Edini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. H? The only Slovenic daily in the United States. Issued every* day except Sundays and Holidays. -A TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Entered as Second-Class Matter, September, 21, 1903, a* the Poet Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR NO. 170. — ŠTEV. 170. NEW YORK, TUESDAY, JTJLY 21, 1908. — TOREK, 21. UAL. SRPANA, 1908. VOLUME XVI. — LETNIK XVL Frank Zottijev bankerot. Kriminalne obtežbe proti defravdantu Zottiju se vedno bolj množe. PREDSEDNIKOVA POSVETOVANJA. Na njegovem letovišču se vrše vaina državna posvetovanja. ZOTTI NI UŠEL. KAKOR SE JE VČERAJ NAPAČNO ZATRJEVALO. UREDNIK "NARODNEGA LISTA" PRED DRŽAVNIM PRAVDNIKOM. Upniki Zottija naj se javijo. -o- Državno pravdništvo v New Yorku nadaljuje s preiskavami proti ban-kerotnemu "bankarju" Frank Zottiju v New Yorku, kteri je sedaj radi prevare in velike tatvine kriminelno zasledovan. Kakor smo že poročali, je neki En-pel položil zanj <1->I<>eeno jamčevino v znesku $"2."i.OOO in potem se jo včeraj poročalo, da je Zotti že ušel in da se je neznano kam odpeljal po West Shore železnici. Ta zatrjeva-nja -o >e p«>tem izkazala neresnična, kajti Zntii je še vedno v mestu in se bede v kratkem moral radi goljufij«' zagovarjati pred veliko poroto. uradu pokrajinskega pravnika Appletona se -je včeraj javilo kaeih petdeset Hrvatov, da vlože kazenske obtožite proti Zottiju radi velike tatvine in goljufije. Tu se je tudi dognalo, da je v Zottijevem uradu vladal velik nered, kajti mnogo listin sploh ni mogoče najti. Vsako leto se je pri Zottiju uvedlo novo knjigovodstvo, da se tako najbrže stari grehi prikrijejo. Sedaj so vara-fti Hrvatje pričeli že prihajati iz vseh krajev Zjedinjenih držav in vsakdo ima od njega za tir-jati večjo ali manjšo svoto. kojo mu je izro<"il za odposlanje v staro domovino. ne da bi denar kedaj prišel na svoj <-ilj. Tu se je dognalo. da je Zotti vse svoje dolžnike tolažil po par meseeev in jim lažnjivo zatrjeval. da je kaka pomota v evropskih bankah, in da je zajedno priporočal svojo tvrdko v nadaljno novfno poslovanje. Preiskava se danes nadaljuje. « • • Državno pravdništvo je veeraj pozvalo k zaslišanju tudi urednika Narodnega Lista'T, Stjepka Brozo-viča. ker je v imenovanem lističu pisal. da je najbolje, ako Hrvatje mirujejo in se ne javijo, ako hočejo "rešiti" sebe in svoj denar. Ker je tako pisanje očividna laž in pomoč pri nadaljnem varanju ljudstva, je državno pravnistvo zapretilo imenovanemu uredniku, da ga bode dalo takoj zapreti, v slučaju, da bi še kaj taeega objavil v imenovanem listu. Brozovie je to obljubil in potem je zamo«rel oditi domov, kajti sedaj ve. kaj se mu zgodi, v slučaju, da bi skušal še na ta način voditi Hrvate za nos. » • • Vse one Hrvate in druge, kteri imajo od bankerotnega Zottija kaj 7. a tir jat i. poživljamo, naj se kakor i it nt mogoče javijo, da se njihove terjatve naznanijo oskrbniku banke-rotueira Zottija. Javijo naj se v našem uredništvu, "ml i pa pri tvrdki Frank Sakser Co.. 109 Greenwich St., New York. Posledice krize. Sest delavcev mrtvih. V BUFFALO, N. Y., SE JE VSLED LAKOTE VRGLO ŠEST DELAVCEV POD TOVOR-NIŠKI VLAK. Bili so že več mesecev brez dela, brez denarja in brez upanja, da se njih položaj zboljša. GROZNO RAZMESARJENI. -o-- ButTalo, N. Y., 21. julija. Včeraj so dobili na tiru Lake Shore železnice šest razmesarjenih trupelj dela veev, ki so po mnenju železniške uprave najbrž Ogri ali pa Avstrijci. Trupla so dobili v razdalji 200 čevljev eilen od druzega ležati. Dasi je identifikacija radi silnega razmesar-j jenja skoro nemogoča, vendar je do-irnala železniška uprava, da so oni delavci, ki so že dalj časa hodili po železniškem tiru in najbrž iskali dela. kterega pa niso mogli dobiti. Bili so delavci, ki so radi brezdelnosti skoro lakote poginili. Železniška uprava ne more zajwpasti, kako je Toglo biti umorjenih od vlaka šest «..!> v razdalji tfvesto čevljev vsak--<>bi. V Wist Seneca, nedaleč od koltalo. kjer prebivajo večinoma sami inozemci. med njimi skoro polovica Hrvatov, se govori, da so ne-rečneži. prignani od gladu in brezposelnosti, sklenili med seboj pogodbo. da skupno umrjejo. Prvo truplu ~o dobili zjutraj, ko se je jedva pričelo svitati. Obleka je bila kaj borna in popolnoma strgana, toda ne od vlaka, temveč, ker je bila že poj Klinoma obnošena. V žepih niso dobili niti centa denarja. Sprva najdbi tega trupla niso pripisovali nobene važnosti, ker enake stvari se dogode vsak dan na železnicah; toda pol ure pozneje so dobili dve nadaljni trupli na tiru. vsako 50 čevljev vsaksebi. istotako razmesarjeni od vlaka. Nato so opozorili železniško upravo, ki je takoj začela preiskovati vso stvar. Sledili so krvnemu sledu po tiru in res v najdaljni razdalji 50 čevljev so dobili še tri mrtva trupla, ktera je povozil vlak. Na sebi so imeli nezadostno obleko in pri nikomur niso dobili niti centa denarja. Železniška uprava taji. da bi mogel vlak povoziti šest osob v razdalji 200 čevljev, vendar železniški vslu-• žbenci so pripovedovali, da so večkrat slišali grožnje od brezposelnih delavcev, da se vržejo pod vlak, če ne dobijo dela. Najbrž so sklenili, da se skupno vržejo pod vlak in morebiti mislili, da vzbude ljudsko pozornost, kako grozen je položaj brez- uelice. * -o- Ponesrečen kitajski bojkot. San Francisco, Cal., 17. julija. — Kakor pripovedujejo potniki sem dospelega parnika Korea, se je kitajski bojkot napram Japoncem popolnoma izjalovil, da si je Japonce veljal velikanske svote denarja. Načrti za bojkot so bili dobro izdelani in uvoz japonskega blaga na Kitajsko se je takoj zmanjšal, vendar so kantonski t rgovci sprevideli, da jim bojkot več škoduje kot Japoncem. Bojkot je sicer škodoval japonskim parobrodtiim družbam, objednem pa je popolnoma uničil trgovine več kitajskih trgovcev na Japonskem. Južne republike. Mehika Mehikancem.! i SOVRAŽNO GIBANJE DOMAČINOV PROTI INOZEMCEM V MEHIKI SE VEDNO BOLJ RAZŠIRJA. Mehikanski listi strogo napadajo politiko Zjed. držav. REVOLUCIJA V HONDURAS. -o- Mexico Ciudad, Mexico, 20. julija. Zadaje čase se je sovražno gibanje napram inozemcem v Mehiki tako razširilo, da se je pričelo vse časopisje resno baviti s sedanjim položajem in njega posledicami. Ob jeduem se je vnel hud časnikarski boj mtu nativi-stičnim časopisjem in inozems^m v Mehiki. "La Patria" eden najbolj razširjenih Časopisov v Mehiki je pred kratkim prinesel Članek, v kterem piše, da je prišel čas ki je zrel za politiko, ki ho imela za svoje geslo: Mehika Mehikancem! List *'La Patria" se najbolj zadi-ra v *'Yankees", državljane Zjed. držav — beseda, ktero rabijo mehikanski uredniki, da izrazijo svoje naj-jjlobokcjše zaničevanje do Ainerikan-cev. Med drugimi pravi '*J.a Patria da če so Amerikam-! mnenja, da so vlade argentinske, brazilske, chileu-^ke republike boljše, da naj raje gledajo po svojih koristih v onih državah, a Mehiko na j pustijo v miru. Postavodaja republike Mehika je zadnje čase sprejela tudi zakon, ki otežuje inozemcem v Mehiki ravna-teljska mesta v raznih rudniških podjetjih. Glede te postave piše ornenje-, ni list: 11 Mi Še enkrat poživljamo vse domačine glede našega zadržanja napram inozemcem. Mi nismo kitajski »►oksarji, temveč državljani, ki ljubijo svojo domovino, in če se ustavljamo kakemu dejstvu, to ne delamo iz sovražtva do tujcev, temveč v korist mehikanske republike." Poslednji dve leti se je namreč naselilo precej Amerikancev v Mehiki, ki so prevzeli v svojo last deloma z nakupom, deloma z politiko precej mehikanskih rudnikov, iz kterih vlečejo sedaj lepe dobičke. Mehikansko časopisje se trudi na vso moč, da tujce kolikor mogoče prežene od vseh j važnih mest v Mehiki. Colon, 20. julija. Danes je sem dospela zvezina križarka Des Moines. Križarka plove v Honduras, kjer se revolucija razširja po cele j deželi, i Baje so v nevarnosti tudi amerikan-| ski interesi. Mexico Ciudad, Mexico, 19. julija. Tukajšnji časopisi trdijo, da je pred-, sednik republike Guatemala 1. 1904 j prispeval $10,000 v zlatu v namen, da bi bil izvoljen predsednikom Th. 1 Roosevelt. Zajedno je predsednik1 Cabrera obljubil, da bode vedno pro-težiral Amerikance v svoji republiki. j V washingtonskih vladinih krogih o vsem tem ničesar ne vedo in tudi na tozadevna vprašanja nečejo odgovarjati. Zadevo so spravili na dan mehikanski časopisi, ki sedaj še posebno 1 hujskajo proti Amerikancem, ker jim j odnašajo lepe dobičke iz dežele. ---- Samomorilec, ki skrbi za svoj pogreb. Samomorilec Josip Mihaelowski i je vsaj toliko uljuden, da ljudem po j svoji smrti ne povzroča nikakih sit- I nosti glede svojega pogreba, ker je že vse sam naprej preskrbel. V nedeljo je prišel v New Yorku k nekemu pogrebniku, kjer je naročil krsto za - "he, plačal, povedal za stanovanje, kamor naj krsto prepeljejo, in vzei s seboj celo rezit, da je krsto plačal.. Nato pa ni odšel domov, temveč naravnost v Central Park, kjer se je t revolverjem ustrelil. Ker je imel desno roko ranjeno in v obvezi, se je ustrelil z levo roko. Priklicani zdravnik je dognal, da ga je kroglja na mestu usmrtila. Pri njem so dobili tri pisma: enega za njegovo ženo, drugega za nekega prijatelja in tretjega za koroneija. V slednjem pismo piše Mihaelowski, da ga je večletna bolezen prignala v ' smrt, in ga p rosi,, da se njegovo truplo prepelje k pogrebniku, kjer je žt potrebno poskrbel, da se mu priredi dostojen pokop. Turčija v zadregah. Revolucija preti sultanu. MLADOTURŠKA STRANKA PRIDOBIVA VEDNO VEČ SIMPATIJE MED PREBIVALSTVOM. Sultan jo v zelo neugodnem položaju; krivda neveščih ministrov. VOJAŠKA USTAJA. London, 21. julija. Sem so iz Carigrada dospela poročila tuk. listu "Dayly Telegraph'1, da je Turčija v silnih zadregan, da je kriza dosegla svoj vrl .ur.nc, in sultan obupuje nad svojim položajem. Sultan Abdul Hamid se najbolj jezi nad svoji ministri, ki so mu prikrivali resnost položaja v Macedoniji ter mu poročali neresnico. l)oč;ro so nsia-1 1 v Macedoniji pridobili na svor stran že skoro večinoma prebiva.-cev, o tem v Carigradu še niso ničesar vedeli. Ministri mu sedaj svetuje-: jo, naj kaznuje častnike, ki so se udeležili ustaškega gibanja mladotu • ške stranke, vendar sultan neče o-tem ničesar slišati in psuje svoje mi-nislre z izdajalci. Sultan grozi, da postavi vse častnike tietjegu armad-nega zbora pred vojno sodišče zajedno z ministri, in da zatre s sib in mečem ustajo Arnavtov. Vendar položaj postaja vedno bo!j zapleten ker se sultan ne more odločiti, ka.i naj stori. Pri sultanu se vrše seje no<; in dan. kako odvrniti nevarnost, ki pre:i turškemu prestolu. Medtem pa ! postaja položaj vedno bolj neznosen ker so ze mnoge turške čete prestopile :ia stran revolucionarjev. Dunaj, 21. julija. Sem se poroča i da dobili vodji ir.Iadotur5ke stranke popolno nadzorstvo na.i vojaškim četami drugega in tretjega armadne ira zbora. Ustaški odbor v Monastiri ima v rokah vse vodstvo in oblastvi -<> /e obupala nad položajem. Vse pre bivalstvo se je že pridružilo ustaške mu gibanju, ker je nezadovoljno : sedajnim neznosnim položajem m Balkanu. Petrograd. 21. julija. Rusija je obr-ni! a vso pozornost na dogodke, ki st baš odigravajo na Balkanu. Kakor j-; čuti. je na meji pripravljenih že ver j »o 1 ko v. jxdiote in konjenice, da pre-■ koraČijo turško meje. če bo položa; ,tako zahteval. Kakor se cuje iz do-sedaj še ne potrjenega vira, nameravajo ruske čete takoj korakati pred Carigrad, kterega zasedejo, če dose že ruska vlada sporazum z ansrleško. -o——— Predsednikov sin kot Indijanec. Oyster Bay. X. Y., 20. julija. V so-| boto je bil v predsednikovem stanovanju maškeradni ples, kterega se je I udeležil tudi predsednikov sin Archie I in sicer oblečen kot Indijanec. Ko se ; je pa v nedeljo odpeljal predsednik v cerkev, je skočil tudi Archie v avtomobil, seveda še rudeče namazan in s tomahotvkom v roki. fOče ga ni opazil, ker je sedel odvzadaj. Ko so se pa pripeljali pred cerkev, in je Roosevelt zagledal svojega sina kot Indijanca. ga je takoj spodil domov, da si umije obraz z milom in preobleče. , Vendar je mladega Indijanca zapazilo 1 že več osob, ki so mu se radi dobre i maske zelo smejali. ............... Hitra vožnja. Dne 23. JULIJA odpluje francos? ekspresni parnik La PROVENCE If New Torka ▼ Havre. Vožnja stane do LJUBLJANE $38.00 <• REKE $38.1 S 4» EAGKEBA $38.35 ▼•inji listki m dobiti fri: FRANK SAKSER 00„ 1M Greenwich Street, Ifar Tort h «1W Bt. Clair At«., H. a., tlmlMi. #. Razne novosti iz inozemstva> PREDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE SE JE PODAL NA OBŠIRNO POTOVANJE. Maksim Gorki j je izdal novo drama iz ruskega življenja, ki jo uprizore jeseni. POVODENJ V MALI AZIJI. -o- Paris, 20. julija. Predsednik francoske republike Fallieres je danes z ministrom inostranih zadev nastopil svoje diplomatično potovanj- na Dansko, Švedsko. Norveško in Rusijo. Do kolodvora so ga spr-n.T vsi ministri in mestne oblaati. ^ se francosko časopisje n jHsa. da se vr.si predsednikovo pol ,> i jt; v znamenju miru in ob jednenc v j»o-vzdigo francoske politike. N* predsednikovo potovanje ne _ posebno, ker je njih cesarja p« ma prezrl. pa<"- pa potuje mi m kje, da obišče ruskega carja N ' -laja, s kterim se bode najbrž p..-varjal glede nove zveze A ul ju-Francija-Rusija. ki bo močna v.a napram Nemčiji in Avstriji. Petrograd, 20. julija. Maksim f-.r-kij je pravkar izdal novo dram •. ki jo je priobčil v nekem petrogradsken? mesečniku. Prihodnjo jesen jo oa-meravsijo uprizoriti na odru. Naslov se glasi ''N"ajnižje najnižjega" ta | vsebina je tragedija neke korapeije-V središču dejanja stoji neki ruskf policijski uradnik, neke vrste vampir, ki stiska prav tako bogatine kot-siromake. Nadalje omenja Gorkij v ji novi drami tudi neko družino-: ki je zelo vplivna v javnem življenju« toda vsak član družine je ali lopov. : tat ali ropar. Carigrad. 20. julija. V Turški pro-vineiji Tokat v Mali Aziji je povo-denj poplavila f<>la niepta :n vasi. Povodenj je provzročila velikansko škodo in šele sedaj prihajajo natančnejša poročila. Kolikor -o doseda.f dognali. je utonilo vsled povodnji okoli 2000 osob, med temi tudi 300' jetnikov, kterih niso mogli rešiti, ker so bili zaprti v podzemeljskih ceU-! cab. klr*re je voda takoj zalila. V vse poplavljene kraje je vlada poslala večje oddelke vojakov, da pomagajo prizadetim prebivalcem. Od vseb-krajev prihajajo še vedno poročila o gorju prizadetih ljudij. Med dru-grimi je utonilo tudi šeststo rekrutov-ker je voda vojašnice naenkrat zalila. ! Milan, Italija, 20. julija. Stražnik tukajšnjega zgodovinskega muzeja je odkril zelo predrzno tatvino. Neznani uzmoviči so ukradli iz zaklenjene omare zlate ključe milanskega mesta, ki so velike vrednosti. Na sumnji imajo neke dame, ki so muzej obiskale malo pred, ko so odkrili tatvino. P' » o ■ GROZILNA PISMA POSTAVODAr JA1CU. Član posta voda je države Georgia v nevarnosti; maščevanje žensk. Oyster Bay, N. Y., 20. julija. Na letovišču na Sagamore Hill se vrše i že več dnij važna posvetovanja, h ! kterim prihajajo najuplivnejši na^i državniki. Vetra j je dospel k predsedniku generalni pravnik Bonaparte, ki se je s predsednikom pogovarjal glede položaja med Zjed državami ir. Mehiko; določilo se je, da se morajo | neutralne postave na mej? premeniti, ' oziroma pregledati. Govorilo .<=3 je o izdelovanju opojnih pijač, za kteri predmet se predsednik še posebno za-niir.a. Pozneje je imel Roosevelt druge konference s pomožnim državnim ta j likom Baconom, z serorjem Cree-lom, mehikanskim poslanikom v Wa-shingtonu in Mr. Buchanamu, ki je na3 poslanik za Mehiko. Govorilo se je tudi o kritičnem položaju v centralni Ameriki. -o—.....— Mož ustrelil ženo in njenega ljubčka. KI Reno, Okla., 20. julija. James Lousbv je danes ustrelil William Weodsa. kterega je dobit v kritičnem položaju pri svoji ženi. Ivo je ustielil zapt-ljirea je tudi ženi pognal krogi jo v glavo. Lonsby je bri\ec v Clareraore, in danes je prišel v tuk. me>to, da pregovori svojo ženo, da se povrne na njtgov dom. Woods in žena sta že živela nekaj časa skupaj, ko je Woods pregovoril Lousbyjevx» ženo. e poganja za morilca, "Višji 1000". Kmalu >e ne bo več govorilo o new-yorskih '* višjih 4(H)" temveč ameriških ** višjih 1000". to so taki go-s|K)dje. ki bre» dela zapravljajo svoje novce, ktere so si pridobili in pri->Ieparili. Kdor ima več- denarja, oni ima večjo veljavo. Kdor nima na leto manj kot 30.000 dolarjev potrošiti, tega se ne sprejme v družbo. Vsak mora imeti najmanj dva avtomobila, več konj in služabnikov. O teh "višjih" smo že poročali lansko leto, ko-liko neumnosti jim pride na um. Lan-l sko leto je bila"pri njih moda, nosili kolikor mogoče malo obleke, in nek-tere dame so navadile svoje opice, da so sedele pri njih mizah in zajedno z J njimi obedovale. Tako ti "višji" imajo res višje ideje, ki kažejo, kam pri-; pravi pamet človeka, kadar je preveč ali pa že vsega sit. Boji med Kitajci. V Philadelphiji, Pa., se je vršil boj med člani dveh sovražnih si kitajskih organizacij. Pri tem je bil kitajski restavrater Lee Chit ustreljen, doeim sta bila dva bela gledalca nevarno ranjena. Deset Kitajcev so zaprli. V jezera utonil. Weirs, N. H., 20. julija. Walter D. Marti n, predsednik Common Councila v Maiden. Mass., ki se s svojo družino mudi v Pine Island, je včeraj utonil na jezeru Winnepesaukee, ko je brodaril s svojim čolnom. Utonil je pred očmi svoje žene, ki je na verandi svoje hiše pričakovala njegovega povratka. Slovenske novice. V New Yorku, Manhattan Borough se je poročil Slovenec g. Peter Cera- , z gospodično Franciko Šubelj, ki je vsem slovenskim krogom v New Yor- : ku prav dobro znana. Poroka se je vr- i šila v dolenjem delu New Yorka v I nedeljo, 19. julija. Poročencema naše I čast i tke. Mladi ulomilci. . . I Včeraj je prijela policija pet mladih ulomilcev, kterih najmlajši je star komaj 7 let in najstarejši 11 let. Vse mlade lumpe so spravili v varstvo otroške družbe. V več poslop-jih so kradli drva, priplazili so se tudi v sobe, kjer so posebno stikali za pennyji, da si kupijo ice cream in candy. Ulom manjše vrste so zvršili v sedmih hišah, dokler jih ni na«fti1n policija. Velike priprave za I slavnosti v Quebecu. V QUEBECU V CANADI SE VRŠE VELIKANSKE PRIPRAVE ZA PROSLAVO 300 LETNICE MESTA. V luko je dospelo več inozemskih voj- nih ladij raznih držav. AMERIŠKI GOSTJE. Quebec, Canada, 20. julija. Prebivalce tuk. mesta se je polotila prijetna razburjenost, ker v kratkem se ! prične slovesno praznovanje 300 let-; nega obstanka starodavnega mesta. : V sredo pride v mesto angleški pre-i itolonaslednik Prince of Wales, na najnovejši angleški vojni iadiji Ido-mitable. Priprave za slovesen sprejem so uprav velikanske. Od vseh strani j Canade je dospelo v mesto mnogo vojakov, in v luki je zasidrano ogromno brodovje domačih in tujih vojnih ladij. Že pred enim tednom so dospele angleške oklopniee Exmouth, Albemarble, Russell in Duncan, nadalje križarki Venus in Arrogant; v luki sta tudi francoski vojni ladiji Leon fla m bet t a in Admiral Aube. Pozneje se jim pridruži še zvezina križarka New Hampshire, in še brodovje. ki spremlja angleškega gosta. S princem pridejo objednem maršal Roberts vojvoda Norfolk. Ker prihaja v Canado prvič prestolonaslednik angleške kraljevine, ga bodo sprejeli z izvanrednim pompom. Stanoval bo v rne^tnej citadeli. I V mestu je 10.000 vojakov vseh vrst, kterim je častni poveljnik Ioni i Roberts, ki bode stanoval vfcupno 2 angleškim prestolonaslednikom. I z Zjed. držav dospe podpredsednik republike Fairbanks, ki pozdravi an-•rleškega gosta v imenu naše republike. Stanoval bode v Sprencerwoodu pri nadomestnem guvernerju provinci je Quebec. Ko pride angleški prestolonaslednik v Quebec se poda Fair-bank.-. na zvezino križarko New Hampshire, ki bo prva oddala svoje -trele v pozdrav došlemu yostu. Vse mestne uliee so polne gostov in tujcev in vse hiše so krasno okinčane s za sta vam. i Po mestu paradirajo vojaki ill vsepovsod pozdravljajo lorda Roberttsa. kterega poznajo nekteri še izza burske vojske, ko je bil njim načelnik v jnžni Afriki. Da:ies bi se skoro pripetila grozna nesreča v luki. Angleška križarka je zgubila "kontrolo svojih strojev in le. ker se je admiralska Iadija pravočasno umaknila, so se obe ladiji rešili grozne katastrofe, ki bi lahko sledila. Vsi mornarski krogi radovedno pričakujejo, ko priplove v notnanjo luko naša križarka New Hampshire in Tdomitable, ker so obe ladiji najnovejšega sistema. Danes so se pričele slavnosti. V anglikanskej cerkvi se je vršila slovesna služba božja, kterej je prisostvoval tudi lord Roberts in vsi častniki, ki se mudijo v mestu. V katoliški katdrali se je pa vršila slovesna maša, h kterej je došel vojvoda Norfolk. kot nadglavar angleških katoličanov. Pri tej službi božji so bili nav. zoči tmU mornarji in častniki francoskih vojnih ladij. ———-o- Mati morilka treh sinov, Buffalo. N. Y., 20. julija. Mrs. Isa-bela Sahlon je danes zastrupila svoje tri mladoletne sinove s salmijakom, ter jim vsem trem zavila usta z rob-eem. da ne bi mogli dihati in kričati na pomoč. Nato je šla iz hiše k gro-eerju. kjer je kupila še več strupa, kterega je sama zaužila. Ko so sosedje opazili blazni čin Mrs. Sahlon, so bili že vsi trije otroci mrtvi in ženska je baš umirala. Takoj so jo prepeljali v bolnico, kjer jo zdravniki skušajo oteti smrti, kar se jim najbrž ne bo posrečilo. Morilka je izjavila, da je vse nesreče kriva njena tašča. Ko je prišel opoldne njen mož h kosilu, mu je tožila, da živi v večnem prepiru s svojo taščo. Ako ne bo mira danes popoldne, tako je izjavila Mrs. Sahlon. se bo zvečer nekaj zgodilo. Mož se ni zmenil za njene besede in odšel na delo. Ko je prišel zvečer domov, je zagledal svoje otroke mrtve in Seno so že odpeljali ▼ bolnico. Velik gozdni požar. Portland. Me., 20. julija. Vsled ne-zn-^ne vročine, ki je vladala tukaj žp še-t t"dnov neprenehoma, je \ raznih gozdovih nastal ogenj, ki se je ne-varno razširjal; mnogo drevja ie uni-čenesra. Včeraj je prvič po ?estih tednih pričel padati dež, ki je ustavil j divjanje požarja, Skoda, ki jo je povzročil požar v zadnjih dneh tednih v raznih gozdovih znaša čez stotisoč dolarjev. Prebivalci bljižnjih kraje? j »o ae že selili, ker je veter zanašal iskre in pepel v vasij, da niti ljudje nivo bili vami pred divjajočim ele- : mer.tom. Posebno je divjal požar v jugoza-, hodnem dela države. Stotine dela v- ; cev vf bi lo neprenehoma na delu, ia j p^rrnsrjile *<~> jim požarne hrambe bližnjih mest. Uničenih ,ie rad' sn*e tudi ! več polj in vrtov, ker Se-st tednov ni padla niti kapljica dežja izpod neba. Denarje v staro domovino pošiljamo: za 10.S5........ ____ 50 kron za 20.45 ........ .... 100 kron za 40.90 ........ ____ 200 kron za 102.25 ........ ____ 500 kron za 204.00 ........ ____ 1000 kron; aa ilh 1 • • ■ • • • • • .... * _">n , Poštarin* j« všteta pri teh vsotah. Doma ae nakaeane vsote popolnoma i plačajo bres vinarja •dbitk*. Naše denarne pošiljat ve izplačuje c. kr. pefttni hranilni nrad t 11. lo 12. polna, je pričela njegova žena postajati ljubosumna, ker prejema njen' mož toliko pisem od žensk. Sicer pa Glenn mnenja, da je s svojim zakonskim predlogom pogodil pravo, ker če bi ne bile ženske razjarjene, bi m ne čutile prizadete vsled njegovega predloga. Nekaj. Piše Ivan Zoreč. n. "6LAS NARODA" (Slovemc Daily.) Ovstd and published bjr the 9LOVEN1C PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK 8AK8ER, President. VICTOR VALJA VEC, Sectary. LOUIS BiOiEi>lK, Treasurer. Place of Botiineae of the corporation and eddrtases of above officer«: loyGreenwich Street, Boroturh of Manhattan, New York OUy, N- Y,_ Se leto velja list za Ameriko in Oanado.........$3.00 „ pol leta.........1.50 „ leto ta mesto New York . . . 4.00 „ pol leU za m«to New York . 2.00 ,, Evropo sa vse leto ..... 4.50 i( ,, ,, pol leta.....2.50 f„ ,, četrt leta .... 1.75 Evropo pošiljamo skupno tri številke. • liLAS NARODA" izhaja vaak dan iz-_v »niči nedelj in praznikov. «GLA8 NARODA** ("Voice of the People") leaved every day, except Sundays «ne obali kmalo japonski. To svarilo sicer ni dovolj u-mestno. vendar zameta vat i se ura ne sme. Za pad na obala pacifičnega oceana lahko postane ameriška, dočim vzhodna ne postane nikdar japonska. Vendar imajo prebivalci naše vzhodne ohali pravico zahtevati, da se njih domovje kolikor mogoče zavaruje, ker jim sicer v slučaju vojske preti pogin, ker oni bodo prvi izpostavljeni sovražnemu napadu, o kterein sedaj mislimo, da je skoro nemogoč. Zgodovina pa uči, da se najbolj nemogoče reči najrajši dogodijo. Dejstvo je. da Japonska gradi vedno več novih bojnih ladij, da kupuje nove, močne oklopnice od drugih držav. kakor v zadnjem času od Brazilije. Onim. kterim je mar narodna, ameriška hramba, pač ni težko uganiti, zakaj Japonska tako hiti z gradnjo novih vojnih ladij, zakaj hiti z nakupovanjem novih oklopnic. Brzojavno poročilo od včeraj poroča, da je japonska vlada sklenila gradnjo nadaljnih dveh oklopnic, ki morate priti takoj v delo, in sicer v domačih lukah. Zakaj zida Japonska te bojne ladije? Rusijo je glede brodovja že nadkrilila, svoje zaveznice Anglije se ji ni treba bati in ponižana Kitajska ni nevarna Japonski. Ali ne zida Japonska nove voj- j ne ladije, ker hoče razširiti svoje ozke meje, ker hrepeni po našej naselbini. po Filipinskem otočju? Ali ni Japonska že od nekdaj stezala po lej naselbini svoje grabežljive roke? Dočim kupuje japonska vlada vojne ladije v Braziliji, pa slednja republika na široko odpira svoja vrata japonskim naseljencem, ki jih pozdravlja kot dobrodošle goste. In kaj naj si mislimo o pametni in lokavi japonski zvezi z Anglijo f Ista lo-kavost tiči v nameravanej težnji pridobiti si sedaj še prijateljstvo brazilske republike, ki je v bližini Zje-dinjenih držav, v bližini svetovno važnega panamskega prekopa, po katerem se Japonskej že na tihem preobrača želodec. Zakaj je brazilska vlada na tihem naročila devetindvaj-1 set vojnih ladij, ko nima nevarnega soseda, ko živi z vsemi drugimi vladami v miru, ko v očigled Monroe-doktrine ne rabi brodovja. Morebiti je Japonska pričela izrabljevati brazilsko vlado, jo v sili pričela imeno- | vati prijateljico, da jo izkoristi za svoje namene. Ljudstvo v Zjedinjenih državah ne vnara za vojno. Mi ne želimo onega, kar je tuje. Mi želimo mir in smo zadovoljni s tem, kar imamo, in si osvojimo le ono, kar nam po pravici pripada. Azijatske zadeve nas ne DOPISI. Cleveland, Ohio. Vse kaže na to, da so se nam pričeli prikazovati boljši dnevi prihod-njosti. Tovarne, ki so dosedaj počivale, pričele bodo zopet z delom in kakor se zagotavlja,, bode v najkrajšem času vse zopet v normalnem tiru. Saj je pa tudi že skrajni čas. Položaj je bil neznosen. Zaslužka nič, dela nič. Brezposelnost je potisnila marsikterega delavca v skrajno bedo in revščino. Posebno so bili reveži oni, ki imajo poleg sebe preživeli še družino. Kakor se poroča, so tvornice v Newburgu poklicale k delu odstavljene delavce in kmalo bodo pričele delati s polno paro. .Med tamošnji-mi rojaki je vsled tega zavladalo velike veselje. Kakor povsod, tako tudi v Cleveland ti in okolici so trpele trgovine vsled krize obilo. Marsiktera je šla pod zlo in morala je zapreti vnffTi za vedno ali pa vsaj za toliko časa. dokler se časi ne zboljšajo. Da je banketot iralo več bank, je že znano. Kar se tukajšnjih Slovencev tiče, je vredno omeniti le Franklin Savings banko, ktere polom je marsikterega rojaka občutno zadel. Vlagatelji so bili večinoma Slovenci in marsikedo bode zgubil težko zaslužene in prihranjene novce. Zatorej bi bilo svetovati našim rojakom, da so pri vladanju denarja zelo previdni. Najbolje bi bilo, če pošljejo denar v kako starokrajsko hranilnico, kjer je s;otov in se ni bati. zgube. Kako so nektere ameriške banke negotove, je znano vsakemu posamezniku. Rastejo kakor gobe, a zginejo tudi kakor kafra. V prihodnje torej denar v zanesljive banke ali pa v stari kraj. Da se časi boljšajo, so nekteri naši rojaki pred kratkim dokazali javno. Dobili so plačo, pričeli popivati in zaključek veselega pojava je bil žalosten konec — pretep, in sicer z zelo Kalostuimi posledicami. Ranjenci so Johili zavetja y boVnici, pretepači pa v zaporu. Ljudje, ki stanujejo v bližini. kjer so se vršili pretepi, so nad laki m početjem zelo ogorčeni in polni graje nad vročekrvneži, ki pač z razgrajanjem ne delajo narodu prav nobene časti, pač pa mu spodkopujejo ugled. V bližnjem Collinwoodu, kjer prebiva več sto Slovencev, imajo zelo hude boje s fanatičnimi temperenč-niki. Pri zadnjem glasovanju za "suho" ali "mokro" so sicer zmagali "mokri" s pretežno večino; temperenčniki so zavoljo tega vsi iz sebe in delajo na to, da bi se razveljavile volitve. Podpisujejo neko peticijo, po ktere j naj bi se sklenilo, da bi bile v mokrem okraju le dve gostilni, vse druge bi pa morale "mufati". Žalostna katastrofa, ki je pred časom zadela Collinwoodčane tako hudo, je skoraj pozabljena. Posledica iste je sedaj le boj, ali bi se na pogorišču sezidala nova šola, ali pa postavil spomenik nesrečnim žrtvam, to je onim 175 šolskim otrokom, ki so pri požarju eollinwoodske šole prišli ob življenje. Pietetni ljudje se pro-tivijo, da bi se na onem žalostnem prostoru zopet zidalo Šolsko poslopje, zopet drugi so pa drugi, ki prvim nasprotujejo, češ, občina bode imela, večje stroške, če bode morala stavbeni svet kje drugje kupiti. Zdi se pa, da bode pieteta zmagala in da bode le dostojen spomenik kazal, da je na tem prostoru zgorelo 175 nedolžnih otrok. V našem bližnjem Lorainu se je delavski položaj zdatno zboljšal. Delo se je pričelo že prav dobro. South-lorainsko tovarniško podjetje zida sedaj dve veliki novi tovarni, v kterih bodo pričeli meseca septembra z delom. Gotovo je, da bode podjetje rabilo par tisoč delavcev reč, nego jih je doeedaj. — N. — brigajo, dovolj imamo doma skrbi in ixisla. Toda, da ohranimo mir, da rarujemo svoje domače interese, zato rabimo brodovje, ki čuva in zagotavlja mir in naše interese na svetovni politiki. Gradnja novih vojnih ladij je vla-litia zadeva. Toda baš sedaj smo ^ položaju, ko se moramo vprašati, vdo pride na krmilo vlade. Republikanski kandidat je Taft, čegar o-tobuemu naziranju gre vsa čast. Iz astne skušnje mu je znano, da debela potrebuje mira, toda imeti mora udi sredstev, da ohrani ta mir za stalno. Toda kaj je demokratska stranka storila v tem ozirut Demokratični program za morna-ico je slab in nezadosten. More-»itni vojski se demokratični vodje smejejo, toda smejali se ne bodo, če n-idemo res do vojnega j>oložaja. Si-•er zahteva program demokratične itranke izključitev vseli Japoncev iz lase republike. Toda ta izključitev »ode toliko bolj izpodbodla Japonce, la bodo na tihem doma rovarili zo-ier nas. Ljudstvo zahteva dovoljne obram->e, da varuje svoje koristi napram •sakemu tujemu vmeševanju. In judstvo bode dobilo brodovje, ki mu »ode zagotavljalo mir na zunaj in loma. Prav kakor nujno potrebu-emo veliko mornarice, nam je nepo-rebna domača stalna vojska, ker dona se nam ni bati sovražnika, ker slednji more le priti od zunaj. Za lotranjo varnost miru in blagostanja >a zadostuje sedajue število vojakov. — Demokratična stranka je izgubila precej ugleda pri naših državljanih, ker s svojo nepatrijotično platformo je pozabila storiti v prid naših zunanjih interesov, ki postanejo morebiti sčasoma precej zapleteni, in če ne bodo pravočasno dovolj zavarovani. trpeli bomo posledice, ki si jih bomo sami krivi. Delavski glasovi. Lansko leto je bilo vslužbenih pri železnicah 1.072,074 delavcev, večinoma možkih. le nekaj ženskih. In večinoma vsi ti delavci so objednem volilci ter tvorijo nekako deset pro-eeiitov vseh volilcev v Zjedinjenih državah. Ker se bližajo predsedniške volitve, bi bilo zanimivo nekoliko pogledati, kako se lovi delavske glasove, kako jih ta ali ona strauka skuša pridobiti za svoje kandidate. Zvezi na vlada ima pravico, da regulira železniške cene, če slednje preskočijo svoje meje in pridejo do svojega vrhunca. To pravico ima še posebej vsak predsednik Zjedinjenih držav. In baš sedaj so železnice v položaju, ko hočejo zvišati svoje tovorne in personalne cene, ker se je v času krize preeej poslabšal njih promet. In predsednik je pripravljen, da potom meddržavne trgovinske komisije posreduje. S tem posredovanjem pa objednem vpliva na 3 milijon (>72 tisoč 74 volilcev, ki so vslužbeni pri ameriških železnicah. Člani meddržavne trgovinske komisije so politikarji, ktere nastavi predsednik in ktere predsednik tudi odstavi. Pride celo čas, ko morajo naravnost, proti svojem prepričanju, spolnjevati predsedniška povelja, če hočejo ostati še nadalje v uradu. Če predsendik želi pomanjšati cene te velike vojske volilcev, mu je treba samo zapovedati svojim komisarjem, da znižajo prevozne cene; nasprotno če hoče predsednik, da se delavcem plača poviša, zopet naroči, da železnice povišajo tovorne cene. In ali bi ne bilo koristno za predsedniškega kandidata, če dobi na svojo stran teh 1,672.074 volilcev, ki že skoro lahko zagotove izvolitev T Kte-ra železnica bi se drznila znižati plače svojim vslužbencem, če predsednik tako ne želi t Ktera železnica bi se drznila ustavljati se predsednikovi želji, če hoče slednji, da se delavcem povišajo plače v enakem položaju? Do tega sicer nikdar, ali pa le v izvanrednem slučaju pride, ker to bi bilo skoro kaznjivo izrabljenje moči našega najvišjega uradnika. Da pa se vpliva z raznimi obljubami na delavske glasove, je gotovo dejstvo, dasi se ne dela očitno, temveč skrivno. Naše mnenje je pa, da vsakdo voli onega, o kterem je prepričan, da bode skrbel za blagostanje delavskega stanu. In vsakdo ima svoje prepričanje. Strog šerif. Coffeyville, Kans., 16. julija. Serif Riley iz Noweta, Okla., je danes ponoči konfisciral deset sodov pive v nekem salonu tik meje države Oklahoma. Objednem je zapr1 lastnika salona in ukazal zažgati hišo, kjer je bila krčma. Serif je Izjavil, da deluje popolnoma v sporazumu z državnimi postavami, ki določajo, da se blago, oziroma opojne pijače konflseirajo, nakar se mora poslopje, kjer so se prodajale, zažgati. V Oklahonri, ki je demokratična država, vlada nnmre? najhujša prohibicija. Nekdanje sodstva oa Goriškem. Do leta 1787 je bilo na Goriškem skoraj toKko sodnij nižje vrs'a, kolikor vasij, da, po nekterih vaseh so bile celo do tri sodni je. Sodni jsko, pravico so imeli zemljišeni iasi.niki, ki so bili večinoma plemenitaši, a?i pa so si lastnovoljno prisojali plemstvo; še dandanes je v deželi več plo-iničev, ki ne morejo dokazati .svojega plemenitega pokoljenja. Ti velc-i posestniki v obče niso sami opravljali sodnijskega posla, imeli so mar-| več za to nastavljene uradnike, k: so ! morali napraviti sodnijski izpit in biti potrjeni po prizivnem sodišču v Celovcu. Ni se čuditi, da so bili pravoreki ob takih razmerah kaj čudni. Enake zadeve nista dva teh sodnikov enako razsodila, mnogokrat ravno nasprotno. Kmet je tožbo s plemičem, meščanom ali bogatinom navadno izgubil, ako je imel tudi stokrat prav; izjeme so bile redke in navadno le pri takih jurisdikeijah, kjer je sodil sam zemljiščni lastnik, ki je znal ceniti trud kmeta, ki mu obdeluje posestva. V starih listinah in po ustnem poročilu bili so taki vestni in nasproti zatiranemu ratarju in delavcu pravični sodniki: grofi Attems v Sv. Križu, v Podgori, Ločniku in Cerovem; grofi Coronini v Kronbergu in grofi Neuhaus v Sv. Mavru, radi česar se njih kmetje tudi niso nikdar upirali in puntali. Podaniki ostalih jurisdikcij so se pa vedno pritoževali na višje instance. Da bi se prišlo vednlm prizivom vsaj deloma v okom, izdana je bila cesarska resolucija od dne G. decembra 1780, po kteri so se morale krajne sodnije skrčiti in združiti v obširnejši delokrog, in sicer je določala resolucija za vse Goriško-Gradiščan-sko petnajst sodni jskih okrajev, namreč: Kameralna gospodska Bovec v sedanjem obsegu. Jurisdikcija grofa Coronini v Tolminu v svojem obsegu, ravnotako grofa Rabat ta v Kanalu. (Soriškemu magistratu so so dodelile bivše sodnije Studenec pl. More-lija Sehoenleld; Vrgosko grofa Ed-linga; Podturen in Sempas barona Semblerja; Šempeter grofa Coroni-nija; Štandrež pl. Loeatellija; Pristava grofa Thurna; Cingrof grofa Strassoldo; Rožna Dolina pl. Baro-nio; Crgar grofa Strossoldo; Solkan grofa Delmestri; v Sovodnje kameralna grofa Neuhaus in pl. Rodelli; Peč grol'a At tenisa; Rupa g. Zannu-thija; Orehovlje markiza Obizzi; Ru-hije grofa Coronini; Miren družine Radieveig; Bilje Tucija pl. Lack; Renče grofa Coronini; Užica barona Formentini. Jurisdikciji grofa Attemsa v Sv. Križu so se priklopile Ravnica dedičev Ignacija pl. Battistig; Kronberg grofov Coronini; Loka Uršulinskega samostana; Ajdovščina grofa Edling in Lokve gozdnega urada. 'Sodniji grofa Lanthierija v zgornjem Rihenhergu pridelile so se bivše sodnije Dornherg grofa Rabatta; Spodnji Rihenberg grofa Lanthierija, Žablje ravno istega in Štanjel grofa Kobenzel. Završniški (Schwarzenegg) jurisdikcija grofa Potlazzi se je priklopila sodnija grofa Hohenvvarta v Sliv-nji. Sodnijski obseg na Razdrtem barona Rosotti ostal je nespremenjen. Sodniji grofa Delmestri v Kormi-nu je odstopil pl. Cattarini svoj ta-mošnji del, dodal jej še Chiopris pl. Degrazia; Medeja grofa Melsa, Spes-sa grofa Thurna; Mariano grofa Delmestri in Moša grofa Attemsa. Sodniji grofa Rudolfa Coronini v Kojskem so se priklopile sodnije Pevma in Št. Maver grofa Thurna; Zgornje Cerovo grofa Attemsa; Kož-bana grofa Torres; Števerjan barona Tacco; Ločnik in Podgora grofa i Attemsa; Solesencliia Troila pl. Con-ti; Vipolže grofa Thurna; Vedrijan grofa Rabatta in Dobrovo grofa Col-loredo. / Preturi v Gradiški so se pridelile sodnije: Bruma pl. Molina; Farra grofa Strassoldo; Romans barona Lottieri; Vilanova grofa Strasodosl; Versa barona Beselli; Fratta grofa Strassoldo; Zagraj grofa Coronini in Doberdob grofa Thurna. Jurisdikciji grofa Gambara v Aje-lu dodala se je le sodniji barona Go-rizzuttija v Jalmiku, kteri spada sedaj pod Italijo, kakor tudi sodnija pL Wassermaijna v Gonarsu, ki so se jej pridodale one v Prepotu grofa Frangipani, S. Giorgio goriškega nadškofa in Zuino grofa Savorgnani. Sodniji grofa Cassis-Faraone v Mo-nasteru so se dodelile: Oglej, Belinja in Pallacrucis goriškega nadškofa; Fiumičelj barona Defin; Villavicen-tina grofa Gorgo in kameralna sodnija v Cervinjanu. Zadnja, 15. jurisdikcija spada sedaj popolnoma pod Italijo in je obsegala vasi Precenico, Driolassa in Codroipo grofa Thurna; Flambruzzo Slovensko katoli&ko CL podp. društvo J> svete Barbare =—™—o ra ^J©dlnj©ne države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa, Bnkorporiranodnedl. januarja I90* v driavl PennaytvanQL -o—o- ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest &tj, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, Weat Mineral, Keifl. L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. 0. Box 637, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, A KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 647, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, EL nadzornik, »09 Braddock Avenue, dock, Pa. FRAN SUNK, m. nadzornik, 60 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Eaaa, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, II. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Niz;k:e cene! Vse parobrodne družbe so znižale cene za prekmorsko vožnjo. Kdor rojakov želi potovati v staro domovino, naj se v tej zadevi obrne na FRAINK SAKSER CO. 109 Greenwich Street, 6104 St. Clair Ave., N. E., NEW YORKg CITY. CLEVELAND, O. in Papa fa va grofa Attemsa in Gori-čiea grofa Rudio. Ta razdelitev okrajnih sodnij je bila tako urejena, da ni imel nikdo več od dveh ur hoda do sedeža sodnije; le v bovškem in tolminskem okraju je bila radi »jih obsežnosti velika izjema. V STARO DOMOVINO SO SE PODALI: Fran 1'eve iz Milwaukee, Wis., v Dortmund; Marija Kraljic iz New Yorka v Domžale; Ivati Korošec iz Jenningstown, \V. Ya.} v Cirknico; Ivan Jakomin iz Jenningstown, W. Ya., v Koper; Ivan Nelc iz Jennings-town, W. Va., v Trst; Ivan Mele iz Jenningstown, W. Va.. v Cerknico; Mat. in Josip Cekada iz Primero, Colo., v Dolenje; Ivan Bernič in Fr. Brižan iz Primero, Colo., v Roč; Jos. Kinkela in Ivan Trinajstič iz Bessemer, Pa., v Trinajsti«; Ivan Skro-bonja iz Bessemer, Pa., v Skurijan; Fran Jušič iz Bessemer, Pa., v Jn-siči; Anton Reven iz Starford, Pa., v Žiri; Ivana Knafelc z otroci iz Braddock, Pa., v Šmihelj; Fran Ko-čevar iz St. Mary's, Pa., v Stari trg; Andrej Kranje iz St. Mary's, Pa., v Cerknico; Ivan Špehar in Jakob Kandare iz Emporium, Pa., v Stari trg; Mat. Avsec iz Cross Fork, Pa., v Ravne; Anton Kos iz Sheboygan, Wis., v Gornje Laknice; Fr. Trkaj iz Sheboygan. Wis., v Cužno vas; Ivan Weiss iz Sheboygan, Wis., v Smarjeto; Peter Oven iz Milwaukee, Wis., v Šiško; Mat. Jenko iz Wauke-gan. 111., v Pungert; Fran Breznik iz Sheboygan, Wis., v Mozirje; Andrej Smrdel, Blaž Fakin, Neža Carman, Anton Srpan z družino, Josip Heglar, Jakob Demšar, Jakob Hornel z družino, Anton Mihalič in Ivan Kmet iz Cleveland, Ohio, v Trst; Peter Balanč iz Rock Springs ,Wyo.. v Selce; Anton Sepič iz Forest City, Pa., v Vedrijan; Anton Ribarič iz Milwaukee, Wis., v Trst; Ferd. Bob-ša iz Jerome, Mich., v Ptuj; Jovan Golobic iz Nashwauk, Minn., v Črno Goro; Ivan Novak iz Milwaukee, Wis., v Gradac; Josip Vidmar iz Jo-liet, 111., v Senožeče; Gregor Kosič in Fran Ribarič iz Spokane, Wash., v Vodice; Anton Černeka iz Primero, Colo., ▼ Roč; Jure Sindičič, Fran Maričič, Luka Sindičič in Jurij Ber-nabič iz Crockett, Cal., v Staro Ba-ško; Josip Bole iz Pittsburg, Pa., v Slavino; Anton Benčič iz Chicago, HI., v Žužemberk; Fran Gantar z družino, Marija Brodnik z otroci in M. Marolt iz Cleveland, Ohio, v Ljubljano; Anton Bačnik iz Laquin, Pa., v Novo vas; Ivan Turk is Empori- um- v Knežno; Ivan Petrič iz Emporium, Pa., v Gornje Jezero; Josip Osredkar z družino iz Chicago, ill., v Ivovte; Ivan Zoran z družino iz Cleveland, Ohio, v Ljubljano; Mat. Zale iz But te, Mont., v Vrh; Ivan Lukanič iz Butte, Mont., v Drago; Ivan Stopar iz Butte, Mont., v Glo-bociče; Ivan Sternad iz Black Diamond, Wash., v Gornji Grad; L. Ivastelic iz Ely, Minn., v Račno; G. Lakner in Fran Klepac iz Pine Hill, Aly.. v Čabar; .Jakob Tomšič iz Pine Hill. Ala., v Bač; Josip Agnič z družino iz Birmingham, Ala., v Laze; Fran Zalar iz Chisholm, Minn., na Ig: Bolto Starčevič iz Painsdale, v Ivanič grad; New-Yorker Maenner-Chor, obstoječ iz petinštirideset osob, iz New Yorka v Hamburg. Vsi ti potniki kupili parobrodne listke pri tvrdki Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York, N. Y. VABILO NA NAROGBO. Edini slovenski dnevnik "GLAS NARODA", donaša prvi vse norosti bodisi iz Z jed. držav tako tudi ix stare domovine, velja: za vse leto..........$3.00, za pol leta.......... 1.50, za četrt leta.........—.75. Za Evropo: za vse leto..........$4.50, za pol leta.......... 2.50, za četrt leta......... 1.75. Tim več naročnikov ko bode imel "Glas Naroda", tem bolj bede obširen in zanimiv. Naročniki, kterim je potekla naročnina za prvo poletje, prosimo, da jo blagovole doposlati; one naročnike, ki so pa ie kaj na dolgu, pa prosimo, da blagovoli to tim preje ke mogoče poravnati Upravništvo "Glasa Naroda". Pozor! Slovenci Pozor 1 ^SALON^i Zmodernlm kogljldčem, Sveže pivo v sodičkih in buteljkah te druge raznovrstne pijače ter um'sfal smodke. Potniki dobe pri meni čedne prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izbora«. Vsem Slovencem in drugim Slovane** se toplo priporoča Martin Potokar 864 So. Center Ave. Chicago, (Hi Turne na nnravnlžtvo se iiiniliililiiii Turne m upravniitvo ne T; .7»»« ■z ■> g Katol. Jednota. Jugoslovanska Inkorporirana dne 24.januaija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOS, 9-483 Ewing Ave., So. Chicago, I1L Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopusta w Evropi.) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. Avstr. Slovensko Bol. Pod. Društvo Ustanovljeno 16. januvarja 1892. Sedež: Frontenac, Kans. NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. 0. Box 67, Brad-dock. Pa. ALOJZIJ VIRANT, II. nadzornik, Gor. 10th Avenue & Globe Street, South Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Mi™* GLAVNI ODBOR: John Bedene, predsednik, P. O. Box 154, Frontenac, Karol Starina, podpredsednik, Mulberry, Kansas. Leo Hromek, tajnik, P. O. Box 263, Frontenac, Km«^ Blaž Murij, blagajnik, P. O. Box 294, Frontenac, Eiohw. UPRAVNI ODBOR: Frank Markovii, Frontenac, Kansas. Leo Krušic, Box 38 S, Frontenac, Kansaa Frank Premk, Cherokee, Kantf Frank Buchznan, Rad ley, it«— Anton Lesjak, Chicopee, Kfintrar POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 116 7th Street, Calumet, Mick. - - IVAN KERŽIŠNIK, n. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, III. porotnik, 5:112 Butler St., Pittsburg, Pa. Vrhovni sdravnik: Dr. MARTIN J. IYEC, 711 North Chicago Street, Jollet, I1L Krajevna druitva naj blagovolijo po&iljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem dragem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih druitev naj poSljejo duplikat vsake počil jat ve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov oaj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Micn. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Iz "velikomestne Ljubljane". Dne (i. julija se je pripetil v Kolodvorskih ulicah v Ljubljani razburljiv atentat v stanovanju neke mlade vdove. Vdo-vin pes "Flokl" je začel hipoma nemirno cviliti, potem pa divje lajati za omaro. Vdova je takoj slutila nevarnost. Odmaknila je zaboj ter zagledala v njem — veliko podgano. Pes je prišel v lovski ogenj ter začel podgano poditi po 5obi. Vdova je zbežala v svojo spalno sobo, a pes prižene podgano za njo. Sedaj je zapustil vdovo ves pogum in začel- klicati na pomoč. Klici so privabili iz sosednjega stanovanja "viteza Jurja'' v osebi nekega pogumnega mladeniča, bi je bil pripravljen tvegati kri za preganjano vdovico. Spustil se je za usodno zverino hoteč jo vloviti. Podgana pa mu skoči pod hlačnico in tako dalje do podpazduhe. Junaku so se pač tresle hlače, a ne iz strahu, temuč ker jih je razburkala podgana. In sedaj je zver blizu srca! Naglo vrže suknjo s sebe in morda se je v naglici še dalje razgalil. Med tem pa je vdovica skočila na posteljo ter obupno zavijala. In ženski glas najde vedno odmev, posebno ako izhaja iz mladega grla. Vpitje je slišal neki enoletni prostovoljec, kateremu se je takoj zabliskala pred očmi rešilna kolajna na rdečem traku. Plane v sobo, da zabrani še v zadnjem hipu krvavi a-tentat. In tu se mu pokaže prizor, kakor smo ga opisali. Spoznal je sicer takoj situacijo, da atentat ni zaradi denarja, vendar je hotel planiti nad prvega viteza, ker njegova pomanjkljiva toaleta in stališče "vdo-vice" je govorilo preveč prepričevalno. Končno se je cela stvar pojasnila in poravnala brez rešilne talije in brez javne pohvale, korist je imel edino "Flokl", ki je zmagonosno odnesel podgano. Radeckijev veteran umrl. Umrl v Postojni Jožef Čok v 86. letu starosti. Na Petrovo je šel zdrav k počitku. Ob 2. uri ponoči ga je prijel krč in ob 5. uri zjutraj so ga našli nezavestnega. V sredo, dne 1. julija ob 1. uro je izdihnil svojo blago dušo. En teden pred smrtjo je še kosil. Pokojnik je bil rojen 19. februarja leta 1823. in se je udeležil preku-cije na Ogrskem leta 1848., kjer je bil tudi vjet. Večkrat je pripovedoval, kako je v sami srajci prišel z Ogrskega v Ljubljano. Pokojnik je bil tudi 44 let vodnik v Postojnski jami. Kako je bil ranjki priljubljen, je pričal njegov pogreb, ki so se ga udeležili vsi sloji. V Postojnski župniji živi še sedem Radeckijevih veteranov, in sicer Štirje v Postojni in trije v dragih treh vaseh. 1600 kron ukradenih. V noči 5. jn-Tranceta Žitniku iz Rudnika št. 30, pri Ljubljani je bilo ukradenih 1600 kron. Ljubezniv prijatelj. V noči 5. julija je našel policijski stražnik na Marijinem trgu le/.ati nekega neznanca. kateri je t>i 1 obleki ves krvav in tudi iz leve roke mu je močno tekla kri. Policija je odredila, da se je mož prepeljal z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Ranjenec je izpovedal. da se piše Franc Pev in je doma iz Vrhpolja pri Vipavi. Zvečer je bil v Kosezah z nekim prijateljem, kateremu je plačal vso ce-lio, j k item ga pa spravljal domu. Zato >ta se sprla in ga je ljubeznivi prijatelj zabodel z nožem v levo roko. Pev je bil na proti v deželno bolnišnico, a je na Marijinem trgu padel onesveščen na tla vsled prevelike izgube krvi. Nesreče. Iz Štange nam poročajo: Pri nas se godi v zadnjem easu nesreča za nesrečo. 17. junija je ubil vol z rogom posestnika Jožefa Mar-na. Zatem je kmalu padel s črešnje mladenič Jok. Kokovica in se pri padcu močno poškodoval. 30. pret. meseca je pa M. Doblekar. po domače ••stari Abamovecpadel s črešnje tako nesrečno, da je obležal mrtev .ia tleh. V Koških poljanah si je kmet Bučar zlomil pri padcu roko. Nesreča ne praznuje nikoli — Suša je napravila velikansko škodo na njivah in travnikah. Hudi viharji, ki vedno razsajajo, so sklatili skoro vse sadje z dreves. Ne vemo, kaj bo, ako bode šlo tako naprej. Roparja prijeta. Iz Adlešič, 6. julija. Kakor se pripoveduje, so minuli petek na semnju v Karlovcu prijeli ona dva roparja, ki sta minuli semenj v Črnomlju, 30. junija, oropa-la nekega Belokranjca, za več sto kron. Dobili so pri njima baje 2400 kron denarja. To bosta najbrž ravno tista tatova-roparja, ki sta okradla t idi lani nekoga na semnju v Semiču. Tmata pa brez dvoma še več ropov in tatvin na vesti. Dijaki nekega srednjošolskega razreda so sezuli enemu svojih kolegov sandale in zlieitirali zanje 4 K 2 v za družbo sv. Cirila in Metoda. Poročila se je dne6. t. m. v Ljubljani gdč. Marta Gostičeva. poštna upraviteljica, z gosp. Edvardom Scherzom. kemikom cementne tovarne v Mojstrani. Ubil se je v pijanosti posestnik Jakob Grmek iz Borovnice. Delavsko gibanje 7. julija se je z južnega kolodvora v Ljubljani odpeljalo v Ameriko 17 Slovencev. 15 Hrvatov je šlo pa iz Zagreba v Ino-most. Macedoncev se je povrnilo iz Beljaka, 38 Hrvatov pa iz Nemčije. Umrla je v tivolskem gradu v Ljubljani Marija Altmann, stara 95 let. — Umrla je gospodična Emilija Schuster, stara 65 let. PRIMORSKE NOVXOB. Nezgoda' pri delo. 5. julija je padel z odra pri neki zgradbi na Pia-ža Nuova v Trsta zidar Anton Pari- sini pet metrov globoko ter padel k sreči na kup peska. Vendar si je zlomil par kosti. Prepeljali so ga v bolnišnico. Ubežen kaznjenec. Miko Saj no vie Bajs) iz Pregrade, ki je imel v Le-puglavi prestati petletn ječo, je 4. , t. m. pobegnil od dela na polju. - Deklica ubita od strele. Blizu Ra-muscella v Furlaniji je strela udaril?* i v neko 12 let staro deklico ter jo ubila. I KOROŠKE NOVICE. Letovičarjev na Koroškem je letos ' v raznih kopališčih 2233, torej za 4 več kakor lani. V Vrbi jih je bilo 720 v Porečah ob vrbskem jezeru 558 I Vobče pa v Vrbo vedno največ tuj-; cev prihaja,ker je ondi vrvenje in življenje kakor v kakem največjem svetovnem kopališču. Škoda je le, da je v tem kraju za župana zagrizen nemški nacionalec, med tem ko je domače ljudstvo povsem slovenske narodnosti. HRVATSKE NOVICE. Prebiva i stvo na Reki se je v zadnjih sedmih letih pomnožilo od 39.950 na 49.010 prebivalcev. Cela vas zgorela. V srbski vasi Laliči 1»1 izu Zombora je ponoči od 5. na f>. t. m. nastal požar. Ker vsled suš«- ,ii vode v bližini, je zgorela cela vas. nad 2.>0 hiš. i Namestništveni podpredsednik dalmatinski je postal dvorni svetnik Josip Tončič. Morskega volka so opazili pri otoku Hvuru v Dalmaciji, le H metrov od obali. Poizkušen umor. V nedeljo 5. t. m. je prodajal po "Fantridi" pri Reki nek dalmatinski krošnjar svojo drobnarijo. K«, se je odpravil po cesti proti V o loški, sta stopila k njemu dva moška in eden je hotel kupiti žepni nož. Ko je Dalmatinee razkazoval nože, je eden od dvojice vzel nož v roko in ga ogledoval, v hipu pa sune s tem nožem v prsi, nič hudega slutečemu Dalmatincu. K sreči ga je zaoel ravno v rebro, ter ga je lahko poškodoval. Dalmatinee je začel vpiti. N"to sta lopova odkurila. Nova hrvatska drama. Uprava zagrebškega gledališča je sprejela najnovejšo dramo dr. Milana Ogrizoviča: "Kasanaginica" ter jo uprizori v prihodnji sezoni. Gradivo je vzeto iz znane balade istega. Regulacija Drave. Te dni prično nadaljno reguliranje Drave ob črti ! Drnje-Molve na Hrvaškem. Letos je nakazano za to delo 151.709 K. Arheološki muzej v DalmacijL Finančno ministaretvo je nakazalo za gradnjo dalmatinskega arheološkega muzeja nadaljnih 100.000 K, ker doslej namenjenih 180.000 K. ne zadostuje. BALKANSKE NOVICE. Umori V Butovicah je usmrtila branjevka Stock svojega moža in ga vrgla pod konje. S točkovo so zaprli. — Na srbskem sta umorila 161et-na dečka Velič in Jovičič kmeta Kojadinoviča in ga oropala. — V Rolanu na Srbskem je pa ubil s sekiro svojega hlapca kmet Radulovič. RAZNOTEROSTI. Potopil se je parnik "Riesa" sa ksonsko — češke parobrodne družbe na Labi pri Ustju. Pomožna ladja je rešila potnike. Obsodba "Matina". Pariz 7. julija. Kakor znano je "Matin", najhujši senzačni list. Ta list je stal zadnji čas na strani velikega goljufa, finančnika Rochette, ki so ga zaradi njegovih umazanih špekulacij zaprli "Matin" je svoj Čas delal veliko reklamo za Rocbettova podjetja, da bi ga vzdržal . Zato je Rochette "Ma-tinu" plačal za eno vrsto 300 frankov ! Ko je pa *Rochette že sedel v ječi, mu je "Matin" pisal, da b6 od vlade izposloval, da bo oproščen, ako da na razpolago materijala proti senatorju Humbertu, ki je "Matinn*' nevšečen. Vlada se namreč "Matina"' zelo hoji mnogokrat se je zgo- dilo, da so "Matinovi" ljubljenci poslali ministrski uradniki in ministri. To pot pa je senator Humbert "Matina" tožil, ko je izvedel, kaj ta list zahteva od Rochetta. Pri sodišču so razsodili tako-le: "Matin" se obsodi na globo 50.000 frankov. Obsodbo mora objaviti na prvi strani, če ne, plača za vsak dan zamude 100 frankov. Obsodbo mora "Matin"' na svoje stroške objaviti v 50 pariških, 100 provinčnih in 50 inozemnih listih. Ta obsodba je "Matinu" strašno škodovala. Od 500.000 naročnikov jih je izgubil 300.000! To je pač začetek konca. Grof Saint Simon — svetnik. Bivši madžarski ministerski predsednik Banfy je nekega dne spustil v ogrskem državnem zboru jako dolgo in sila "učeno" govoranco. v kteri je neprenehoma navajal svetega Simona. Socijalisti so se temu svetniku trrozno krohotali. Ta "sveti" Simon namreč ni nihče drug nego francoski socialist grof Saint Simon. Mora biti pač zelo izobražen ta Banfy, pa še francoski tudi zna! Stavka v Lysekilu. V Lvsekilu je zaprlo 1)00 štrajkujočih delavcev doli., le k ladjam. Došla je topničarka " Schaegguld", s ktere so izkrcali 1 častnika in 8 mož. Častnik je zahteval. naj se množica razkropi, nato je dal slepo ustreliti. Demonstranti so se nato umaknili v gore. En delavec je bil ranjen po lesenem zamašku slepe patrone. Topničarka je tudi streljala, a le na vodo. Iz socialne demokracije. Brno. "Budonost" piše: Brebički socialno-demokraški odbor je pozval na odgovor sodruga Sykora, ker si je prilastil neopravičeno 422 kron. Odgovoril je svojim očitateljem v seji: "Nimam ničesar, ne dam ničesar, vsi kradete!' Ko so zagrozili s sodiščem, je odgovoril: "Potem povem, kako se pri nas krade!" Pred sodišče ni prišel. V pomoč pogorelcem na Bledu. Kakor smo sporočili v "Glasa Naroda", je vas Bled, biser kranjske dežele, skoro do tal pogorela. Štirideset hiš in številno gospodarskih poslopij je čisto uničenih. Mnogim je zgorela vsa njih lastnina. Skupna škoda znaša 500,000 kron ali 100,000 dolarjev. Tem potom se obračamo do namiljenih src slovenskih rojakov v Ameriki, da po svoji moči darujejo večje ali manjše svote v pomoč siromašnim rojakom v Bledo. Vsak dar bode gotovo sprejet s hvaležnim srcem. Darovi naj se pošiljajo na: Frank Sakser Co., 109 Greenwich St„ Hew York. Vsak najmanjši dar bodemo priobčili v našem listu in odposlali pristojni oblasti na Bled, da ss primerno razdeli med siromake, ki so pogoreli. Poživljamo torej vse slovenske ameriške rojake, da vsi po svoji moči prispevajo za tako grozno prizadeti Bled — biser kranjske dežele. Uredništvo "Glasa Naroda". Kje je neki gotovi MAHNE t Omenjeni odpotoval je istodobno kakor Luka Simenič iz Oregon City, Ore., Prvi potoval je v Chicago, m., in dragi pa naprej v New York. Na postaji vrinila se je njima pa pomota pri čakanju ko-frov, tako da je Luka Simenič do-šel z Mahnetovim kofrom v New York in se nahaja £edaj na 109 Greenwich St. Prosimo torej Mahneta, kteri je dobil v Chicago, Tli, SimeniČev kofer, da nam istega do-poslje in mu vrnemo njegovega.— Frank Sakser Co., 109 Greenwich Street, New York, N. Y. (20-24—7) ZAUPANJE je bojje kakor zlato __in to ima pri svojih rojakih FR. SAKSER CO , 109 Greenvich St., New York, in 6104 St. Clair Ave^ Cleveland, O. JOHN KRAKER EUCLID, O. Priporoča rojakom svoja izvrstni V iN A ktera v kakovosti nadkrilju jejo vsa druga ameriška vina. Kadeče vino (Concord) prodajan po 50 centov galono; belo vina (Ca tawba) po 70 eentov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VI NO JE 60 GALON. BRINJEVEC, ss kterega sem in. portiral brinje iz Kranjske, velja II steklenic sedaj $13.00. TROPINO VEG $2.50 galona. DROŽNIK $2.7/ galona. — Najmanje posode za ip nje bo 4% galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča . JOHN ICR A KUR, Euclid, Okle POZOR, ROJAKI! Kje sta LUKA DERNOVŠEK in moja žena MARIJA PETERNEL, rojena PODBELŠEKf Prvi je doma iz fare Češenik, star je 25 let; moja žena je doma iz Česnice, okraj Kamnik, ter je stara 35 let. Živela sva skupaj 11 let. Pobegnila sta od mene ter vzela 15 mesecev starega otroka. Slišal sem, da se nahajata nekje v državi Illinois. Rojaki, varujte se teh dveh tičkov! Kdor zna za njih naslov, prosim, da mi ga naznani. Anthony Peternel, P. O. Box 15, Jenny Lind, Ark. (17-23—7) Iščem brata ANTONA KOSELJ, doma je iz Žirovnice na Gorenjskem. Pred enim letom nahajal se je nekje v Clevelandu, O. V Zjed. državah biva že 5 let. Kdor uoned rojakov ve za njegov' naslov, prosim, da mi ga naznani, za kar mu bodem zelo hvaležen. Joseph Ko-selj, Box 225, Richwood, W. Va. (16-20—7) Pozor Rojaki! Novoirnaj deno garantirano mazilo » pleSaste in golobradce, od katerega v tednih lepi lasje, brki in brada popo noma srastejo, cena $2.501 Potne nog> kurje očesa, bradovice in oxeblino V ar v 3 dneh popolnoma ozdravim za 76c. da ie to resnica se jainCi $600. Pri n* roCoi blagovolite denarje po Post M one Order poliljati. Jakob Wahžič. P. O. Box 69 CLEVELAND, OHIO. Na koga se zanesti v slučaju bolezni in kom use poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje ? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil. THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trosili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zobobola. Cenlenl goipM doktor! Jaz se Vam iskreno zahvalim ca Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjen in preprič an sem, da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sem bil skoro obnpal. Sedaj pa se čutim zdravega, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po Širni Ameriki. S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni. Prane Steklasta 3141 St. Clair Ave. N. E. Cleveland. O. 310 M:dlant Ave. Rockdalle, 111 Velecenlem gospod doktor! Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste m: dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi Se zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljnjem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pomaaojo. V*s ie enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj Jakob Likar Box 341 West Newton, Pa C Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis- r~mu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternaislavjajte na sledeči naslov : COLLINS N. Y.WDTGSL INSTITUTE 1140 WEST 34th STREET, NEW Y0RX, N € Y Zdravju najprimernejša pijača je ^♦LBISY PIVO^ i it ktero je varjeno iz najboljšega importiran-ga češkega hmela Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga. v svojo la«tno konst, kakor čudi v korL" svoje družine, svojih prijateljev in d/ug.h Lelsy pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vsca roijiiA gostilnah. Vse podrobnosti zvesls eri Heo Tr* v nikar-ju 6102 3. elit* A/e N -i kteri Vam dragevol je vse pojasni THE ISAAC LE1SY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. 5 H > i! AVSTROAMERIKANSKA ČRT (preje bratje CosuHch.* ^is NajpripravnejSa in najcenejša parobrodna črta m štovenee in mm Novi paraik na dva vijaka "Martha Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO v k spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični braojav: ALIOl, liAUBA, MARTHA WASHINGTON, ] | ARGENTINA. \ meeecihmajnin jnnijueebodeta sgoraj navedene am brodovjn pri-draiila te dva droga nova potoiika Bin« voZnil) listkov Iz NEW TORKA za III. razrid si fa TRSTA............................................. LJUBLJANE....................................... REKE....................................... ZAGREBA.......................................... KARLOTCA..................................... IL RAZRED da TRSTA ali REKE__•.....................S52L60 dm .•28»— .998.00 .$28.— .$39.20 Parobrod "EUGENIA" odpluje dne 22. julija 1908 v Triest in Fiume ter velja $25 samo za to pot. Phdpa Bros. & Co„ Get. Agents, % Wflihlaftoi Stnwtn W6W V padišahovej senci- Spisal Karo! May; za "Glas Naroda" priredil L. P. o- DRUGA KNJIQA. Cenik: knjig, katere se dobe v zalogi JT'xsld^lUs: Salsser Co.9 I09 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN. V PO DIVJEM KURDISTAINU. -o- (Nadaljevanje.) Po odhodu &e prične dvigati pred nami stožnata gora, kjer leži na vrhu trdnjava Aniadija. Kmalu jahamo po pobočju. Ob desni in levi zapazimo sadne vrtove, kteri so bili še precej obdelani; kraj pa nikakor ni bil prijazen. Knialu pri jahamo do mestnih vrat, ki so bila pa že zrušena in le za silo popravljena. Nekaj raztrganih Arnavtov je sedelo pri vratih, ki so imeli nalog čuvati, da se ne prikrade v trdnjavo sovražnik. Eden izmed njih zgrabi mojega konja za uzdo in drugi Mohamed Eminovega. "Stojte! Kdo stef" vpraša eden arnavtekih adutov. Pokažem na buluk emina. '' Ali ne vidiš, da imamo s rfboj padišahovega vojaka ? On ti bo odgo-varjaL" "Vprašal sem tebe, ne pa njega." "Poberi se, lump!" Po teh besedah stisnem konja v bokah z ostrogami; konj se vspne s prednjimi nogami, in Arnavt pade na tla. Mohamed naredi kot jaz, nakar odjahamo v diru v mesto. Za nami pa slišimo kletve Arnavtov in prepiranje buluk emina. Na poti nas sreča mož z dolgim kaftanom; na glavi pa je imel velikanski turban. "Kdo si ti, mož T" ga vprašam. "(Jospod, jaz sem Jehudi (Jud). Kaj zapoveduješ?" "Veš, kje stanuje muteselim (poveljnik trdnjave)?" "Da, gospod!" "Pelji nas v njegovo palačo." Čimbolj odločno nastopa človek v orijentu, tembolj ga spoštujejo. Sicer pa je bil ta mož samo Jud, torej nekak pritepenec v Amadiji; ni se drznil se ustavljati. Pelje nas skozi oelo vrsto ulic, in opazil sem skoro same napol razpadle koče. To važno mejno trdnjavo so najbrž zelo zanemarjali. Nobenega življenja po ulicah, ne po izlažbah; srečali smo le malo ljudij, in še ti so kazali obraze, kot bi -bili vsi bolni. Seraj ali palača nikakor ni zaslužila svojega imena. Jednačila je popravljeni razvalini, in pred uhodom ne zapazim niti stražnika. Pred palačo razjabamo in izročimo Halefu, Kurdu in buluk eminu, ki nas je zopet do-šel, naše konje v varstvo. Ivo plačamo Juda za njegovo sptemstvo, vsto-* pimo v palačo. Šele ko prikorakamo nekoliko hodnikov, nam pride nasproti mož počasnih korakov, ki }>a ob ua>i navzovnosti začne hitreje dvigati pete. "Kdo >teKaj hočete v tej palači?" vpraša z jeznim om. "Človek, govori 1h»1 j uljuduo. sicer te naučim ponižnosti. Kdo si ti?" ga zavrnem. "Nadzornik sem te palače." "Ali lahko govorimo z muteselinom (poveljnikom trdnjave)?" "Ne." "Kje je poveljnik?" "Jahal je na sprehod." "To se reče, on je doma in uživa popoldanski spanec!" "Ali mu hočeš menda za po ved a ti, kaj naj dela?" "Ne; toda od tebe zahtevam, da govoriš resnico!" "Kdo >i ti. ki se drzneš tako govoriti z menoj? Ali si nevernik, ki se drzne s psoin v poveljnikovo palačo?" Imel je prav, ker poleg mene je stal pes ter me pogledoval, kot bi me hotel vprašati, če mu dovolim, da popade Turka. "Postavi stražo pred vrata," mu odvrnem; "potem ne bo nihče stopil v palačo, kteremu ni dovoljeno. Kdaj lahko govorim z muteselimom ?" "Ob večernem mraku." "Dobro. Povej mu torej, da pridem." "In če me vpraša, kdo ti?" "Povej mu. da sem prijatelj mosulskega guvernerja." Moža se poloti zadregi«; mi pa obrnemo, zajahamo konje, in se napo-timo v mesto, da si poiščemo stanovanja. Slednjega ni bilo težko dobiti, ker je bilo po celem mestu mnogo hiš praznih. Ko si ogledujemo razne hiše, pride nam nasproti prava Brdavsova postava. Mož je korakal in zavzemal pri hoji toliko prostora kot skoro voz s senom obložen. Njegova suknja kot hlače so bile s zlatom obšite; njegovo orožje je bilo kaj dragoceno in od čibuka, kot sem štel pozneje, je \ imcIo štirinajst svilenih trakov. Ko nas zagleda, se ustavi, in gleda mojega v ranča z očmi veščaka. Vstavim konja in ga pozdravim. "Salam!" , ~ "Aalejkum!" odvrne in ponosno sklone glavo. "Tuj sem \ mestu in nečem občevati s priprostimi možmi. Dovoli, da tebe vprašam za svet!" mu rečem. — "Tvoj govor mi priča, da si efendi. Odgovarjal bom tvojim vprašanjem I" "Kdo si tit" i "Jaz sem Selim-aga, poveljnik Arnavtov, ki branijo to slavno trdnjavo." "In jaz Nem Kara ben Nemsi, varovanec padišaha in poslanec mosul-»kega guvernerja. Pravkar sem se napotil po mestu, da si po išče m stanovanja za nekaj dnij. Ali mi moreš morda pomagati, da dobim ugodno sta-novališče ? " I Si Po teh besedah reče z nekoliko bolj ponižnim glasom: "Alah blagoslovi tvojo visokost, efendi! Velik gospod si, ki mora stanovati v palači muteselima." » "Nadzornik palače me je pravkar pognal na ce^to in sedaj---" "Alah uniči tega psa," me prekine Selim-aga. "Sel bom k njemu in ga na koae raztrgal!" Zajedno divje pogleda in zagrozi z roko. "Pusti ga!" mu rečem. "Naj ga ne doleti čast, pri sebi imeti goste, ki dajejo mnogo bakšiša!" (Bakšiš je napitnina.) "Bakšis?" vpraša junak. "Ali daješ veliko bakšiša?" "Nikdar nisem bil skop z njim." "Ah, torej li ln»m imenoval hišo, kjer boš lahko stanoval in kadil kot čah-in-šah v Perziji." "Pokaži mi!" Obrne se in koraka naprej. Mi mu sledimo. Pelje nas skozi nekaj zapuščenih ulic. dokler ne-obstanemo pred manjšo hišo. "To je mejdan jidšelukin, prostor velikosti," prične razlagati. Ta kraj je sicer imel vse druge lastnosti, samo velik ni bil, in ravno i aditega so mu podelili tako visoko ime. Vse me je spominjalo, da se nahajam v turškem mestu; okoli hiše je prežalo okoli dvajset psov brez gospodarja ; nekteri so bili celo garjevi. Ko zagledajo mojega Dojana, prično glasno lajati, vendar se Dojan ne zmeni za njih glasove. "In tu je hiša, ktero sem imel v mislih," še pristavi aga. Z roko pokaže na hišo. ki je sicer imela še precej prijetno zunanjost, Na pročelju opazim več oken, zgrajenih z lesenimi palicami. Okoli hiše v prvem nadstropju je bil prizidan balkon, gotovo velika razkošnost v tukajšnjem mestu. "Kdo stanuje vjtej hiši?"-vprašam. "Jaz sam, efendi," odvrne aga. "In čegava je hiša?" "Moje." "Ali si jo kupil ali najel t" "Nikakor ne. Bila je last slavnega Ismail paše, ter ni imela gospodarja, dokler je nisem jaz prevzel v last. Pojdi, razkažem ti vse!" Ta hrabri poveljnik Arnavtov je najbrž dobil poželjenje po mojem bakšišu. Vendar mi je bila njegova ponuda zelo vseč, ker ini je kot poveljnik trdnjavakih vojakov lahko povedal marsikaj, kar sem želel. Torej raz-jahamo pred hišo in vstopimo. V Teži zagledam staro ženico, ki je lupila čebulo in s solzami v očeh prežvekovala odpadle lupine. Po svoji zunanjosti je bila prababica večnega Zida, ali pa od smrti pozabljena Metuza-I lemova teta. MOLITVE NTKX DUŠNA PAŠA (spisal škof Fr. Baraga,) platno, rudeča obreza 75c., broširana 60c. JEZUS IN MARIJA, vezano v elono-kost $1.50, fino vezano v nanje $2.00, vezano v platno 75c. KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, vezalo v slonokost $1.50. MALI DUHOVNI ZAKL.AD, šagrin, zlata obreza 90c. NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50c. OTROŠKA POBOŽNOST, 25c. RAJSKI GLASOVI, 40c. SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza 80c., fino vezano $1.75. SRCE JEZUSOVO, vez. 60c. SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00. SV. URA, zlata obreza, fino vezano $2.00. VRTEC NEBEŠKI, platno 70c., alo-nokost imit. $1.50. -o- UČNE KNJIGE. ABECEDNIK NEMŠKI, vezan 20c. AHNOV NEMŠKO - ANGLEŠKI TOLMAČ, 50c. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40c. ČETRTO BERILO, 40c. Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, 90c. EVANGELIJ, vezan 50c. GRUNDRISS DER SLOVEN I-SCHEN SPRACHE, vezan $1.25. HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZ-t;o\UKl, veliki 40c. mali 30c. KATEKIZEM mali 15c., veliki 40c. NAVODILO ZA SPISOVANJE RAZNIH PISEM, nevez. 75c. PODUK SLOVENCEM ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. PRVA NEMŠKA VADNICA, 35c. ROČNI SLOVENSKO - NEMŠKI SLOVAR 40c. SLOVAR SLOVENSKO - NEMŠKI Janežič-Bartel, fino vezan $3.00. SLOVAR NEMŠKO - SLOVENSKI Janežič Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA 40c. SLOVENSKA KUHARICA, Plei weiss, $1.80. SPRETNA KUHARICA, brosiro ono 8L ZEMLJEVIDI. ZEMLJEVID AVSTBJO - OGRSKE veliki 25c., mali lOe. ZEMLJEVID EVROPE, 25c. ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽELE, mali 10c. ZEMLJEVID ZJEDINJENIH DRŽAV, 25e. # RAZGLEDNICE. Kranjska narodna noša, ljubljanske in drugih .mest na Knmjsfesm, newyorSke in raznih mest Amerike, s cvetlicami in humorietiine po 3e., ducat 30c. Rasne svete podobe, komad 6e. dm-eat 30«. Ave Maria, 10c. Album mesta New York s kxsaU eKkami mesta 40c. daurao mdaot MM ▼ iwUiIbI Fdfarfna Jt pri vseh tek eeaafc Dalje so še krasni poštni parni k > na razpolago, kteri odplujejo kakor sledi: V HAVRE (francoska dražba): LA BRETAGNE odpluje dne 13. avg. ob 10. uri dop. V BREMEN (severonemški Lloyd): BREMEN odpluje v četrtek 23. julija. PRINZ FRIEDRICH WILHELM odpluje v četrtek 30. julija. BARBAROSSA odpluje v četrtek 6. avgusta. FRIEDRICH DER GROSSE odpluje v četrtek dne 13. avgusta. • _ GROSSER KURFUERST odpluje v četrtek dne 20. avgusta. BREMEN odpluje v četrtek 27. avgusta. PRINZ FRIEDRICH WILHELM odplnje v četrtek dne 3. septembra. V HAMBURG (hamburško-ameriška črta): PRESIDENT GRANT odplnje dne 25. julija ob 9. uri dop. PENNSYLVANIA odplnje 1. avgusta ob 9. uri zjutraj. AMERIKA odplnje 6. avgusta ob IL uri dopol. PATRICIA odplnje 8. avgusta ob L uri popoldan. BLUECHER odpluje 13. avgusta ob IL uri dopoL PRETORIA odplnje 15. avgusta ob 12. opoludne. KAI8ERIN AUGU8TE VICTORIA Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb. Ako kdo želi pojasnila še o drugih, ne tukaj naznanjenih parni ki h. naj se s zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko: FRANK SAKSER CO.. 109 Greenwich St.. New York, in postrežen bode vsakdo vestno io hitro. Vsakteri potnik naj si uredi tako da pride, en dan pred odhodom par-nika v New York. Kdor naznani svoj prihod, po kten železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš vslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno ter spremi na parnik brezplačno. A kipa dospe te v New York, ne da bi nan Vaš prihod naznanili, nam lahko u postaje (Depot) telefonirate po šte vilki 1279 Rector in takoj po obve stilu pošljemo našega vslužbenca p> Vas. ' Le na ta način se je možno roja kom, ki niso zmožni angležkega jezi ka, izogniti oderuhov in sleparjev • New Yorku. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York. Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel/'na 709 Broad St., eden največjih hotelov v meetn. _ Na čepn imam vedno »vežepivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smodke. Na razpolago imam čez 25 urejenih sob. za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejska kuhinja! Za obilen poset se priporočam udani Božo Gojsovlč, Jobostera, Pa, NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 60 ct. galoa s posodo vred. Dobro belo vino od 6U do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstna tropavlca od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker man je ko-Hčine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg na* ročni ki dopošl jejo denar, ozira« ma Money Order. Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont S L, San Francisco, CaL IN A PRODAJ fuf.Avu cmmnjsi/ VIM Dobro črno In belo vino od 5b 45 centov galona. Staro belo ali črno vino 6« centov galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galoa vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovi ca po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popuai. Spoštovanjem STEPHEN JAK&E, Crockett, Contra Costa Co., CaL Rojaki, naročajte se na "Glas Narcis," največji in najcscejl dnevnik. odplnje 20. avgusta ob li -opoludne. GRAF WALDERSEE odpluje 22. avgusta ob 2. uri po pol. PRESIDENT LINCOLN odpluje 29. avgusta ob IL uri dopol. AMERIKA odpluje S. septembra ob IL uri dop PRESIDENT GRANT odpluje 5. septembra ob 12. opoludne. V TRST (avstro-amerižka prog*): MARTHA WASHINGTON odpluje dne 5. avgusta. ARGENTINA odpluje dne 12. avgusta. V ROTTERDAM ( Holland-American Line): NOORDAM odpluje dne 28. jnlija ob 0. zjutraj. ROTTERDAM odpluje dne 11. avgusta ob 0. zjutraj. NEETTW AMSTERDAM odpluje dne 18. avgusta ob 9. zjutraj. RYNDAM odpluje dne 25. avgusta ob 9. zjutraj. POTSDAM odpluje 1. septembra ob 9;' zjutraj. Velllca. zaloga vina in žganja* Marija Grlll Prodaja belo vino po........70c. gallon „ črno vino po........50c. „ Drožnik 4 galone za............$11.00 Brinjevec 12 steklenic za........«12.00 ali 4 gal. (sodček) za........... $16.00 Za eblfuo naročilo se priporoča Marija OrlH, 8308 St Clair Are., N. E., Cleveland, Ohio. Conpgnie Generale Transatlantic (Francoska parobrodna družba.) IIREKTNA ČRTA 00 HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN 'JUBUAfc Poštni parnild so: «La Pro»ence" "na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moči •l^Savoic" „ „ „ ..................12,000 t, 25,000 „ M ^La Lorraine" „ „ ...................12,000 „ 25,000 „ I-iTouraine'» „ „ ..................10,000 „ 12,000 „ 'La Bretagne" ............................... 8,000 „ 9,000 La Gasgognc"................................ 8,000 „ 9,000 „ „ Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. i?arniki •dplajojo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nn iopolndne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. I. •LA PROVENCE 23. julija 1908 »LA TOURAINE 27. avg. <^08. •LA TOURAINE 30. julija 1908 *LA SAVOIE 3. sept. 1908. •LA. SAVOIE «. avg. 1908 «LA PROVENCE 10. sept. 1908. La Bretagne 13. avg. 1908 *LA LORRAINE 17. sept. 1908. ♦LA LORRAINE 20. avg. 1908. *LA SAVOIE 24. sept. 1908. P08EB1TA PLOTITBA Parnik "Floride" odpluje dne 18. julija 1906 v Him. RAMO EA POTNIKE DRUGEGA IN TRETJEGA RAZREDA i, iirugega rasreda do Havre: $66.$$ in viije. Ittjfti * ttezdo zaznamovani Imajo p* lv» vfj^ M. w. Kozminski, ^ ner^n,, agent aa