PREDNJA K
LIST JUGOSLOVENSKEGA SOKOLSKEGA PREDNJAŠTVA PRILOGA SOKOLSKEMU GLASNIKU LETO II.---------------»--------------------ŠTEV.	3-4.
V Ljubljani, dne 30. aprila 1926.
Tekme članic in ženskega naraščaja na zletu v Pragi
Iz češčino v slovenščino prevedla J. Trdinova in dr. Lj. Kuščer, v srbohrvaščino prevedel
Drag. šulce.
Članice in ženski naraščaj JSS. bodo tekmovali skupno s Čehinjami. Tekma bo v štafetnem teku, plavanju in v igrah. Izmed iger si izbere vsaka vrsta eno, torej ista vrsta ne more tekmovati v dveh igrah; prav tako one telovadke, ki so pri štafetnem teku, ne morejo biti pri igrah. Narašča j ska tekma bo 28. junija, tekma članic pa 3. julija.
Tekma v štafetnem teku.
Tekmovalna proga meri 4 X 75 m za članice in ženski naraščaj.
Vrste naj bodo sestavljene iz zdravih, zdravniško preiskanih telovadk, hitrih in vztrajnih tekačic.
Važno je, kako so razdeljene telovadke po njih moči in zmožnosti.
Vsaka teče 75 m po zaznamovani progi; vsaka naslednja telovadka sprejme od prejšnje štafeto v prostoru 10 m pred in 10 m za startno črto. Ta prostor je zaznamovan na tleh z belimi črtami, v njem se mora izvršiti predaja štafete.
Prva telovadka mora biti najpri-pravljenejša, zakaj njen stek (start) mora biti kar najhitreji; nadaljni dve naj bosta jako dobri tekačici, zadnja pa naj bo najboljša, ker mora mnogokrat popraviti to, kar so pogrešile prejšnje, in konča štafeto s k o k o -t o m a.
Smoter štafetnega teka je ta: štiri telovadke si postopoma prizadevajo kar najhitreje oddati štafeto po odmerjeni progi na cilj.
Da pa to dosežejo, je treba, da vedo naslednje:
Članice i ženski naraštaj JSS. takmi-čiče se zajedno sa Čehinjama, i to: naraštaj 28. juna, a članice 3. jula. Takmičiće se u štafetnom trčanju, pli-vanju i igrama. Od igara izabire svako odeljenje samo po jednu. Prema tome ne takmiči se jedno isto odeljenje u dvema igrama Isto tako vežbačice, koje sudeluju u štafetnom trčanju, ne mogu da se takmiče i u igrama.
Takiničenje u štafetnom trčanju.
Slaza za trčanje iznosi 4 X 75 m za članice i naraštajke.
Odeljenja neka se sastave od zdravih, lekarski pregledanih vežbačica, koje su brze i istrajne u trčanju.
Od naročite je važnosti razdeoba vežbačica s obzirom na njihovu snagu i spremu.
Svaka vežbačica trči 75 m označenom prugom; svaka naredna vežbačica pre-uzimlje štafetu od prethodne, i to u prostoru, koji je 10 m ispred i 10 m iza erte štarta. Taj prostor označen je na tlu sa belim črtama. U ovome prostoru treba da se izvrši predaja štafete.
Prva vežbačica mora biti najsprem-nija, jer njezin štart mora da je čim brži. Iduče dve moraju biti dobre trka-čice, a poslednja najbolja, jer ona često puta mora da popravi, štu su prethodne pogrešile.
Četiri vežbačice nastoje da prenesu štafetu čim brže odredenom prugom do cilja, na taj način, da jedna vežbačica preda štafetu drugoj, čim dotrči do nje.
Da bi to postigle, potrebno je da zna ju sledeče:
1.	Start: tek začni na znamenje s strelom iz klecne opore, telovadke naj vadijo ta način, da ne bodo izgubljale časa.
2. Tek: teci kar najhitreje; v začetku teka napravi nekaj skokov v predklonu, potem šele se polagoma vzravnaj, vdihavaj in razvijaj največjo hitrost; dihaj skozi nos; lehti se gibljejo prosto ob obeh straneh telesa. Vsaka telovadka teče le ipo svoji progi; teči po progi sosednje telovadke in jo na ta način ovirati, je kaznjivo. Najhitreje mora teči tekmovalka, ko se bliža koncu. To si je treba dobro zapomniti, ker dostikrat se zgodi, da se ponehava v teku, s čimer vrsta mnogo izgubi.
3. Predaja štafete naslednji tekmovalki je eden izmed najvažnejših trenutkov. Izvršiti se mora v zaznamovanem prostoru. Telovadka sprejme štafeto v desno roko, med tekom pa jo vzame v levo, drži jo navpično gor in na ta način odda v teku telovadki, ki čaka nanjo in potem teče z njo. Ko čuti, da druga telovadka drži štafeto že trdno, jo izpusti, prekine tek in odide tako, da ne ovira drugih tekmovalk. (Naslednjo telovadko sme spremljati v teku le v zaznamovanem prostoru.) Ni dovoljeno naslednjo telovadko preteči in ji šele potem oddati štafeto.
4. Tek v cilj mora biti kar najhitrejši, tu odloči včasih tudi i/ sekunde. Po končanem teku naj telovadka še nekaj časa mirno koraka, da se srce in pljuča polagoma umire. Zadnja tekmovalka se vrne k svoji progi in tam mimo čaka, da sodnica naznani uspeh. Pri vsej tekmi naj bodo tekmovalke hladnokrvne, vedno pozorne in pripravljene; le tako dosežejo najboljši uspeh!
Vsaka vrsta je zaznamovana s številko in določeno barvo; iste barve mora biti tudi štafeta, ki jo nesejo telovadke te vrste.
Tekma v plavanju.
Tekma članic obsega :
1. plavanje 100 m na prsih,
2. plavanje 200 m na prsih,
1. Š t a r t: Trčanje počinje iz potpora klečečeg, i to na znak hitca. Vežbačice neka se svakako priučavaju ovome načinu, ako hoče da ne gube na vremenu.
2. Trčanje. Trčati valja čim brže. Na početku trčanja nekoliko je skokova u pretklonu, a iza toga sledi polagano uspravljanje, udisanje i razvijanje čim veče brzine. £>isati valja kroz nos. Rokama kreči slobodno pokraj tela. Svaka vežbačica trči samo po svojoj pruzi. Zabranjeno je trčati susednom prugom i tim načinom sprečavati susednu vež-bačicu.
Najbrže treba trčati, kada se približava svršetak trčanja. To treba dobro upam-titi, jer se često događa, da popušta-njem u trčanju celo odelenje mnogo gubi.
3. Predaja štafete narednoj vežbačici je jedan od najvažnijih mo-menata. Predaju treba izvesti u ozna-čenom prostoru. Vežbačica uh vati šta-fetu desnom rukom i u trčanju je prenese u levu, te je sad drži uspravno gore in tim je načinom predaje u trčanju vežbačici, koja na nju čeka i s njom odmah otrči. čim prva vežbačica oseti, da druga dobro drži štafetu, ispusti je, i prestane trčati te izide tako, da ne smeta ostalim vežbačicama. (Vežbačicu sme da prati u trčanju samo u označe-nom prostoru.) Pretrčati pokraj vežbačice i posle toga predati joj štafetu nije dozvoljeno.
4. Trčanje cilju neka je čim brže, jer često odlučuje i V m sekunde. Posle svršenog trčanja mora vežbačica još neko vreme mimo hodati, da se srce i pluča polagano umire. Poslednja vežbačica vrača se svojoj pruzi i tamo mirno čeka na objavu sudije o uspehu. Takmičarke neka budu kroz čitavo trajanje takmičenja hladnokrvne, pazljive i pripravne, jer time če postiči znatno bolji uspeh.
Svako odelenje označeno je brojem i b o j o m, odgovarajučom štafeti, koju nose vežbačice dotičnog odeljenja.
Takmičenjc u рНтапји.
Takmičenje članica sastoji iz:
1. plivanja na 100 m prsno,
2. plivanja na 200 m prsno,
3- plavanje 100 ni vznak,
4. plavanje 100 ni pi-osl način,
5. štafeta 3 X 50 m,
(i. tekma v skokih.
Tekma ženskega naraščaja obsega:
1. plavanje 50 m na prsih,
2. plavanje 50 m vznak,
3. plavanje 50 m prost način,
4. štafeta 3 X 50m.
Tekma v skokih sestoji iz treh predpisanih in iz treh poljubnih skokov. Predpisani skoki so:
1. skok strmoglavo uleknjeno z odro-čenjem gor, z zaletom z deske, 3 m visoke;
2. celi prevrat naprej s priročenjem, z mesta z deske, 1 m visoke;
3. spad nazaj, priročno, z deske 3 m visoke.
Način ocenjevanja skokov se določi pozneje.
Pri plavanju na prsih morajo biti gibi lehti in nog simetrični glede na višinsko os telesa; ramenska os mora biti vzporedna z vodno gladino; obe lici morata biti enako oddaljeni od vodne gladine; glavo obračati in si s tem pomagati je prepovedano, obraz pa se sme pogrezati v vodo.
Na mestu, kjer je napraviti obrat in na cilju, se mora tekmovalka oprijeti z obema rokama naenkrat. Startati je s skokom na znak s strelom.
Pri plavanju vznak mora biti čelna ravnina vzopredna z vodno gladino. Startati je iz obese na znak s strelom. Pri obratih in na cilju zadostuje, da se dotakne tekmovalka mesta z eno roko.
Pri plavanju na prost način plava tekmovalka kakor hoče; lahko tudi med tekmo menja način.
Cilj doseže tekmovalka, če se ga dotakne vsaj z eno roko.
Pri štafeti plava prva tekmovalka vznak, druga na prsih, tretja na prost način. Proga meri 50 m, druga tekmovalka plava nazaj k startni deski, tretja v isti smeri kakor prva. Prva starta na znak s strelom, naslednja na znak sodnice, kakor hitro se je prejšnja tekmovalka iste vrste dotaknila cilja.
3. plivanja na 100 m na ledima,
4. plivanja na 100 m slobodni stil,
5. štafete 3 X 50 m,
6. takmičenja u skakanju.
Takmičenje ženskog naraštaja sa-
stoji se iz:
1. plivanja na 100 m prsno,
2. plivanja na 50 m na ledima,
3. plivanja na 50 m slobodni stil,
4. štafete 3 X 50 m.
Takmičenje u skakanju sastoji se iz triju propisanih skokova i triju Skokova po volji. Propisani skokovi su sledeči:
1. skok strmoglavce sa savijanjem krsti-ma odručenjem gore, iz zaleta, s daske, 3 m visoke;
2. celi premet napred priručenjem, s mesta, s daske, lm visoke;
3. pad nazad priručenjem, s daske, 3 m visoke;
Način ocenjivanja skokova odrediče se naknadno.
Kod p r s n o g plivanja moraju biti gibanja rukfl i nogu simetrična; os ramena mora biti usporedna sa po-vršinom vode. Oba lica moraju biti jednako udaljena od površine vode. Pomaganje okretanjem glave nije do-zvoljeno. Obraz može da bude u vodi.
Na mestu, gde se ima izvesti okret, kao i na cilju, mora se vežbačica uhva-titi obema rukama istodobno. Startuje se na znak hitca skokom u vodu.
Kod plivanja na ledima mora biti čeona ravnina usporedna sa ravninom vode. Startuje se iz visa na znak hitca. Kod okreta i na cilju do-voljno je, da se vežbačica dotakne mesta jednom rukom.
Kod plivanja slobodnim stilom pliva vežbačica kako hoče. Pa i za vreme takmičenja može da menja način.
Cilj je postigla, ako ga se dotakne jednom rukom.
Kod štafete pliva prva vežbačica ha ledima, druga na prsima, treča slobodnim stilom. Pruga meri 50 m; druga vežbačica pliva natrag k daski starta, a treča u istom smeru kao prva. Prva startuje na znak hitcem, naredna na znak sudije, čim se je pređašnja vežbačica istog odeljenja dotakla cilja.
Vračajoča tekmovalka se izogne oni, ki prihaja.
Od tekme se izključi tekmovalka, ki:
1. namenoma ovira drugo na poti;
2. plava preko proge svoje sotekmovalke;
3. se odrine od stene basena, da bi si s tem pomagala;
4. se ne pokori sodnici ali se vede na način, ki ni primeren za sokolsko tekmovalko.
Pri štafeti izključi napaka ene tekmovalke celo vrsto.
Tekmovalka, ki jo je sotekmovalka ovirala pri plavanju ima pravico k popravi, če je sodnica priznala napako.
Tekma v igrali.
Čehinje bodo tekmovale letos v igrah in ne, kakor običajno do sedaj, na orodjih. Zakaj so se odločile za igre, pojasnjujejo naslednje:
Igro imenujejo popolnoma pravilno pravo živčno gimnastiko in najboljšo pripravo za praktično moderno življenje, kjer odločuje o življenju in smrti često bolj prisotnost duha in spretnost, kakor pa telesna moč (in seveda tudi kakor lepota).
Po duševnem delu so igre najboljša osvežitev, ker se igralke vedno menjavajo. Vendar pa vsaka skuša igrati kar najbolje, vadi se v vztrajnosti, razvija svoj pogum in trdno voljo. Posameznica se ukloni prostovoljno vodstvu: treba discipline, ubogljivosti in sodelovanja za dosego enotnega cilja.
Najboljše, kar nam nudijo igre, pa je to, da moramo z njimi na zdravi, sveži zrak, ven iz telovadnic: na solnce, veter, v prirodo, od koder niti dež ne prežene telovadk.
Pri igrah so tek, skok in met najiz-datnejše vaje. Kako vplivajo ti gibi na delovanje dihalnih organov, srca, mišičevja in čutov ni treba razlagati. Učinek je očividen.
Najvplivnejši in najglavnejši činitelj pa je veselje in zadovoljno, bodro občutje.
In tega občutja nam ne sme kaziti izguba igre, nepričakovan neuspeh. Treba je le častno izgubiti, in izguba
Vračajuea vežbačica ukloni se onoj, koja dolazi.
Od takmičenja isključena je:
1. koja hotimice sprečava vežbačicu na njenom putu;
2. koja pliVa preko pruge svoje su-parnice;
3. koja se otisne od stene bazena, da se time pomogne;
4. koja ne sluša sudinju ili se vlada načinom, nedostojnom sokolske tak-
mičarke.
Kod štafete isključuje pogreška jedne takmičarke celo odeljenje.
Takmičarka, koja je bila pri pliva-nju sprečena od suparnice, ima pravo na popravak, ako sudija priznaje pogrešku.
Takmičcnje u igrama.
Čehinje	če se	ove godine	takmičiti
u	igrama,	a ne	kako je dosele bio
običaj, na spravama. Iz ovo nekoliko redaka razabračemo, zašto su se od-lučile baš za igre.
Igru nazivlju sasvim ispravno živ-čanom gimnastikom i najboljom pri-pravom za praktičan moderan život, jer u njemu prisutnost duha i okretnost često	više	odlučuje o	životu i
smrti, nego telesna snaga (pa i lepota).
Po duševnom	radu igra	osvežuje,
jer se igračice podjednako izmenjuju. Ipak svaka nastoji, da igra čim bolje. Time se uvežbava u istrajnosti, osim toga u njoj se razvija srčanost i tvrda volja. Pojedine se dobrovoljno pod-vrgavaju vodstvu, a time se postizava poslušnost i saradnja u svrhu postig-nuča cilja.
Najbolje je od svega, što igre zahte-vaju, da s njima moramo na zdravi, sveži zrak, t. j. napol je iz dvorane: na sunce i vetar, u božju prirodu, otkuda vežbačice ni kiša neće moči da otera.
Od sviju igara najkoristnije su vežbe trčanja, skakanja i bacanja. Suvišno je napose isticati važnost delovanja ovili gibanja po organe disanja, srca, a i po razvoj mišiča.
Najuplivniji i najjači činitelj je veselje, zadovoljstvo i prijatno ras-položenje.
Takvo raspoloženje se ne sme na-rušavati eventualnim neuspehom ili gubitkom igre. Gubitak ima da bude
igre naj nas nikdar ne zavede do nejevoljnih izjav, vedno naj bo naše vedenje sestrsko. Tudi najboljša telovadka se lahko zmoti, napravi napako v hitrem igranju.
V	takih primerih rabimo dobrih sodnic. Če sodi dobra sodnica, potem tudi telovadke dobro igrajo; izguba ni tako bridka, ker vedo, da so izgubile same, da ni morda bila nasprotni stranki izpregledana kaka napaka.
članica, ki sodi igro, mora pravila dobro poznati, to pa še ne zadostuje: igro mora tudi sama tehnično obvladati.
Igre, v katerih tekmujejo članice, ,so tele:
1. Štafeta (s koški) z žoganjem v ulici,
2. preteki,
3. podbijanje.
Igre za tekmo ženskega naraščaja:
1. Menjalni tek okrog igrišča,
2. načelniška,
3. podbijanje.
Splošne določbe.
1. Pri vsaki igri mora imeti vrsta «vod-nico», ki je ena izmed tekmovalk. Le ta govori za vso vrsto. Prestopek lega pravila se kaznuje z izključitvijo. Pred in po tekmovalni igri si podasta vodnici obeh vrst roki.
2. Vrste ne smejo imeti svojega orodja, temveč morajo igrati z orodjem, ki bo na igrišču pripravljeno. — I)a ločimo tekmovalke, ima ena vrsta bele, druga rdeče rute na glavi.
3. Vrsta mora nastopiti ob določenem času. Netočnost se lahko kaznuje z izločitvijo.
4. Vse igre (razen. štafete z žoganjem v ulici) se igrajo na čas, in sicer dvakrat po 12 minut; odmor traja 3 minute.
5. V višje kolo pride vrsta, ki je pri štafeti z žoganjem v ulici prej končala, pri drugih igrah odločuje vsota točk, pridobljenih v obeh igrah, pri enakosti vsote odloči tretja dvanajstminutna igra z isto nasprotno vrsto.
častan, a nipošto povod za kakve raz-mirice. Obrnuto: vladanje jedne sestre spram druge treba da bude dolično. Ta lako se može dogoditi, da se i najbolja vežbačica smete i učini pogrešku u lužo m igranju.
U takvim slučajevima vrlo su potrebne valjane sudije. Sudi li dobar sudija, tada če i vežbačica valjano igrati. Kraj čestitih sudija neče vežba-čice teško osećati gubitak, jer če biti uverene, da su torne one same krive, a ne možda, što se suparnicama pre-videla kakva pogreška.
Članica, koja sudi igru, mora dobro poznati pravila igre-, šta više: mora i sama da je znade telinički ovladati.
Igre, u kojima če se članice na-tecati, jesu sledeče:
1. Štafeta (ltoševima) loptanjem u ulici,
2. pretrkivanje,
3. podbijanje.
Igre za takmičenje ž e n s k o g na-r a š t a j a:
1. Izmenično trčanje oko igrališta,
2. načelnička,
3. podbijanje.
Opšte odredbe.
t. Kod svake igre mora odelenje imati «voditeljicu», a ta je jedna od tak-mičarki. Samo ona ima pravo da govori za svoje odelenje. Prestup ovog pravila kažnjava se isključe-njem. Pre i posle igre voditeljice pruže jedna drugoj ruku.
2. Odelenja ne smeju imati vlastite sprave, nego če igrati s onima, koje če biti priređene na igralištu. — Za razlikovanje imače takmičarke jed-nog odelenja crvene rupčiče na glavi, a drugog bele.
3. Odelenje mora da naslupi tačno u odredeno vreme. U protivnom slučaju može da dode L do isključenja.
I.	Sve igre (osim štafete loptanjem u ulici) igraju se na vreme, i to dva puta po 12 minuta. Odmor traje tri minute.
5.	U više kolo dolazi odelenje, koje je pri štafeti loptanjem u ulici pre svršilo. Kod ostalih igara odlučuje svota ta čaka, postignutih u obema igrama. Kod jednakosti svote od-
Če ostane število točk še vedno enako, prestopita obe vrsti v višje kolo.
6. Vsaka sodnica naj ima svojo piščalko in dobro uro. Obleka je vzoren telovadni kroj.
7. Pri sodniškem zboru bo urejena prizivna komisija, izvoljena izmed župnih načelnic.
8. Sodnice so dolžne, da izpolnijo vse rubrike .na razpredelnicah, ker sicer števci ne morejo izvršiti svojega dela. Pri podbijanju, načelniški igri in pri pretekih je črtan spodnji del pole za zaznamovanje posameznih točk v teku igre. Uspeh pa je napisati po vsaki končani igri na vrhno stran. Rubriko za prestop v višje kolo je izpolniti z besedama: više kolo valja ispuniti rečima: da (ano) ali ne (ne).
Štafeta (s koški) z žoganjcm v ulici.
(Članice.)
Orodje: 1. Dva železna kroga s premerom 45 cm; na njih je pritrjena spodaj odprta mreža. Kroga sta pritrjena na stojalih v višini 2-50 m.
2.	Dve enako veliki votli žogi št. 4.
Prestopek: Igrata dve vrsti po osem telovadk. Vsaka vrsta stoji v dveh redih, s čelom drug proti drugemu (ulica). Vse telovadke stoje na znakih, med obema redoma pa je ena vrsta znakov prosta (razdalja med znaki je kakor pri prostih vajah 1‘80 m). Sto-
O	C/	W	^
T	S	3	1
8	6	h	1
O	O	O	O
lučuje treća 12minutna igra sa istim protivničkim odeljenjem. Bude li i ovaj put jednakost, tada prelaze oba odelenja u više kolo.
6. Svaki sudija mora imati vlastitu zviždaljku i dobar sat. Odelo : uzorno vežbačko.
7. Kod sudačkog zbora biče izabrana prizivna komisija između župslcih načelnica.
8. Sudije su dužne, da ispune sve rubrike na formularima, jer inače računarska komisija ne bi mogla dovršiti svoj posao. Kod podbijauja, načelničke igre i kod pretrkivanja, črtana je donja strana formulara u svrhu oznake pojedinih tačaka tokom igre, dočim se uspeh ima napisati posle svake svršene igre na gornjoj strani. Rubriku za prelaz u protivničkim odelenjem. Bude li i da (ano) ili ne (ne).
Štaleta (košcvima) loptanjem u ulici (za takmičenje članica).
Sprave: 1. Dva željezna kruga u prečniku od 45 cm, na kojima je pričvrščena dole otvorena mreža. Krugovi su pričvrščeni na stalcima u višini od
2-5 m. 2. Dve jednako velike šuplje lopte br. 4.
P o s t u p a k. Igraju dva odelenja po osam vežbačica. Postave se razni aknuto u dva reda, čelom jedne sprani drugih (ulica). Stoje na značkama, a između oba reda je jedan red značaka prazan. Razmak izmedu znački je onaj od prostih vežbi, t. j. 180 cm. Stalak sa košom
'VVV
jalo s koškom stoji 15 m pred prostim znakom med prvo in drugo telovadko. Okrog vsakega stojala je narisan krog s premerom 4 m. Na povelje vrhne sodnice vrže prva telovadka žogo, ki jo je držala z obema rokama na prsih, drugi, ta zopet tretji itd.
Ko dobi žogo zadnja, t. j. osma, zakliče: «Zdaj!» in tedaj prestopijo vse telovadke v njenem redu, t. j. vse sode za en znak na levo; osma teče po sredi ulice do stojala in skuša vreči kar najhitreje žogo trikrat od zgoraj skozi košek, pri čemer ne sme z nobenim delom noge prestopiti kroga, ki je narisan okrog stojala. Po vsakem metu pobere žogo sama; ko je vrgla žogo trikrat skozi košek (metov, pri katerih žoga ni padla skozi košek, sploh ne štejemo), teče kar najhitreje na prvo mesto v svojem redu (kjer je stala prej druga), vrže žogo prvi, ta drugi, tretji itd. Zadnja, ki dobi sedaj žogo, je sedma, ta zakliče: «Zdaj!», in telovadke njenega reda stopijo za eno mesto na desno, sedma pa se vrne, ko se ji je posrečilo, da je vrgla žogo trikrat skozi košek, na mesto, kjer je stala prej prva. Žogo vrže osmi, ta prvi, drugi itd. Igra konča, ko je prva telovadka vrgla trikrat žogo skozi košek, se vrnila na svoje prvotno mesto, dvignila žogo visoko nad glavo ter zaklicala: «Gotovo!»
Pravila:	Zmaga	ona vrsta, ki
prva konča. Pri podajanju žoge v ulici se ne sme izpustiti nobena telovadka; ona, ki meče, mora stati z obema nogama na znaku, ona, ki žogo lovi, pa vsaj z eno. Napaka je, če telovadka ne teče po ulici, če pri metanju v košek prestopi tudi le malo krog (kadar lovi žogo, lahko stopi v krog, toda preden jo zopet vrže, mora stopiti na obod kroga).
Če napravi napako vrsta pri podajanju žoge v ulici ali pri teku, prekine sodnica igro s piskom in dožene, kje je bila napaka; na dragi pisk nadaljuje vrsta, ki ni napravila napake, kjer je prenehala, vrsta pa, ki je napravila na-
stoji 15 m pred slobodnim znakom iz-medu prve i druge vežbačice. Oko svakoga stalka je nacrtan krug; promer mu je 4 m. Na zapovest vrhovnog su-dije baci prva vežbačica loptu (koju je držala obim rukama na prsima) drugoj vežbačici, a ova opet trečoj i t. d.
Odmah kako je tim načinom prispela lopta u ruke poslednje vežbačice, t. j. osme, ova če kliknuti: «Sad!» Na to če sve vežbačice u njenome redu, t. j. parne, poči za jednu značku na levo. Osma trči sredinom ulice prema košu. Ovde nastoji, da čim brže baci loptu tri puta o d o z g o kroz koš. Kod toga bacanja ne sme da bilo kojim delom noge prede krug, koji je nacrtan oko stalka. Posle svakog bacanja hvata loptu sama ili je podigne. Kada je ovako bacila loptu tri puta kroz koš (bačena lopta, koja nije prošla kroz koš, ne vredi), otrči največom brzinom na prvo mesto u svojem redu, t. j. tamo, gde je prvotno stajala druga, te baci loptu prvoj, ova drugoj, trecoj i t. d. Poslednja, koja sada dobije loptu, je sedma. Ova če kliknuti: «Sad!» na što vežbačice njenoga reda koraknu za jedno mesto na desno, dočim se sedma vrača (pošto joj je pošlo za rukom, da je loptu bacila tri puta kroz koš) na ono mesto, gde je pre stajala prva. Loptu baca osmoj, ova prvoj, drugoj i t. d. Igra svršava, kada je prva vežbačica bacila loptu tri puta kroz koš, vratila se na svoje prvotno mesto, dignula loptu visoko nad glavu i klik-uula: <Gotovo!»
Pravila: Pobeduje ono odelenje, koje prvo svrši. Pri podavanju lopte u ulici ne sme se izostaviti ni jedna vežbačica. Ona koja baca mora stajati obema nogama na znački; ona koja loptu hvata, samo jednom. Pogrešno je: ako vežbačica trči izvan ulice, ako pri baca n ju u koš prekorači ma i malo preko kruga. (Kada hvata loptu, slobodno joj je, da stane u krug, no pre ponovnog bacanja mora opet da prede na obod kruga.)
Učini.li odelenje pogrešku pri podavanju lopte u ulici ili pri trčanju, prekida sudija igru zviždultom i upo-zorava, gde je učinjena pogreška. Na drugi zvižduk če odelenje, koje nije učinilo pogreške, nastaviti s igrom, gde
pako, vrne žogo oni telovadki, ki je napačno vrgla (šele po drugem pisku!) in igra se od tu nadaljuje. Ce zadnja ni tekla po sredi, se mora vrniti na svoj prostor in od tam teči še enkrat. Če pade žoga na tla, jo pobere ona telovadka, ki jo je imela zadnja v rokah, se vrne in jo ko stoji z obema nogama na znaku, vrže dalje.
Če prestopi telovadka krogov obod, a vrže žogo skozi košek, je met neveljaven. Če žoga ni padla skozi košek, to sploh ne šteje. Žogo mora vedno sama pobrati. Met je neveljaven, če je vrgla žogo skozi, a je pred metom ni sama pobrala, temveč ji jo je podal kdo drugi.
Vsako vrsto sodita dve sodnici; ena stoji blizu koška, šteje mete in pazi, da telovadka ne prestopi oboda; druga stoji blizu vrste in sledi metanju žoge v ulici. Ta tudi naznani konec z dvojnim piskom.
Igrali je le enkrat.
Preteki (članice).
(Prebehy, po J. Klenki.)
Igrata dve vrsti po sedem telovadk, izmed katerih je ena v vsaki vrsti vodnica.
Igrišče: Krogu s polumerom 20 metrov včrtaj pravilen peterokotnik. Njegova oglišča označi z zastavicami (1, 2, 3, 4). Razdalja med dvema zastavicama meri 23 m, lok med njima 25-50 m. Kisanje tega peterokotnika si olajšaš na ta način, da na premeru kroga, izvedenem iz srede lopališča L, odmeriš od oboda 3'80 m in narišeš v tej točki pravokotnico na premer; ta pravokotnica seče krog v 2. in 3. oglišču pravokotnika. Pri petem oglišču zariši lopališče L (prostor za lopanje): pravokotnik, dolg 3 m, širok 1’50 m. V njegovi bližini izven kroga je črta na kateri stoje telovadke prve vrste. Nato zariši «odskočišče»: premo črto, ki razpolavlja lok med ogliščem 5. in 1. in je vzporedna črti, na kateri stoji prva vrsta. Kazenska črta K je meja, čez katero je treba lopniti žogo; nariši jo
se prestalo. Odelenje, koje je pogrešilo, vrača loptu vežbačici, koja je pogrešno bacila (tek iza drugog zvižduka!) i odatle se igra nastavlja. Nije li poslednja trčala sredinom, mora se vratiti na svoj prostor i odovud 6e morati da ponovno trči. Padne li lopta na tlo, dignuče je ona vežbačica, koja ju je imala posledna u ruci i vrača se, pa kad stane obema nogama na značku, baci je dalje.
Stane li vežbačica preko oboda kruž-nice i baci li loptu kroz koš, onda bacaj ne vredi. Isto tako ne vredi, ako nije lopta pala upravo kroz koš. Loptu mora dignuti sima. Bacaj ne vredi, ako je loptu bacila kroz koš, no pre bacaja nije loptu dignula sama, nego joj je bila dana od koga drugoga.
Svako odelenje sude dve sudije. Jedna stoji blizu koša, broji bacaje, pazi, da vežbačica ne prede obod kruga, a druga stoji blizu odelenja; prati ba-canje lopte u ulici. Ova ujedno javlja završetak sa dva zvižduka.
Igra se samo jedan put.
Pretrkivanja.
(Za članice.)
Igraju dva odeljenja po sedam vežbačica, izmedu kojih je u svakom ode-ljenju po jedna «voditeljica».
Igralište: U četvorini, čija stranica meri 40 m, nacrtamo kružnicu s polumerom 20 m. Stranica peterokuta = 23 m, udaljenost pojedinili zastavica, merena po kružnici, je 25-12 m. Črtanje olakšati ćemo tako, da sa promera, idučeg od gornjeg kuta sredinom lupa-lišla (L), odelimo na suprotnoj strani
3-80 m. Tako dobivenom točkom ide vodoravna črta, koja spaja 2. i 3. zastavku.
Lupalište. U gornjem kutu nacrtamo prostor za bacanje lopte L po-Četvorinu, 3 m dugu, 1-50 široku. Blizu je črta, gde stoje vežbačice prvog odeljenja. U ostalim kutevima su o tlo pri-čvrštene palice sa zastavicama; to su granice, koje su na crtežu označene sa brojevima 1, 2, 3, 4. Izmedu lupališta i prve granice napravimo «odskočište», vodoravnu crtu kroz sredinu luka nad
vzporedno z lopaiiščem 10 m oddaljeno od črte, ki veže 1. in 4. oglišče.
i.
o
stranicu između 1 granicu i lupalištem. Kaznena črta K je granica, za koju treba bacati loptu. Nacrtana je 10 m od one tačke, koja prosjeca promer sa crtom, koja spaja 1. i 4. granicu.
П
10 rn
O rt
П Q
Sodnice: Vrhovna sodnica S stoji blizu iopališča, zraven nje je zapiso-valka Z. Ob ogiiščih 1., 2., 3., 4. stoje po ena nadzornica N z zastavico, s katero mahne, če se je zgodila napaka in je tekmovalke ne popravijo same. Na la mah vrhovna sodnica ustavi igro s piskom (enim).
Or o d j e: Trda žoga iz usnja, s premerom 7 cm težka lOdkg; 50 cm dolg in 6 cm širok ploščnat lopar iz trdega lesa; 4 palice z zastavicami za označitev mejnikov. Številke za tekmovalke (dvakrat 1—7).
Žreb določi, katera vrsta začne igro. Recimo, da je žreb določil «b e 1 e».
Prva telovadka belili stopi z loparjem v roki v lopališče, ostale stoje v bližini (glej sliko) v redu, v katerem se bodo menjavale v lopanju.
Najspretnejša telovadka <rdečih» se postavi z žogo v roki v prostor za lo-panje, nasproti beli; ostale rdeče se razpostavijo v igrišču na poljubna mesta.
S u d i j e. Vrhovna sudija (5) stoji u bližini lupališta. U njenoj bližini je bilježiteljica (Z). Nedaleko svake mete stoji nadglednica (N) sa zastavkom, kojom če zamahnuti, čim je opazila pogrešku, koju takmičarke nisu same popravile. Na ovaj zamah sutkinja če zviždukom igru zaustaviti (zviždne je-damput). Brojevi za takmičarke (dva puta 1—7).
Sprave: Tvrda kožnata lop ta; promjer: 7 cm, težina: lOdkg; plosnata 1 u p a 1 j k a, 50 cm duga i G cm široka, iz tvrdoga drva; pet k o 1 a c a sa zastavicama za oznaku meta.
Žrijeb odlučuje, koje če odelenje da otpočne igrom Recimo, da je žrijeb od-lučio «bijele».
Prva vježbačica bijelih stupi sa lu-paljkom u ruci u iupalište; ostale sloje u bližini (vidi sliku) istim redom, ko-jim če se mijenjati u lupanje.
Najspretnija vježbačica «crvenih» postavi se s loptom u ruci u Iupalište sprani bi jele; ostale crvene porazmjeste se u igralištu kako ih je volja.
Sodnica da s piskom znamenje za pričetek igre.
«Odbijalka» določi, kako naj ji podajalka* žogo poda («visoko»ali nizko ); odbijalki mora rdeča v tem pogledu popolnoma ugoditi in podati žogo čim bolje. Odbijalka sme prvič žogo tudi odkloniti s klicem «Ne velja!» — V tem primeru ne sme mahniti z loparjem po žogi. Drugič podano žogo mora sprejeti. Odbijalka naj odbije žogo preko kazenske črte v igrišče. Če zgreši žogo, sme poskusiti še enkrat; če pa žoge ni odbila navzlic temu, da se je je z loparjem dotaknila, mora oddati lopar naslednji telovadki svoje vrste, sama se pa postavi na levi konec reda; isto stori, če tudi drugič zamahne z loparjem mimo žoge.
Če odbije odbijalka žogo nazaj ali pa v kazenski prostor (to je med lopa-1 iščem in kazensko črto) menjata obe vrsti svoji vlogi.
Odbijalka, ki je dobro odbila žogo, odda hitro lopar že pripravljeni naslednji telovadki svoje vrste, sama pa steče po stranici peterokotnika (kolikor mogoče premo, ne v loku) k prvemu mejniku (zastavici), se ga dotakne z 1 e v o roko, teče — zunaj mejnika — naprej k drugemu mejniku itd., dokler je žoga v igri. Izpustiti ne sme nobene zastavice.
Rdeče skušajo odbito žogo ujeti še v zraku ali pa s tal pobrano spraviti čim hitreje v roke rdeče podajalke na ta način, da jo druga drugi podajajo v smeri proti podajalki. V kazenskem prostoru ne smejo stati; tudi ne na stranicah peterokotnika, da ne ovirajo tekočih belih telovadk. Najboljše je, da stoje blizu črte K one, ki znajo žogo dobro loviti, bolj daleč pa dobre tekačice.
Podajalka ne sme iz prostora za Io-panje. Ko ujame od svojih soigralk podano žogo, jo dvigne visoko nad glavo in zakliče: «Stoj!» (sodnica zapiska). Tekoča bela telovadka se mora takoj ustaviti; če še ni dosegla mejnika, se vrne k prejšnjemu. Ko so telovadke na svojih mestih, zapiska sodnica in igra se nadaljuje. Druga bela zdaj odbija —
Igra počinje zviždukom sutkinje.
Odbijateljica smije da zatraži, kako če joj -rpodavateljica* podati loptu («visoko» ili «nisko»). U tome pogledu mora crvena posvema udovoljiti odbija-teljici i čim lepše podati joj loptu. Odbijateljica smije isprva i otkloniti loptu poklikom:	Ne valja!» U tom
slučaju ne smije zamahnuti lupaljkom po lopti. Inače mora da primi podanu joj loptu. Odbijateljica odbija loptu u igralište preko kazil e n e črte. Promaši li loptu, smije još jedamput ponoviti, no u slučaju, da loptu nije odbila, ma da se je iste dotakla lupaljkom, morat če da preda lupaljku narednoj vježbačici svoga ode-ljenja, a poslije toga postavit če se na lijevi kraj reda. Isto čini, ako i ponovno promaši.
Odbije li odbijateljica loptu natrag ili u kazneni prostor, tada oba odelje-nja mijenjaju svoje uloge.
Nakon što je odbijateljica valjano odbila, brzo če lupaljku predati nared-noj i več na to spremnoj vježbačici svoga odeljenja, a sama če da otrči postrance peterokuta (ne u Ifiku) prvoj meti i takne se lijevom rukom kolca, pa trči napred — izvan mete — drugoj meti i t. d., s v e dok je 1 o p t a u igri. Ispustiti ne smije nijedan kolač.
Crvene nastoje da odbitu loptu ulove dok je još u zraku ili da je sa zemlje pokupljenu čim prije dopreme u ruke crvene podavateljice tako, da je jedna drugoj podaje smjerom spram podavateljice. U kaznenom prostoru ne smije da stoji, a isto tako ni na stranicama peterokuta, jer bi time smetale trče-čim bijelim. Najbolje če biti, da stoje u bližini črte K one, koje valjano love loptu, a nešto dalje dobre trkačice.
Podavateljica ne smije izači iz lupa-lišta. Kada je uhvatila od svoje suigra-čice podanu joj loptu, digne je visoko nad glavu i klikne: «Stoj!» (sutkinja zviždne). Trčeča bijela vježbačica od-mah stane. Nije li još dokučila metu, vrača se prethodnoj. Kada su vježba-čice na svojim mjestima, sutkinja če da zviždne i igra se nastavlja. Sada če
pi'vn bela pa čaka pri doseženem mejniku. Čim je žoga v igri, steče ta obe.
Redko se posreči beli, da preteče okoli in okoli, mimo vseh mejnikov brez prekinjenja in se postavi potem na konec svoje vrste. — Pri enem mejniku ne smeta nikdar biti istočasno dve telovadki; ona, ki je prišla kasneje, mora nazaj k prejšnjemu mejniku. Od-bijalka, ki je stekla, pa ni prišla niti do 1. mejnika ali pa je našla 1. mejnik zaseden, se postavi v odskočišče, v katerem je lahko istočasno tudi po več telovadk.
če pade telovadka pri teku od mejnika do mejnika, je ne sme sledeča prehiteti, temveč se Vrnejo k mejniku, mimo katerega so že pritekle, one pa, ki ne najdejo prostega 1. mejnika, pa v odskočišče.
če ujame ena izmed rdečih odbito žogo že v zraku, zapiska sodnica dvakrat in vrsti zamenjata ulogi.
«Rdeče» stopijo na mesto «belih» tudi tedaj, če se ena izmed rdečih z žogo dotakne «bele» v prostoru med mejniki. Toda to je dovoljeno le v teku po najkrajši poti od mesta, kamor je žoga padla, k lopališču. Ni dovoljeno čakati med mejniki, da priteče ' bela» mimo. (To bi bila tudi izguba časa, ki ni dopustna pri igri, ki traja le predpisano število minut.) «Rdeče» ne smejo «belim» nasproti teči ali se jim bližati v lomljeni črti (v kotih), da bi se jih dotaknile. Dotik je tudi neveljaven, če «rdeča» vrže žogo na «belo».
Pravila:
1.) Telovadke odbijajo v redu, ki je že prej določen. (Na prsih imajo pripete številke.) V igro jih pošilja vodnica.
2.) Odbijajoči telovadki ni treba sprejeti prvega meta; sprejela pa je, če je tudi samo zamahnila po žogi. Drugi met mora sprejeti.
3.) Če je mahnila po žogi, a se je ni dotaknila, sme odbiti še enkrat.
4.) Če se je dotaknila žoge pri prvem metu, a je ni odbila, ali če je dvakrat
druga bi jela odbijati, a prva bi jela čeka pri dokučenoj meti. Čim je lopta u igri, obje če da otrče.
Bijeloj malokad polazi za rukom, da bez prekida protrči naokolo pokraj sviju 5 meta i da se nakon toga postavi na kraj svoga odeljenja. Kod jedne mete nikada ne smiju da budu dvije vježbačice u isto doba. Ona, koja je nadošla kasnije, mora se vratiti pret-hodnoj meti. Odbijateljica, koja je otr-čala, no nije stigla ni do 1. mete ili je naišla na zauzetu 1. metu, postavi se u odskočište, u kojemu može da bude i po više vježbačica u isto doba.
Padne li vježbačica za vrijeme trča-nja jedne mete k drugoj, tada je ostale ne smiju prebječi, nego se vračaju meti, koje več projuriše (gledom na odskočište: one, koje ne nađoše 1. metu slobodnom).
Uhvati li koja od trčečih crvenih od-bitu loptu več u zraku, sudija če dva puta zviždnuti i odeljenja mijenjaju uloge.
Crvene dolaze na mjesto bijelih i onda, ako se koja od crvenih loptom dotakne bijele u prostoru izmedu meta. No to je dozvoljeno samo u trčanju najkračim putem:	od mjesta,
kamo je lopta pala spram lupališta, Čekanje između meta, dok če da mimo protrči bijela, nije dozvoljeno. (Time bi se gubilo i na vremenu, štO' se ne može dozvoljavati kod igre, koja traje tek odredeni broj minuta.) Crvene ne smiju trčati prama bijelima ili im se približavati u isprekidanoj črti (kuto-vima) sa svrhom, da ih se dotaknu. Doticaj ne vrijedi ni onda, kada je crvena bacila loptu na bijelu.
Pravila:
1.) Vježbačice lupaju unapred ustanovljenim redom. Za oznaku toga reda pripnu im se na prsa brojevi. U igru ih odašilja voditeljica.
2.) Lupajučoj vježbačici nije potrebno da prihvati prvi bacaj lopte. Ipak se prihvatom smatra tek zamah za loptom. Ponovni bacaj mora da prihvati.
3.) Ako je zamahnula za loptom, no nije se je dotakla, smije da luplje ponovno.
4.) Ako se je dotakla lopte pri prvom bacaju, no odbila je nije ili je dva puta
sploh zgrešila žogo, odda lopar naslednji ter se postavi na konec svoje vrste.
5.) Tekoča telovadka se mora dotakniti z levo roko po vrsti vsakega mejnika; če čaka ob mejniku, se drži palice z levo roko.
6.) Pri vsakem mejniku sme biti istočasno le ena telovadka.
7.) Teči je le tedaj, če je žoga v «igrix Brž ko so «rdeče» odpravile odbito žogo «rdeči» podajalki v lopa-lišče in je ta z žogo v roki zaklicala «Stoj!», se tekoče takoj ustavijo in one, ki se pred poveljem še niso dotaknile mejnika, se vrnejo k prejšnjemu mejniku, oziroma v odskočišče.
8.) V odskočišču je treba čakali toliko časa, da je prostor pri 1. mejniku.
9.) Če zadnja telovadka vrste nima komu oddati loparja, zamenjata vrsti svoji ulogi.
10.) Odbijalka in podajalka morata stati v lopališču vsaj z eno nogo. Ce stopi odbijalka z obema nogama iz tega prostora, menjata obe vrsti svoji ulogi.
11.) Z vsakim mejnikom, ki ga telovadka doseže, pridobi svoji vrsti po eno točko. Če je pretekla okrog in okrog mimo vseh štirih mejnikov in se postavila na svoj prostor v vrsto — tudi če je morala pri posameznih mejnikih čakati — je tedaj pridobila vrsti pet točk. Nasprotnice si prizadevajo iloseči zameno ulog (da bi mogle same pridobivati točke) — posebno s tem, da direktno z zraka ulove odbito žogo, — ali pa vsaj skrajšati dobo tekanja prvih s tem, da spravijo žogo čim hitreje v roke svoji podajalki.
12.) Igrata se dve igri po 12 minut s triminutnim odmorom. Če je vsota v obeli igrah doseženih točk pri obeh vrstah enaka, se igra še tretja, odločilna igra. Konec igre naznani vrlina sodnica s trikratnim piskom.
Bele» in «rdeče» menjajo mesta:
1.) Če je bila žoga odbita nazaj ali če je padla v kazenski prostor.
2.) Če je odbilo žogo ujela ena izmed «rdečih», preden se je odbila od
uopće mimoišla loptu, tada če predati lupaljkii narednoj i postaviti se na kraj svojeg odeljenja.
5. Trčeča vježbačica mora se lijevoni rukom dotači mete. Ako čeka kod mete, mora se lijevom rukom držati kolca.
6.) Kod svake mete smije da bude u isto doba samo jedna vježbačica.
7.) Trči se samo onda, kada je lopta u igri. Čim su crvene otputile odbitu loptu crvenoj podavateljici u lupalište, a ova je sa loptom u ruci kliknula «Stoj!», odmah če se vježbačice, koje trče, zaustaviti, a one, koje se prije zapovijedi još nisu dotakle mete, vra-čaju se prethodnoj meti (event. u od-skočište).
8.) U odskočištu se čeka dotle, dok bude prostora u 1. meti.
9.) Ako zadnja vježbačica odelenja nema kome da preda lupaljku, tada odelenja mijenjaju svoje uloge.
10.) Odbijateljica i podavateljica mo-raju stajati u lupalištu samo jednom nogom. Stane li odbijateljica obim nogama iz lupališta, mijenjaju oba odelenja svoje uloge.
11.) Svakom metom, koju je vježba- ' čica dokučila, donosi svome odeljenju po jednu tačku. Ako je protrčala na-okolo pokraj sviju pel meta opet u odeljenje — pa i onda, ako je morala pri pojedinim metama čelcati — poiu-čuje za svoje odeljenje pet tačaka. Proti vnice nastoje, da postignu z a m j e n u uloga (da i same uzmognu predobi-vati tačke) naročito time, da izvravno iz zraka ulove odbivenu loplu ili da škrate vrijeme frčanja prvih time, da loptu dopreme čim brže u ruke svoje poda vatel jice.
12.) Igraju se dvije igre po 12 minuta sa tri minuta odmora. Bude li svota obiju igara zajedno poslignutih tačaka kod obiju odelenja jednaka, igra se i treča igra. Ta je odlučna. Svršetak igre javlja sutkinja trokratnim zviždu-kom.
Bijele i crvene mijenjaju mjesta:
1.) Ako je lopta odbivena natrag ili je pala u kazneni prostor.
2.) Ako je odbivena lopta uhvačena od jedne izmedu crvenih prije, nego se
lal ali ob zastavici ali ob kako telovadko. To pravilo velja tudi, če jo ujame izven mej igrišča.
3.) Če se je ena izmed «belih» dotaknila žoge namenoma ali slučajno s katerimkoli delom telesa (n. pr. če se tekajoči «beli» zaplete žoga med noge).
4.) Če spusti odbijalka lopar iz rok ali če ga vzame s seboj iz lopališča.
5.) Če se je dotaknila ena izmed < rdečih» z žogo «bele» tekoče telovadke, preden se je ta dotaknila mejnika; bcla» se sme tudi vrniti k prejšnjemu mejniku, da ubeži «rdeči».
0.) Če stopi telovadka, ki lopa žogo, z obema nogama iz lopališča.
7.) Če ni nobene, ki bi prevzela lopar.
Če se vrne prej vržena vrsta zopet v igro, začne odbijati ona telovadka, ki je bila takrat na vrsti, ko je bila njena vrsta odstavljena.
Sodnice: Vrlina sodnica stoji v bližini lopališča, nadzoruje odbijanje in pazi, kdaj vlovi «prva» nasprotne vrste žogo, da o pravem času s piskom pre-ruši igro. Poleg nje je zapisovalka. Nekoliko vstran od vsakega mejnika stoji pomožna sodnica z zastavico v roki, s katero mahne, ko zapazi pogreško, če je telovadke same takoj ne popravijo; vrlina sodnica ustavi tedaj igro z enkratnim piskom:
a) če so tekmovalke nadaljevale tek, ko je «prva» zaklicala '<Stoj!»;
b) če so tekle, ko je padla žoga v kazenski prostor;
c) če sta se sešli dve telovadki pri istem mejniku;
č) če je tekoča stekla mimo kakega mejnika, ne da bi se ga dotaknila;
d) če hočejo «rdečc» menjati, ko so ujele žogo, ki se je odbila od tal ali morda od roke one telovadke, ki jo je potem ujela;
e) če podajalka v lopališču zakliče •-Stoj 1», preden je še ujela žogo.
Vrlina sodnica igro prekine s piskom; napako morajo telovadke popraviti in nato se na drugi pisk igra nadaljuje. Če vrlina sodnica odloči, ali se nadomesti čas, ki se je izgubil pri popravi napak.
odbila s tla ili od zastavice ili od koje vježbačice. To pravilo vrijedi i onda, ako ju je uhvatila izvan granice igra-lišta.
3.) Ako se jedna od bijelih dotakla lopte hotimice ili slučajno sa bilo ko-jim dijelom tijela (n. pr. ako se trčećoj bijeloj zaplete lopta medu noge).
4.) Ako odbijateljica spusti lupaljku iz ruke ili je ponese sa sobom iz lupa-lišta.
5.) Ako se jedna od crvenih dotakne loptom vježbačice, lcoja trči, prije nego se ova dotakla mete. Bijela smije da se povrati prethodnoj meti, da izbjegne crvenoj.
6.) Ako Iupajuča stane obim nogama iz lupališta.
7.) Ako nema nijedne, koja bi pre-uzela lupaljku.
Vrati li se prije palo odeljenje opel u igru, počinje lupanjem ona, koja je bila onda na redu, kada je njeno odeljenje bilo odstranjeno.
Su tki n j e: Vrhovna sutkinja stoji u bližini lupališta, nadzire odbijanje i pazi, kada če «prva» od suprotnog odeljenja uloviti loplu, da u pravo vri-jeme zviždukom prekine igru. Uz nju je bilježiteljica. Ponešto udaljeno od svake mete stoji pomočna sutkinja sa zastavkom, kojom če da zamahne od-mali, kako zapazi pogrješku, ako je vježbačice odmah same ne isprave.
Vrhovna sutkinja obustavlja igru zviždukom:
a) ako su vježbačice nastavile Irča-njem, kada je prva kliknula: -tStoj!»;
b) ako su trčale, kad je lopta pala u kazneni prostor;
c) ako se dvije sastadoše kod iste mete;
č) ako je trčeča protrčala mimo koje mete bez da se iste dotakla;
d) ako bi htjele crvene da se mije-njaju, kada su ulovile loptu, koja se odbila od tla ili možda od ruke vježbačice, koja ju je ulovila putem;
e) ako podavateljica u lupalištu klikne «Stoj!» prije, nego je uhvatila loplu.
Vrhovna sutkinja prekida igru zvi-ždukom; pogrješku mora ju vježbačice popraviti i na to se na drugi zvižduk nastavlja.
P o p r a v a napak po pisku:
a), b) tekmovalke, ki so pretekle, se vrnejo na pristojna mesta;
c) tekmovalka, ki je prišla k mejniku pozneje, se vrne k prejšnjemu mejniku (v odskočišče);
č) tekmovalka se vrne k mejniku, ki se ga ni dotaknila;
d) napako je razložiti in žogo je vrniti v lopališče;
e) tekoče tekmovalke grejo naprej k najbližjemu mejniku, h kateremu so tekle.
Podbijanjc. (Podbivka. Članice in ženski naraščaj.)
(Podbijena. Po J. Klenki.)
Igrišče: Na popolnoma ravnem prostoru nariši pravokotnik — stranice dobro vidne! — dolg 18 m, širok 9 m. S črto na sredi razdeli pravokotnik v dva kvadrata. Na koncih srednje črte postavi dve 2'50 m visoki palici. Med obe palici napni mrežo 91 do 100 cm široko, podobno tenisovi mreži, in sicer tako, da je njen zgornji rob v sredi ‘2-40 m nad tlemi. Črte, ki omejujejo igrišče, nariši z apneno vodo približno 55 mm široke.
Popravci pogrješaka po zvižduku:
a), b) natjecateljice, koje su trčale predaleko, vrača ju se na prava m jesta;
c) natjecateljica, koja je kasno stigla k meti, vrača se prethodnoj meti (u od-skočište);
č) natjecateljica se vrača meti, koje se nije dotakla;
d) pogrješku treba protumačiti i loptu vratiti u lupalište;
e) trčeče natjecateljice idu napred k najbližoj meti, ka kojoj su trčale.
Podbijanja. (Članice i naraštajke.)
Igralište: Na potpuno ravnom prostoru naertan pravoiigaonik (pa-četvorina) sa dobro vidljivim črtama. Duže stranice imadu 18 m, a krače 9 m. Ta je pačetvorina u sredini razdeljena ertom u dva kvadrata. Na oba kraja rečene srednje erte, no izvan granica igrališta, pričvrstimo po jedan kolač. Dužina svalcog kolca je ‘2'5 m, računajuči od površine zemlje. Na ove kolce napnemo mrežu, koja je široka 91 do 100 cm, a nalik je mreži, kakvoni se služimo kot tenis-igre. Napnemo je tako, da joj gornji rub u sredini bude 240 cm nad zemljom. Črte, koje prikazu ju igralište, široke su nekih 55 mm, a povučene su krečnom (vapnenom) vodom.
	a* telovadka, ki
pomožna sodnica	1 fi 5
	! i
	2 i. i.
vrhovna sodnica )	
zapisovali«! )	A 3 2 A i
	1 * 5 6 1
	
poda žogo v igro
pomožna sodnica
Orodje: Velika žoga z gumasto dušo; obseg naj bo približno 64cm, teža pa največ 350 gr.
Telovadke in njihova postavitev: Dve vrsti igrata druga proti drugi, v vsaki je šest telovadk; postavljene so kakor kaže slika.
Vsaka vrsta si izbere vodnico; samo ta vodnica ima pravico, da se dogovarja s sodnicami: to stori z dvigom roke in klikom. Vendar sme to storiti samo v izjemnih primerih, ako je treba, da sodnici nekaj pojasni. Odloku sodnice se mora pokoriti; šele po igri se sme pritožiti pri prizivni komisiji. (Glej splošna pravila.)
Smoter i g r e je, odbiti žogo, ki prileti čez mrežo, nazaj v sovražno polje in s tem onemogočiti, da bi padla v lastno polje. Žogo je odbiti samo z dlanmi, bodisi z eno ali z obema rokama. Vsako nepravilno odbitje je napaka, ki se šteje po spodaj navedenih pravilih.
Pravila:
1.) Načelnici vrst določita z žrebom, katera vrsta si izbere polje ali pa začne igro. Če vrsta izbere, da začne igro, potem druga vrsta izbere polje.
2.) Na napoved sodnice: «Nastop k igrib morata nastopiti obe vrsti na svoja mesta v redu, kakor ga je bila določila vsaka vodnica in javila sodnici. Na pisk prične igra.
3.) Telovadka, ki bo začela igro, se postavi v desnem kotu z obema nogama na mejno črto ali za njo in na pisk poda žogo v igro, to je: vrže jo kvišku in jo potem udari z dlanjo od spodaj (= vzpodbije žogo) tako, da leti čez mrežo v nasprotno polje. Telovadka ne sme prestopiti mejne črte. V igrišče steče šele potem, ko je žogo že odbila. Dovoljeno je tudi spustiti žogo iz roke, ne da bi se prej vrgla kvišku. S pestjo podbiti žogo ni dovoljeno.
4.) Ce se v igro podana žoga dotakne zgornjega roba m r e ž e, j e to napaka in drug a vrsta dobi pravico, podati žogo v igro. (Telovadka, ki
Sprava: Velika šuplja lopta sa dušom iz gume. Ta je lopta slična lopti za nogomet, samo je mekša. Obim (ob-jam) otprilike 64 cm, a težina najviše 350 gr.
Igračice i postava:	Igraju
dva odeljenja, jedno protiv drugoga. U natečajnoj igri sudeluje po šest igračka u svakom odeljenju, a postavljene su ovako: (gl. sliku!)
Svako odeljenje izabere sebi načel-nicu. Ona jedina ima pravo sporazumevanja sa sudijama. To čini dizanjem ruke i pozivom, no samo u izuzetnim slučajevima, t. j. u potrebi tumačenja sudiji. Odluci sudije moraju se igračice pokoriti, no posle igre dozvoljeno im je pozvati se na prizivnu komisiju (Vidi opčenita pravila.)
S a d r ž i n a igre je u odbijanju lopte, koja je doletela preko mreže, opet natrag u protivničko polje i u sprečavnju pada lopte u vlastito polje. Loptu valja odbijati dlanom jedne ili obeju rulcS istovremeno. Svaki put, kada je lopta nepravilno odbijena, daje se ocena za pogrešku prema niže navedenim pravilima:
Pravila igre:
1.) načelnica odeljenja odlučuje koc-kom, kome če da pripadne izbor polja ili ko če, da počne igru. Izabere li jedno odeljenje početak igre, drugo če da odluči o izboru polja.
2.) Na znak sudije: «Nastup igranju!» moraju nastupiti oba odeljenja na svoja mesta redom, određenim od načelnica odelenja i prijavom sudijama. Igra po-činje na znak zviždaljkom.
3.) Igračica, koja počinje igru, postavi se Obema nogama iza pogranične črte u desnome uglu i na znak zviždalj-koni predaje loptu u igru, t. j. baci je uvis i udari dlanom odozdo (= podbije loptu) tako, da odleti preko mreže na suprotno polje. Igračica sme da ude u igralište tek iza odbijene lopte. Dozvo-3oupoi[(a.id zaq gnusijo njdoj at oua!'[ odbačenja u vis (ali ne stisnutom pes-nicom). Ni podbijanje lopte nije dozvoljeno stisnutim pesnicom.
4.) Dotakne lise u igru predana lopta gornjega r u b a m reže, t a d a je to pogreška, a pravo p o d a v a n j a lopte u igru prelazi na drugo ode-
je I o zakrivila, ne s ш e torej podajati Se e n k r a t.)
5.) Ce je žoga pravilno podana v igro, je naloga nasprotnih telovadk, da odbijejo žogo z eno ali z obema rokama tako, da zleti preko inreže zopet v polje one vrste, ki je žogo podala. Podbiti je treba žogo v letu, to je, preden je padla na tla. Vsaka telovadka sme podbiti žogo le enkrat, nikdar dvakrat z a p o r e d o m a. Na ta način leti žoga od ene telovadke k drugi, dokler se kateri ne posreči, pognati jo preko mreže k nasprotnicam; te jo zopet podbijajo, dokler ne zleti preko; žoga preleteva z ene strani na drugo, dokler ne napravi kaka telovadka napake. Na vsaki strani smejo podpiti žogo le trikrat, to je, tretjič mora že preko mreže. Če se je odbila žoga ob mrežo in je padla nazaj v lastno polje, ostane žoga v igri, toda ne sme se je dotakniti ona telovadka, ki jo je odbila v mrežo.
(i.) N a p a k e pri podajanju žoge v igro:
a) če pade žoga na lastno polje ali na telovadko iz lastne vrste;
b) če zleti pod mrežo v tujo polje;
c) če se žoga dotakne zgornjega roba mreže ali kola (tudi če navzlic temu pade v nasprotno polje);
č) če stopi telovadka v igrišče, preden je odbila žogo;
d) če telovadka poda žogo, preden je sodnica dala povelje.
Druge napake:
a) če pade žoga na tla;
b) če se telovadka dotakne žoge dvakrat zaporedoma, če se no dotakne žoge istočasno z obema rokama;
c) če odbije žogo tako, da pade zunaj igrišča na tla;
č) če se dotakne mreže s katerimkoli delom telesa;
d) če sega (pod mrežo) ali stopi ali pade na nasprotno polje; če pa se je to zgodilo samo v zraku nad črto, n. pr. če
1 j e n j e. (1’ r e m a t o m e d a k 1 e n e s m e v e ž b a č i c a, k o j a je u č i-nila tu pogrešku, podavati 1 o p t u j o š j e d a m p u t.)
, 5.) Ako je lopta ispravno podana u igru, nastaje dužnost protivnih igračka, da je odbiju jednom ili obema rukama tako, da preleti preko mreže natrag u igralište drugog odeljenja. Ovo podbijanje zbiva se u letu, t. j. pre nego što je lopta pala na zemlju. Sva-koj igračici d o z v o 1 j e n o je, da p o d b i j e 1 o p t u samo j e d a m-p u t, a n i p o š t o d v a p u t u z a-s.t o p c e.
Tim načinom leti lopta od jedne igra-čice drugoj sve dotle, dok joj ne pode za rukom, da loptu udari tako, da preleti preko mreže na stranu neprijate-Ijica, gde če biti opet podbijena sve dotle, dok ne preleti. Lopta leti s jedne Strane na drugu sve dotle, dok koja od igračica ne učini pogrešku. Na svakoj strani sme se lopta podbiti samo tri put, t. j. treči put mora da ode preko mreže. Odbije li se lopta od mreže i padne li natrag u vlastito polje, onda ostaje u igri, no ne sme da je se takne igračica, koja ju je odbila u mrežu.
6.) Pogreške pri podavanju tople u igru:
a) ne preleti li lopta mrežu, t. j. padne li na vlastito polje, ili na koju od igračica vlastitog odelenja;
b) odleti li ispod mreže u tude polje;
c) dodirne li se lopta gornjega ruba mreže ili kolca (pa i onda, kad uprkos tome padne na protivno polje);
č) stupi li igračica u igralište, pre nego što je odbila loptu;
d) dade li igračica loptu u igru prije zapovesti sudije.
Druge pogreške:
a) padne li lopta na zemlju;
b) dotakne li se igračica lopte dva-put uzastopce, t. j. ako se ne dotakne lopte istodobno obema rukama;
c) odbije li loptu tako, da padne na tlo izvan igrališta;
č) dotakne li se mreže bilo kojim delom tela;
d) dohvati li (ispod mreže) ili stane li ili padne na suprotno polje;
je poskočila in iztegnila nogo čez črto, potem to ni napaka;
e) če ujame žogo in jo zadrži;
f) če drugim pomaga izpodbiti žogo ali jih v igri ovira;
g) če odbije žogo s pestjo ali z drugim delom lehti ali telesom («roko» štejemo od prstov do zapestja);
h) če sune z nogo ali če se žoga dotakne njenega telesa;
i) če odbije žogo tako, da zleti pod mrežo ali da se odbije od kolov;
j) če odbijejo telovadke na eni strani žogo več nego trikrat (če udarita dve telovadki naenkrat žogo, šteje to dvoje odbijanj);
je) če sega za žogo čez mejo.
Odbiti žogo čez igrišče ni še napaka; šele padec žoge na tla zunaj igrišča se šteje kot napaka stranki, ki je to zakrivila. Včasih igralke nasprotne stranke lahko sprejmejo žogo in jo pravilno odbijejo na drugo stran. Ce pa nočejo sprejeti žoge, potem morajo pustiti, da pade na tla in se je ne smejo dotakniti ali jo ujeti, ker bi drugače štela napaka njihovi vrsti. Tudi klicanje <zunaj meje» (<aut») ne more pomagati, ker mora sodnica videti, da je res žoga padla izven igrišča. Žoga je izven igrišča, če je cela onstran mejne črte.
Če sprejme igralka žogo, ki leti preko meje, potem sme stopiti tu dive n z igrišča.
Če pade žoga na mejno črto, je v igri (velja).
Če se dotakneta mreže sočasno dve telovadki raznih vrst, potem napaka ne šteje — sodnica ustavi igro in potem začne, ona, ki je pred napako podajala v igro.
Po vsaki napaki ustavi sodnica igro s piskom.
Včasih se dotakne igralka žoge z obema rokama postopno, ne soročno; n. pr. z desno in takoj nato še z levo. To velja za dva udarca iste telovadke, torej za napako.
Če se poženeta za žogo h kra tu dve telovadki in udarita obe žogo, šteje to za dvojno p o d b i t j e.
e) uhvati li lop tu i zadrži je;
f) pomaže li drugima podbijati loptu ili ih u igri smeta;
g) odbija li loptu stisnutim pesnicom ili drugim delom ruke ili tela;
h) sune li loptu nogom ili dotakne li se lopta njenoga tela;
i) odbije li loptu tako, da odleti ispod mreže ili se odbije od kolca;
j) odbiju li igračice na jednoj strani loplu više od tri puta, ako dve igračice -udare loptu najedamput, smatra se, lcao da je dva puta odbijena;
k) poseže li za loptom preko granice.
Ako se loptu odbije preko igrališta, ne smatra se za pogrešku, nego tek onda, kadai je lopta pala na tlo izvan igrališta. Ta pogreška ide na račun stranke, koja je pogrešku skrivila. Neki put mogu igračice protivne stranke ipak loptu ulivatiti i ispravno je otis-nuti na drugu stranu. Nisu li voljne, da loptu ulivate, onda je moraju pustiti da padne na tlo i ne smeju, da je se do-taknu ili da je ulivate, jer bi se to uračunalo kao pogreška njihovom ode-ljenju. Ni klicanje «izvan granice* («aut») ne pomaže, jer sudija mora videti, da je lopta zaista pala izvan granice. Lopta je izvan igrališta, ako je cela preko pogranične erte.
H vata li igračica loptu, lete ću preko granice, s m i j e da stane i izvan igrališta.
Padne li lopta na ertu granice, onda je u igri (vredi).
Ako se dve igračice raznih odelenja istodobno dolaknu mreže, ne smatra se za pogrešku. Sudija obustavlja igru i na to počinje ona, koja je pre pogreške podavala u igru. Iza svake pogreške obustavlja sudinja igru zviždukom. Kojiput dotakne se igračica lopte obema rukama raznodobno, t. j. ne suručke, n. pr. desnom, pa onda iza toga levom.
To vredi, kao da su učinjena dva udarca od jedne te iste igračice; prema tome to je pogreška.
Ako za loptom p o h r 1 e dve vežbačice u isto doba i obe udare po lopti, onda se to u z i m 1 j e, kao da s u dva puta p o d b i 1 e.
7.) Štetje napak:
a) Če napravi napako telovadka iz vrste, ki podaja žogo, izgubi vrsta pravico podajanja, napaka se ne šteje, vrsta je itak kaznovana z izgubo žoge;
b) če napravi napako telovadka iz vrste, ki prevzema žogo, se šteje nasprotni vrsti za vsako napako ena točka v dobro.
če sta napravili napako istočasno telovadki iz obeh vrst, potem ni napake šteti nobeni vrsti, sodnica ustavi igro in začne zopet ona, ki je pred napako podala žogo v igro.
Pri vsaki napaki ustavi sodnica igro s piskom.
8. Kazni: Če se vrsta ali kakšna njena članica ne vede dostojno, sme sodnica nasprotni vrsti dodati eno točko. Sme tudi telovadko izločiti in igro nadaljevati s petimi ali eventualno manj telovadkami.
9.) Izmenjava telovadk: Najprej podaja žogo prva telovadka, in sicer tako dolgo, dokler ima njena vrsta to pravico; drugič podaja žogo št. 2 itd., dokler se vse ne izmenjajo po določenem redu. Zaradi natančnosti so telovadke zaznamenovane s številkami od 1 do 6. Mesta menjajo vedno pred podajanjem žoge. Ko izgubi vrsta žogo, jo vrže ena v nasprotno polje, in sicer oni telovadki, ki je na vrsti za podajanje; ta stopi za desni kot igrišča, vse druge pa stopijo v smeri urinega kazalca za eno mesto naprej.
10.) V drugi polovici igre — po 12 minutah igre in 3 minutah premora — menjata vrsti polji. Podajati začne zopet prva, in sicer one vrste, ki je izgubila.
Zmaga ona vrsta, ki je dobila večje število točk v obeh igrah (eventualno Ireh igrah, če je po drugi igri število točk enako).
11.) Sodnice so tri, ena vrlina in dve pomožni. Vrhna sodnica vodi igro; njene dolžnosti so:
a)	dati znamenje a) za Začetek igre, ђ) pri vsaki napaki;
7.) Uračunavanje pogrešaka:
a) Učini li pogrešku igračica iz odelenja, koje podaje u igru, tada odelenje gubi pravo podavanja, no pogreška se ne beleži odelenju, jer ono je i onako kažnjeno (gubi loptu);
b) učini li pogrešku igračica odele-nja, koje preuzimlje loptu, uračunava se protivnom odelenju za svaku pogrešku po jednu tačku u dobro. Učine li dve igračice iz oba odelenja istodobno pogrešku, onda se pogreška ne pripisuje ni jednome odelenju. Sudija obustavlja igru i dozvoljava nastavak onoj, koja je pre počinjene pogreške podala loptu u igru. Posle svake pogreške sudija obustavlja igru zviž-dukom.
8.) K a zn e: Ne vlada li se odelenje ili igračica kako treba, sme sudija protivnom odelenju pripisati jednu tačku, a osim toga može igračicu isključiti iz igre, koja se zato ipak nastavlja sa pet (ili eventualno i manje) igračica.
9.) S m e n j i v a n j e igračica: Najpre podaje loptu prva igračica, i to dotle, dok njeno odelenje ima na to pravo. Posle toga podaje loptu igračica br. 2 i t. d. sve dotle, dok se sve izmene prema ustanovljenom redu. Igračice su tačnosti radi označene brojevima od 1 do 6. Red smenjivanja mora biti ta-čan. Igračice menjaju svoja mesta pre podavanja lopte u igru. Kada je odelenje izgubilo loptu, baciče je jedna u suprotno polje, i to 'onoj igračici, na koju je došao red podavanja. Ova stane iza desnog ugla igrališta, a sve ostale pomalcnu se u smeru skazaljke na satu za jedno mesto napred.
10.) U drugoj polovini igre — iza 1Ž minuta igranja i 3 minuta prekida — menjaju odelenja svoja polja. Podava-nje počinje opet prva, i to iz odelenja, koje je izgubilo. Pobeduje odelenje, koje je postiglo više tačaka u obema igrama (eventualno trim igrama, ako je po drugoj igri jednaki broj tačaka).
11.) Članice sudije su tri: jedna je vrhovna, a dve pomoćne. Vrhovna članica sudija vodi igru. Dužnosti su joj:
a)	da dade znak: a) za početak igre,
b)	pri svakoj pogreški;
b) prisoditi zmago vrsti, če druga ne pride k igri;
c) prisoditi kazenske točke;
б)	šteti točke obem vrstam (zapisuje jih zapisovalka, ki pomaga sodnici tudi v drugih stvareh, kakor se prej domenita) ;
d) opominja in izloča iz igre telovadke, ki se ne drže pravil ali se nepravilno vedejo.
Sodnica se meni le z načelnico vrste, če je kaj treba. Vsako napako naznani glasno. Odločitev vrhne sodnice je končnoveljavna.
Pomožni sodnici pomagata vrhni in odločata zlasti o tem, ali je padla žoga na igralno polje ali zunaj njega, ali je bila žoga pravilno odbita, ter pazita na pravilno izmenjavanje telovadk. Stojita v nasprotnih kotih zunaj igrišča in vsaka sodi le za polje ene vrste. Vrhno sodnico opozorita s klicem.
Opomba: Umestno je, da se telovadke nauče najprej žogo podbijati in da jih polagoma navadimo na vsa pravila.
V	začetku igrajmo na manjšem prostoru, pozimi lahko tudi v telovadnici (kjer nimajo mreže, naj napno v začetku vrv).
Menjalni tek okrog igrišča (ženski naraščaj).
(Strida v y beh koleni lirište.)
igrišče je kvadrat, čigar stranice merijo po 15 m; koti so zaznamovani z zastavicami. Zunaj kvadrata ob sredi ene stranice je narisan krog s polu-merom 075 m; njegovo središče je oddaljeno 1-75 m od kvadratove stranice. Ta krog se imenuje žogališče. V kvadratu sta narisana dva enako velika kroga, njiju središči sta oddaljeni drugo od drugega 8 m, od središča žogališča pa 12 m. Na desni strani žo-gališča je enako velik četrti krog, ki se imenuje «odskočišče».
Orodje:	Majhna usnjena žoga
kakor za preteke; šivi so obrnjeni noter.
Postavitev telovadk:	Dve
vrsti po sedem telovadk (rdeče in bele) sta pripravljeni v redih zunaj igrišča, in siger vzporedno s stranico in 2-5 m
b) dosuditi pobedu odelenju, ako drugo odelenje ne pristupi igri;
c) dosuditi kaznenu tačku;
č) čitati tačke obim odelenjima (beleži ih beležiteljica, koja pomaže sudiji i u drugim stvarima, več prema tome, kako su se pre dogovorile);
d) opominje i islcljučuje iz igre vež-bačice, koje se ne drže pravila ili se prekorno vladaju.
Sudija se menja s načelnicom odelje-nja, ako to iziskuje potreba. Svaku pogrešku javlja glasno. Odluka vrhovne sudije je punovažna.
Pomocne sudije pomažu vrhovnoj i odlučuju naročito o tome, da li je lopta pala na igrališno polje ili izvan njega, da li je lopta pravilno odbijena. Ujedno paze na ispravno menjanje vežbačica. Stoje u suprotnim uglovima izvan igra-lišta i svaka sudi samo za polje jednog odeljenja. Vrhovnu sudiju upozoravaju poklikom.
0 p a s k a: Preporučljivo je, da se vežbačice nauče najpre podbijati loptu i da se polagano priučavaju na sva pravila.
Isprva igrajmo na man jem prostoru, u zimi pak i u dvorani; gde mreže nema, napečemo uže.
l/nijciiirno frčanje oko igrališta.
(Ženski naraštaj.)
1 g r a 1 i š t e je četvorina, čija stranica je duga 15 m; uglovi su označeni zastavicama. Izvan četvorine pri sredini jedne stranice, naertan je krug sa polumjerom 075 m; njegovo središte udaljeno je 1'75m od stranice četvorine; zove se krug za loptanje. U četvorini naertana su dva jednako velika kruga; središta su im udaljena jedno od dru-goga 8 m, a od središta kruga za loptanje 12 m. Na desnoj strani kruga za loptanje je jednako velik četvrti krug, koji se zove «odslcok».
Sprava Mala obična lopta; šavovi su okrenuti unutra.
Postava: Dva odeljenja po sedam vježbačica (ervene i bi jele), spremite u redovima izvan igrališta, i to 2-5 m od kruga za loptanje. Načelnice obiju ode-
15 m
Sodnici, ni
ciliu
вттг
načelnica.
belila
Rodnica.
/načelnici / rdečiK
15 m
i£
гариом&Ша. (0)	(3
O
ПГ\Л\ OOiOiOr^
od žogališča. Načelnici obeh vrst stopita vsaka v en krog v igrišču — to naj bosta telovaditi, ki najbolje mečeta in lovita žogo. Prva «bela» stopi z žogo v roki v žogališče, za njo se postavi prva «rdeča».
Postopek igre:	Na povelje
vrline sodnice vrže prva bela žogo svoji načelnici in slopi v odskočišče, na njeno mesto pa se postavi prva rdeča. Bela načelnica vrže žogo rdeči načelnici, ki jo zadrži v rokah tri sekunde, nato zakliče: <Zdaj!» ter zažene žogo svoji prvi v žogališču, ki ji žogo takoj vrne za nadaljnji met. Tako si mečeta žogo kar najhitreje. Istočasno na klic: Zdaj!» steče prva bela iz odskočišča ter teče tesno okrog igrišča z 1. bokom proti sredi (1., 2., 3., 4. zastavica), a tako, da ne stopi v igrišče. V trenutku, ko preskoči bela pri četrti zastavici podaljšano stranico kvadrata, ustavi sodnica s piskom žoganje rdečih, ki jima šteje po eno ločko vsakikrat, ko ujameta žogo v zraku, ne da bi se prej kjerkoli odbila. Tekma je torej v tein, da si rdeči kar najhitreje mečeta žogo in jo dobro ujemata, da dobita več točk, bela pa, da s hitrim tekom skuša skrajšati dobo in tako zmanjšati njiju število točk.
ljenja stupe svaka u jedan krug u igra-lištu. To moraju biti vježbačice, koje najbolje bacaju i love loptu. Prva — «bijela» — stupi sa loptom u ruci u krug za loptanje, a iza prve postavi se prva «crvena».
Način igranja: Na znak vrhovne sudije baci loptu prva «bijela» svo-joj načelnici i stupi u «odskok», a na njeno mesto postavi se prva crvena. Bijela načelnica baci loptu crvenoj načelnici, koja je drži u rukama tri sekunde, a nato klikne «Sad!» i baci loptu prvoj u krugu za loptanje, koja joj istu odmah vrača za naredni bacaj. Tako si dobacuju loptu čim brže. Istodobno na poklik: «Sad!» otrči prva bijela iz odskoka i trči tijesno oko igra-lišta lijevim bokom spram sredine (1., 2., 3., 4. zastavica), no tako, da ne stane u igralište. U trenutku, kako preskoči bijela pri četvrtoj zastavici uzdužnu stranicu četvorine, zaustavi sudija zviž-dukom loptanje crvenih, kojima se pri-računava po jedna točka svaki put, kada uhvate loptu u zraku, bez da se je prije gdjegod odbila. Natjecanje se dakle sastoji u tome, da si crvene čim brže dobacuju loptu; da je dobro hva-taju u svrliu postignuča čim više to-čaka, a bijele pak, da brziin trčanjem škrate dobu i tako smanje njihov broj točaka.
Takoj ko steče bela iz odskočišča, se pripravi druga bela za rdečo. IJo pisku sodnice vrne še rdeča žogo svoji načelnici (kar ji pa ne šteje več) in skoči v odskočišče, na njeno mesto pa se postavi druga bela. Rdeča načelnica vrže žogo beli načelnici, ki jo zopet zadrži v rokah tri sekunde, in s klicom: '<Zdajb da povelje za nadaljevanje igre. Zdaj si mečeta žogo beli, a rdeča teče.
Po zadnji rdeči nastopi prva bela in meče žogo svoji načelnici, medtem ko zadnja rdeča teče. Ko priteče zadnja rdeča na cilj, konča igra. Obe vrsti štejeta točke, zmaga ona, ki jih ima več. Telovadke, ki so prelekle cilj, se vračajo po najkrajši poti k svoji vrsti in se postavijo na konec.
Štetje: Vrsti šteje vsakikrat po ena točka, kolikorkrat ujameta telovadki žogo v zraku, torej preden se je žoga kje odbila; obe telovadki, ona, ki meče in ona, ki lovi, morata stati z obema nogama v krogu. Met je neveljaven, če je telovadka pobrala žogo s tal, če se je žoga odbila od tal ali od telovadke, ali če ena izmed telovadk ni stala z obema nogama v krogu. Če je bila žoga v zraku, baš ko je sodnica zapiskala in je bila torej žoga ujeta po pisku, je met neveljaven; če je bila žoga ujeta istočasno s piskom, velja met. Če pade žoga na tla, jo pobere ona, ki je ni ujela.
Sodnica prekine igro s piskom, če steče telovadka pred poveljem «Zdaj!», če prestopi meje kvadrata ali če podere zastavico. Na nadaljnji pisk se vrne telovadka in popravi napako (n. pr. postavi zastavico), nasprotnici pa nadaljujeta žoganje. Štejejo jima točke, ki sta jih dobili pred napako in po napaki; če pa pred prekinjenjem igre ni bil izveden prvi met, se jima šteje ena točka več.
Sodnice: Ena sodnica stoji v igrišču in pazi, ali stojita obe telovadki z obema nogama v krogih, šteje pravilne ujeme žoge in narekuje doseženo število točk zapisovalki, ki stoji zunaj igrišča pri vrstah. Vrlina sodnica stoji na ciljni črti, tako da priteče tekmo-
Odmah, kako je bijela ortčala iz odskoka, pripravi se druga bijela iza crvene. Poslije zvižduka sudije crvena če još da vrati loptu svojoj načelnici (no to joj se više ne ubraja) i skoči u odskok, a na njeno mjesto postavlja se druga bijela. Crvena načelnica baci loplu bijeloj načelnici, koja je opet drži u rukama tri sekunde i poklikom: «Sad!» daje zapovijed z» nastavak igre. Sada si dobacuju loptu bijele; a crvena trči.
Poslije zadnje crvene nastupa prva bijela i baca loptu svojoj načelnici; do-čim zadnja crvena trči. Igra svršava, kada je zadnja crvena dotrčala cilju. Oba odeljenja zbroje si točke, a pobije-duje ono, ltoje ih ima više. Vježbačice, koje su protrčale cilje, vračaju se naj-kračim putem svome odeljenju i postave se na kraju.
Ocenjivanje: Odeljenju se ura-čunava po jedna točka, kadagod od-uzme vježbačici loptu u zraku, t. j. prije, nego se lopta otkuda odbila; obje vježbačice, t. j. koja baca i koja hvata, moraju u ltrugu stajati nogama. Bacaj ne valja, ako je vježbačica pobrala loptu s tla ili je oduzela, vježbačici ili ako jedna od vježbačica nije obim nogama stajala u krugu. Ako je lopta bila u zraku u vrijeme, kada je sudija zviždnula, no uhvačena poslije zvižduka, bacaj ne vrijedi; vri jedi pak, ako je uhvačena istodobno sa zviždukom. Padne li lopta, pobrati če je ona, koja je nije uhvatila.
Sudija prekida igru zviždukom; ako je vježbačica otrčala prije zapovijedi: «Sad!», ako prede granicu četvorine ili ako sruši zastavicu. Po narednom zvižduku vrača se i popravlja ’tpo-grješku (n. pr. postavi zastavicu), a protivnice nastavljaju loptanjem. Ura-čunavaju im se točke, koje postigoše prije i poslije pogrješke; nisu li pak prije prekida igre dobile nijednu točku, uračunava im se jedna točka više.
S u d k i n j e: Jedna sudkinja stoji na igralištu i pazi, stoje li obje vježbačice obim nogama u kruzima, broji pravilno ulovljene lopte i diktira postignuti broj tačaka bilježiteljici, koja stoji iz-van igrališta. Vrhovna sudkinja stoji na črti cilja tako, da natjecateljica pre-
valka med njo in 4. zastavico. S piskom naznani začetek igre, pazi na telovadko, ki leče, s piskom prekine igro, če je napravila napako in s piskom naznani, da je telovadka pretekla cilj.
Zapisovalka zapisuje doseženo število točk.
Načelniška v treh poljih. (Ženski naraščaj.)
(Načelnicka ve trech poHch. Po J. Klenki.)
Igrišče: Igra se vrši na ravnem prostoru, širokem okoli 35 m in dolgem 50 m; nanj je narisan 30 m širok in 45 m dolg pravokotnik. Pravokotnik je razdeliti v tri enako velika 15 m široka polja. V sredi igrišča je narisati krog, čigar premer je l'5m; tu začne igra. Tesno ob sredi krajših stranic v obeh krajnih poljih je narisati kroga za načelnici v premeru 1’5 m. Okrog krogov za načelnici je načelniško polje, kamor ne sme stopiti nihče za časa igre. Ta prostor je omejen s polkrogom, čigar polumer meri 5 m. Črta K za prosti (kazenski) met je oddaljena 1% m od meje igrišča.
Orodje: velika votla žoga št. 4, obseg okoli 64 cm, teža 350 g.
Postavitev telovadk: Igrata dve vrsti po 10 telovadk. Načelnici določita po dogovoru ali žrebu mesta in nato razpostavita telovadke, kakor je narisano, na poedina polja. Načelnica je navadno ona telovadka, ki zna dobro ujeti žogo; ona se postavi v krog, iz katerega ne sme izstopiti za časa igre. Tri telovadke, ki znajo dobro metati žogo, so v domačem krajnem polju, tri so v srednjem in tri v nasprotnem krajnem polju. Nobena telovadka ne sme prestopiti mej svojega polja, ne mej igrišča.
Igrati je v dveh polčasih po 12 minut, med obema polčasoma je triminuten odmor. Po odmoru menjajo telovadke polja.
Smoter igre je, zagnati žogo svoji načelnici in braniti, da je ne dobi nasprotna načelnica. Zmaga ona vrsta, ki dobi v obeh časovnih polovicah igre večje število točk. Če ujame načelnica
trči izmedu nje i 4. zastavice. Početak igre objavlfjuje zviždukom, pazi iia vježbačicu, koja trči, te zviždukom pre-kida igru, ako je učinjena pogrješka i zviždukom javlja, da je vježbačica pro-trčala cilj.
Bilježiteljica bilježi postignuti broj točalia.
Načclnička u trim poljima.
(Za ženski naraštaj.)
Igralište: Igra se vrši na rav-nome prostoru. Širina mu je 35 m, a duljina 50. Na ovome prostoru naertana je pačetvorina, 30 m široka i 45 m duga. Ta je pačetvorina razdijeljena u tri jednako velika polja, 15 m široka. U sredini igrališta načrta se krug; promjer mu je 1'5 m. Tu počinje igra. Sasma uz sredinu kračih stranica, u obim krajnjim poljima, naertaju se krugovi za načelnice; promjer mu je 1-5 m. Oko krugova je polje načelnica. U to polje ne smije nitko da ude u vrijeme igre. Taj prostor omeden je polukrugom; polumjer mu ima 5 m. Črta K za slobodni bacaj (kazneni) udaljena je 7 'A m od mede igrališta.
Sprava: Velika lopta br. 4 (opšeg 64 cm, težina 350 g).
Postava: Igraju se dva odeljenja. Svako odelenje ima 10 vježbačica. Načelnice če dogovorno ili žrijebom od-lučiti, gdje se igra i postaviti vježba-čice, kako to pokazuje d6nji načrt. Načelnica je najbolja bacačica. Ona se postavi u krug, iz kojega ne smije da izilazi za trajanja igre. Tri vježbačice, koje valjano bacaju loptu, nalaze se u domačem krajnjem polju, tri u srednjem i tri u suprotnom krajnjem. Ni-jedna ne smije da prede granicu svojega polja, ni igrališta.
Igra se u dva poluvremena po 12 minuta sa odmorom od 3 minuta izmedu poluvremena. Poslije odmora mijenjaju vježbačice polja.
Svrha igre: dobaciti loptu svo-joj načelnici i sprečavati, da je ne do-bije protivna načelnica. Igru dobiva odeljenje, koje je u obim vremenskim polovicama postiglo veči broj točaka.
žogo še preden je bila igra prekinjena in če stoji z obema nogama v načel-niškem krogu ali če poskoči v krogu, šteje to njeni vrsti 2 točki; če pa ujame žogo po prekinjenju igre radi kake napake nasprotne vrste, šteje to le eno točko.
V52PC1
15m
Ulovi li načelnica loptu još prije pre-kida igre i stoji li obim nogama u na-čelničkom krugu ili proskoči li u toni krugu, tada se njenom odeljenju ura-čunava 2 točke. Ako pak ulovi loptu iza prekida igre zbog, bilo koje po-grješke protivnog odeljenja, onda se priračunava samo 1 točka.
1 i m
-				
w 4-		+ C Kr^nk Krkina		4~ n
!>'	+ C H	4- O ^ Srednja. S" $redn]&	K 4-C	( ®
4- кг&]ПО polj p telilo-		+ C, Kr^nA. Kr&]nk Sre dno poli e (5kupno)	krtino pol^e _L rdečih	
’5
m
Daljina igrišča = 15 x 3; širina = 3'> m. —j^Premer malih krogov = 1-5 m. K je črta za prosti (kazenski)' met; oddaljena je 7*/, m od srede krajše strani igrišča. — N sta kroga načelnic. — P sta polji načelnic. -{- rdeča; ) bela.
1.) Postopek igre: Igra začne v sredi igrišča. Obe srednji (iz obeh vrst) se postavita z obema nogama v krog, ki je narisan v sredi igrišča, s čelom proti svojima načelnicama; sodnica jima vrže žogo tako nad glavi, da pada med obe in istočasno s piskom naznani začetek igre. Ko leti žoga navzdol, poskočita srednji in vsaka skuša odbiti žogo z odprto dlanjo tako, da jo bo lahko ujela sotelovadka. Drugo leht morata imeti upognjeno priročno (hrbet roke na pasu). Enako začne igra vedno, kadar je dobila žogo v roke načelnica, ali po odmoru v drugem polčasu.
2.) Telovadke vsake vrste skušajo s hitrim tekanjem uloviti žogo in jo oddati zopet hitro naprej, da jo približajo
Način igranja: Igra počinje u sredini igrališta. Obje srednje (iz obiju odeljenja) postave se obim nogama u krug u sredini igrališta čelom spram svojih načelnica; sudija im baci loptu nad glavu tako, da pada medu obje i istodobno če zviždulcom naznačiti po-četalc igre. Padanjem lopte prama dolje poskoče srednje i kušaju je odbiti dlanom tako, da je suvježbačica uzmogne lako uloviti. Druga ruka je priručno sagnuta otraga (hrbat pesnice na pasu). Slično počinje igra, kada je načelnica dobila loptu u ruke ili iza odmora u drugom poluvremenu.
Vježbačice svakog odeljenja nastoje brzim trčanjem uloviti loptu i opet je brzo predati dalje i tako je približiti
SO
m.
svoji načelnici. Žogo ji lahko vržejo s kateregakoli mesta, s krajnega ali srednjega polja. Najlaže pa je to izvršiti s krajnega polja in zato je najpametneje, metati žogo telovadkam v tem polju, da jo potem vržejo svoji načelnici, kar pa seveda branijo Članice nasprotne vrste.
3.) Soigralkam je treba metati žogo tako, da leti še preko njih v smeri proti načelnici; one stečejo za njo, da bi jo ujele in vrgle naprej, če prestopi telovadka pri tem teku za žogo in lovljenju meje igrišča ali svojega polja le z eno nogo, to še ni napaka; če pa to stori z obema nogama, je napaka.
4.) Žoga se sme vreči, odbiti, pod-biti ali udariti samo z dlanmi odprtih rok, nikakor pa ne s stisnjeno pestjo; ne sme se podajati in ne zakotaliti po tleh. Z nogo brcati jo, je strogo za-branjeno. Meče se od spodaj, na način metanja krogle, naravnost, v loku ali čez glave nasprotnic.
5.) Žogo je treba prijeti z obema rokama; če držita nenadoma dve telovadki žogo, jo dobi ona, ki se je je prej dotaknila z obema rokama.
6.) Ko ujame telovadka žogo, jo mora takoj vreči dalje in pri tem se ne sme niti za en korak premakniti z mesta, kjer je ujela žogo, sme pa se obrniti ali zasukati z žogo v rokah, toda z eno nogo mora ostati na mestu; sme tudi na mestu poskočiti.
7.) V rokah sme držati žogo le tri sekunde; izjema je le, če telovadka pade ali če je žoga zunaj igrišča. Telovadki, ki je padla, štejejo tri sekunde od tedaj, ko se je dvignila, a telovadka, ki stoji zunaj igrišča, sme držati žogo pet sekund.
8.) Žogo je dovoljeno le enkrat odbiti od tal, in sicer najmanj do višine kolena, potem jo mora telovadka ujeti in zagnati drugi telovadki. Zagnati žogo kvišku ter jo zopet ujeti, ni dovoljeno.
9.) Telovadka, ki vrže žogo načelnici, mora stati z obema nogama v igrišču, sicer je met neveljaven. Met načelnici je tudi neveljaven, če je napravila napako telovadka iste vrste tik pred metom, tako da sodnica niti ni
njihovoj načelnici. Načelnici smiju do-baciti loptu sa bilo kojeg mjesta krajnjeg ili srednjeg polja. To če najlaglje učiniti sa krajnjega polja. Zato je najzgodnije, da se lopta baca vježbačicama toga polja, da je onda one bace svojoj načelnici. To bacamje, naravno, opet če da sprečavaju članice protivnog ode-ljenja.
Suigračicama valja loptu baciti tako, da preko istih leti u smjeru načelnice. ■Su igračice trče za loptom, da je ulove
i	bace dalje. Ako vježbačica prigo-dom ovog trčanja i lovljenja prede granicu igrališta ili svojega polja samo jednom nogom, tada je to pogrješka.
Loptu se smije baciti, odbiti, podbiti ili udariti samo dlanom otvorene pesnice, a nipošto istoimenom stisnu tom pesnicom; ne smije se podavati ni kotrljati po zemlji. Bacanje nogom strogo je zabranjeno. Baca se odozdo, načinom bacanja kuglje, ravno, 10kom ili preko glave protivnice.
Loptu valja uhvatiti obim rukama. Uhvate li loptu iznenada obje vježba-čice, dobiva je ona, koja se je lopte prva dotakla obim rukama.
Vježbačica mora odmah, čim je loptu uhvatilai, baciti je dalje i kod toga ne smije ni za korak da se umakne s mjesta, gdje je loptu uhvatila. No smije se okrenuti cijeliin tijelom ili trupom sa loptom u rukama. Mora dakle jednom nogom ostati na mjestu, a smije
i	poskočiti na mjestu.
Loptu smije držati samo 3 sekunde. Iznimka može da bude samo u slučaju, ako je vježbačica pala ili ako je lopta izvan igrališta. Paloj vježbačici računa se tri sekunde od trenutka, kako se d igla, a vježbačica izvan igrališta smije držati loptu 5 sekunda.
Loptu je dozvoljeno odbiti s tla samo jedamput, i to najmanje do višine ko-ljena, a poslije toga mora je vježbačica uhvatiti i dobaciti drugoj vježbačici. Nije dozvoljeno baciti loptu uvis i opet je uhvatiti.
Vježbačica, koja baca načelnici, mora stajati na igralištu, obiin nogama, jer baca j inače ne vri jedi. Ne vri jedi ni onaj bacaj načelnici, kod kojeg je učili ila pogrješku vježbačica istog ode-
1	jen ja tik pred bacanjem tako, da sud-
imela časa, da bi bila zapiskala in ustavila igro. Če pa tako vržene žoge tii ujela načelnica naravnost iz zraka, potem je žoga v igri in igra se nadaljuje brez prekinjenja.
10.) Načelnica mora ujeto žogo dvigniti z obema rokama visoko nad glavo, držati jo tako vsaj tri sekunde in čakati, da sodnica dvakrat zapiska.
Druge pa branijo nasprotnicam, da bi vrgle žogo svoji načelnici; vsaka telovadka straži po eno telovadko iz nasprotne vrste ter jo ovira pri metanju žoge. Telovadka, ki straži, sme ovirati svojo nasprotnico le z gibi ob vzklonjenem telesu in z gibi lehti v čelni ravnini (priročno, odročno, vzročno, v čepu, počepu, v stoji ali s poskoki na mestu); z lehtmi ne sme objeti telovadke, segati ji ne sme nad glavo ali se sklanjati s telesom nad njo; sploh se je ne sme dotakniti. Nobena telovadka ne sme biti obkoljena, t. j. ne smeta je stražiti dve telovadki nasprotne vrste.
Telovadka se sme polastiti žoge le tedaj, če jo je nasprotna telovadka vrgla, odbila ali izpustila. Telovadka žoge ne sme vzeti, suniti ali izbiti iz rok nasprotnice; žoge se sploh ne sme dotakniti, dokler jo ima v rokah druga telovadkai Držati, suvati, stopati na noge, nastavljati noge ali kako drugače se dotikati telesa ali obleke nasprotnice, ni dovoljeno. Smeš jo pa zadržati s tem, da ji zastaviš pot, da odročiš ali vzročiš.
Razlikovati je «stvarne» napake od osebnih» napak. Prve se kaznujejo s lem, da dobi žogo najbližja nasprotnica.
Samo «osebne» napake je kaznovati s tem, da dobi nasprotna stranka prost met. Prosti met dobi vedno ona telovadka v krajnem polju, katero imenuje lastna načelnica. Telovadka so postavi na črto K ter odtod vrže žogo; nobena telovadka se ji ne sme približati več kakor 2'5m in tudi ne sme stopiti na načelniško polje.
Če stopi katera iz nasprotne vrste na ta prostor in žoga še ni bila ujeta, J
kinja nije imala ni toliko vremena, da zviždne i obustavi igru. Nije li pak načelnica tako bačenu loptu ulovila iz-ravno iz zraka, smatra se, da je lopta u igri i igranje se nastavlja bez pre-kidanja.
Načelnica mora tako ulovljenu loptu diči obim rukama visoko nad glavu i tako je držati 3 sekunde. Ako je loptu odbila ili ispustila prije zvižduka, tada se to ne računa kao prihvat lopte.
Ostale igračice sprečavaju protivni-cima, da bace loptu svojoj načelnici, pa svaka od njih straži na jednu vjež-bačicu iz protivnog odeljenja i smeta joj pri bacanju lopte. Vježbačica, koja straži, smije sprečavati svoju protiv-nicu samo ,sa gibanjima uspravnog tijela i gibanjima ruku u čelnoj ravnini (priručno, odručno, nadručno, u čučnju, počučnju, u stopi ili poskocima na mjestu); a vježbačicu ne smije ob-uhvatiti rukama, a ne smije ni da joj posiže nad glavu ili da se nad n ju nagne i ne smije uopće da je se dotakne. Nijedna vježbačica ne smije biti opkoljena, t. j. ne smiju da je straže dvije vježbačice protivnog odeljenja.
Vježbačica smije * da se domogne lopte samo u slučaju, ako ju je pro-tivna vježbačica bacila, odbila ili ispustila. Vježbačica ne smije loptu oteti, istisnuti je ili odgurniti iz rukfl pro-tivnice; lopte se uopće ne smije do-taći, dok se nalazi u rukama druge vježbačice. Držati, suvati, sta jati na noge, nastavljati noge ili kako druga-čije doticati se tijela ili odijela pro-tivnice nije dozvoljeno. No zaustaviti je smije sprečavanjem puta, odruče-njem ili nadručenjem.
Razlikovati treba samo «stvarne» po-griješke od «osobnih». Prve se kažnja-vaju time, da loptu dobiva najbliža protivnica. Samo «osobne» pogriješke kažnjavaju se tako, da protivna stranka dobiva Slobodan bacaj. Slobodan bacaj dobiva uvijelc vježbačica lcrajnjeg polja, koju odreduje vlastita načelnica. Vježbačica se postavi na crtu K i odovud baci loptu. Približiti joj se ne smije nijedna vježbačica više od 2-5 m, a ne smije ni da stane u polje načelnice.
Stupi li koja iz protivnog odeljenja na taj prostor, a lopta još nije bili
dovoli sodnica še en met; če je bila žoga ujeta, velja ujem. Če pa stopi v tej dobi na ta prostor ena domačih in je žoga bila ujeta, ne velja ta ujem in sodnica poda žogo v igro na sredi igrišča. Če napravita napako istočasno telovadki obeh vrst, poda istotako sodnica žogo v igro.
Če pri prostem (kazenskem) metu žoga ni bila vržena naravnost načelnici, potem je v igri.
Če pade žoga zunaj omejenega igrišča na tla ali če pade preko meje v roke telovadke, ki stoji z eno ali z obema nogama na mejni črti, je žoga izven igre. Če pade žoga na črto, ostane v igri; če se odbije žoga izven igrišča in prileti zopet v igrišče, je izven igre. Če je žoga izven igre, ustavi sodnica igro s piskom; če sodnica ne ustavi igre, ostane žoga v igri. Če je bila igra1 ustavljena, se vrne žoga v igro tako-le: žogo pobere članica one vrste, ki ni bila vzrok, da je bila igra ustavljena. To telovadko določi sodnica izmed onih, ki so najbližje mestu, kjer je žoga preletela .mejo. Stati mora na pravokotnici, mišljeni na mestu, nad katerim je žoga preletela mejo, in sicer kakor daleč hoče zunaj igrišča; žogo vrže na poljuben način v igrišče, vanj pa sme stopiti šele, ko je žogo že vrgla, dotakniti se je pa ne sme prej, dokler se je ni dotaknila druga telovadka.
Če pade žoga v načelniški prostor, jo pobere načelnica, stopi v svoj krog in jo odtod vrže v igro.
Telovadita, ki meče žogo v igro, je ne sme držati dalje časa v roki kakor pet sekund; nobena druga telovadka ne sme stati zjunaj igrišča in nobena je ne sme ovirati na kakršenkoli način. Če zapazi sodnica kako napako, odredi isti telovadki še en met.
Če sodnica ne more natanko določiti, kdo je zakrivil, da je padla žoga izven igrišča, tedaj vrže žogo med dve «kraj-ni» v igrišču na mestu, oddaljenem 1'5 m v pravokotni smeri od mesta, kjer je žoga preletela mejno črto.
ulovljena, dozvoliti če sudija još jedan bacaj; ako je lopta bila ulovljena, onda bacaj vrijedi. Stane li u to doba na taj prostor jedna od domačih i ako je lopta bila ulovljena, tad ne vrijedi prilivat lopte i sudija podaje loptu u igru na sredini igrališta. Bude li pogrješka i’.činjena istodobno po vježbačicama obiju odelenja, to i opet sudija daje loptu u igru.
Ako pri slobodnom (kaznenom) ba-canju lopta nije bačena načelnici, ondi je u igri.
Padne li lopta izvan omedenog igrališta na tlo ili padne li preko mede u ruke vježbačice, koja stoji jednom ili obim nogama na črti mede, tada je lopta izvan igre. Padne li lopta na crtu, ostaje u igri; odbije li se lopta izvan igrališta, te prileti opet u igral ište, je izvan igre. Ako je lopta izvan igre, zaustavit če sudija igru zviždukom; ako sudija ne zaustavi igru, ostaje lopta u igri. Ako je igra zaustavljena, lopta se vrača u igru ovako: loptu pobere članica odeljenja, koje nije pro-uzročilo zaustavljanje igre. Tu vjež-bačicu odreduje sudija izmedu onih, koje su najbliže mjestu, gdje je lopta preletela medu. Stati mora na pače-tvorini, mišljenoj na mjestu, gdje je lopta preljetela medu, i to kako ju je daleko volja izvan igrališta; loptu baca u igralište povoljnim načinom; van smije da stane istoin onda kada je loptu več bacila, a dotači je se ne smije prije, nego li je se dotakne druga vježbačica.
Padne li lopta u načelnički prostor, pokupit če je načelnica, stati če u svoj krug i odovud je baciti u igru.
Vježbačica, koja baca loptu u igru, ne smije da je drži dulje od 5 sekundi nikoja druga vježbačica ne smije da stane izvan igrališta i nijedna je ne smije smetati bilo kojim načinom. Opazi li sudija pogrejšku, odreduje istoj vježbačici, da ponovno baca.
Ne može li sudija da točno ustanovi, ko je skrivio pad lopte izvan igrališta, baciti če loptu medu dvije «krajne» u igralištu na mjestu, udalje-nom 1-5 m u smjeru pačetvorine od mjesta, gdje je lopta preljetela crtu mede.
Napake:
I. Stvarne napake napravi ona, ki nepravilno igra z žogo:
1.) če teče naprej in pri tem odbija žogo od tal;
2.) če vrže žogo več kakor enkrat ob tla;
3.) če drži žogo več kakor tri sekunde v rokah (telovadka zunaj igrišča sme držati pet sekund);
4.) če se dotakne z eno ali z obema rokama žoge, ki jo drži tekmovalka nasprotne vrste;
5.) če vrže žogo kvišku in jo zopet sama ujame;
6.) če poda žogo (to je vrže iz manjše oddaljenosti kakor 2 m), če kotali žogo po tleh svoji sotekmovalki;
7.) če vrže žogo na kak drug način nego je predpisano (metati žogo v leži, sedu ali ki eku ni dovoljeno);
8.) če ujameta dve telovadki iste vrste žogo istočasno, ko se je je dotaknila nasprotna telovadka z obema rokama;
9.) če udari ali odbije žogo s pestjo;
10.) če teka z žogo v rokah (z žogo v rokah ne sme z mesta, samo obrat je dovoljeni).
Vse te napake je kaznovati s tem, da dobi žogo n a j -bližja tekmovalka nasprotne vrste.
11. Osebne napake so:
1.) če ovira telovadka nasprotnico drugače kot v čelni ravnini, t. j. če ji sega čez glavo, okrog telesa;
2.) če obkolita dve telovadki nasprotno in če držita roki nad ali okrog nje, da ne more zagnati žoge;
3.) če napravi telovadka napake kakor pod 1.) in 2.) ali če prestopi mejo, jo sodnica do tretje napake vsakikrat opomni, po četrti napaki jo pa izključi iz igre;
4.) če drži, vleče ali sune nasprotno lelovadko;
5.) če nasprotnice ovira z rokami ali. lehtmi, da ne morejo teči naprej;
6.) če zagrabi z rokami nasprotno telovadko ali njeno obleko;
P o g r j e š k e:
I. Stvarne pogrješke počinja, koja nepravilno igra s loptom:
1.) ako trči napred i pri torne odbija loptu od tla;
2.) ako baci loptu o tlo više nego jedamput;
3.) ako drži loptu dulje od 3 sekunde (ona izvan igrališta smije da je drži 5 sekundi);
4.) dotakne li se lopte jednom ili obim nogama, kada je drži vježbačica protivnog odeljenja;
5.) odbacuje li loptu uvis i opet je sama ulivati;
6.) poda li loptu (t. j. baci li je iz manje udaljenosti, nego 2 m), ko-trlja li loptu po zemlji spram svoje sunatjecateljice.
7.) baci li loptu inim kojim načinom, a ne propisanim (bacanje lopte iz ležanja, sjedenja i klečanja nije dozvo-Ijeno);
8.) uhvate li loptu dvije vježbačice istog odeljenja istodobno, kako se je lopte dotalda suprotna vježbačica obini rukarna;
9.) udari li ili odbije loptu šakom;
10.) trči li loptom u rukama (loptom u rukama ne smije s mjesta; do-zvoljen je samo okret!).
Sve ove pogrješke k a ž n j a -vaju se time, da loptu dobiva na j bliža natjecate-ljica suprotne vrste.
11. Osobne pogrješke:
1.) sprečava li suprotnu vježbačicu drugačije, nego u čelnoj ravnini, t. j. posiže li joj preko glave, oko tijela;
2.) ako dvije vježbačice opkole su-, protnu i drže li ruke nad ili oko nje, da ne može baciti loptu;
3.) učini li vježbačica tri puta pogrješke kao pod 1.) ili 2.), ili ako prede tri puta medu, sudija je opo-mene, a kod četvrte pogrješke isključi iz igre;
4.) ako suprotnu vježbačicu drži, vuče ili gura;
5.) ako protivnicama sa pesnicama ili rukama sprečavaju trčanje napred;
6.) uhvati li rukama protivnu igra-čicu ili njeno odijelo;
7.) če sega z roko nad glavo nasprotni telovadki, ki meče žogo;
8.) če izbije žogo nasprotnici iz rok.
Te napake se kaznujejo s prostim metom.
III. Napake pri metanju žoge načelnici:
1.) Če prestopi telovadka pri prostem metu črto K'- a) preden je načelnica žogo ujela, je ujem neveljaven;
b)	če pa načelnica žoge ni u j e 1 a, je žoga iz igre in sodnica jo da znova v igro na sredo igrišča.
2.) Če stopi nasprotna telovadka pri prostem metu v načelniško polje, velja ujem; če pa načelnica žoge ni ujela, ponovi prejšnja telovadka met; če pa je stopila v načelniško polje domača telovadka, je žoga iz igre, naj jo je načelnica ujela ali ne, in igra začne zopet na sredi igrišča.
3.) Če se dotika telovadka, ki meče žogo načelnici, s kakim delom telesa tal zunaj igrišča, potem ujem ne velja in igra začne znova sredi igrišča.
4.) Ujem je tudi neveljaven, če ujame načelnica žogo neposredno po kaki napaki lastnih telovadk, še preden je sodnica mogla ustaviti igro.
IV. Napake, če stopi telovadka preko in e j igrišča ali lastnega polja:
1.) Če prestopi z eno ali obema nogama mejno črto. Le če teče telovadka za žogo in pri tem za trenutek stopi z eno nogo čez mejo, da se s tem ustavi in obrne, je to hipno prekoračenje dopustno; če pa stopi še z drugo nogo čez črto, je to že napaka. Nasprotna telovadka vrže žogo s tega mesta zopet v igro.
2.) Če se dotakne z delom telesa meje ali sosednega polja. (Sme pa od tam pobrati žogo, če zna to na tak način, da ne napravi te napake.) Sodnica dovoli nasprotnici met z onega mesta, kjer je bila napaka storjena.
3.) Če stopi vodoma iz igrišča z žogo v rokah, z eno ali obema nogama. Sod-
7.) posiže li rukama nad glavu pro-'tivne vježbačice, ko ja baca loptu;
8.) ako izbije loptu iz ruke protiv-uice.
Te se pogrješke kažnja-vaju slobodnim b a c a n j e m.
III.	Pogrješke pri bacanju lopte načelnici:
1.) Prede li vježbačica pri slobod-nom baca ju preko črte K: a) prije nego je načelnica ulovila loptu, bacaj ne vrijedi; b) ako pak u tom slučaju načelnica nije ulovila loptu, tada je lopta iz igre i sudija je daje ponovno u igru na sredinu igrališta.
2)	Stane li koja pri slobodnom ba-caju u polje načelnice: a) prouzroči li to protivna vježbačica i ako je načelnica ulovila loptu, vrijedi prihvat; nije li je uhvatila, ponavlja prijašnja vježbačica bacanje; b) skrivi li pogrješku domača vježbačica, tada je lopta iz igre (ulivati li je načelnica ili ne) i igra počinje iznova.
3.) ako se vježbačica, koja baca loptu načelnici, dotakne kojim dijelom tijela izvan igrališta: ako načelnica ulovi loptu, prihvat ne vrijedi i igra počinje u sredini.
4.) Uhvati li načelnica loptu iza ka-kove pogrješke vlastite vježbačice prije, nego je sudija uzmogla zaustavili igru, tada to ne vrijedi.
IV.	Pogrješke, ako vježbačica s t u p i preko m e d e igrališta ili v I a s t i t o g a polja.
1.) Ako prede jednom ili obini nogama crtu mede. (Iznimka je, ako vježbačica trči s loptom i pri tome jedan trenutak stoji jednom nogom preko mede, da se time zaustavi i okrene. No stane li još i drugom preko črte, tada je to pogrješka. Protivna če vježbačica iz ovog m jesta baciti loptu ponovno u igru.
2.) Ako se tijelom djelomice dotakne mede ili susjednog polja (no odovud smije loptu pobrati, ako time umije izbječi loj pogrješki). Sudija dozvo-ljava protivnici bacaj s mjesta, gdje je pogrješka počrnjena.
3.) Ako s loptom u rukama lioti-mice stupi iz igrališta jednom ili obim
nica dovoli nasprotni vrsti met v igro.
4.) Če dopusti, da se žoga odbije od njenega telesa, ali če jo odbije, da zleti iz igrišča. Sodnica odda žogo telovadki nasprotne stranke, da vrže žogo v igro z onega mesta, kjer je žoga preletela mejo; če sodnica ne more natanko dognati, kdo je zakrivil napako, vrže žogo sama kvišku med dve onemu mestu najbližji krajni telovadki.
5.) Če drži telovadka žogo izven igrišča delj časa kakor pet sekund, jo dobi nasprotna telovadka, da jo vrže v igro z istega mesta.
C.) Če stopi telovadka, ki je v ravnokar naštetih primerih vrgla žogo v igro, sama v igrišče, še preden je žoga v igri, ali če se dotakne žoge, preden jo je prijela kaka druga telovadka. Žogo dobi telovadka nasprotne vrste, da jo vrže znova z istega mesta v igro.
7.) Če ovira nasprotnica igralko, stoječo zunaj igrišča, dovoli sodnica še en met; a Če se ta napaka ponovi, kaznuje sodnica vrsto s tem, da dovoli drugim prosti met.
Štetje: Če ujame načelnica žogo, še preden je bila igra prekinjena in če stoji pri tem z obema nogama v krogu (tudi poskok v krogu velja), šteje to njeni vrsti dve točki; če ujame žogo po prekinjenju igre zaradi kake napake nasprotne vrste, šteje to le eno točko.
Sodnice: Vrhna sodnica vodi igro in razsoja v spornih vprašanjih; znati mora dobro vsa pravila in biti sama izkušena igralka.
Dolžnosti vrhnice so:
1.) da razsodi, ali je bila žoga pravilno vržena načelnici in ali šteje (velja) ujem;
2.) da zažene žogo v igro v začetku igre, po vsakem ujemu, po vsaki napaki, kadar je prišla žoga iz igre, in po vsakem drugem prekinjenju;
3.) da daje znamenja s piskom za začetek vsake igre, po vsaki napaki in po vsakem prekinjenju;
nogama, sudija dozvoljava bacaj it igru protivnom odeljenju.
4.) Ako dozvoli, da se lopta odbije od njenoga tijela ili ako je odbije, da odleti iz igrališta: sudija predaje loplu vježbačici protivne stranke, da je baci u igru s mjesta, gdje je lopta preletela medu; ako sudija ne može točno ustanoviti, ko je pogriješio, bacit če loptu u visinu medu dvije najbliže krajnje vježbačice, gdje je lopta preletjela medu.
5.) Ako vježbačica drži loptu izvan igrališta dulje od 5 sekunda, dobiva je protivna vježbačica, da je baci iz istoga mjesta.
6.) Stane li vježbačica, koja je ba-cala loptu u igru u netom navedenim slučajevima, u igralište prije, nego je lopta u igri, ili ako se dotakne lopte prije, nego ju je uhvatila koja druga vježbačica protivnog odeljenja, da je baci ponovno u igru iz istoga mjesta.
7.) Ako vježbačica protivnog odeljenja sprečava vježbačicu, koja stoji izvan igrališta, dozvoljava sudija još jedan bacaj, a ako se pogrješka ponovi, kažnjava sudija odeljenje time, da protivna dobivaju slobodan bacaj.
O c j e n a : Uhvati li načelnica loptu prije, nego je igra prekinuta i stoji li pri tome obim nogama u krugu (ili u njemu poskoči), tada se njenom odeljenju uračunava 2 točke; uhvati li loptu poslije prekinuća igre zbog ka-kove pogrješke protivnog odeljenja, uračunava se samo 1 točka.
Sudije: Vrhovni sudija vodi igru
i	prosuduje u spornim pitanjima; mora čestito poznavati sva pravila i mora biti prokušana igračica.
Dužnosti vrhovne s u 'd -k i n j e:
1.) prosudivanje, da li je lopta is-pravno bačena načelnici i da li vrijedi prih vat lopte;
2.) baciti loptu u igru na početku svake igre, kada je loptu uhvatila načelnica, ako je lopta bila izvan igre, poslije svake pogrješke i poslije sva-kog drugog prelđnuća;
3.) označiti zviždukom početak svake igre; poslije svake pogrješke ili pre-kinuča;
4.) da da znamenje z dvojnim piskom, kadar načelnica ujame žogo; na koncu igre pa zapiska trikrat;
5.) da odloči, ali je žoga zunaj igrišča ali ne, in da odredi, katera vrsta jo dobi.
Dve pomožni sodnici, Ci in C2, ob daljših stranicah pazita na napake in opozarjata nanje vrlino sodnico z mahom z zastavico.
Vrhna sodnica se giblje po igrišču kakor to zahteva razvoj igro.
V	njeni bližini je zapisovallca, ki zaznamuje napake in dela opazke o vedenju telovadk (važne zaradi eventualne izključitve iz igre). Vrhnica in za-pisovallca ne smeta ovirati igre. Če je bila kaka telovadka izključena, igra njena vrsta naprej z zmanjšanim številom telovadk.
4.) kada je načelnica uhvatila loptu, dati znak dvokratnim zviždukom, a na svršetku igre trokratnim;
5.) odlučiti, da li je lopta izvan igre ili nije i koje odeljenje je dobiva.
Dvije pomoćne sudkinje CT i C„ uz uzdužne stranice paze na pogrješke i upozoravaju vrhovnu sudiju zamahom zastavice.
Vrhovni sudija kreče se igralištem prema torne, kako se igra razvija.
IJ njenoj bližini nalazi se bilježi-teljica, koja bilježi pogrješke i ističe mane vježbačica (važne zbog eventual-nog isključenja iz igre). Vrhovni sudija i bilježiteljica ne smiju sprečavati igru. Ako je koja vježbačica isklju-čena iz igre, tada ne dolazi na njeno mjesto druga vježbačica, nego se igra nastavlja sa manjim brojem vježbačica.
Poprava skupinskih vaj šestnajsteric za vsesokolski zlet
v Pragi 1926.
Prva sestav a.
Članice:
X. 1. i «1. odročiti gor, —
I
Druga s c s t a v a.
članice:
XVI. 4. 2° s prisunom z 1. spetna stoja,
5° s J	obratom	v	d. in	s prisunom	z	I.	spetna	stoja,
9° s J	obratom	v	1. in s	prisunom	z	I.	spetna	stoja,
15° s celim obratom v d. in s prisunom z d. spetna stoja,
3° =	2°, toda	v	drugo	stran,
8° =	5°, toda	v	drugo	stran,
12° —	9°, toda	v	drugo	stran,
14° = 15°, toda v drugo stran, vse: priročiti, oziroma iztegniti v priročenje.
Tretja sestava.
Člani v oglih:
I. 4. s prisunom z d. vzpon spetno;
Ispravak skupinskih vježbi šestnaestorica za svesokolski slet
u Pragu 1926.
Prvi sastav.
Članice:
X. 1.	desnom	odručiti gore, —
XI. 1.	—	klek	lijevom	m iza značke, —).
Drugi sastav.
Članice:
XVI. 4. 2° priključenjem lijeve stoj spetni,
5°	sa J	okretom	desno i priključenjem	lijeve	stoj spetni,
9°	sa J	okretom	lijevo i priključenjem	lijeve	stoj spetni,
15° sa celim okretom desno i priključenjem desne stoj spetni,
3° —	2°,	tek	na	drugu	stranu,
8° —	5°,	tek	na	drugu	stranu,
12° =	9°,	tek	na	drugu	stranu,
14° =	15°,	tek	na	drugu	stranu,
sve: priručiti, resp. spružiti u priručenje.
Treti sastav.
Članovi na uglovima:
I.	4. priključenjem desne uspon spetni;
X. 2. desnu nadručiti (ltrajevi prstiju se dotiču prstiju ruku diugoga vježbača),
Članovi u sredini:
XII. 3. — skučiti priručno predlaktica koso napred gore, prsti jedne ruke spojeni s prstima druge, pesnice stisnute, —
420 mm
 >
Kije dobavlja tačno po propisima, precizno i elegantno izrađene tvornica: Stanc Vidmar, Ljubljana, Pred Škofijo 19/1.
Urejuje uredniški odsek / Glavni urednik Verij Švajgar v Ljubljani (Narodni dom) / Izdaja Jugoslovenski Sokolski Savez (E. Gangl) v Ljubljani Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (odgovoren Miroslav Ambroži C)