iz jugoslovanskega časopisja, kate-re je poslal v to deželo srbski ti skovni urad v Ztaievi.
Namen eele zadeve je očividno da se v prizori protigibanje prot jugoslovanskemu gibanju za združenje Srbov, Hrvatov in Sloven cev v družbi s Srbijo in Črno goro s tem, da se skuša dati gotove k on cesije edinoV Hrvatom. Obstajale je razpoloženje, da se obljubi neke vrste zopetne vstanovitve sta rega hrvaškega kraljestva, ki naj i)i bilo le osebno združeno z ogrsko krono. Dotične svobodščine so Madžari v novejših časih um čili. Cilj je bil. očividno padal je izolirati Slovence, poglobiti na-sprotavo med katoliškimi Hrvati ter pravoslavnimi Srbi in na ta način razbili jugoslovansko gibanje
A'otlitelji naroklinega gibanja na Hrvaškem so v skrbeh, da ne bo prebivalstvo, provoeirano vsled tiiahinacij vlade in vsled splošnega stradanja, vstalo ob času, ko bi se vsako vstajo lahko zamorilo tei bi bila edina posledica take vtaje brezpotrebno prelivanje krvi.
Krajevne oblasti so storile vst kar je bilo v n j ii moči. da se vzdrži neke vrste delavnega razmerja z narodno vlado v namenu izboljšati razmere v kolikor je to mogoče ter s tem preprečiti splošno nezadovoljstvo n a rod a.
Amsterdam, Nizozemsko, 19 maja. — Tridnevno slavljenje češkem narodnem gledališču v jPrajri jc dovedlo do dogodkov precej ustaškega značaja, kot je razvidno iz poročil iz teira mesta. Ci-vdne oblasti in policija so objavi le. da »e bo takoj odredilo stroge protiodredbe vključno prepoved zborovanj in sprevttdov. Nosilci narotiuih znakov ter znakov zavez-iniških zastav se bodo strojro kaznovali. Prete z zaprtjem češkega narodnega friedišča. v slučaju, '^la bi se ])onovili tak i* dogodki.
List "Narodni Listi" so zatrli ker je kljub oblastvenim svarilom nadaljeval s svojo ust a ško propagando.
—--# .....
Avstrijska ofenziva.
True translation filed with the post i master at New York. X. Y. on May 21. 1111S, as re<iuire<l by the Act of October |	6, 1917.
Washington, I). C„ 20. maja. — Današnje oficielno kablsko poročilo iz Rima pravi, da avstrijska časopisje v uvodnih člankih polagoma navaja prebivalstvo na misel. da avstrijsko-ogrska armada mora pričeti ofenzivo proti Italiji kakorhitro bo ugodno vreme in se ,bo polegla povod en j reke Pijave. ! Muenehener Naehriehten pišejo. da bo italjanski vrhovaj (poveljnik, general Diaz, ko se bo pri-čelfa ofenziva v Italiji, obžaloval j da je poslal n^aaj svojih cet Francijo.	1
Položaj v Rosiji.
-ooo-- |
SOVJETOVA VLADA JE IZDALA POZIV, DA SE ZBERE VOJSKA. — UKRAJINCI SO POSEJALI LE MALO ŽITA. — KMETJE SOVRAŽIJO NEMCE. — NEMCI UPAJO, DA BODO ODKTilLI VEČJE ZALOGE. — NEMCI SO ZASEDLI OTOK BJORKO. — PE-TROGRAD NIMA KRUHA. — POMANJKANJE V
MOSKVI.
OOO--
True translation filed with the post master at New York, N. Y. on Ma\ 21, 1918, as required by the Act of October 6, 1917.
London, 20. maja. — Po nekem brezžičnem brzojavu iz Petrograda je ruska vlada poslala vsem provincialnim sovjetom poročilo, v katerem se jim naznanja, da niso napravili potrebnih korakov, kakor je bilo ukazano, da sc zbere rdeča armada, ki naj bi branila sovjetove republiko proti notranjim in zunanjim sovražnikom.
Obenem s tem poročilom pa se je izdal nov odlok, ki ukazuje, da se tekom enega tedna soglasno z odredbo z dne 8. aprila izvrše potrebni koraki. Odgovornost za to, da se to povelje izvede, pade na predsednika dotičnega so-vjeta.
Moskva, 20. maja. (Ass. Press.) — Smolnv časnikarski urad objavlja tajno okrožnico, ki je namenjena nemškim listom, katerim zatrjuje, da je ideja, češ, da jc mir z Ukrajino le krušno vprašanje, neresnična in da so so nemški komisarji prepričali, da je ukrajinsko žito zato drago, ker se ni dovolj sejalo in ker so majhni lastniki svoje žito zakopali.
Ta okrožnica se glasi:
— Kmetje, ki so skoraj vsi oboroženi, so sovražni Nem čiji in zaradi tega ne obstoje nikake trgovske zveze. goče pa je. da bomo v sedanjem in bodočem prodiranju odkrili večje zaloge in da bomo z oboroženo silo dosegli večje uspehe. V vsakem oziru je upanje, da se izboljšajo naše živilske zaloge, možno. —
Petrograd, 20. maja. — (Ass. Press.) — Neiuškr č<-te so zasedle otok Bjorko v Finskem zalivu južno od Vi-borga in 30 milj severozapadno od Petrograda.
Moskva, 20. maja. — Namesto da bi se s prihodom spomladi in vsled plovbe po rekah položaj glede hrane v Petrogradu in večjih ruskih mestih izboljšal, postaja neprenehoma slabši.
Krušne racije v Petrogradu, kjer je bila dovoljena ena osmina funta na teden, so sedaj popolnoma izčrpane. Tudi drugega blaga je malo.
V Moskvi je živilski položaj nekoliko boljši. Krušne racije so po eno četrtinko funta; drugi živež pa se lahko dobi za visoko ceno. Sladkor je redek.
Položaj po deželi v splošnem ne obljublja izboljšanja v bližnji bodočnosti.
Moskva, 20. maja. — Turški regularni vojaki in Kur-di, ki prodirajo v Perzijo, so zavzeli Soujbulak in Pšno,' južno od jezera Urmia.
Neko poročilo iz Tabrisa pravi, da je cilj Turkov En-zeli, ki bo postal osrednja baza, iz katere bodo ogrožani Angleži v Mezopotamiji.
Srbska vojska. !
Srbska armada je v najboljšem: razpoloženju. — Vojaki zaupajo v zmago. — Mnogo jugoslovanskih prostovoljcev.
True translation f 1 l«*rt with tin* uijisUt at X"ew York. X. Y. on May 21. 1918, as require*! by I lic A«-1 of Oetol»er
«;. it)IT.
Glavni stan druge srbske armade.. preko Soluna, 'JO. maja. Morala srbske armade je ostala po-pohid od časa velikih zmajr v Ma-eedoniii poleti 1910. Vojaki ne kažejo i«iti najmanjšega sledu kake vojne utrujenosti, tenivee imajo nasprotno trdno in verno zaupanje. kateri« je deloma pripisovati sedanji velikanski borl>i v Franciji in Flandriji. katero -ma trajo Srbi za odločilno v >edanji vojni, deloma pa ojačenjem p' jugoslovanskih prostovoljcih. /
Ako je na naši strani en narod, ki se je pokazal ne pristopnini avstrijsko-nemškim m'rovnim ajrita torjein, t»daj je Srbija. V tenii vprašanju so srbski vlalni kro«*i t vojaštvom vred enejja mišljenja. Zadnji poskus srbske narodne skupščine strmoglaviti sedanji kabinet je nastal vsled spora glede notranje politike.
Kar se t:če armade, je Avstro-Ogrska vedno poskušala pridobiti jo za mir. Vsak dan so v praznih bombah metali tozadevne pamflc-te. Avstrijci pa s tem, da pošiljajo tiskane pozive, niso z&tlovolj- j ni. Odkar so potegnili svoje čete iz Rumunske, se poslužujejo Hr- j j vatov, katerim prepuščajo posku-l {se, da M prfiJoMi SAe, toda za I manj.	1
| V,.\ vsakim bolgarskim polkom, ki stoji nasproti srbski arma-li, I je nastanjena stotuija teb avstrijskih agentov. Toda Srhi zavračajo j in zasmehujejo vse p smene in ustmene ponudbe ter navadno nanje odgovarjajo n tem. da podvojijo infaiiterijski in artilerijski ogenj.
~"-Srbrpravijrj. ako h', bila Avstrija njih edina nasprotnica, da bi take agitacije morebiti imele kaj uspeha, toda zavest, da se je Bolgar naselil v najljubših krajih domovine ter da kruto postopa z njihovimi brati, je to absolutna odporna stena proti vsakemu pogajanju /. A vst r jo.
Zelja, obračunati /. Bolgarijo, je tako velika, da bi se Srbi rajše dali iztrebiti, kot pa da bi se od povt lali dnevu obračuna. Misel, da bo nadaljevanje vojne prineslo njihovim ženam in otrokom, ki so kot tak-i v rokah sovražnika, še več trpljenja, nima pri njih drugega jKunona, kot da podžge po-srum teh rodoljubov. Med temi se smatra mHč, ki mu je življenje, ali eelo čast družine več kot pa svoboda Srbije, za izdajalca.
Bolgari se nahajajo kot pred enim letom na najvišjih vrhovih gora, ki so obrnjene proti nam. medtem ko Srbi drže južna pobočja. s katerih so vrgli Bolgare leta 1916. Odkar so ponehale operacije . v večjem obsegu, so Srbi izvedli več manjšrh napadov in so na več j mestih izboljšali svoje postojanke, j Toda niti na enem kraju niso v 'dveletnih bojih zapustili ozemlja, i katero so enkrat zavzeli. I (Nadaljevanje na 2. strani). ]
"GLAS NARODA"
BLOVENJC PUBLISHING COMPANY
(Slovenian Daily.)
Owned and published bj tbA j[t corporation.)
FRANK SAKSER, Prfidnt	LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Place of Business of the corporation and addresses of above officer*.; ]
82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
Za celo leto velja list u Ameriko Za celo leto za mesto New York $5.00 i
in Canado................... $3.60 Za pol leta za mesto New York.. 3.00
Za pol leta.................... 2.00 Za četrt leta za mesto New York 1.00
Za četrt lets .................. 1.00 Za inozemstvo za celo leto...... 6.00 j
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemSi nedelj in praznikov.
"GLAS NAKODA"	j
''	,	("Voice of the People")	j.
Issued every iay except Sundays and Holiday«	j;
auoek riptlon yearly $3.G0.	) |
_Advertisement w agreement.	|,
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. i Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje blvaUfeče naznani, da hitreje najdemo naslovnika._ 1
"GLAS N A K O D A"
82 Cortlandt St.,	' '	New Yortjgty. '
■ ■i |	of nr^r^T^Tw M a n fU.
Avstrija in Nemčija
_ *
Xxm translation filed with the postmaster at New York, N. Y. «>n May 21, 1918, as required by the Act of October«. 1017.
Ko jf prerokoval prod par dnevi grof von Hertltng, nemški državni kancler o "mira tekom tekočega leta" nekemu ogrskemu poročevalcu, je avstrijski ministrski predsednik von Sevdler skoro istočasno povedal neki delegaciji stavkujoeiii delavcev iz Prage, "da izgledi glede splošnega miru. za katerega se avstrijski cesar neprestano bori. niso tako brezupni kot se to splošno domneva".
Avstrijski zvezni svet, — i o je avstroogrske delegacije, — so sklicali, da odobre odločbe življenskega pomena, tikajoče se bodočega razmerja med Nemčijo in Avstrijo ter usode zavojevanili dežel.
Da bo Avstroogrska pod živilskim in ekonomskim diktat orstvoni Nemčije — je namignil avstrijski ministrski predsednik von Sevdler, ki je rekel neki agrarski delegaciji, da se bo nemško cesarstvo in avstroogrsko v bodoče najbrže smatralo za eno deželo v namenu zaplertje-vanja živilskih dobav.
Formalni obisk nemškega generalnega governor]a v Varšavi pri avstrijskem generalnem governerju v Lubli-nu znači. da bodo izločili avstrijski vojaški vpliv v Južni Poljski, soglasno z dobro informiranimi političnimi krogi v Berlinu.	'
Glede usode Poljske je padla odločitev, dasiravno bodo vse posameznosti šele v bodoče izdelali.
Avstrijsko-poljsko rešitev celega vprašanja pa so konečno opustili. Kot se domneva, bo dobila Avstrija v kompenzacijo sorazmerno prosto roko v Srbiji in
Či •111-1
gori. Soglasno s poročili iz Draždan, sta se cesarska in kraljevska saška vlada že zdavnaj zedinili glede aneksi-je Lituanije od strani Saške.
Z ozirom na sedanjo propagando za vzdržanjc proti pesimizmu v Nemčiji, pravi stotnik von Saltzman, vojaški kritik ''Vossiselie Zeitung", da bi bili Amerikanci v najslabšem slučaju zmožni izkrcati miljon mož v Evropi pred prvim januarjm bodočega leta, naslednje:
—	Mi nimamo nobenega vzroka tugovati glede bodočnosti. Leto 1918 bo imelo v najslabšem slučaju posledico, tla bo zapadna fronta v vojaškem smislu zagotovljena v defenzivnem oziru.Če vzamemo vpoštev najslabši slučaj, se moramo z izrabo Iztoka pripraviti na to, da onemogočimo pretnjo sovražnika, ki lioče zadržati od nas surovine.
Saltzman navaja tudi ameriško zgodovino ter pravi:
—	Le malo potrpljenja. Prav kot so se severno ameriške kolonije nekoč oprostile angleškega jarma, tako se bo tudi Evropa pod vodstvom Nemčije. Danes bi človek za-klical Angležem: Spomnite se leta 1777! Spomnite se Sa-ratoge! Ypres bo vaša druga Saratoga!
Vodilni socijalistični berlinski list "Vorwaerts" objavlja napad na militarizem, ki ga je vprizoril socijalistični voditelj Eduard Davis.
Kljub večini nemškega državnega zbora, — pravi <4Vorwaerts" — in takozvanih zastopnikov tega zbora pri politični vladi, so vendar nazori konservativne kaste 1er volja .uradništva edino merodajni za praktično zunanjo politiko naroda in njega izbranih zastopnikov. Ostaja vsled tega le domoljubna dolžnost vzeti fizično najboljši del izvršenih dejstev ter pozneje trpeti tudi vse posledice. —
Za cilj sedanje svetovne vojne proglašajo časnikarski mirovni agitatorji ekspanzijo Nemčije s silo na Iztoku in na Zapadu. Pangerniani, konservativci, agrarci, vele industrialci ter aneksionisti pa računajo na nesoglasje večine državnega zbora in na dolgo in vstrajno potrpežljivost ljudskih mas.
Slabost prusko-neinške svetovne politike leži v ne-' razdružljivi zvezi z nazadnjaško notranjo politiko. Oni domnevajo, da lahko vzdrže svoje privilegije kot vladarji doma z isto brutalnostjo in brezobzirnostjo, s katero okušajo doseči svoje zunanje osvojevalne cilje.
O slepljenj od slepe vere v svojo vsemogočnost in ono Ogrožene sile, proglašajo celo vojno proti svojemu lastne--tnu narodu.
V boju proti cetanui svetu kaže vse, da sprejema na-fca vlada povsem pokorni Svetovno politične vojne cilje liinavsko odkritih Prusov, ki so prekosili ideal hinavsko jodkritih Rusov, da se namreč vstanovi notranje prosto, Ideželo kot jedro, ki je obdano od pokornih protektoratov t inotxu. i^lvaki______JEM*^
Dopisi
Pittsburgh, Pa. <
>1
Že do!»o se nisem uglasil z do- 1 pisorn v našem cenjenem listu <M• 1 Nar., zato mislim, g. urednik, da' •me lie boste prištevali k nadlež-.1 nim.	j
Najprvo bom poročal, da smo j pri nas v Pittsburghu vstanovili Slovensko-Amenkansk o Pat riot ič-. 110 Zvezp, katere glavni stan boj v PittsUurghu. Namen te nove organizacije bo agitirati med tukajšnjimi rojaki in po bližnjih našel- ■ binah za nakupovanje vojno-var-' čevalnih znamk,
1 Priporočljivo je tudi pri vseh tukajšnjih slovenskih društvih, ; da si izvolijo enega iz svoje sre- , de, da bo med njimi in drugod agitiral za omenjeno stvar.
Kar se tiče te zadave, je naše društvo Slovenski Sokol štev. 118 SNPJ. že naredilo prvi korak ter smo 12. maja na redni mesečni seji izvolili enega izmed člaaiov, fca-J teri je vsega spoštovanja vreden ter mož ua svojeau mestu. Pooblastili smo ga. da sme prodaja.t i med in izven člančlanstva vojno-var-, čevaine znamke. To je Maš zavedni rojak Ignacij Podvasnik. Ze-t leti je, da mu vse članstvo in vsi tukajšnji rojaki gredo na roko v tej zadevi.	[
Priporočljivo >l>i bilo. da liani sledijo tudi druga društva, da se pokažemo, dw smo tudi mi pitts-burški Slovenci nekaj zmožni.
Torej, kakor sem prej omenil, si je naše društvo izvolilo zastopnika in obenem kupilo vojno-var-čevalnih znamk za 50 dolarjev.1 Ta nova -zveza bo strogo nepri-J sfarauska. Vstanovljeiia je samo iz patricntičnega namena.	j
Ako želi kateri ibolj natančnega pojasnila o tej zadevi, naj se obr-J ne na tajnikia Antona Zbašnika, Room 102 Bakewell Buildiug. vogal Diamond in Grant St.. Pittsburgh. Ker pa naš zavediu rojak Zbašnik posluje vsa dela, ki spa-j dajo v notarske zadeve, bi bUo priporočljivo, diu se lojaki iz pitts-burške okolice v enakih slučajih vedno na njega obrnejo, kajti on jim bo zadrego po rojaško pojasnil. V vseh važnih zadevah je treba, da se človek posvetuje s takim možakom, ki je za it o zmožen. Ta mož je rojiak Anton Zbašnik. Ako' je kateri potreboval kakšnega nasveta ali bodirsi kaj podobnega,' se je še vsak izredno pohvalil o njegovem poslovanju.	|
Pozdrav vsem zavednim Slovencem ni Slovenkam.
Mihael Lenarčič.
Indianapolis, Ind.
Ker se le malokdo oglaša z do-pifšom iz naše naselbine, sem se namenil napisati par vrstic. I Kar se tiče delavskih razmer, so še dokaj povoljne; dela je po' vseh tukajšnjih tovarnah dovolj in tudi zaslužek ni preslab. Seveda se razlikuje plača le po dobrih izkušenih livarjih, ki so zaposleni v tukajšnjih livarnah (foundry).
V zadnjem času so se začeli Slovenci seliti v druge kraje, tako da se je slovenska naselbina v In-dninapolisu zelo zmanjšala. Odpotujejo največ vsled tega, ker jc držam Indiana pocstaia suha v mesecu aprilu ; sedaj pa rajši delavci gredo drugam, kjer se dobi še kaj okrepčila za uboge trpine, kakor pa da bi tukaj opravljali tako težko delo ob vodi.
Naj omenim, da so se Slovenci v lndiauapolisu za tretje vojno posojilo dokaj dobro obnesli. Organiziral se je •slovenski klu.b za prodajo tretjega posojila svobode. Člani tega kduba so sledeči: Jus. Uačnik, Louis Won, John Perko-vič, Jos. S. Zore, Anton Markič, Anton Beranič in Anton Mrvar. Ti rojaki so prodali samo med Slovenci bondov za tretje vojno posojilo za skupno svoto 8700 dolarjev.
Zahvalimo se vsem, ki so podpisali posojilo svobode, kajti s tem smo se »kazali, da spoznavuamo. da živimo v deželi sivobode in je tudi naša dolžnost, da jo podpiramo.
Na smem pa zamotčati, da so naši rojaki podpisali tudi pivo itn drugo posojilo za večje svote in to največ po tovarnah. Da smo (prevzeli tretje posojilo na ime svoge-ga naroda, smo se s tem skazali,
da se tudi mi borimo za svobodo. Hvalil vsem tistim, ki so podpisali posojilo svobode na ime svojega naroda.
Pozdrav vsem čitateljem in či-tJateljicani tega lista.
J. Gačinik.
Jugoslov. Matica
Dne S. maja je imela Jugoslovanska Matica v New Yorku svojo redno sejo, na kateri se je razpravljalo o sedanjem, delovanju te mlade, a anočne in solidne jugoslovanske ustanove. Nadalje se je tudi razpravljalo o njenem bodočem delovanju. Veseli nas, ker smo se uverili, da se vse delovanje vrši v oni smeri, ki je bila začrtana takoj od početka. namreč, da na zdravem programu druži vse Slovence. Hrvate in Srbe.
Po tajnikoveni poročilu je Jugoslovanska Maatica v aprilu pričela svoje kultur;.., delo s 40. člani. Med temi najdemo najvplivnejše Slovence, Hrvate in Srbe. Njen predsednik je a>oznc:ini iznaj-ditelj in profesor na Columbia vseučilišču ter srbski generalni kciiKuI Mihajlo I. P up in. [ Takoj prvi mesec se je Jugoslovanska Matica zavzela za prodajo bondov posojila svobode, katerih je prodala za več kot 150 tisoč ' dolarjev. S tem smo Jugoslovani mesta New Vorka dostojno pokazali vladi Združenih držav svojo lojalnost in vo4jo, da ji hočemo po 'svojih močeh pomagati do (zmage J v tej sveti vojni, ki se vodi za svobodo zatiranih narodov, med |katere spadamo tudi mi Jugoslovani.
j Ta teden pa si je Jugoslovanska Matica nadela nalogo, vdele-žiti se vseh agitacij ter svečanosti in prireditev v prid Ameriškega Rdečega Križa.
j Koncem junija pa bo Jugoslovanska Matica obhajala Vidov dan in deluje z vsemi svojiuiii močmi na to, da bi ta jugoslovanski praznik p ros lo vadi stempuo Slovenci, Hrvati in Srbi, da s tem pokažemo svojo edinost, pa tudi neupogljivo vero iiu vdanost v bor-,bo. katero vodijo naši .bratje v • Evropi za svobodo in združenje (našega naroda. Za proslavo Vidovega dne se je že odredilo vse pogrebno in upati smemo, da bo to (največja manifestacija Slovencev, Hrvatov in Srbov mesta New Yorka za našo edinost in borbo, katero danes vodimo.
Tr.ko se razvija ta jugoslovanska organizacija, ki zasluži vso našo pažnjo in pomoč, kajti vsta-liovila se je z namenom, da druži in ojačuje troedini jugoslovanski 'narod in mu kaže pot za bodočnost. Da se to celo delovanje Jugoslovanske Matice vsestransko ceni, se razvidi iz tega, da se je na ■zadnji seji priglasilo 35 novih članov. Prepričani simo, da bo Jugoslovanska Matica, ki zdaj šteje že nad 80 članov, v kratkem štela liad 100 udov. S takim delom, ka-koršnega je Jugoslovanska Matica do zdaj pokazala, to tudi v polni meri zasluži.
Šesturno delo.
V tovarni mila Lever Bros. v Liverpoolu na Angleškem se je s prvim majem uvedlo šesturno delo. Vodstvo tovarne je izjavilo, da je prepričano, da se bo moral položaj delavcev po vojni e^lošnio izboljšati ter da se ni več mogoče vrniti pod stari sistem. Tovarna hoče biti prva. ki ibo sledila nasvetu Llovd George-a. ki je pred enim letom odkrito povedal podjetnikom Anglije, da se ne bodo delavci več vrnili v tovarne pod starimi razmerami, kakorhitro bo končana ta vojna. Delavci so bili prvi, ki so rešili državo pred propadom. Dali so življenje, iz videvali so neštete druge dolžnosti v tovarnah, na morju in pod zemljo. Oni so bili, ki so trpeli največ. ki so žrtvovali največ v tej vojni, zato se jim mora dati njih pravice.
p
KOJAKI NAROČAJ« SB NA %LA8 NASADA". NAJVBČJI fllA 1 VENSKI DHBVMK V SML DB2.
Cela ta metoda je kopirana po ruskm vzoru, posebno z ozirom na osebno zvezo med Poljsko ter Finsko ter z ozirom na dogovore glede zastopstva domačinov in glede -dogovora z denarno aristokracijo.
Veliki skupni namen je zagotoviti si nadvlado manjšine v nemškem cesarstvu ju v njega neposredni bližini
Kako velika more biti armada, da porazi Nemčijo?
True translation filed with the ]»ost master at New York. X. Y. on May 21, lMls, as require«! I.v t lir Art of »MoUr
(i, 1:>17.
Kako veliko armado je treba spraviti na noge, da se porazi Nem- < čijo? Ali je treba armade nedoločenega obsega, katero se lahko poveča soglasno z nastajajočimi potrellami, ali pa armade, koje konečrv število je določeno vnaprej, katero število je cilj. k kateremu so obrnjeni vsi napori na roda ?
Kongres bo kmalu rešil to vpra sanje, kakorhitro bo vzel v roke novi armadni program vojnega tajnika Bakerja, ki zahteva dovolilo -ti5,000.000,000 ter dovoljenje, da sme poklicati predsednik zastave toliko mož, kot se mu zdi potrebno, da se zmagoslavno izvo-juje vojno.
Xa strani dovoljenja te o Ired-be v roke predsedniku stoji argu; ment, da ni primerno določati ob sega armade, da je število voja kov, katere lahko stavimo na bojno polje, odvisno od tonaže ladi,: in da bi morala biti vsled tega zakonodaja elastična dovolj, da dopušča prilagodenje k obstoječemu položaju. To je naz'ranje. ki ga zavzema senator Charles S. Thomas, demokratični član senatnega komiteja za vojaške zadeve
Od strani opozicije se ugotavlja ugovor, da se ne more podvzeti nobenega podjetja, najmanj pa veliko podjetje z upanjem na u-speh dokler ni tukaj gotovega cilja. Vojak cilja na tarčo in tako bi moral delati tudi vojni department. To je ena pot. po kateri jc treba hoditi. Druga pot pa obsta1 ja v Liberty posojilih, o katerih se zahteva, da so definitivni i* da se gibljejo z rastočo naglice proti konečnemu cilju. Trdi se nadalje, da zahteva sedanja zaostalost gotovih delov vojnega pro| grama, kot onih glede zrakoplov; stva in artilerije že sedaj polno in konečno ugotovljenje programa To je stališče, ki ga zavzema Hairy S. New, republikanski član senatnega komiteja za' vojaške zai deve.
--Mi moramo imeti določen načrt, — jo rekel senator New. — i/ najmanj 3,000,000 mož. Sedaj bi morali vsi ti možje že oditi v taborišča. Ce ne bodo tam kmalu, smo lahko gotovi, <la ne bodo priprav Ijene za boj do spomladi 1919.
—	Bili smo v vojni že več kot dvanajst mesecev in pri prosto dejstvo je. da nimamo nikakih mož. ki bi bili izvežbani v najvišji meri za službo v zakopih prve vrste.
To ne pomeni nič slabega glede naših mož. Oni se uče hitreje kot katerikoli drugi, vendar pa je dolgo pripravljalno vežbanje pogoj moderne vojne. Izdelati bi bile treba vse načrte za 3,000.000 mož vsporedno z vsemi načrti za potrebščine.
—	Dosedaj smo morali dobivati številne stvari od svojih zaveznikov. — obleko aeroplane in topove. Vsako najmanjšo posameznost 6i bilo ireba izdelati, kajti drugače bi možje in oprema ne bili pripravljeni. Jaz mislim, da smo dosti izvršili, a naš sedanji položa; — zavlačenje glede številnih panog: programa. — kaže pomanjkanje definitivnega izdelovanja načrtov vnaprej. Jaz sem pripravljen dovoliti vsako zaželjeno množino nad 3,000,000, vendar pa mislim, da je treba določiti minimum tam.
Med obema, senatnim in hisnrm komitejem za vojaške zadeve teče delilna črta glede vprašanja dovoljenja dvigniti veliko armado in obstoječa zev ne teee vedno ob črti strank. S. Hubert Dent mL. demokratični načelnik bitnega komiteja m rojaike zadeve, ae mit-
zema za armado .">,000,000 mož j dočim je v drugih ozirih v soglasju z na«"-rt i administracije. Julius' Kalili, republikanski član komite-' ja. jc strog zagovornik programa' vojnega tajnika. Naslednja mnenja drugih članov senatnega komiteja za vojaške zadeve kažejo vsako svojo posebno smer.
—	Ne mislim, da nam je treba določiti najmanjše število mož, ka- i tere naj se vpokliče in tudi ne največjega števila, — je rvkel senator Duncam O. Fletcher, demokrat. — Vse je odvisno ml tega, kake mnogo čet smo v stanu prevesti in za koiiko čet smo v stanu skrbeti potem ko smo jih spravili tjakaj -Jaz mislim, naj se to prepusti predsedniku.
Senator Howard Sutherland, republikanec, je rekel:
—	Ne mislim, da bi se smel kou-^ gres odpovedati moči, -katero niu( je izročila konštitucija, da namreč dvigne armade v obrambo dežele. Jaz sem mnenja, da se mora kon-gresu povedati vnaprej, zakaj si bo dotični denar izdalo in tudi t<» koLko vojakov >e hoče spraviti na noge. Mi moramo vedeti", koliko se namerava izdati v vsaki panogi tega novega vojnega programa ter moramo imeti priliko za preiskavo dotičnih izdatkov. Vse karte bi morale ležati na mizi. Nika-; ke potrebe ni, da bi kongres dalj prazno dovolilo, da se spravi na noge armado. Kongres bo v zasedanju ter lahko sklepa o povečanjih kakorhitro bodo taka povečanja potrebna.
Senator Chamberlain, demo krat, je rekel:
Jaz mislim, da je težko določiti število mož, kajti vse to je odvisno od prevoznih zmožnosti. Mislim da naj se <la polno avtoriteto za; popis tolikega števila novincev k<»i mogoče.
—	Jaz se zavzemam za armado potili miljonov mož — je rekel se-1 nator \Y. Weeks, republikanec. —I Jaz mislim, da se bo določilo št<" i vilo mož, ki jih je treba vpoklica j ti kot se bo zdelo to primerno, /a sedaj ne moremo pričakovati, da bi pošiljali svoje ljudi hitreje kot po stotisoč na mesec. Vse jc odvisno od prevoznih zmožnosti. Nove ljudi pa bi se moralo poklicati prav tako hitro kot se izurjene pošilja preko.
V hišnem odboru za vojaške zadeve je manj opozicije proti proti programu Bakerja kot pa v se natnem odboru, kar znaei. da j \ primera resnična, v kolikor *ta senat in poslanska zbornica v celem prizadeta. Načelnik hišnega komiteja, Dent, je rekel:
Jaz se zavzemam za dovolila karkoli denarja potrebuje vojni department ter sem zato, da se av-torizira armado pet miljonov mož. Mislim, da bi bil dušeslovni uči-J nek tako na to deželo kot na Nemčijo, velike vrednosti. Obodril bil naš narod, da spozna, da Imamo' vendar definitiven cilj moči.
Zavzemam se za to, da se da | predsedniku polnomoč vpoklicali) tako veliko annado kot jo je treba — je rekel Julius Kahn. republikanec. — Kongres se ne sme bati radi kakega popusta glede pol-nomoči in sile. Mi dejanski določamo število mož v zneskih denarja, Jti jih dovoljujemo ter bomo vedno ohranili zase to kontrolo j Mislim, da je dobro dati predsed-' niku polnomoč za vpoklieanje ka-' beregakoli števila, katero smatra za potrebno, da se zmagoslavno iz-j vojnje vojno ter mislim, da bo imelo to Ye$ji dnSeaLovni učinek
(kot pa navadno dejstvo, da se na vede število vojakov. To kaže, da ne nameravamo staviti nikakih o-Jmejevanj na >ilo. katero hočemo spraviti piki orožj • v namenu, da izvojujemo zmago.
Mislim, da bi morali čutiti predvsem pogum vspričo vsega, kai smo izvršili dosedaj. Nekatere h.-jšili tvornic zaostale, vendar pa
i je txl sedaj naprej pričakovati odločilnega izboljšanja. Zapomniti si namreč moramo, da so morale tudi druge dežele doživeti zavlaee-nja in težkoče tekom prvega leta vojne.
"William J. Fields, ilcmokratieni član hišnega odbora, je mnenja da ne bo imelo dušeslovjc nikake-| ga učinka na 'izvojevanje vojne v tem ali onem oziru.
— Vzel bom može in jeklo da se porazi žnjiini Nemce je re jkel. — Mislim, da je povsem >tran-ska stvar, če ima predsednik avtoriteto vpoklicati katerokoli število mož. katero si želi. ali če jih v kojigre.su določimo to štev Jo. — Jaz mislim, da mu bomo dovolili vse. karkoli nas prosi. V vojaških zadevah smo pripravljeni sprejemati priporočila naših vojaških mož, a v civilnih zadevah se boino posluževali le svoje lastne sodbe
Thomas S. Krago. republikanski j član istega odbora. ]■■ rekel: — Mt-Jslim. da je pravilno prepustiti celo stvar predsedniku. Pri tem n.i gre za določenje najmanjšega števila. temveč za od reza nje največjega. ( e bi rekli pet miljonov mož bi ne bilo predsedniku treba poklicati več kot dva miljona mož. če ^ bi se mu zdelo to primerno. S tem hočem reči, da ne poznamo mi ni-(lkake poti. kako bi ira mogli prisiliti. da vpokliče gotovo število mož. Mi le lahko določimo, da jih sploh pokliče. Domneva >»• lahki vnaprej, da bo predsednik vpo-klical toliko število kot gM jc tre-jl»a, in jaz sem zalo, da se mu da i vse, kar želi.
A. C. Shallenberger. republika :nee in prejšnji governer Nebra.ske 'je mnenja, da vedno naraščajoči stroški opremljanja vojakov, kot so razvidni v novih proračunih predstavljajo vprašanje, ki je večje važnosti kot ont», ali naj ima I predsednik polnomoč, da vpokliče ono število ljudi, ki se mu zdi primeril««.
Srbska vojska
i
(Nadaljevanje s 1. strani.) i '
V	zelo krvavi bitki so Srbi pred dvema tednoma zavzeli važni gre-
1 ben Vetruik. Vrh obvladuje oboje pobočij in Srbi so mnogo trpeli vsled sovražnega ognja. J Da Bolgari poznajo vrednost te 'postojanke, je dokaz ta. da so še j osemkrat poskusili zopet se pola-' jstiti grebena. Postojanke so zdaj I trdno v srbskih rokah in Srbi obvladujejo severno pobočje Vetrni-ka, vsled česar so postojanke bolgarskih rezerv skrajno neugodne in ogrožajo njihove komunikacije.
V	zraku imamo odločno premoč, za kar se imamo zahvaliti angle-škim. Francoskim in srbskim zra-
jkoplovcem. V zadnjih dvanajstih j mesecih Bolgari in Nemci niso izvršili nikakega bombnega napada ^ ^ na srbsko fronto, sami pa so skoro , vsak dan morali trpeti vsled bom-„ bardiranja.
QI.AS NARODA, 21. MAJA 1918
k*
Dolžnosti v Ameriki živečih
tujcev
■ *. —ooo— ' _ r Piše. Joseph Buffington. -ooo-
True translation flknl with the {tostmrnsrer at New York. N. Y. ou May 21. AšL	Jius, as required b> the Act of October (J, i917.
Danes se nahaja v Združenih državah 14 miljonov pe.sistotisoč ljudi, ki niso rojeni tukaj. 14 miljonov ua-^ daljnih je otrok onih, ki so bili rojeni izven Združenih držav.
Nek cenzus, ki so pred kratkim vprizorili v neki iiulustrijeliii napravi, je pokazal, da je bilo 25 tisoč delavcev inozemskega pokolenja. Od tega jih je prišlo 10 tiso«'- iz držav centralnih zaveznikov. Od teh desetih ti-sorcv j«' tisoč štiristo naturalizirauih državljanov Združenih držav.
Ta dejstva in le številke bodo morda presenetile one, ki ne poznajo inozemcev, a pri onih, ki jih poznajo, ne bodo povzročile nikakega vznemirjenja. Skoraj četrt zunaj l-ojenega prebivalstva, ki je prešlo v Združene države, se J{ pozneje nastanilo v — Pennsylvania i.
William Penn je bil prvi vstanovitelj države, ki jc I»rivedel v svojo kolonijo ljudi različnih plemen. Ta različna plemena so pripomogla k grajenju države Pennsvlva-nije, si nakupila v nji svoje domove, imajo svojo deco v naših školali v Pennsvlvaniji, ki pozna zunaj rojene, vr-jame vanje.
Danes imamo v Pennsvlvaniji miljon 500 tisoč teh zunaj rojenih.
V	25 letih, odkar sem sodnik Združenih držav, sem pri-( Šel potoni naturalizaeijskih sodišč v tesen stik z temu zunaj rojenimi ter se naučil razumevati jih. Vrjel sem vanje ter sem vedno rekel, da se bodo izkazali kot dobri Ameri-kanci v slučaju, če bi prišla vojna.
Podpisal sem veliko odlokov, s katerimi so postali tisočeri ameriški državljani in vedno sem vesel, če pridt eden njih k meni in mi pove, da sem ga napravil jaz — ameriškim državljanom.
V	teh težkih časih, ko je opaziti toliko strahu med našimi zunaj rojenimi državljani, ki se boje internirali ja ali celo ječe, so prišli ti ljudje k meni po nasvet. Ja* sem bil v stanju pomagati jim in ker sem našel, da b< moja pomoč zanje dobra, sem smatral za pravično, če objavim splošno poslanico sveta, svarila in pouka za naš zunaj rojeni del prebivalstva Pennsylvania e.
♦ * .
V	prvi vrsti hočem reči da sem smatral za svojo pr-* vit dolžnost iznajti, kaj bo naša vlada storila v slučaji?
vojne in če bo sledila vzgledu narodov v Evropi ter internirala ljudi, ki so bili nekoč državljani dežel, ki se nahajajo v vojni z nami. Veseli me povedati vam, da nima vlada nobenega namena internirati nikogar in da se bc vsak človek, ki bo interniran, interniral samega sebe f lein, da bo dokazal, da ga mora vlada internirati.
Vlada hoče pričeti z zaupnostjo in z vero v vse, ki žive tukaj ter ne bo internirala ali oropala prostosti no 1 »enega zunaj rojenega moža, nobene dežele, dokler je do lični človek resnično lojalen Ameriki.
Želim vam reči še naprej, da je naša vlada močne prepričana o tem, da bi bilo vsako slabo postopanje od i-1 rani kateregakoli ameriškega državljana proti zima; rojenemu človeku le zaraditega, ker se nahaja Amerika v vojni z dotično deželo, resen madež na dobrem imenu A-*i«rike. *
Veseli me, dati našim sorojakfun, ki so bili rojeni zu naj zagotovilo, da vlada ne bo nikogar motila ali ga rele \ i gla v ječo, ki ne bo storil vladi nikake krivice. Tolike glede dobre volje vlade napram zunaj rojenim.
Kako pa je stvar glede dobre volje slednjih napram vladi? —
To me dovaja do tega, da dam nadaljno izjavo glede previdnosti vsem onim, ki bi morda imeli slabo razpoloženje napram naši vladi ali onim, ki radi poslušajo slabe nasvete ali takim, ki so iz kateregakoli vzroka postali nelojalni napram Ameriki ter obračajo od nje svoje obraze.
Moj nasvet takim možkim in ženskam je, naj postoje. gledajo in poslušajo predno gredo naprej. V časih, kot so sedanji, ne more taka pot dovesti nikamor drugam kot do žalostnega konca. Vojna predstavlja namreč ločilno črto.
Spomnite se, da bo to, kar je bilo morda pretekli teden le bedasto ali neprevidno v besedi in dejanju, mogoče izdajstvo, ko bo prišla vojna. Spomnite se, <la ne more v slučaju vojne noben Človek služiti dvema gospodarjema. Iz pradavnosti prihaja namreč sporočilo:
— Izberite si danes, komur hočete služiti! l Nobene take stvari ni, ki bi si jo lahko nazvalo polo-r vi no izdajstvo. Vsako izdajstvo je celotno izdajstvo.
Noben zunaj rojen človek, ki se nahaja danes v Združenih državah, se ne sme tolažiti z mislijo, da ni dolžan Xiobene zvestobe napram Združenim državam, ker ni postal naturalizjran državljan in da se ga raditega tudi ne sme in ne more kaznovati radi izdajstva proti Združenim državam.
To nikakor ni res t dr je dobro za nas vse. če smo tu rojeni, naturalizirani ali nenaturalizirani, spoznati in raff zumevati, v kakšnem razmerju stoji vsak izmed nas napram vladi z ozirom na zločin izdajstya.
Najvišja dolžnost vsake vlade je — zavarovanje same sebe. Vsled tega je tudi izdajstvo proti kaki vladi, ker se tiče življenja vlade, .najvišja oblika zločina.
Vsakdo, ki je dolžan zvestobo vladi, je tudi zmožen biti kriv izdajstva. Doma rojeni Človek raditega, ker je bil rojen tukaj. Naturalizirani človek raditega, ker je prisegel zvestobo. Nenaturaliziran ali tujec pa raditega, ker živi tukaj v sedanjem času.
Vsakdo izmed nas ve, da moreta biti tu rojeni in na-tt^ializirani človek kriva izdajstva, vendar pa naj vam/
NEMŠKI NAPAD S STRUPENIMI PLINI NA ZAPADNEM BOJIŠČU.
DfSASVtt BY F.MATAHiAv PO	LONDON © IN THE U.S. A ey N.^.WEI^ALD
^^^^^^^^^^^^^^^^ _______________ ^
p reč it a m iz knjige same. kaj pravi najvišje sodišče v Wa-| shingtonu glede tujcev, ki žive v deželi v času vojne:
—	Tujec, dočim stanuje v deželi, dolguje krajevno in i začasno zvestobo, ki traja naprej skozi dobo njegovega i bivanja. — pravi sodišče ter sledi s tem principijem, katere je bil ugotovil Daniel Webster v času, ko je bil državni tajnik:
—	Neodvisno od bivanja v namenu, da se nadaljuje s takim bivanjem, neodvisno od bivanja, neodvisno od podaje katerekoli prisege zvestobe ali odpovedi ka'ke prejšnje zvestobe, je dobro znano, da jo vsak tujec ali zunaj ! rojen po javni postavi, dokler se mudi v okrilju meja kake tuje vlade, dolžan poslušnost postavam one vlade in da se ga lahko kaznuje radi izdajstva ali drugih zločinov kot se lahko kaznuje doma rojenega, dokler ni njegov slučaj iz-premenjen vsled kakih pogodbenih pridržkov.
Moj navset je vsled tega, za vsakega zunaj rojenega moža. ki se mudi v Združenih državah, vzdržati se točno vsake nezvestobe. Držati se proč od vsakega, ki svetuje kako nezvestobo.
Dejanski je vsak turojen naturaliziran ali tujec, ki; ve za take nelojalne načrte in namene, že sam posebi na! nevarnih tleh. dasiravno ni morda sam ničesar storil.
Kot vaš prijatelj vam hočem reči, da ni le izdajstvo' eua stvar, ki obstaja iz odprtih dejanj, temveč < je tudi manjše izdajstvo, da bi se take vednosti objavilo.
To hoče pojasniti zelo priprosto, kajti marsikogar bo rešilo iz velikih zadreg. 0e kak možki ali ženska ve o kavi zaroti proti Združenim državam ter ohrani to zase, jo »o pravtako kot da bi sprejemala ukradeno blago. Isto jej »udi z izdajstvom samim. Prikrivati izdajstvo, se pravi —-j sam napraviti izdajstvo.
V teh časih je edino varna pot za vsakega turojeuoga. naturaliziranega ali tujca, ne le izogibati se izdajstvu. —j temveč iti, če izve kdo o izdajstvu, osebno ali pa } »i sat i kakemu javnemu činitelju ter mu povedati vse, kar ve.
Ni mi potreba praviti, kako številne oblike lahko zavzame izdajstvo, kajti izdajstvo bo vedno našlo na stotine različnih tajnih poti. po katerih more dati pomoči in sim-patije sovražniku. Pravica pa more imeti le en priprost rek. —
k Bodite lojalni, resnicoljubni in odkriti napram vladi, in svesti si boste, da ne delata nobenega izdajstva.
S tem ne skušam reči ljudem, kako blizu se lahko približajo črti izdajstva, ne da bi jo prekoračili. Jaz jim pripovedujem, kako daleč se laliko vzdrže od črte s tem, da so lojalni zastavi in Ameriki.
Kadar vozi kak človk ob prepadu, skuša voziti tako daleč od roba kot mu je to mogoče. Moj nasvet za vsakega zunaj rojenega človeka, ki pride k meni, bo naslednji:
—	Postavite zastavo ob svoja vrata, postavite drugo na svojo suknjo, a ohranite predvsem eno v svojih srcih.
< 'e boste storili tako, boste vedno veljali za so rojake VVashingtona in Lincolna in noben narod ni še nikdar ljubil kakega voditelja in naj bil kralj ali kajzer. sultan ali car. tako, kot ljubijo danes vsi narodi Georga Washing!o-s ia in Abrahama Lincolna.
Sledeč njiju lojalnim stopinjam ne more zaiti noben pripadnik nobenega plemena na stranpot a.
Slovenski Narodni Dom v Girardu.
j Gorenja	predstavlja Slo-j
| vetiski Dom v Girardu. ki so ifii j jzjrr-tdili tukajšnji Slovenci in ( !ok< lie«*.
P«isl«if>jf jr i/.dHano moderno' na Stat«* St.. kjer vozi mimo po -i ulična železnira. V prilličju jej prmieivu prostor /a vsakdanje)
si i a lišnV in zabavo rojak<w. Nadi
t •-■n sta dva prosi o ra za trjrovino. | i .i ' Uj«*r ima v onem rojak jr. (Vkuta
! mesarijo, v drnirem pa iz. A. Na-
j-«rode irroeerijo.
I
j ARMENCI V BOJU S TURKI.
True translation filed with the post ; master at New York, N. Y. on May JI, ( I'.ils. a.s required by the A«-1 of October <i. 1**17.
London, Anjriija, 18. maja. lx armenskih virov se j<* izvedelo j da se vsepovsod v Kavkazu Armenci oi<ratiizlijejo, da se zoprsta vijo nameravanem turškemu pr«. j diranju proti vzhodu. Brzojavna poročila iz armenskih in turških I virov naznanjajo, da je od ■'•asa j do časa prišlo do hoje v med ar-j nieiiskiiiii in turškimi četami in I jasno se je opazilo, da je bil tur-j ški pohod proti vzhodu zelo ovi-' ran.
Navzlic sovražni propa*r#hdi in tartarskeiiiu izdajstvu so Armenci odločni boriti se za svojo narodno stvar in obrambo svoje dežele do smrti. Pri nekem navdušenem zborovanju v Tiflisu je predsednik narodnega zbora zaklieal: *'Akc že moramo umreti, umrimo častjo."
Naslednjega due so armenske trgovske zadruge sprejele resolucijo, da se pokličejo pod orožje \\>i sposobni moški: prišli so tudi jaki in rekli, da j>* bojno polje edini kraj. kjer bodo nadaljevali svoje študije.
CarigTad, Turčija. 17. maja, — j ('iskavkazija je razglasila svoje j neodvisnost. Odlok, da razghts' za neodvisno državo, je bil sporo-cen centralnim in nevtralnim dr žavam.
Evropski del ruske kavkaške provincije je splošno znan »poti imenom C iskavkazija in leži ob severnem obronku Kavkaškega gorovja.
V nadstropju je lepa dvorana
f-a veselice z odrom za godbo,
'pevce ali pa za kako predstavo in
poleg t'* sta še dva manjša lokata . ... za obdrža van je društ venih se {
! itd., kar popolnoma odgovarja | potre.'ji' Mi roja kov. j Slovencev ni posebno veliko tu j kaj, pač pa so složni 1er vsi za na I predno narodno stv«r. kar potrjuje ponosni Slovenski Dom.
Girardskim rojakom čestitam!
Janko Pleško.
ZENITNA PONUDBA.
Želim se seznaniti s Slovenko v svrho ženitibe. bodisi dekle ali ^vdovt: *_'."» do lel stara. Jaz sem star ;>."> let. imam stalno delo in •» tisoč v vrednostih. Katero veseli, naj 'ini piše pod naslovom :
Ženin c o (Jias Naroda. IS2 i 'ortlamlt iS!.. New York. N. V. —.">)
Rojaki oarofajte s« na "(ilm Naro-! d»", injv<^jl slovt-nskl dnevnik v Zdrn j It-nih drlutk.
Vaše zdravje j;
, zahteva, snainost in natančno ( f
ravnanje pri vseh zdravniških ► predpisih in nasvetih. Da vam < > . . bo mogoče odstraniti marsikako , ,
bolečino, ki preii od vseh strani i I na vas kot hud sovražnik, bodite < I
11 vsled tega vedno pripravljeni. { >
' Imejte vedno pri rokah 1 ■ ^^ 1 '
|; Cevera's
< >	AntisepsoL'(
a	< ►
( | To je izvrstno higijenično in anti- < >
septitno sredstvo, ki naj bi se ra- ( ' f bilo sleherni dan pri izpiranju ust, ' ' I I P" grgljanju, pri izpiranju ušes, ( i nosa, ali pri antiseptičnem izpi- . ' ! raniu ran in otiskov. To zdravilo ' ' I I vam hladi in leči bolestne dele in i)
srbeče izpahke. Navodila so ozna-' f Žena na zavitku. Cena 35c. ' ' I ) Na prodaj v vseh lekarnah. i |
NAZNANILO.
Vstini članom in članicam Slo-\ei!ske«ra s;.iuoslojnega podporne-»a društva Nuilh Chicago in ! \V
aukeuau tem poi»»m nazua j njrini. da >c gotovo vdeleže redne jdnuštvenc »ejc \ netldjo dne "J0-uiaja.
Ker je na dnevnem redu več zelo važnih šivati, zatorej pridite vsi; izvzeto je le delo ali bolezen.
opominjam tudi vse tiste člane in članice, kateri ne plačujejo red no asesmenta. da se ravnajo po j društvenih pravilih str. 20. točka [47; zato ima vsak pravila, da se i po njih ravna.
N'enoznar.je pravil ne opravičuje uikognr. da jih krši, društvo nt !\
rivo. ako je kdo suspendiran, pač' pu vsak sam. Tu rej pozor!
Anton Ceiarec, tajnik. (21&23—5)
liada bi izvedela za naslov najinega očeta .MIHAELA LEVSTIK. tloma iz Sodražiee na Dolenjskem. Pred tremi leti smo bili skupaj vsi trije v A liro ri, .Minn., in 'potem se je brl preselil na Chishulm. Mirni., a sedaj ::e veva, kje se nahaja in ako je še pri življenju. Zatorej vljudno prosiva cenjene rojake .sitom Združenih diriiv, ako kateri ve za njegov naslov, da ga nama pošlje, za kar se že vnaprej zahvaljujeva. V Združenih državah se mahaja že 2t> let, pa i največ po Iron and Range v Minnesoti: ako pa slučajno satu čila ta ogbis ipa naj se sani javi svojima sinoma. — Joseph iu John Levstik, P.ox 48A, K, F 1). No. 2, Johnstown, Pa. i 212-' —5 > i _
Kojake Slovence v ruskem ujetništvu prosim, ako kdo ve za JANEZA in FRANCETA s I NT l<\ doma iz Koearij ^t. 11 pri Ko stanjevici na Dolenjskem, da mi naznani, kje bivata. Slišala sem. da sla nekje na Ruskem ujela. Moj naslov je: Agnes Vo-deničar. 112 North Water »t-, Sharon. Pa.	(21 23—5)
-Li/. Jure Savor i/, P>ojaujc vitsi ^t. ")J iščem te, dragi bral. Ako či taš ta oglas, prosim te da se mi <»glasiš. ';'!i če pa kd«i rojakov ve. kje se nahaja, naj mi na/.ni-iii. mu bom hvaležen. — Jure Savor. Pox/l:J5. (!ury Ind.
! 21-2o—5)
j Ali ste bolni?
IČitajte ta oglas in	Jaz zdravim vse kronične
spoznajte resnico.	bolezni možkih in žensk.
Dr. Cowdrick, Specijali^t z X žarki nudi svojo službo možkim In ženskam, ki trpijo na kroničnih boleznih. Moj urad Je popolnoma opremljen z najbolj znanstvenimi in modernimi električnimi stroji, katere se laliko dobi. MoJ veliki stroj za X-žarke je zelo mogočen ter mi pogosto pokaže bolezni, ki niso razvidne vsled navadne preiskave.
E-—_______MOJA PREISKAVA.
\ \	Moja skrbna ln natanka preiskava v«a-
I »	kega bolnika, ki pride k meni. Je eden izmed
-.V V- rt|	I	I	vzrokov mojega uspeha v moji stroki. Moje
r-V I	I	metode so različne od onih, ki se jih na-
^-vadno uporablja. Zdravim vsakega bolnika
tU	S-.- Š	podlagi natančnega stanja In bolezni, n«
S /	tt If^^^^ !	feateri trpi. Če po skrbni preiskavi vaie bo- ^
Pjl !/	^a^T^V M k	lezni najdem, da vam n. orem pomagati, bom
n; f	W f J ■	z veseljem storil to. Če vas pa na drugI
j ji l—\jj Ji I	strani ne morem sprejeti v zdravljenje,
r! I F/J (f A P! II	' vas	obvestil ter vam svetoval na naj-
jlj : j£ ^ ({ '[ rbf	I bolj prijazen način. Moja preiskava, vkljufi-
tff-(C H~ ~**ii	uporaba stroja za X-žarke ter floure-
—	2-Ia^., skopa, mi kaie vaše resnično stanje in
* - ■	■' — ' bolezen.
POSEBNO OBVESTILO.
Potrebujem vašega zaupanja, hočem da se oglasite ter govorite z menoj glede ■ svojih trublov v vaicm lastnem Jeziku. Zapomnite si. da nisem navaden zdravnik, temveč Sperijalist, z leti izkužnje v zdravljenju bolezni kot Je vaša. č"lm bolj komplicirana je vaša bolezen, tem bolj se zanimam zanjo. Vsa moja zdravljenja »o prijetna in nobena stvar ne boli ali povzroča veliko bolečin. Ko se oglasite, boste deležni inoje pozornosti s eno samo mislijo. — da se vas spravi sopet k zdravju v najhitrejšem mogočem času. Ne odlašajte te stvari, temveč se oglasite takoj. — Pozneje se boste kljub temu oglasili. Zakaj ne sedaj? Nikake pristojbine za konzultacijo in preiskavo, če se zdravite pri meni.
Vai Jezik tolmačen. DOKTOR WOLFE cleveland, o.
Specljalist
2047 E. 9. cesta. — 4. nadstropje- — Vzemite vspenjačo.
Uradne ure: — Vsaki dan: ». zjutraj do S. zvečer. V nedeljah ln praznikih le od 10.sjutraJ do 1. popoldan
ČLANICE AMERIŠKEGA FOND A. ZA FRANCOSKE RANJENCE NA ZAPADNEM BOJIŠČU. —
STRMA PEČ
(MONTE CIMONE)
Zadnji liuiet* Potiskoma. pogorja - ki se rjh ieza od Korea dci l>i-stciK jki do reriee FeHa — ima svoje vrhovišee v Mmitc Ciiuoiie, ki ga l>re/ drugega lahko naziva-iiio slovcu.sk o Strmo Peč metrov). To ime je naše! cc^ki alpinist dr. Hužirka. V podnožju tojfa vrba i/, rt rutin doli teče potok Kteriinpeit. S jw*ti sko/.i He-kiansko dolino po grapi hudournika gori se vidijo zadnji skalnat* robovi pod glavnim vrh« in in gotovo je, »I.i so M' ti imenovali Strme Peči. Nekdaj itak niso .mt!i imen /a vrhove, ampak le za one predele gora. ki so bili še v ob-stv.ju pašnikov. Povečeiu so imena vrhov. pofe<4mo na kon*ško-fur-lauski meji, vzeta od «'k<j»«wnicno pomembnili mest v dolini ali na ]M»W-ju. Ime Strma I Ve se je med češkimi turisti tudi že udomačilo, zato -4' o pri ni eni tudi jaz. Ves zuhm!ni Inner Polivke skupine no-' si, dasi je danes d«w*ela na italjan-' ski zemlji, toliko sledov nekdanjega slovenskega prebivaKi vaj
da se nomenklatur«! ne <!'.; druga-1
. „ - i
ugotoviti, nego a.j o! * muzaj, ko je Keklan.ska «l<*lina bila še slovenska.'
Izbral •»••ni ni za vodniku starega Frane» Marvciia, Kurlana i/, vasi liaeeolana. ki pa je pastiril tudi v Ke/iji itn govori rezijansko narečje: on je najboljši informator /a Kauitxsko in P»>!iško skupino od italjanske strani.
(►drinil.i N\a 17. septembra ob čet rt na sedem /.jut raj, \ negotovem \ remenu, i/ prijazne C h kisa-forte (fill lansko: Selusa . Odtod drži vozna pot do glavnega kraja v dolini; Saletto. Takoj za liaeeo-hilii) -prekorači pot z lesenim mostom reko Reki inieo. Tako govore stari Fm lanje. tako je ugotovil staro ime profesor MarineJli: liaeeolana pa je staro ofieijeluo ime. Od imu-tn naprej <li/.i pot pr«i*ej stnnj> trori «*i> levem bregu; p«m! t«'boj globoko med na-vpičiiiuii skalami teče HeklanieaJ Kraj z;i mlini tnumuje "1'opo-še". uajbrže pokvarjeno iz .nekdaj slovensk<'ga imena. Kmalu nato se izteka na levi ret rani Rio Cule {pač slovenski "kolk"'; Keklaniea pa ostaja globoko zarita. Mo-t. ki vede tukaj zopet na desni breg, se imenuje Polite Čutite ("korita"), (iori grede vidiš na levo v ulični legi eerkvieo najstarejše vasi v Kekhfctiski ilolini: Pa1«H- i' potok' . Nat I I'otokom gori moli lepi vršee Jovet di Pa-toe. Jovet je slovenski "vršič". To ime je še ohranjeno v F se iz. ki je prehod i/. Keklanske doline na desno ml Joviet <li Pat«k* v Dunjo Zemljevid vojuo-geograf-skega instituta iz I'"';« 1S.S0. pa je j napačno kisti.1 1S1I.J m (prav Jo- ' vet di ('adramazzo ali Mali Ja- ,
(■M*
Novi Leehn«'rj«'A zemljevid t 1 : 50,(MH) je enostavno pre risa I profesor Marim lli; seveda je tu-1; pat;.m vrinil kak«» napak«*. trlobo- j ko deber K. Ohiout 1'ali obkroža , jo v ozadju lepe g«»re: Jov«*t «li ; PatiM* (
1SI 4 mi. t iastella-t (1861 m) in Crin- «i i Vallisotta <21 SIJ m i.'] Vrall«setta pomeni "doliniua'V j Zemljevid Coiite P.razza iz 1. 1SM pa imenuje nekoliko nižji vrh na desno od Fiotic <li Vallisetta "La Dolina". Očitno se je struga Itioi Fhiout Fali imenovala "dolina j ali "dolinica", vrh ir;ul njo "Vrh* Dolina" in to je prevedeno v Vallisetta. Isti Bra4*a pa rabi za Val-j lisetta Moute Fsez. Na Leehnerje-, vem zemljevidu j«- Motite < 'iastel-1 lat (IH!i:i m) napačno postavljen( zadi za glavno rajsdo gor. mesto da bi stal tik Jovtit di Patoessta-^ ro Marinellijevo koto 1 Kt> 1 m; kota 1893 m pa je pravi Jovet di Cadrauiazzo. t«i je Vnšič nad Ko-dermaei. To kaže. kako silno so razmetana geografska imena. Po mojem mnenju je še pričetkotn 19.' stoletja moralo biti v navadi sl«>-veiLsko imenovanje, katero se je skušalo nadomestiti z itaijanskimj pri tem so se pa stara si«»venska' imena pokvarila in zamenjavala. Na levu v lancu torej slede: Jovet di Patoe (ISU m). fiastellat (lrtGl ni), prehod Fseiz. nad ka-terim se prava škrbina seilarj iim^-nnje Po rt a ta, jk> naše bi bilo Velika Vrata. Jovet di < 'adrimutzzo je skrit za Fiastellat. Sledi F me di Vallisetta (2186 m), potem daljši greben brez »men iu vršac Strma Peč (Morite Gimoiie). Pri
tej priliki opomnim, da je avstrijski zemljevid iz leta 1SS0. neraz-ii ml j en o ime Cirnoue spakedral v
Fuuoiie. P.Rl vasico Ohiout Fali teče isqxxl Strme Poči Rio Malin-bergo to je: Mali Bred, potem |{i«- 1'liz lo je slovenski "pl;jy."; ilr. Hužieka je napačro čitul ptic ter iy. tega tolmačil "ptič"); jk>-tem Rio Fladeit (kladez), nato Rio Sternepeit (potok S>trnie peči. naposled Rio Vauidul (potok Doli. Na tem desman bregu je torej eel a vrsta *>rap. ki še tredaj n« -ijo vidna slovenska imeiu. Na levem bregu za selom Tamaroz. to je mali tainar, pa se izteka Rio Plasteh, to je plazeč ali plazlč.
V	Saletto sva prišla z Maireo-nom ob tri četrt na «xsein. Korakala sva polagoma, ker je mož že star (>S let. Krenila sva čez brv preti vasjo na levo in naravnost goii po borovem gozdu. P<»ti ni izgiešiti. ker drži v ravni smeri po strmem rebru gori. Spremljalo naju je žouišče, ki je šlo žet g«>r-sko seno pod vrh, delo. katero i»o
J celi Karniji opravljajo skoraj le /••usk«'. Ob tri četrt na deset sva 'stopila iz goc.da "Selve" ter se |odpočila. (Mtod gori se imenuje golo rebro 4»olir ("G«>lee"). Po-teiii zavije na desno ves čas po se-jno/.etih v precej strtn ilolič, kjer •<o staje. večinoma zapuščene. Imenujejo se Stavoli la Plagna (Plaiija".i. 16:57 m. S Plan je so preitle si rmeje gori v visoko g«>r-sko dolino La Viena. Prof. Mari-n. lli je pisal Viera. Ne enega, ne [drugega imena domlačiiii ne razumejo. znamenje, «la mora biti tudi to pokvarjeno slovensko ime. Na desno <lola se «lviga Pizzo Viena. kateri v lepem hrbtu ob-krožuje gorski dolič na \1^lnxlu 'proti severu. Pred njim je viden po dolini Fiue di Perueiurs, ki kaže svoje strme poči. Pri vstopu v !,u Viena se izgubi natrv. to je gorska stezn. na kateri se spoznajo le izlnijene stopinje, ne pa steza zdržema. Gre se lahko gori «l<» sedla in po šiji na vrh. ali pa »se krene na levo po lovtih.
i
V	La Vieno .sva stopila okoli 11. ure, na vrh ob četrt na 1. S .Strune Peči je krasni pogled lia Potiske Špike, na Kaninsko skupino in kakor narisan leži j»red teboj proti sev«.ru mejni k«u-oško-i1aljan-ski lanee od Poldnašnje Špiee pa do Dunjskega Vrha. globoko p«kI teboj pa pregledas celo Dunjo z zaselki visoko na zelenih pologih!u nad. globoko debrjo Dunjskega Vl hud«mrnika. Od Strme Peči doli j, se vidi zeleni hrbet F ost a di Go-<liz. kar je Markielli še pisal Go- n liz ■ naš "Goleč"). Ves lanee Str- -j me Peči je nasever strmo odse- „ kan: edini lažji prehod je že ime- v uovani čez Fseiz, vsi <lrugi prelio- j. di so težke ture. Naravnost proti jugu. od velikega Kanina sem je ^ vrh Krnie.i (24:»4 ni!t pred njim j. nad Reklanico Monte Baba < 1 T<M> s ni'. Fiue dol Forvat (F>71 m) ali v tudi I'itie di Plasieh in t "ol Sclav y CJ157 ni . Poleni pa se dviga j. Motite Sarte	in)lz dolgim n ponižujočim se hrbtom F rest a ln-.| driuizza rezijanski "Grebeni nad'j( Ždrinieo". ki se končuj«' v Pi«* di Mezzodi (17S-J m i. Na se«lle<-u Se-la Bujla /a njim stoji v niični logi planinska koča. ki služi tudi v v«> " jaške namene. Imenuje se rad it e- ( ga Fnserma Regina Margherita. (
l Ker so se jele od juga nabirati £ goste megle, nisva nia vrhu ostala j
I	nil i eelo uro; malo po eni sva od- -rinila, šla sva naravnost po šija1!! ? «l«)li na rob Viene. Ta rob je kf>o ?
|ui»ogujen kakor l«>eenj in po celi ^ ;dolžini globoko preklan, tako da j zeva široka poč od ene sije do , i druge. Očitno je, da z mrzel sea- ? soma odrine odkrhaai rob. j S sedla doli ni nikakega pre- | hoda : stopila sva na severni \i"h j nad Vieno (2080 m) ter šla po grebenu dalje do nad Skrbiue v ' Dolu ( Fore a <li Vandul. PJ81 m). 'Hodi se ves čas po lovtih. kateri
•	proti skrb.ni odpadajo posebno strmo tako da je treba nekoliko plezati. Korea di Vandul velja zii
*	neprehodno. V gorenjem delu, l,vsaj kakih sto metrov strmine do-
•	li pa se gotovo pride, in kolikor [ mi jc Marcon pravil, bi se nare-^ dila precej težka tura tudi po peč-"ilii debri !i;!prej v Rio di S«iline. ",Od skrbiue sem hotel ali po gre-"|bemi proti vrhu Zitbits ali pa pod ', vrhoJoin j>o policah približno v eni c ravni in potem pokužno po pašni-
II	kih doli na visoko planoto pod
Moirtažem. Marcon j>a je trdrl. da
*	ve za dobro stezo ki privede brez i- truda v Fasero di Peeol.
.Spustila svfci se torej s skrbim* v doti po precej strmih senožetili iu
-----
potem poševno do roba gozda. Ja-! ko zanimive so tod visoke luknja-l ste i>ečine iz laborja. ki izgledajo prav fantastno. Luknje so kakor od dima zakajene in se vrste druga ii;nl drugo kakor male sobiee po nadstropjih. Malo eddaleč iz-gleda a sc kakor morska goba. — P«» poti sva sreča vala žamjice pri duhi. skoraj vedno posamič. Raztezna obči nia Raeeolaaia odda namreč vsako leto vse občinske pašnike in senožeti v zakup p«xl-jetuikom posameznih sirainie. Ti pa imajo pravico ne le do pašnje. marveč tmli do košnje in smejo seno prodajati. Planine se navadno oddajajo v zakup za dobo 7 do il let; .sedanji zakupniki plačujejo na leto 14.000 tir.
Z Mareonom sva pa zabredla prav v goščo, kjer sva se plazila po strminah iu grapah, pa tudi čez rog«»vila.ste macesne, ki so jih bili plazovi podrli. Izgubila sva pri tem dobro poldrug«> uro in sva stopila prav speli a na na Fasero Picoli ob tri četrt na štiri. Polagoma idoč sva prišla v uevejsko kii-čo ob .">.20 p«vj)oldue. Ako bi bila porabila gorenje police, bi bila tam v poltrctji uri.
Vrem«' se je jelo cmeriti; zato sem stopil v nevejsko kočo prav ^ z namenom, da .se odpočijt-ui. Dejansko mi je drugi dan ostajal za ; prisiljen počitek, ker so goste megle zagrnile vse vrhove. Fital sem ves dan spise Nikola ("oboi. ki jih j«' zbral leta 1!)07 v knjigo "Alpi Oiulio". Mrgoli v njih napak; največ je prepisal poročila tržaškega turista Kramarja, dr. lvu-gvja in prof. Gstinerja. Očitno ni vsega razumel, ker menda sam ni kd«ive kaj turista. Kjer dodaja kaj svojega, je gotovo zsgrešeno. Vsa Mojitaška skupina mu je izključno na italjanski zemlji; sploh sit mu smešno zdi, da bi Slovenci imeli imena: "Huda Pali-za". za Montaž, si' mu zdi otročja iznajdba, ker ne loči izraba palica od jMiliea! Žal mi j«' bilo pri tem. | da se Slovenci nismo š<* tako da-| I leč povspeli, da bi izdali knjigo o lepih naših Julijskih Alpah.
Nevejska koča se j<-. (»tveriia Fl. avgusta 1SS8. Prej je služila »livarjem. Kupili so jo nekateri vi-deiiLski rodoljubi ter darovali So-eieta Alpiua Friulana. Ta jo je razširila in prezidala. tako da daje se« la j dobro zavetje in post rezini utrujenemu turistu. Prva dva Slovenca, ki sta v spominsko knjigo vpisana, sta Anton Raztnger in Ivan Kruleč, učitelja iz Ljubljane. leta 181)0. Prvi slovenski vpis pa je: "Na planiueah solnce sije. na planineah kastno je!": podpisani sta gospodični Julija Bevk in Vekoslava Kobiar. četrto-letnioi ljubljanskega učiteljišča.
Nekaj sem v knjigi še kensta-toval. Dr. Stanislav Prahensky. | znani češki turist, z večjo družbo.
je 8. julija 1904 k imenu pristavil ( nekatere dostavke v češkem jozi-ku. N«*ki šovinist Italjan se jc te-1 mu rogal. Societa Alpiua Friulana ' pa jc dala žaljive opazke prečr-~ tati. tako da so nevidne, s pristav-koui: "Briše se k«»t nepotrebno in žaljivo": sledi podpis doličuega odbornika. Meni je nadzornik kočo samozavestno izrekel: "Nam . jc vsak ljub jrost, kdor stopi jhkI . našo streho. Obžalujemo le, da ne moremo konec storiti pobalinstvu turistov, ki s<» pri tem mnogokrat | iz boljših krogov in zavzemajo pozierje v socijalnem življenju.
V koči sem dobil tudi slavnostno knjižico ol> 251etniei Societa Alpiim delle Giulie v Trstu. Na-u tisnjene so v njej krasne misli
Zračne železnice Italjanov
True translation file«] wiih tli«- jMtst niaslrr at New York. X. Y. on May 21, l'.»ls. as required l»y the Act of Octol»er <». l'.UT.
Gorske črte se najboljše brani s topovi na višinah, ki nadkrilju-jejo glavne prelaze. Boj na av- ' strijcko-italjausski črti s«- je vsled tega vi šil v velikih višinah ter so i pri tem ltaljani dosegli rekord, j kot se ga ni še nikdar prej d«^e- i irlo. s pomočjo takozv.iii« ga "te-! leferica" ali vozov, speljanih po močni žici se >c je -jwavilo može. j topove, liiunieijo t>-r eelo mule na; pozicije do l-i.IMKi čevljev nad] morsko gladino.
"TelefericJi". ki pleiza na mhmi čevljev visoki vrh Pasubija in ki jc dolga štiri milje, j«* mogoče najdaljša na celi italjanski fronti. [Motorni vozovi in priprega spravljajo vse potrebno po cestah. «lo-kler je to sjdoh mogoče. Nato pa se je treba p^služiti zračne črte. Potovanje na ledenik na vrhu Afksmella gre preko iz van redno slikovitega terena. Prvo pot se napravi z motorjem do nižje postaje neke "telefe-rike". (>b gorenj«*m ! koncu je ozkotirna železnica, katero vlečejo mule in t«*,j sle«lijo .zopet "teleferike". dokler s«' ne tlospe do vrhunca. Ob hudem vetru se vsi kabli nevarno zibljejo in pogosto se zgodi, da s«* dva vozova zadene*a drug v drugega.
V jeseni leta 1!>1<) je bil oddeh-k Italjanov zajjoslen pri postavljanju nekega podstavka za toji v vi-soki gori. Naenkrat jih je pri d«'lu prest netila cela ploha k rogelj.
širne It.iliji* od jirvih učenjakov in veljakov, r-: Turina. Milana. Rima Benetk. Genove. Firence in Pa v rje. Posebno l«*pa je ilcdika-eija:
"('hi pin ama la patria terra, pin la studia; <-hi piu la studia, piu Farna." I Bolj ljubiš domačo /i niijo. bolj jo proučuješ; bolj ko jo proučuješ, bolj jo ljubiš. (Carlo »le Štefani.)
In mi!
Avstrijcem se je namreč posrečilo spraviti strojno puško i'a pozicijo. ki se je nahajala oiMip čevljev nad ilaljansko {»i 'icijo. Položaj ! je bil kritičen, kajti z delom se ■je moralo nadaljevati. Neki čast-juik -i- je spomnil, da pride tako-j zvana "teltdVrie^i" na neki točki • na \i<lik avstrijske pozicije. Na
Idotičiii točki so voz ustavili ter
i .....
juuicili avstrijsko pozicijo. š<-. | predno je mogla napraviti večjo Škodo. Pozicija, katero so uničili, je bila raz-treljena z visoko eksplozivnimi granatami.
Previdne gospodinje
imajo doma vedno eno steklenico Dr. Rlchterjcvegro
PAIN-EXPELLER
Zane»1jivn sredstvo za vtrfn.ie pri r^vrr.nti'-ZiUi b'llt-i-ii.ali prehlada, za v stavljenju
Jc-dino prarl s varstveno znamko ^Idri
aC.v. v lekarnah in naravnost tvl F. AD. R1CHTER « CO.
V4-3C Washington Sžrcet. New York. N-*. ^ --
Iz?la je knjižica:
DVE SALOIGRI.
Knjižica vsebuje dve Igri:
"ČAKLIJKVA ŽENITEV in
-TKIJE ŽENINI**
I ter stane samo 25c.
j Oni, kt nameravajo prirejati Igre, naj jo hitro naroče, ker Izšla je v omenjenem Številu.
V zalogi imamo zopet vsakovrstne knjige, toda od vsake 1« po en aH dva iztisa in niso v j ceniku označene.
Naročilom priložite denar In i pošljite na:
1 Slovenic Publishing Company
j H 82 Cortlandt fit, New York. N. X
^^H
I Stalno delo; najboljša plača,	g
K FITTERS,	PUNCH-HELPERS,	i
gg FITTERS HELPERS,	PUNCHERS,	i
5	RIVETTERS, ROD UPSETTERS,	k g REAMERS, BLACKSMITH HELPERS	g R BUČKE RS, HOOKERS 0NS,	|
g	LABORERS.	i
I Pittsburgh Des Moines Company	S
M	NEVILLE ISLAND, PENNA.	!l
gg	BUZU PITTSBURGHA, PA.	rj
6	Vsmite Coraopolis-Sewiokley karo No. 23 do Des Moinei g B postaj«.	^
' i! NAZNANILO IN ZAHVALA, i,
Vsem sorodnikom, pri j at cl j oni j
in znancem naxnanjamo žalostno j
vest. «.la jt' tint* 10. maja ob 8. nri!;
zvečer umrl v ClevelanJu, Ohio.[i
naš bratranec
IGNACIJ BECAJ.
Doma je l)il i/, (tornjih <Jarnelj pri Ljubljani, potlomae«- Iier/^ii kov. Bolehal je <•«'!«> dve leti Ln težka mu je bila ločitev s srviia še posebno zat«>, ker /«i celili "> let ni 1 \"itb'l svt/jc ljubljene žene in ^im-čka, ki s«- u:'lajata v stari tl«uim vini.
Iskrena hvala vsem. ki ><» mu kaj pomagali /a časa holccuii.
Počivaj \ miru. «lrai»i bratranec !
Zalojoči ostali: Ivan Bečaj, Josip Bečaj in Marija Šuštar. Detroit, ilk-h.
DELO! DELO!! DELO!!!
Pri Charcoal Iron Company ol America v Newberry, Mich., st potrebuje 200 drvarjev za delat: «lrva. Gozd je lep in še ni bil se kan, vse v ravnini. Dobro, /dravo podnebje, stalno delo poleti in po zimi za več let. Plača od klaftre •$2.40. Imamo tudi vrhove za delati, vse ležeče, vse posekano, ni nobene i?.jeme, trd ali mehak les Plača se po $2.00 od klaftre. Imeli bomo tudi dovolj dela za beliti Potrebuje se tudi več delavcev za mesečno plačo za razna dela v zdu. Za pojasnila se obrnite na na še^a zastopnika:
John Knaus, Murphy Camp, Newberry, Mich
POZOR ROJAKIl
S mazilo za Senake lase, kakor tndl ■a možke brke
dnlh krasni go
kakor tudi mo Sklm krasni brld ln brada ln ne bodo odpadali ln osiveli. Revmatizem, kosti bol ali trganje ▼ rokah, nogah in v križu, ▼ osmih ineh popolnoma ozdravim, rane opekline, bule, ture, kraste ln grlnte, potne noge, kurja očesa, ozebline v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje zdravilo brez uspehe rabil mu jamčim za $5.00. Pišite takoj po cenik, ki ga takoj pošljem zastonj.
Krasni žepni KOLEDAR za leto leto 1918, pošljite 4 cente za poštnino.
JAKOB WAHOICz,
<792 Bonna Ave, Cleveland. Okla
Dr. Koler
SLOVENSKI 7DRAVNIK
<38 Penn Ave.. Pittibiirgh, P«
Dr. Kolar |o aaf-^MV^ itar«)H ilortukl
\	idnTDlk.
/f. un t Pitttkarcka. - vV ki Ima tl-latm* ^^K^^Vi prakso t airaTlfa-
ii i i h krvi adrtvl a
£ ritim IN, ki ]• Imatl 4r. »r«f. Usk. taut« BOSOU« mil miku-Cka *« Wmq. ▼ grla, lspadaaj« Ibs, bolefla* ▼ koatah. »rldlt« la MUtU na bom krt. K« tekajte. k«r ta It-
""n aoiUMual saravlm *§ •kr»l-lanl metodi. Kakor hitro oautfta. «a vam nraMknl« adrav)«, a« itkaltt, UbtiI pridite la Jma Tam gm Wm aoaat pomlL
KydroMla an rate« kila ■akiaitm ▼ t* arah la aiaer kraa oparaaUa. 1 BoUaal mskurfa. ki aoraro«3a ka- j iattaa ▼ krila la krktv ni vCaalk tadl, prt iilhil«	aadrartm a Bote-
KsmsUssM, traanja, kaladltva, f* kkiw, m belles, Ikravia In dnine kalna »alaanl, ki aaataaalo r*M na-Ctote km oedravlm t kratkam Ban«, ta at aoerakaa ladatt.
Uradna ara: veakdaa ad V. ara antral da L nilir: w patfclk ad I. aja-traj do C. popoldaa; ak aadallak ad B. alatral do 1. poaotdna. ■ Mto aa delam. — Pridite mm«. nmMU Ima te teartlkal
^BaJiSd	nm NarI
da*	dovcoAi dnevnik r Zdr»
Naši zastopniki, - - ^
kateri so pooblaščeni pobirati narofi-. nino za dueruik "Glas Naroda". Naroč-•nina za "Glas Naroda" je: za celo leto $3.50, za pol leta $2.00 in za četrt leta ,pa $1.00. Vsak zastopnik Izda potrdilo J za stoco. Katero je prejel ln Jih rojakom priporočamo.
San Francisro, Cal.: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: Louis Andolšek in Frank Škrabee.
lieadville. Colo.: John Hočerar. Pueblo, Colo.: Peter Culig, John Germ, Frank Janesh in A. Kochevar. J
Sal i da, Colo, in okolica: Louie Costelio
Somerset, Colo.: Math. Kernely. Clinton, Ind.: I^amhort Bolskar. Indianapolis, Ind.: Atuis Rud man. Aurora, 111.: Jernej It. VerblC. Chicago. 111.: Jos. BostiC, Joe. Bllsb in Frank Jurjovec.
Joliet. 111.: Frank Bambich, Frank Laurich in John Zaletel. La Salle. 111.: Matija Komp. Livingston, III.: Mih. Cirar. Masroutah, 111.: Fr. Au^ustln. Noeoniis, I1L in okolica: Math. Gaishek.
North Chicago, 111. in okolica: Anton a
Kohal in Math. Ogrin.	f
So. Chicago, 111.: Frank Cerne. . Springfield, III.: Matija BarborlC. Waukegan, 111. in okolica: Math. Ogrin in Frank Petkovšek.
Cherokee, Kans.: Frank Kežisnlk. Franklin, Kans. in okolica: Frank Leskov to.
Ringo, Kans.: Mike Pencil. Kitzmiller, Md. in okolica: Frank Vodoplvec. Baltic, Mich.: M. D. IJkovlch. Calumet, Mich, in okolica: M. F. Kobe, Martin Kade in Pavel Shaltz. Detroit. Mich.: Paul Bartel. Chisholm, Minn.: Frank Govže, Jak. Petrich.
Ely. Minn, ln okolica: Ivan GouZe, Jos. J. Peshel, Anton Poljanec in Louie M. Perušek. Ereleth, Minn.: Louis Govže In Jurij
Kotze.
Gilbert, Minn, ln okolica: L. Vesel. Hibbing, Minn.: Ivan Pouše. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Great Falls, Mont.: Math. Urlh. Klein, Mont.: Gregor Zobec, Roundup, Mont.: Tomaš Paulln. Govanda, N. Y.: Karl Sterniša. Little Falls, N. V.: Frank Masln. Barberton, O. In okolica: Math. Kramar.
Bridgeport, O.: Michael KoCevar. Collinwood, O.: Math. Slapnik. Cleveland, 0.: Frank Sakser, Jakob Debeve, Chas. Karlinger, Frank Meh in Jakob Resnlk.
Lorain, 0. in okolica: Louis Balant in J. Kumše. Niles, O.: Frank KogovSek. Youngstown, O.: Anton Kikelj. Oregon City, Oreg.: M Justin Ln J. Misley.
Allegheny, Pa.: M. Klarich. Ambridge, Pa.: Frank .lakše. Besemer, Pa.: Louis Hribar. Brought on, Pa. in okolica: Anton
Ipavec.
Burdlne, Pa. in okolica: John DeniSar.
Canonsburg, Pa.: John Koklb-h. Conemaueh, Pa.: Ivan Pajk, Vid RovanSek.
Claridge. Pa.: Anton Jerina in Ant Kozoglov.
Export, Pa.: Louis SupanClC. Forest City, Pa. Mat. Kamin In Fr. Leben.
FareII, Pa.: Anton ValentinCIC. Greensburg. Pa. in okolica: FranK -4
Novak.
Hostetter, Pa. in okolica: Frank
Jordan.
Imperial, Pa.: Val. Pet cruel, box 172. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja In John Pol a no.
Luzerne, Pa. ha okolica: Anton
Osolnik.
Manor. Pa. in okolica: Fr. Demšar, Moon Run. Pa.: Frank Maček In Fr. PodmilSek
Pittsburgh, Pa. In okolica: U. R.
■Takobich, Z. Jakshe, Klarich Mat., I, i Macister.
, Ralphtou, I'a. in ftkolir«i: Martin I K<<r<>s< ht'lz.
t Readine. Pa. ill oknliea: .1. Pczdlrc.
South Bethlehem, Penna.: Jernej i KoprlvŠek.
Šteelton. Pa.: Antf»n FTrpn. I Turtle Creek, Pa. in okolics: Frank •j Schlfrer.
West Newton, Pa.: Josip J oven. Willock, Pa.: J. Peternel. Murray, Utah in okolica: J. Kestellč, Black Diamond, Wash.: G. J. Po renta.
Davis, W. Va. In okilica: John
Brosieh:
Milwaukee, Wis.: Andrew Fon In . Josip Tratnik-
Sheboygan, Wis.: John Staaipfel in I j H. Svetlin.
k West AHis, Wis.: Anton Demšar In
I- Frank Skok.
Rork Springs. Wyo.: .I<k- Tugovic. 9 A. Justin in Valentin Marclna.
£elo koristne stvari, — med njimi boste našli več takih, ki
jih nujno potrebujete.
^ r,- g	V zalogi Imam, poskrbujem ter raa-
pošiljam žirom Združenih držav zelo koristna naravna sredstva in priye-i	kikor: sladno ječmenovo kavo,
|	v'	a mika, brin je vo olje, encijan, grško
aeno. bvoSč, lipov cvet, lapuh, tavJEenrože, vinska rata, ter druge enake stvari ki so obširno opisane r knjigi "Dometi zdravnik" ln se vporahljajo zelo vspešno po celem sveto.
E	Potem <Tr»^rr» tudi raaaaovrstne dlfiave, ki se priporoCajo v knjigah
f	"Dobra kuharica" in "Slovenska kuharica", ln ee potrebujejo m
I	pripravo okusnih Jedil, na primer majaron, latraj, muškatov cvet,
I	paprika (prafiek), lorbarjeva pereaca, Zajbelj, lefran Ltd.
J	Postreči vam zamorem tudi z raznimi semeni, kakor: seme sa
|	ealato, peterSilj, fižol, peso* korenje, zeleno, Ltd. Piiite po cenik.
MATH P E Z DIR
| P. O. Box Igu__Wew York, N. Y. j
S i n
(Nadaljevanje.)
GLAS SASODA, 21. MAJA 1918
Komaj je zavela Franiea pri kramarju izbrati blago za obleko kak rano je mislila kupiti, že pri-tle k ujej drug, tudi neprijeten x »vek, eden njenih snubačev, IVi j ' greanikov Peter, mlad človek, ki ae ji zdi grozno pust in siten. Rajna jc govorila .s pastirjem doma nego z njim; ali njen iji i.jejfov oev, Pogreznik, bogat prekuf>ee plemenih praseev, sta bila prijatelja, in morala niti je biti na vide/, prijazna.
Štefan priti e v tem hipu mimo. \ 'dee, da Franiea stoji poleg Petra, hoče oditi; a dekliea ga zagleda in pokliče:
"Pojdi sem. Štefan! — Ko ->e ve/ približa, mu rvčc : "Poina-girjfmi izbirati! Katero izmed t»*ga dvojega ^ ti zdi lepše T" Štefan pogleda in prav1:: "Ne vem, pa ko bi jaz bil kakoi , ti. bi vzel to 7. zelenimi rožami."
".laz se bila pa že bolj namenjena olio kupiti "
"Meni je tudi ono boij jm> volji; zelene rože preveč mahajo v oči", reče, dasi ne vprašan, Po greamkov Peter.
"E. to zeleno vzamem", reee dekle in kupi blago, ki je bilo Štefanu po godi. Potlej mu reče:
"/daj bi pa rada poiskala oče-, ta. AH jih nisi nikjer videl?*'
"Na živinskem semnju bodo! najbrže."
"Ja/ se malo bojim sama hoditi! med živino. Ali greš ti z menoj, če utegneš, tla nujdcva očeta
I'meje se, da je Štefan to od sr-ea rad storil, tem rajši, ker je videl, da bi Peter tudi rad šel z njo. pa ni Petra prosila, ampak njega
Š"1 je pred njo n delal pot v irueri".
Vse se je moralo razmikati njegovima komolcema; razrival je može. da so godrnjali, in zdelo se mu je, da bi v icm hipu lahko prijel in daleč zalučil največjega vola. ki se iie bi hotel umakniti.
Predeta skozi »nečo na ono stran, na prostor. Dekliea ugleda svojega očeta, ki je prišel Lz ki-čnie, in tudi Smrekar zapazi svojo hčer ter i«le k njej.
"Tako vretje", tla bi ne bila prišla rnt'.l živino do Vas, tla mi ni Stefan pomagal", i\če tlekle očetu.
"Mu bos pa kupila odpustka" odgovori Anton, in obrnivši se k Štefanu, vpraša: "Kaj pa. svojega starejra nisi še nič videl ? 'T
"Očeta? Nič", odgovori Štefan.
"(j le j pa, tam-le gre. Pijan je že. kakor krava, in ves krvav. V krčmi so pripovedovali, da je pri nekeiu kupu okanil za dva goldi-narja, zato so ga stepli."
Res je stari Brašnar tavid meti ljudmi semtertja. krvav po liei kamieolo oil raiue nizdolu razparano. Vsi ljudje so se mit smejali.
Ko je sin Štefan to videl in vpričo Fran ice slišal, da je bil oče tepcu zaradi sleparstva. je otrpnil da ni vedel kam pogledati. Nekaj
časa stoji kakor pribit, potem se naglo obrne ter se izjrubi med iju-thui. Zdi se mu, kakor bi vsi ljudje kazali za njim: Glejte, ta jc Brašnarjev! Nikomur se ne upa v oči pogledati. Kakor bi bil sam ka,; pregrešil iz semnja!
Prtšedši s trga, zavije nehote ? poti, sede za samotno mejo na kamen. podpre »rlavo v tHai«, in * mislih videč krvavega, zasramova-nega očeta svojega, se razjoka krepki mladenič, kakor otroče osmih let.
Zakaj je šel na semenj, tla jr to videl? Zakaj njegov oče ni tak kakor so drugi, zakaj ni pošteti* Ptislednja misel mu je prišla zja.i prv/č. in prvič je z« hip čutil v sebi se vzdigovati nenaraven, bri-lek čut, ki ni bil s četrto zapovedjo v nikaki pravilni zvezi. Pa samo za Uip! Takoj se mu misel iz-preobrne ni reče: Kaj bi storil, ka;. bi dal, ako bi našel besedo, katero bi govorrl očetu, da bi se ga prijela in bi potem bil drugačen? — Strašno je to; Drugi očetje žele sinova izpreobrndti. na pravi pot nazaj zasukniti, a tukaj sedi sin pošten sin nepoštenega očeta!
Naglov stane, se ozre okrog sebe in prepriča vsi se, da ga nihče ni videl plakati, ubriše solze tei se napoti domov.
VII.
Vsaka praznota ima nekaj ža-lostnega in otožnega v sebi. Bra-šnarjeva hiša je bila od znotraj prostorna; javorova, že malo črvi va miza je bila nekdaj po dolgem in povprek vsaj za dvaniaj-stero družine uinerjejia. C'e so torej, okrog mize sedeč, večerjali
SLOVENSKI (KRANJSKI) REKORDI.
slovenski: (Kkvnjskki plošCe
N -e te plošče so Coleiuliiu i/.<l«'lka. Igrajo na oIn-Ii straneh pravilni« slovensko. Petje narodno, »latje vo | ie t je za suieh. razne |*te>ko£iilet» za |»les. kakor |>olke. t a tea rje, marše in drugo.
SLOVENSKA KMKCKA GODBA. LJUBLJANA. 10-IM'H 7.V. (CANADA $1.0«) E <;<i;»7 t I'asl irska. Mazurka
< Maškera. Polica. E titi:»8 (Otmiial.ski, Valček. a	(Marzolin.
(Mazurka ljubica. (Kmrtki Tramplan. E U04U) < 1'taniriMki, Va&ek. ( Kibenška. Polka.
ŽANE IZ LJUBLJANE. 10-IXCH 15r. i CANADA (1.00) E 606* (Mastne pripovedke. 1.
(Mastne pripovedke. E	(Nov »Ujerttki ples.
(štajerska polka. E 1627 (Štajerski Kmečki ples z vriskanjem. 1. del.
(Štajenki Kmečki ple> z vriskanjem. del. E 1628 (Kmečka 1. del lender. . (Kmečka del Lender. (Korarniea (»retiadirjei. I ura ta«>* yt>r£ka vo-E MiJ» ( jaška godim.
(Zaročna mazurka.
KVARTET PEVCEV "GLASBENE MATICE** V LJIB-MANL
10-INCH J.*. (CANADA $1.00) E G0&< (Domače * eselje < na rutina ».
(Cantovkki nabor <narodna•. (O ja. zmiraj \esel. ve>el. uur<»lua E MM»I (a) I tog je vstvaril /emljir«. narodna.
(b) Tam za roto skrjanrki poj«, narodna. (Na planineah. imrmlna. E <»lMi."» (Kroeospev: a) En hribrek; (h) Kranjski fantje.
K fiOfi« (ŠofM-k nju-odnih. 1.
(Šopek narodnih, 2. E <»067 (Dva nesrečna Italijana, narodna.
1	(Uj, U sodanki boben, uurtxiiia.
t; IMCH <Soč» vmU je Munela.
(Po polju ie roiee rvetejo, na rudna. (Ne bom se možila. Slovenska kmeOka godita. K 6136 ( — Ljubljana.
(Glihenca na semnju. Kouiieui prizor. Kvartet ( slovenskih peveev.
(Sijaj, sijaj »olneeee. Kvartet slovenskih eveev. K 6137 (Ponočni pozdrav. Stt>rh. Ludovik Bujde, s ( HfH-emljevaiijein glasovirja. LJubljana.
KI DOLF TROST. OPERNI PEVEC (BARITON), LJUBLJANA-NEW YORK Z ORKESTROM. T^-INCH »LIS. (CANADA $li0) E .»061 (NezvMUa. bodi zdrava. (Vihar.i (Na tujih tleh. — (Ned ved i.
10-INCH 75r. (CANADA $1.00) E 1870 (I>ekUška tožba — Slovenka. (Volariči. (Da ne smem. ( Vilhar«.
(Kaži mi kaži. — Cvati, rvati ružire, (Vilhar i. E 1873 ( Z glasovirjem.
(O zakaj si se mi vdala. — (Vilhar). S sprem-( ijevanjeui orkestra.
E 1871 (Oj rožmarin, oj rožmarin. (Volarie».
(tjtmne, milo se glasite. — t Jenko).
E 1872 (Pogled r nedolžno oko. — (Nedved t. (Ružici. (Vilhar).
KARAKTERISTIČNI DEL: PROIZVAJANJE GOSP. DANILA, P. D. LJUBLJANSKI GIRARDI.
10-INCH 75c. (CANADA $1.00)	<
E 1826 (Krsten boter.	,
(Rajbnšku ženitvanjsku pismu! E 1827 (Kohn na Bakanu.
(Cirkus "Zawata" (z gotlhu). E 1828 (Naše balm ire!
(Oj Prešern, kje je poezija tvojga časa! E 6121 (Kako je Jerala "f raj t ar" postal.	i
(Na shodu ljubljanskih.	,
MEZZO-SOPRAN. POJE GOSPA MILKA SCHNEIDOVA. 1
10-INCH 75e. (CANADA $1.00) E 1601) (Držimo skupaj. Polka hitra.	I
(Sezidal sem si vinski hram.	i
E 1630 (Polka na poskok.	;
(Tičira. Narodni napev. E 1631 (Veseljaška polka.
(Natočitno v raše svoje. E 1632 (Avstrijski ples.
(Povsod me poznajo.	|
E 1633 (Klarinet duet.
(Oj zlatna vinska kapljira. E 2778 (Po jezeru.
(Domovini. E 3779 (Luna sije
(Sladko je vinre, ne bom se možila. Vidim draga moja. E 3260 (Skrjanrek poje žvrgoU.
(Slišala sem tieki peti. Dvospev. E 325? (Vsi so prihajali njega ni blo.
(Divja roža. Dvosiiev. E 3258 (Regiment po cesti gre.
(Sem slovenska dekliea. LM-ospev. E 1128 (Krasni valček.	|
(Suasses polka.
POJETA SLOVENSKI PEVKI AVGUSTA DANILOVA IN j MILA POLANČEVA IZ NEW YORKA.	1
lO-lNCH 75e. (CANADA 85e.) E 2593 (Barčira po morju plava. Dvosjiev.	,
(Lušno naprej. Pulka. > ."5591 (Visoka je gora. Dvosjiev.
(Lubi Janez. Polka. E 3595 (Bratri veseli vsi. Dvosjiev.
Naprej v Ljubljano. Kranjski tauee. E 3596 (Ko sem k njej peršov. I>vosjicv.
(Ti si mila ma. Valeik na harmonike.
SMIVENSKO PIVSKO »KIŠTVO "SL4VKT NEW VORK. PEVOVODJA IGN. HUDE. E 3192 (Zagorska.
(Kako bom ljubila. E 3193 (Odpiraj dekle kamrico.
(Le semkaj k meni sedi.
NARODNE PESMI. E 3739 (Odpri dekle J&amrteo. Hariuouika soio. Srečna mladost. Valček.
Slovensko Pevsko Društvo "Slavec** Pevovodja Ign. Hude.
E 3740 (Sinoči sem na vasi bit Columbia. Kranjska kaiiela (%'eseli godec. Polka.
(Ti veselo poj, Slovensko Pevsku društvo "SUivee" E 3815 (Nazaj v planinski raj, Slovensko Pevsko društvo
( "Sla vet-"
Dvospev: Augusta Danilova. Soprano. Mila Potaačeva, A1U.
Harmonika Areomp. E 3711 (Na planincah šotore sije. Harmonika duet. (Vesela poskoeniea. Polka Duet: Augusta Danilova. Soprano. Mila Polančeva Alt«. Harmonika Aeeomp. E 3742 (Otok Bloški. Harmonika duet.
(Na plešo. ValCek-E 3816 (Zora vstaja. Augusta Danilova
(Ko pridem jaz po noči, August a Danilova E 377š (Vse mine.
(Boom šla na planine. Dvo-spev. • E 3775 (Ljubea moja kal si sirila.
(Pojdmo na Štajersko. Dvo-spev. E 3776 (Spomnimo se Ljubljane.
(Pogladski Sinovi. Dimce Music. E 3777 Rezika. Valček.
(Veselimo se. Polka.
liL frfri	Vse te plošče naročite pri Vašem rojaka
r	IVAN PAJK
Columbia Dept. 456 Chestnut St, JCONEMAUGH, PA.
L	,	...... . ...	..........,. .
* 0- r.	V ^ i. * r- -	»
Pomagal je
320.000
bolnikom.
lae father floltingerja, slovitega Ishovna is zdravnika je bilo sied sarodom splošno znano.
Piti NJEN SE JEŽGUSILO 10.000 OSEB V ENEN DNEVU.
Veliko popraševanje l»« slovitem zeliščnem čaju Father Mollingerja je posledica, tisočerih hvaležnih l»olnikov. IMstna prihajajo. ki pripovedujejo o veliki moči teli dragocenih deatavin in so dokaz gotovili raaveseljlvih usi>ehov.
Ker je ta čaj aeeiavljen iz čudovitih naravnih sestavin—15 najdragocenejših zelišč, korenin, lubja, listja, cvetja, semena, rastlin, jagod—in ker je zmešan v pravem rarmerjti in obdelava n na tajen način po formuli, kakoršno je iznašel in odkril ta duhovnik, ga pričenjajo vsi bolniki vporabljati z zaupanjem in velikim upanjem.
Ker so videli, da je Father Mollinger priporočal ta čaj že v tisočerih slučajih, zato so prepričani, da mora imeti svojo vrednost in učinek, zlasti še. ker je dovršil naholjše itSraviiiške šole na Ogrskem, v Italiji in Nemčiji, predno je l>il posvečen v maSnika in predno je postal misjonar v zapadni IVnnsj Ivani ji. Njegova cerkev na Troy Hill v Pittsbui ghu. kjer je mnogi« let pasel velik«, čredo, ie velik snoinenik lijepovega delovanja in čudovitih moči.
Vsak misleč človek in žena veruje v zdravilno moč- narave. Nazaj v naravo je moderna, težnja. Kar nudi narava, se more nadomestiti in izlu iljš;iti. Sather Mol-lii»B«»r je z«»lo skrbno priporočil ta svoj čaj. ker je vedno poznal zdravilno kakovost svotepa zdravila. Kot iwlvajalno sredstvo fe bila to njeeova najboljše formula- Kadar je predpisal, da se rabi vroče, kfi št- gre k i>očitku. je vedel, da bukovo listje in brinjeve lairrxle dajejo zdravil" ledice: da ie rlrisljivka naravno čistilo tj. ledi«'*1: in da opravi isto delo leot prečiščeno živo srebro, ne da bi novzročilo k:ike rane. Sarsaparilla. in sas-sao«-pe r-lstitn Vri: eru-iianova korenina j*-naiboliše želodčno zdravilo, kar jih po-*n- -dravilstvo. P<«1«>e- te'< je še 15 drinrih '"ažnih primesi, od katerih "vsaka odločena za posebno delo: vse pa zmešano
tvorijo tuijboljšo toniko, ki ojačuje telo in kri in že dobro učinkuje na vse organe in notranji sistem.
Iz telesa potegnejo »trupe in tukoj olajšajo bolečine revinatizma. Zaprtje takoj preneha, ako »e rabi ta čaj. Ta čudovita zmes. brez alkohola, droži. mazil, ali pa nmetnih primesi. |»oveča tek, vrne zdravo spanje in popravi živčni nervozni sestav. Se več. v tem zavitku ni nič drugega kot sr.mn zeljiSčne sestavine in ni 6estavin;r ki bi povzročala kakoršnokoli razvado. Ta čaj je ponudba matere narave bolnim in zapuščina narave same za staro in mlado, v zdravju in bolezni.
To izjavo podajamo zaradi tega. da, ako ste zdravi, rabite to zdravilo, ta taki ofctanete. V Kvropi se te sestavine redno rnbiio. da se obvarujejo bolezni Caša vročega Father Moliingerjeva želiščnega čaja, ako se vzame zvečer, odpravi prehlad in se more zato toplo priporočati.
Za staro in mlado je Father Mollinger-jev SLOVITI Z. I.1SCNI r.\J bistveno potreben za zdiiivje in dolgo življenje. Jasne. zdrave oči. vedro čelo. rdeča lica po znamenja katera dela MOL.I.1 NOJ2HJ EV SIvOVITT ZELlSTNt C.X-T v svoji misiji Za nered v želt^lcu. nečisto kri. bolezni v ledicah in jetrih, glavobol, revmatizem in zanrtje poskusite ta sloviti »"hj in prepričali se bodete. da not»«nja kopelj i«I-strani vzroke prezgi>dnje starosti.
Sa dobro zdravje je ravno tako potreb-tio. da se drži notrajnost čista, kakor se mora kopati zunaj.
A' vsa VI hiši bi moral biti f.-ivitek Father MoHingerjeveg slotitega zeliščnega čaja. ki stane S1 in zadostuje za celo družino. To je tonika in krvno rdravilo za stare in mlade 7.:> vsa V letni ča« To je blaženost za dekleta in žene. PoSljemo vse kraje po nreiemu zneska v znamkah. ali pa po money order, .»ko hočete ooskusiti dobrote	č:»i;». pošljite svoie
ime na dopisnici in prejeli bodete brezplačno poskusni vzorec.
MOLUNGER MEDICINE COMPANY,
21 Mol linger Building 12-14 Park Way, N- S. Pittsburgh, Pa.'
samo trije: Štefan, hlapec Blaž iii > teta Marjeta, so morebiti čutili t kako pusto je, videti na velikem i prostoru tako malo ljudi, in mol- I eaLi so vsi, eden bolj od drugega j da ni bilo slišati ne^o ropot z žli- t eanii in :počaesno, premišlejno hojo stare lesene ure za vrati.	I
"Oaot bodi Bojru!"' reče teta Marjeta, ko jc bila večerja v kra- ; ju. in naglo pristavi; *'Zdaj pa le i molit pa sj»at! Blaž, n("č ne hodi > rose otepat in kričat po vasi, da \ ljudje ne bi mojrli spati I"	j
Toda hlapce Blaž ni bil voljan | poslušati sitne tete; mislil si jc: dan je gospodarjev, noč je moja. i Poišče si med drugimi krpami na < peči kanužolo. jo vrže čez pleči in i (Klitle na vas k tovarišem, ki so t bili ze zbrani za Smrekar je vhn < plotom ter se kmalu potem vzdi- s gnili in proti sosednji vasi grede zapeli;
"Mesarja bom vzela, bom zmerom vesela,	t
bo tele zaklal,	i
srce mi iposlaJ,	(
telečje ali svoje.	t
al pa še oboje*' itd.	I
I
Stefan navije uro, natlači pipo tobaka, jo zažge s t-rešeieo na le- ^ ščerbi, ki visi nad mizo, in ide po- f tem venkaj v hlad pred hišo na s klop sest. Lepa, svetla noč je; ču- • je se petje vaških fantov, ki gredo j čez polje. Stefan zna po glasovih j kateri je v družbi, katerega ni. ( Kar jc gospodar, ne zahaja vet , redno med nje.	|
Eden izmed sosedov prrtle če? i vrt, sede k njemu na klop, ga. poprosi 'luknje" tobaka, se začne j pomenkovati o kupčiji na predvče- | rajšnjem semnju, o današujem vročem dnevu, in pripoveduje, da * je njegova krava žabiena, pa da | ne ve. kako bi jo bilo bolje zdra- j
viti. itd.
iiiši zyiblje leta Marjeta preobleko in pogleduje k peči naj klop, kjer spi stari Brašnar. Pri-j šol je Še le danes opoldne iz setu
nja. vina poln. ter je potem legel [ Gajie se. zastoka iii vstane s tr-1 dega ležišča na goli klopi.
"I j gniloba, gnila!" sc zahudi teta Marjeta. Brašnarjn se zaze-Ka. maiic si oči in kriv ene a za o-m zje. Tam podpre suho brado in upre zardele oči v Marjeto. Ko vidi, da Marjeta noče vedeti, kaj ima to pomeniti, zagodrnja: ''Na, ali bo kaj?" "Xič bi ti ne dala. nisi vreden, da bi te pes povohal", reče Mar jet i. pa gre vendar in prinese ? peči skledo, ki jo jame Brašnar najprej malo ogledujoč menda ne-čislano jed, naposled počasi prazniti.
Marjeta nekaj časa molče gladi
•	in zgiMje preobleko, potem naglo prestane, zagrne z zastorom oči in jame na glas jokati.
<:Teh jrodecv pa kh ni treba. Kaj tuliš!" reee Brainar.
•	"Kaj ne bi! Kako ae bi!" odgo 1 ▼ari iUra MWtra. "Nki na« ae d* J
sti pokopal, treba nam je bilo še te sramote na hišo. da si se pogo-l Ijutil in te po semnjih pretdpajo. l>.i bi te bili vsaj ubili, ti nesna- r jra grda! Ali nimaš nič srama °
več----"	»
1 Precej mi molči! Kaj to tebe i' briga!"	u
"Briga naju s Štefanom, briga! Xisem jra še videla jokati, ubogega. siromaka, odkar jc vzrastel U samo sinoči ko mi je pripovedo val. kako grdo si v semnju naredil t in kako mj s teboj delali. Sram te bodi!"
Ko Brašnar to sliši, vrže žlico iz rok. Jesti ne more več, sestra nje- s gova že dalje toži. on pak leže ter v ne odgovori ničesar. Mogoče je tla ga je vendar malo ganilo in omeiteilo, ko je slišal, da je bilo Tj sinu hudo zaradi njega.
i
VIII.
C
Ljudje še vendar niso tako hudobni, kakor časih mislimo. Naše v kreposti sicer pišejo res radi v vo- s do. ali naših slabosti in pregreh k takisto zmerom ne vrezujejo v " kamen, s časom jih semtertja tudi '' pozabijo.	1;
Tako so o Brašnerjevi nezgodi s v poslednjem semnju n^kaj dni '' govorili po vsem okrožju. Dobil s se je t utli kdo, ki je pošteno dejail: "Ne lučajmo ga s kamenjem, saj J imamo vsak svoje breme. Mož je bil morebiti pijan, na ni vedel, kaj 1 dela, in če je tudi izmaknil dvay goldinarja, kaj, za vino mu je M ' lo treba!" A kmalu so ljudje to reč pozabili bol j ali manj.	I
Štefan se je nekaj diM ogibal j ljudi. Mislil je, da pride \-sakemu kdor ga bode videl, na um, kako j je njegov oče malovreden človok.l Zlasti Smrekar je vi Frauici je <• poti hodil, četudi ga je v srce bo- i
lelo.	j
Neki dati, ko je šel na i>olje |
1'Pa jo je vendar moral srečati. Sc- | šla sta se na razpotju, in Franiea j ga je šc Jualo pripočakala, da je prišel do nje.
! "Zakaj si bil oni dan iz semnja * tako najrio pobegnil? Lahko bi se 1 bil peljal z nama, z očetom", refče. ] Štefan se zardl Deklica, ki se . je morebiti domislila, da ntu opo- , min na semenj ne more biti prije ten, prevrže govorico na drugo stvar in reče:
""Voj lan sem zdaj mimo jjrede i ogledovala. Lep je. samo malo pre- 1 redko si ga vsejal."	j
"Preredko se ti zdi?" "Ko !>i bil mene vprašal prej ; pa b5 te bila naučila. — Ali me 1 vzameš za terieo jeseni?"	i
" Velm; da ne greš tret, ako bi ' ti dai vse predivo". reče Štefan. "Kaj meniš, da ne bi znala trli-i ee v roko vzeti?" i "Znala, vem, da bi, kakor vsaka druga, ako bi hotela."
"Na. enkrat se mora začeti Bes j nisem še tria, pa ko bi letos, bi Inajrajaa začela pri tebi; — ker bo
Jlan tako kfc>."
Jugoslovanska ^^^ Katol. uednota
Ustanovljena let« 1898 — Inkorporir« na leta 1900.
davni urad v ELY, MINN.]	•
GLAVNI USAOMIK1:
Predsednik: MIHAEL BOVANŠEK, Bx 251, Conemangh, Pa, Podpredsednik: LOUIS BAL ANT, Box 106 Pearl Ave^ LoraUi Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLEB, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BBOZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih unrtnin: LOUIS COSTELLO Salldt, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Or. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. B. Pittsburgh, r«,
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, 111. IVAN VABOGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POBOTNINI:
GBEGOR J. POBENTA, Box 176, Black Diamond, Wash, LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480,	f
JOHN RUPNIK, S. B. Box 24, Export, Pa,	•
PRAVNI ODBOR:	' }
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mith. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn, MATT. POGORELC, 7 W. Madison St, Room 605. Chicago. J01,
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio, FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Btstion RFD. Box 17. Denv**, Colo.
Vsi dopisi, tikajoči ae uradnih sadev, kakor tudi denarna poifljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne hodi oalralo.
Dinitveno glasilo: "GLAS NABODAL
"Res? In jaz bi tebe na j na prve prosil za terieo. ko bi te mati in oče pustili iti tret, kar pač ni mogoče, in sušil bi s takim veseljem da bi se ti samo trlo pod rokami."
Dekliea se nasmehne in vpraša-
"Zakaj te pa ni nič v vas zwiVr k nam?"
"Al boste drevi kaj časa svetili?"
"To se ve da. — Ali prideš?"
"Gotovo, če le ne umrjem."
"1'mrjein! Beži, kdo bo to mi si H, dokler je mlad in krepak, ko ves svet!"
"l.'mreti jaz tudi ne n^Vsl:m š« tako naglo, to *em le tako dejal do gotovo pridem."
"Le pridi."
Razideta se, Franiea domov Stefan svojim potem na polje.
To je zlata in belega srebra vredno dekle, si misli Štefan trr si ne more kaj, da se ne bi še enkrat obrnil in za njo pogledal. In glej! v '»stem hipu se jc obrnila tudi dekliea, tla bi za njim pt»gledala, in tako sta se sn*eala v eni misli, v enem dejanju. Drusr pred drugrin sta se svoje radovednosti sramovalo, dekliea se zasmeje od daleč sem iti Štefan se tudi zji^iiie-je. —
ln zasmejala sta se t;i dva, ne toliko zato. ker bi se jima b iti zdelo smešno, da gledata drug za drugim, ako tudi se dobro znata
in vesta, kakova sta pt> »postavi in po obleki; smejala sta se od veselja ali Bog vedi, zakaj.
IX.
(>1i >lio<lu. ki se jr praznoval pri bližnji eerkvi. je plesala Snirc-karjeva Franiea najrajša s Štefanom. ji Štefan skoraj z nobcn<» drugo. Nekateri ljudje, ki vse vidijo. so opazili tudi to.
Navadno m* je Franiea ob hc-deljah vozila z očetom in materjo k prvi jutranji maši. Kadar -e je pripetivo. da s<- je >;una s liliipeem peljala ob desetih k maši. je skočil skoraj vselej kje med potom Štefan na voz in ni bilo videti, da bi bila Smreka rje va hči nejevoljna z a rat l i tega. Ljudje opazili tudi to in še mnogo enakega t- r so dejali, tla vse te malosti ne m«>. rejo biti* brez razloga.
Naravno je torej, da ^ta naposled tudi ona dva izpregledala. spoznala, si povedala, kar si je že miljon gorečih sre po veti al o v tihi uri, v objetju najvišje sreče.
(Dalje prihodnjič.)
I FOOD ^^
m
1 VAR ^^
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
82 Cortland! St^	Naw York, N. V
POUČNE SNAGS:	II
Ahnor nemSko-angL tolmafi reau b?SQ Hitri i^tuii' (ntml^^"!* > resan
Poljedelstvo	e-jO 1
Sadjereja ▼ pogovorh	f=^5
actdmptfov nemSko-Blov. iIotu (U28
SABAVI« IN BAZNE DBUGfl KNJIGI:
HipooClaea	^-.n
Doli s orožjem	JS0 ..
Dve ialolgrl: "CarlJJevs icnlter**
in "Trije Cental	—J2J5 1
Ifedja 2 sveska	(—.80 1
Pod Bobom 81. VeCernlea	—.80
Poetrefbe bolnikom	^JBO
Socijalna demokracija	c=.10
Trtna ni ln titoasja	JtO
Umna tlrlnoreja	Jf0 Veliki slorensko-angleBKl totma« $2.00
Trojka	i—JO
Vojna aa Balkana 1« *vm	<*~LŠ0 Sfodovina e. kr. paipolkn M. IT
Polef ta aareienlk knjig Imamo t al lin irakL
življenje na arstrljakem drora
ali smrt cesarjeri&t Badolfs	nj|
RAZGLEDNICI t
NewyorSke, boilCne, vellkonolni ln novoletne komad po ducat	BuZfl Alhtun mesta New Tork ■ krasnimi »nkaml	Q^H
_ A._
ZEMLJEVIDI *
Arstro-Italljanska rojim mapa	i=>3M
ATrtro-ogrskL, veliki resan	f—M
Geti svet mali	fiIO
Cell svet veliki	SP.21
Evrope rezan	f^M
Vojna stenska mapa	fS.00
Vojni atlas	*-JM Zemljevidi: Ala, Arla^ Gole*
Cai. itd. po	nJI
Združenih driav mali	.-Ji
ZdmSentt dztav veliki	eM>
Zdmienlh drSav stenska mapa,
aa drngl strani pa eell svat	UJM
pa Be nekaj casMmstnik istflsov	pa mi

SLOV. DELAVSKA TOgfi PODPORNA ZVEZA
Ustanovljena dn« 16. avgusta J ^flhajEB^ lakot por bana 22. april« 1909 'nas'—	| ^	▼ driaTi Pmb
Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI URADNIKI: PrMsednlk: IVAN PROSTOR, 1096 Norwood R'<L, Cleveland, Oblo. Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2, Bor 113, Wert Newtaa. Pa, Glavni tajnik: BLAŽ NOVAK, «34 Main St, Johnstown, Pa. 1- Pom. tajnik: FRANK PAVLOVČIČ, 634 Main St., Johnstown, Pa. 2. Pom. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street, Ckmemaosh. Pa. Blagajnik: JOSIP 2ELE. 6502 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pen. blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2. Box 27. Bridgeport. Ohio.
NADZORNI ODBOR: Predsednik nadenr. odbora: JOSIP PETERNEL, Box 96, Wlltock, Piu L nadrornlk: NIKOLAJ POVgE, 1 Grab SL, Nnmrej HU1, N. S. Pittsburgh, Pa.
«. aadaomlk: IVAN GROŠELJ, 880 EL 137th St, Cleveland, OhU
POROTNI ODBOR: Predsednik porot odbora: MARTIN OBERŽAN, Bos 72, Bast Mineral. Kans.
I. porotnik: FRANC TEROPClČ, R. F. D. 3. Box 146, Fort Smith, Ari. L porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th St.. Springfield, DL
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. 30RIP V. ORAHEK, 843 E. Oblo St, Pittsbarffk, Pa.
Glarnl arad: 634 Main 8t„ Johnstown, Pa.
(JRADNO GLASILO: -CLA8 NARODA", 82 Cortlandt Street. New Xork OKj.
Cenjene drnfftve, oziroma njih uradniki, so uljadno proSenl, poffljat! ▼ee doplee naravnost na glavnego tajnika ln nikogar dragega. Denar naj ee poAljo edino potom Poštnih, Expresnlh. ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj as
tis Povija jo: Blaž Novak, Title Trust & Quarantee Co. in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poroC-llum ua naslov gl. tajnia.
V slučaja, de oped jo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da ee v prihodnje popravL
(t*., 0 ZDRUŽENJU.
Kitkoi ima vsak napreden korak iii v>ako gibanje k napredku nasproWva \/. kakoršnihkoli razlogov. tako je tudi nekaj članov JSK.l. nasprotno združenju JS>KJ. s SDPZ.
< ital sem marsikatero razpravljanje v tem smislu; gotovo tudi ideji nasprotna mnenja nisem prezrl. Ne bi se spuščal v lozadev-iio razpravljale v tem času, ako ne bi poučimo v /.adiiji izdaji glasila videl neutemeljenih izražanj prt.1l uresničenju združenja, pri čemer se hoče nekako sramotiti SI>PZ., katera je ravno tako postavno organ.i/.'rana kot je JSK-J.
V tako va/.neui \prašanju je vsekakor potrebno adravo razpravljanje ultMueljiivo. Ali na-Hpnrtiii elementi ne morejo njihovega stališča utemeljevati, za kar s<- poslužujejo podlih prtsdbaci-vauj in obrekovanj brez vsake podi* ige.
Na združevalni konferenci sn fca-i«'|'iiiki m-gnitizacij o zadevi te luelj Jo iii/jjiavijali. p redno so jn.:li do /u /druženje praktične pogodbe. Želeti je, da se bo vse i članstvo zavzelo za piičeto delo in s pretežno vcčiim nd^lasovalo za iuirijal ivo druvtva sv. .furieza K rstnika.
Nekje -r j»- navajalo: Ali je? JSKJ. na lobu propada da se mora /dru/iti? No! i»o t o v 11 ni kakor tudi iii nobena prizwietili organizacij- združenje je le prekoračilo /.a rlan*lvo vseh organizaeij, za kat bi ».e vsak zvest član vsake organi/arije moral zavzemati za to idej«.
Namiguje se, da bo v »lučaju nameravanega /druženja JSKJ. izročila svoj., četrf miljona dolarjev brez verski organizaciji. Kje pi' najde pisec teh Mi-stie kakšno slovensko brezvei-sko organizacijo v Združenih državah.' 'lakim ljudem bi priporočil seznaniti se s pravili raznih organizacij, ne le z imenom istih. Vsak. komur so organizacije znane, mora vedeti, da nobena prizadetih slov. podp. organizacij ne jemlje članom njihovega verskega prepričanja. Za-inore-li kdo trditi, da sprejema JSK.J. v svojo sredo le praktične katoličane, dasi inta vključeno katoliška T
Ali bo v rtssnici JSK.J. oddala svoje premoženje katerikoli drugi organizaciji v slučaju združenja? Vsekakor se bo preneslo v skupno blagajno združene organizacije, od katere pa bo po združenju ravno Isto članstvo uživalo ravno iste dobrote kot jih pred združenjem. Organizacije s katerimi se zdruaenje izvrši, ne potrebujejo blagajne JSK-I. za svoje članstvo, kayrti iste imajo procentueluo isto zalogo. Jdeja je le, tla se iz dvcii ali več foudov na re Ji enega, ler neovrgljiv fakt je. tla se s tem podvzetjem članstvu vseh prizadetih organizacij prihranijo marsikateri stroški.
Nekdo omenja, da bo združenje stalo več* tisočakov. Itesnica je, tla bodo stroški z združenjem kakor « vsakim jlalom. Kaj
'j. :iJSiBRMR»
nrzacija za sebe, imamo vsaki svoje konvencije, ako smo pa združeni. se opravi z eno.
Kolikor organizacij, toliko glavnih uradov, toliko glavnih odborov. toliko .sej in revizij glavnih odborov To se menda dandanes se brezplačno vrši?
Akt) vzamemo v pretres enake stvari, moramo priti do zaključka. da. akotavno bo z izvršitvijo združenju nekaj stroškov — a gotovo ne enako btroškoan samo e.ie konvencije najmanjše prizadetih organizacij — bo le članstvo združene organizacije imelo korisii v združen ju, ker bo / združenjem velik del sedanjih stroškov odpadel.
Nekdo je zopet v skrbi, da sl-bo mogočo združeni «<i »fanizaciji poslovanje \stavilo v kakšni državi, v kateri ima JSK.J. sedaj po-slovnico (licenco), kjer jc nima organizacija. pu*l katere imenom se namerava združenje izvršiti in bi bili tako v.si stari člani v prizadeli državi posla vi jtsui pod lifip. 1'iseu teb a i-s-tic je menda znano, i da ima -JSK-J. 15 poslo\Tiic, ali pa ve. v kolikih državah posluje? Le vr. ali >e ne boji /m člane, kateri so v društvih v državah, v katerih »fSKd. še nima ]H>slovnie? Veli, koli v o časa je jsK-i. poslovala v državah, v katerih ima «odnj posloviliee. bro' i^iih, in v kolikih državah se ji je poslovnice odreklo oziroma poslovanje vstavilo? Ali kateri slov. podp. tirgauizaciji se je že v kakšni državi poslovanje jfoptilnortiii vstavilo in prizadeto članstvo postavilo pod kap?
Kesniea je. da imajo nekatere slov. podp. org tnizaeije več. druge pa manj poslovnie (nobena pa nima do sedaj v vseh državah, v katerih pnslujt kar pa nikakor tie sme združenja ovirati. To je zadeva notranje uredbe in se bo brezpogojno moralo urediti v prilog poslovanja.
Pred članstvo JSK.J. je torej dano vprašanje, ali je za združenje po načinu, ki «ra je združevalna konferenca pripotznaia za naj-pimktičtiejši Zadeve, ki se tičejo notranjih uredb, pa naj se članstvo zanese na glavne odbore, kateri bodo zadevo skupno reševali, da se bo zadeva po vol j no rešila v korist skupnega članstva in združene organizacije.
Siuelo pričakujemo, da bo član-st\-o z od glasovanjem v pa*id iaiici-jative društva sv. Janeza Kotnika pokazalo, da je u a napredek in edino v delu za skupne interese. Waš za združenje v čim aiišem obsegu	Blaž Novak.
Rati 1 n izvedel za prijateljtei • JOSIPA KI ,A NČAR, jx>domučc Lejnarč pri Št. Vidu nad Cirk-nico. 1'red eniiu letom je bil v Glcvelaiidu, Ohio. Pi-oeiui eenje-i ncix»jake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, aii • naj se sam jtavi, imam uiu 9po-, ročati nekaj v&žne^a — Frank I Tavželj, B. 3, fcox 1$, Hoffi-daysburf, Pa.
' SS	iSea nai	i;	. .. .
SPOMLADNI VALOVI
B O M A H. L TUBGENJEV. — ZA "GLAS NAHODA" J. T.
(Nadaljevanje.)
Sanin je dvakrat prebral odgovor. — Kako čudovito pisavo ima! —
—	Emil!
—	Kaj želite, mili prijatelj 1
—	Poslušajte!	I
—	Gospod Dimitrij — ga je Emil žalostno prekinil, — zakaj uie ne tikate?
Sanin se je nasmehnil rekoč:
—	No, dobro. — Poslušaj me! — Kaj bos delal jutri t
—	Jaz? — Kaj bom delal? — Kaj pa želite, da napravim?
—	Če hočeiš, pridi jutri zjutraj zgodaj k ineni, da bova napravila izlet v okolico. — Ali hočeš?
Emil je veselja poskočil.
—	Če hočem? — Kaj more biti bolj veselega na svetu, kot iti z vami na izprehod ?
—	Če ti pa nc dajo dovoljenja?
—	Nc bojte se, dovoljenje bom že dobil.
—	Poslušaj. — Doma j'm moraš povedati, da jih pi*osim, če bi sme! ostati ve« dan pri meni.
—	Sicer je pa neumno vpraševati za dovoljenje. — Jaz bom šel in nc bom nikomur črhuil niti besede.
Kini! ga je objel iu poljubil ter veselo odšel.
Sanin je hodil dolgo časa semtertja po *obi In jc precej pozno legel k počitku.
Šestnajsto poglavje.
Naslednjega dne ob osmih zjutraj sta se prijatelja že odpravila. Ves dan sta preživela v okolici. In ko sta se proti večeru vračala proti domu, mu je Emil neprestano zatrjeval, da je bil to najlepši dan njegovega življenja.
—	Doma me bodo sicer zmerjali — jc rekel, — pa kaj za to.
Sanina je že čakalo v hotelu Oemmino pismo. — Pisala mu je.
naj pride naslednjega dne ob sedmih zjutraj v nek javni vrt in mu opisala prostor, kjer se bosta sestala.
Saninu je začelo srce silovito utripati. Vesel je bil, ker se ji je bil tako brezpogojno pokoril.
—	Veliki Bog. toda kaj bo prinesel jutrajšuji dan, — ta zagonetni, nemogoči, edini dan, ki bo uavsezadnje pa vendar napočil. — Kaj mu bo prinesel?
—	Naj rečejo ljudje karkoli hočejo — jc mislil sam pri sebi — da so Italjanke take ali take. toda Gemma je nekaj posebnega. — Ona je kraljica, ona je boginja, oua je čisti, deviški mramor. — O. priše! bo dan in tako blizu je že.
Tisto noč ni bilo v Frankfurtu nobenega bolj srečnega človeka. Zaspal je, toda njegovo srce jc neprestano čulo.
Ua, njegovo srce ni spalo. Utripalo je in se premikalo nežno in počasi kot krila metulja, ki se spusti na orošeuo cvetko ter se koplje v solučui luči.
* .t 5
Sanin je vstal že ob pelili. — Ob šestih je bil že oblečen, ob pol-sedmih se jc pa že izprehajal v javnem vrtu preil nekim pa v 13 jo
nom.
Jutro je bilo mirno,, jrorko in ne ravno jasno. — Človeku se je zdelo, da mora vsak trenutek pričeti deževati. Če jc pa Sanin iztegnil roko. da bi sc prepričal o tem, ni čutil n "česar. Slednjič je >pa postalo ozračje tako mirno, kot da bi še mikdar ne bilo vetra na svetu.
V neke tu oddal jem m zvoniku je sedemkrat udarilo.
Sanina je izpreletelo: — Kaj če je ne bo?
Trenutek pozneje je pa zopet vztrepetal in sicer iz drugega vzroka. — Sau n je zaslišal za seboj lahke korake in šumenje svilnate o-blcke. Ozrl se je — bila je ona.
Gomuia mu je sledila po ozki steznei- — Ograjena je bila v mantiljo, na glavi je pa imela teman klobuk. — Pogledala je Sani um in šla mimo njega.
—	Gemma — je zašepetala.
^ Dala mu je z glavo znamenje ter šla naprej.
Sanin ji je sledil. Vsled razburjenja ni zamogel dihati, in kolena so sc mu klecala. Sla sta mamo nekega tolmuna ter dospela slednjič do samotne klopi, ki je bila skoraj čisto skrita v jasmiuovem grunt;
Ona je sedla iu Sanin poleg nje. — Več kot eno minuto nista i /.pregovorila nobene besede. Ona ga ni pogledala, pa tudi on ni opazoval njenega obraza, pač pa njene roke. v katerih je držala solnčnik. — ln zakaj bi tudi govorila? — Katera beseda bi povedala več kot je govorilo dejstvo, da sta v zgodnji jutranji uri sama ter da sedita drug poleg drugega.	(
—	Pa menda vsaj niste hudi name? — je vprašal slednjič Sanin. —
Pozneje je samemu sebi priznal, da bolj neumnega vprašanja skoraj ni mogel staviti.
—	Jaz? — je odvrnila. — Zakaj bi bila huda?
—	Ali mi vrjamete?
—	Ono, kar ste mi pisali?
—	Da.
Gemma je poves la glavo iu ni odgovorila. — Solnčnik se ji je zdrsnil iz rok, sklonila* sc je in jra vjela, še predno je padel ua zemljo.
—	O. vrjemite mi, vrjemite mi ono, kar sem vam pisal! — je vzklikuil Sanin.
Vsa njegova boječnost in malodušnost sta mahoma izginili. — Govoril je z velikim navdušenjem.
— Če je na svetu kaka resnica, kaka sveta, neoporečna resnica, je ta, da vas ljubim, Gemma! — Da vas strastno ljubim!
Kti «ra je vprašujoče pogledala, ji je zopet padel solnčnik iz rok.
—	- Vrjemite mi, zaupajte mi vendar — je prosil in iztegal roke proti nji. ne da bi se je dotaknil.
—	Povejte mi. gospod Dimitrij — je rekla slednjič — ko ste mi prišli predvčerajšnjim svetovat — ali tedaj niste vedeli, niste čutili ? —
—	Da, čutil sem. vedel pa še nisem — jo je prekinil Sanin. — Ljubil sem vas že takrat, ko sem vas vprvič opazil, vedel pa nisem, kaj ste mi. Iu poleg tega ste bili tudi že zaročeni. — Kar se na tiče nasveta vaše matere, sami dobro veste, da ga ji nisem mogel odbiti. Sicer sem pa svojo stvar tako napravil, da je lahko slutila. — Vaša mati mi je rekla, da bi bU velik škandal, če bi razdrli zaroko. — Vsled tega me je prosila, naj se o tem z vami pogovorim.
—	Gospod Dimitrij — je rekla Gemma ter si pogladila lase s čela, — prosim vas. ne imenujte gospoda Kluberja mojega zaročenca.' — Jaz »e bom nikdar njegova žena in tudi zaročena nisva več.
—	Torej ste razdrli žnjim vae zveze? — Kdaj?
—	Včeraj.
—	Ali ste mu somi povedali f
—	Da, asma. — Pri nas doma. —K nam j« priiei.
Murray - •	i
KEMEMKEP THE DAVIS
romflr-^s ranflr-^^
TDESMf-^^ * SATURW ^S^ WEBHESKff^. |||
Macedonsko bojišče.
True translation filed with the post master at New York, N. Y. on May 21, 1918, as required by the Act of October 6, 1917.
Pariz, Francija, 20. maja. — Sinoči poroča vojni urad, da so francoske in italjanske čete napredovale za 20 -kilometrov (12 in pol milje) na zapadnem delu ma-cedonske fronte.
Poročilo se glasi:
"Na celi črti macedonske fronte je bilo v soboto artilerijsko streljanje, razun zapadno od Ohridskega jezera, kjer so sovražne baterije bombardirale Podgo-rae in Mumulišto. Blizu Hemendos v okolici Strume so grške patrole
pognale sovražne oddelke v beg.
Zapaduo od Korice so francosko in italjanske čete v gorenji dolini rek De voli in Osuiu lo., 16. iu 1< maja uspešno izvedle celo vrste operacij z namenom, tla bi zavez niške postojanke pri Portopapi n Cerevodi napravili bolj ugodne Navzlic velikim terenskim zapre kani v gorski pokrajini brez potov in daslravno jc sovražnik nudi! velik odipor s tem, tla je izvedel mnogo protinapadov, so francoski in italjanski oddelki dosegli svo. cilj.
V teh operacijah so avijat ki izvršili izborite čine. Naše čete s« zajele večje število ujetnikov in so v ceutrumu prodrle 20 kilometrov.
Dr. L0RENZ 644 Penn
EDINI SLOVENSKO Ti i GOVOREČI ZDRAVNIK J/ ftVCMlČ
MOŠKIH BOLEZNI	Pittsburgh, Pa.
Moja stroka je zdravljenje akutnih iu kroničnih bolezni. Jaz suni že zdravim nad 113 let ter imam skušnje v vseh boleznih iu ker znam slovensko, zate vas morem popolnoma razumeti in spoznati vašo bolezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenju molkih bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa je, da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čiin-preje.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri, mazulje in lise po telesu, bolezni v grlu. Izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane. živčne bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledieah, jetrah in želodcu, rmenico, revmatizem, katar, zlato žilo, navdubo itd.
Uradne ure so: V ponedeljkih, sredah in petkih od 0. ure zjutraj do 5. popoldan. V torkih, četrtkih in sobotah t>d 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure po(>oldue>. — Po |H>šti dc zdravim. Tridite osebno. Ne pozabite ime iu naslov:
Dr. L0RENZ, 644 Penn ave., Pittsburgh, Pa.
Nekateri drugi zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz znam hrvatsko f5e iz starega kraja, zato vas lažje zdravim, ker vms razumem.
SPODAJ OMENJENI ROJAKI Of ROJAKINJE, cater! imajo ▼ rokah naša potrdila aa denarne poiiijatve, a Številka ni, kakor ao označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej comofože avoj natančen naalov radi važne zadeve. Piama katera one jim poalali, po ae nam povrnila.
Tvrtka Frank Mm*,
taefenlk Frank No. 82968«
Bartol J. No. 830783
fteor Dan. No. 260688
Beaena Mary Min No. S30069
Bo bič Vajo No. 260588
8oXi£kovi£ Ojofo No. 260581
Bra on Marj No. 260648
Dolar Valentta No. 880088
■lender Vincent No. 206241
erfUtt Bill No. 260578
Gnbert Gtuaeppo
No. 828088
Kartell« John
No. 44708
Kovač Frank No, 260641
Kučič Matija No. 45015
Mikolicb John No. 828258
Modic Ivau No. 329720
Novak Rozi No. 45313
Oswald Jo« No. 260611
Piute*
No. 8808« Bamide Frank
No. 880721 3ln6i& John
No. 830761 SpaniSek Rod No. 328894 Starčev« Job asa
No. 881070 Tehlar Anna No. 8288ft Turk Charlea No. 830851 Turk Iran
No. 260647 Turk Jernej No. 829741 Žagar Frank No. 44272
Vojni Atlas.
Izšel je najpopolnejši Vojui Atlas, ki vsebuje zelo natančno ra& vidne raznovrstne mape v velikosti 20x27, kakor zapadno fronto. Evropo. Malo Azijo, celi svet z vodnimi črtami, evropsko vodovje označeno z blokadami. Zedinjene države z vojaškimi vežbališči in kampami ter zastave Zaveznih držav.
Naše rojake bo gotovo najbolj zanimal zemljevid italijanske fronte na katerem so 8 pravimi slovenskimi imeni označeni vsi kraji, kjer se je vršila tako strahovita bitka. Na karti so označena vsa mesta in skoraj vse dovenske vasi, ležeče zapado od Ljubljane.
Vse je slikano v barvah. Cena je le 30 centov, dokler zaloga ne poide.
RAVNOKAB JE IZŠEL * "
NOV VOJNI ATLAS Tbamh,
ki vsebuje jako natančno in obsežno risano italijansko in sapadno fronto;
CEHA 90 CENTOV. Velikost 20x27 inčev.
Slovenic Publishing Company
82 COETLAHDT BTn HEW YOBK.
A . • • •	-	v	.
ZAHVALA.
Tem potoku se najvljudneje hvalim JSKJ. in SDPZ., kakor In-di njeaiiin uradnikom za tako hitro 5ai točno irphičitev siiirtiiiuc' po mojem umrlem soprogu Johnu SussLan.
Obenem priporočam v senu Slovencem. kateri še ni pri nobenem društvu in jednoti. da bi pristopil. dokler je še čas. zakuj človek ' iih ve, kje «ra dohiti smrt ali bolezen. jedi n »te pa nam i»lač<jjejo bolniško podporo in smrtnimi.
Velikokrat se čila v časopisih: ta in ta se je ponesrečil, nima ni-kakili sredstev in napraviti sc mora kojektu. Žalostno je to, ko vendar imamo toliko naših slovenskih jcduot. Torej vstopimo prej k«, je mogoče, dokler jc še čas. da iti prepozno.
Obenem pozdravim • kine in članice obeh jednot.
S -poslovanjem	^
23—5 > Mil Lit S usui an.
IZ DELAVSKEGA SVETA.
Iz Bostona, Mass., poročajo, da so podjetniki priznali po štirinajstdnevni stavki šest doladjev dnevi*-mezde za pleskarje, /.u dekoraler-jc pa -tU.40 na dan.
—	V Sprin^ficUu. 111., * j stav ka pleskarjev in sobnih slikarjev trajali 14 dni. Zmagali so delavci in dobili povišano mezdo za 1*2 in pol centov na uro. Prejšnja mezda je znašala .">0 centov na uro. sedanja pa t>2 in pol centov.
•
—— V Liucoluu, 111. so pleskarji in sobni slikarji po stari lestvici dobivali po 50 centov na uro. Po novi lestvici zaslužijo na uro t>2 in pol centa, ali en dolar na dan več pri osem urnem delu.
—	Iz Seaiiia. Wash., poročajo da so pleskarji, dekoraterji in sobni slikarji dobili povišano mezdo /.a en dolar na dan brez stavke.
Pri spahnenju in zdrobljenju
vdrjnite takoj s Dr. Richter>jevem
PAIN-EXPELLER
V rab! ž« 5C 1st pri sloraoiklh druiioah in pril-. j ubij sn kot domač« ireditTo.
Jedino pravi s varstveno znamko sidra. 35c. a 6->c. ▼ lekarnah in naravnost od F. AD. R1CHTBR & CO.
K-SO Washlagloa Streat, New York, M. V.
POTREBUJEM
dobre dogarje za stalno delu skoza «elo loto. Jaz plačani zelo visoko cene in imam zelo lin les.
Max Fleistdier.
258 Lewis St.. Memphis, Tenn. (14-5-11-0)
IŠČEMO	'f
IZVKŽliANK PKVCK l\' PEVK K,
da pomagajo prirediti veliki ora-lorij Elijah dm- 2. junija, katere iu čisti donesek .je namenjen za narodni \ o jn o varčevalni v/igoje valni sklad 'Juud). Vaje aodijo najbolj i/.vexbaiii pevovodje \ A neriki: Mr. Tali listu Morgan. Mr. Carl Hein. Mr. Louis Koeui-wicnich. Mr. Edward ti. Mar-(iiard. Dr. Frank Rjx in Mr. C. .Mortimer WLskc. Ponudbe sc naj zlagajo pri:
Theodore liane r. 102 W. :j^tli St.. New York Uit v. (18-22—5)
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Pittsburcrh Pa. in okolici naznanajino, da jik ^o v kratkem obiskal naš zastopnik
Mr. Janko FUSko,
td je pooblaščen sprejemati naročnino aa "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti ie večkrat prepotoval države, ▼ katerih w naii rojaki naseljeni Id je povsod dobro posnan. Upati je, J ia mu bodo rojaki v vseh oeirlh);