DELAVSKA POLITIKA &ka]a dvakrat tedensko, In sicer vsako sredo ta vsako soboto. Uredništvo in oprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nelrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. @ Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem število objav popust — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din II.—, ca Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335. Štev. 53. Sreda, 5. julija 1933. Leto VIII. Nemškega centroma ni več? Hugenberg ni več minister. Pristaši centruma in nemških nacionalcev prestapajo k fašistom. Dne 29. m. m. je zborovalo načelstvo centruma v Berlinu. Seja se je vršila v znamenju razpada stranke. Fašistični režim je zagrozil, da razpusti vse stranke, razen fašistične in katoliški centrum je rajši sklenil razid stranke sam, kakor da bi bil čakal oficielnega razpusta, to zlasti tudi, ker so pristaši prestopali trumoma k fašizmu. Isto se je godilo s pristaši nem-škonacionalnega Hugenberga, ki so £a zapustili celo merodajni voditelji. Zato je podal demisijo, ki jo je predsednik Hindenburg z laskavo zahva- lo za njegovo delo sprejel. V kakšni misiji je bil podkancler Papen v Rimu, ni pozitivno znano. Werjetno pa je, da je hotel doseči sporazum glede ravnanja s katoliškimi političnimi in drugimi organizacijami ali vsaj opravičiti postopanje režima. Vatikan doslej še ni dal nikakršnih pojasnil ter je prav verjetno, da bo tudi baron Papen odložil mesto podkanclerja, ker ga ima fašizem že sedaj pod strogo kontrolo. . O Hugenbergovi demisiji poroča njegovo glasilo, da propagirajo razpust nemške ljudske stranke njegovi pristaši, on sam je ostal zvest. Razpust priporočajo, ker se je po volitvah 5. marca pokazalo, da so preslabi, da bi uspešno vplivali na potek razvoja. Breslavski kardinal Bertram je pisal katoliškim društvom (?) v breslavski nadškofiji pismo, v katerem iziavlja, da so ta društva ustanove ^aLoIiške cerkve, ki se bore proti ,^jbožnosti, proti marksizmu in °ljševizmu ter goje verstvo, zmisel Za rodbino in od boga zapovedano Pokorščino napram cerkveni in državni avtoriteti. Zato smatra kardinal, da je zmotno, če se smatra ta društva za sovražna državi. Dne 1. t. na. je Hitler ta društva razpustil in policijsko zasedel. Nič bolje se ne godi evangelikom. Državnik župnik Miiller je postal absolutni gospodar. Razpustil je vse cerkvene oblasti ter imenoval za komisarja admirala Mensela. Ta bo poveljnik evangeljske zveze in bo izvrševal odloke komisarja. Razvoj v Nemčiji bolj in bolj dokazuje, kako silo slabe sadove je rodila šestdesetletna vzgoja v šovinizmu. Stranke, interesi, visoka kulturna stopnja, ko pa pride pretres, se sesuje vsa zgradba v prazen nič in velika večina Nemcev priznava in proslavlja svojega — diktatorja z barbarskimi lastnostmi. Nemčija naj bi bila vzgled drugim narodom, ki hočejo po isti poti. Kancler dr. Dollfuss se igra s politiko. Okrnitev svobode tiska. .Avstrijska vlada je na podlagi vojnega zakona iz leta 1917 izdala iiaredbo, da morajo vsi avstrijski listi prinašati vladne objave v obsegu,1 do 600 besed brez dostavkov in brez krajšanja. S to naredbo je zopet okrnjena tiskovna svoboda, ki je veljala še v stari Avstriji. Nairedba je naperjena predvsem! proti fašistom, vendar je z njo prizadet ves tisk, ki bi hotel izvajati tudi opravičeno kritiko. Svobodne strokovne organi* zarije za zaščito delavstva v krizi Apel Strokovne komisije v Dravski banovini. Delavske strokovne organizacije, priključene Strokovne Strokovni komisiji za Slovenijo v Ljubljani kot oblastnemu odboru Ujedinjenega Radničkega Sindikalnega Saveza Jugoslavije, so naslovile na predstavnike našega janega življenja in vso našo javnost naslednji apel: Ugotavljamo, da je postalo nujno in neodložljivo, da podvzamejo država in sve javne korporacije izredne ukrepe za poživitev gospodarstva in omiljenja brezposelnosti in socialne bede. Ker tako kot dosedaj ne more iti več dalje, zato zahtevamo: 1. Da se z nadaljnimi redukcijami vseh budžetov preneha in da se iščejo ravnotežja v novih sredstvih, 2. Da se razpiše veliko notranje posojilo za zasilna dela na ta način, da se bo moglo plačati to posojilo z danes propadajočimi zalogami žita, premoga in izdelki tovarn, ki danes stoje, a bi se mogle spraviti z zasilnimi deli v pogon. 3. Da se odobre veliki državni krediti za zasilna dela, in potrde vsi krediti, ki so jih občine in samoupravna oblastva za zasilna dela že odredile, 4. Da se poravnajo dolgovi, ki jih dolguje država na delavskih mezdah in prispevkih socialnim zavodom. 5. Da se vpostavi funkcijoniranje denarne organizacije z državno intervencijo. 6. Da se pojača delavska zaščita predvsem v cilju preprečenja nepotrebnih obustavitev dela, prekočas-nega dela in znižanja delavskih plač brez ozira na eksistenčni minimum. Član mednarodnega urada dela v fašističnem zaporu. V svrho preprečenja udeležbe na seji. Nemški fašizem se ne straši niti pred mednarodnimi ustanovami, kakor je mednarodni urad dela, ki je bil ustanovljen v zmislu mirovnih pogodb. Preziranje mednarodnih dogovorov je vsekakor višek demora-lizacije krivcev. Zgodilo se je takole: Tik pred zaključkom 17. zasedanja mednarodnega urada dela so sporočili nemški emigranti v Ženevo, da so nemškega delavskega delegata Viljema Leuschnerja, ki pripada tudi upravnemu odboru mednarodnega urada dela, fašisti zaprli v svoji vojašnici v Darmstadtu in ga tami grozovito mučili. Njegovo življenje je v veliki nevarnosti. Na to poročilo je francoski delavski delegat s. Jauhaux podal izjavo, v kateri protestira proti nasil-stvu nad Leuschnerjem' in poziva upravni odbor, da se takoj zavzame za osvoboditev svojega člana. Predsednik konference, italijanski sena- Trpinčenje. tor Michelis pa je ta protest s. Jau-hauxa »preslišal« in hitro zaključil sejo. Jauhaux je potem1 dal pojasnila o grozovitem! ravnanju z Leuschnerjem, ki ni zakoniti jetnik oblasti, marveč so ga zaprli protizakonito fašisti, časnikarjem. Nemški časnikarji so vprizorili strahovit hrušč, češ, da dela Jauhaux protinemško propagando. Toda Jauhaux jih je razjarjen zavrnil, da vlada v Ženevi svoboda ter da sc Hitlerjevim žur-nalistomi ne bo posrečilo zatajiti resnico. Razumljivo je, da je dogodek povzročil veliko vznemirjenje med udeleženci konference, zlasti med delavsko delegacijo. Avtoriteta in čast mednarodnega urada dela zahteva, da urad ukrepa, kaj bo napravil proti nečuvenemu postopku fašizma, ki zabranjuje njegovimi članom izvrševati mednarodni mandat, ker je to kršitev mednarodnih pogodb. Rusija se pogodi s sosedami in malo antanto. Sodelovanje držav vzhodne Evrope. V Londonu se vrše pogajanja med ruskim' komisarjem Litvinovom inl rumunskim zunanjim ministrom Titulescujem za sklenitev nenapadalnega pakta. Titulescu se pogaja tudi v imenu male antante. Pogajanja se vrše pravzaprav za dve konvenciji, ki ju sklene Rusija, prvič s svojimi sosedami in drugič z malo antanto. Drugi konvenciji se priključi tudi Turčija. S temi konvencijami bi bila ustvarjena podlaga za sodelovanje držav takorekoč cele vzhodne Evrope. Avstrija ustanovi milico. V Avstriji so imeli doslej manjšo plačano ali najeto vojsko. Sedanja vlada se trudi, da izposluje pri Društvu narodov organizacijo milice, kar ji bo najbrže dovoljeno. Papen ni uspel v Rimu. Konkordata za celo Nemčijo še ne bo Podkancler baron Papen se je pogajal z vatikanskim državnim tajnikom kardinalom Pacellijem glede sklenitve konkordata z Nemčijo. Dosegel pa ni uspeha. Glavni vzrok u-tegne biti nastop fašizma proti katoliškim strankam. Vatikansko glasilo »Osservatore Romano« ostro kritizira boljševistične metode fašizma in pretirano revolucionarno psihozo. Navaja dalje, da je gospodarski položaj Nemčije nevzdržen, zlasti ker je fašizem izključil od sodelovanja vse gospodarstvenike. Značilna faSistiina izjava. Julij Streicher piše v nekem članku: »Za vsak hujskajoči članek, ki izide v praškem »Vorwartsu«, bomo obesili enega socialističnega voditelja, ki se nahaja v koncentracijskem taborišču. B: Vprašanje obnovitve političnega dela. Mi in komunisti. (Konec.) Oni del komunistov v inozemstvu, ki stoji v službi ruske vladajoče stranke in izdaja komunistične publikacije, je še danes slepo vezan na to politiko in spreganja s plemenskim šovinizmom). Ako se je kdaj pokazala vrednost kakšne politične taktike v praksi, potem! je to slučaj s taktiko izkoriščanja tujih sil. Ali komunističnim delavcem danes še ni jasno, da je ta politika katastrofalna? Delavci so miroljubni, solidni in humani, pravtako kakor kmetje. Oni niso velikomestne propalice, ampak ljudje, ki imajo svoj reden poklic, iz večine tudi svojo družino, in zavzemajo solidno mesto v družbi. Delavstvo se organizira in njegovemu bistvu — kadar se dvigne do gotove višine — odgovarjajo tudi kulturne forme političnega boja. Medtem ko sta fašizem) in šovinistični nacionalizem ne samo puntarska po svojem značaju, ampak tudi oborožena in kojih nositelj je element, ki v barbarstvu uživa. Ni prav nič čudnega, da so ti barbarski revolucionarni elementi, do zob oboroženi, bili vedno močnejši od delavcev s praznimi rokami, kadarkoli je prišlo do spopada, delavci teh elementov niso nikoli mogli izkoristiti v svoje svrhe, ampak so le-ti izkoristili delavce. Vsaka skupnost z njimi povlači v veliko katastrofo za delavce za seboj. To nespametno misel o izkoriščanju tujih, a še prav posebno nacionalističnih sil, je treba brezpogojno opustiti, ako nekdanji komunistični delavci hočejo, da bodo postali sposobni za nov soliden pokret. .Ta pokret mora biti, kar je popolnoma umljivo, v čim večji meri svobodnjaški, on se mora boriti proti vsakemu tlačenju, pa tudi proti nacionalnemu zasužnjenju. On mora odločno zastopati načelo narodne samoopredelitve in zaščite kulturnih pravic narodnih manjšin. Toda on ne more imeti nobenih zvez z bur-žuaznimi nacinalističnimi gibanji, ki pomenijo za nas v resnici veliko nevarnost. Te vrste gibanja zastrupljajo mednarodne odnošaje in izzivajo vojne. Njihova metoda je vojna, in ustvarjenje državnih mej z vojno, dočim je naša metoda mir, briga za to, da bodo meje med državami zgubile svoj značaj. Šele v socializmu, ko bo vladala polna demokracija, bo mogoče uresničiti sa-modločbo vseh narodov, da bo vladala med njimi absolutna enakost. Zato je za nas boj za socializem najvažnejše kar postoja. Toda ta boj morejo voditi z uspehom samo delavci, ki so strnjeni za jasnim socialističnimi programom. Zato nam je potrebna skupnost delavcev v socialistični stranki in popolnoma jasno kategorično odvajanje delavcev nacionalnih manjšin od šovinistov, ki se krijejo v teh vrstah. Naj gredo šovinisti svojo pot, delavci bodo šli svojo. Po naši poti borno dosegli na bolj soliden in siguren način enakost in svobodo vseh narodov, nikoli pa ne po poti, ki jo hodijo plemenski šovinisti. Z njimi ne samo, da nočemo in ne smemo tekmovati v šovinizmu', ampak baš nasprotno moramo reči, da vsak šovinizem vodi samo v narodno robstvo. Drugo važno vprašanje, o katerem) moramo s komunisti razpravljati, je vprašanje vrednosti demokracije v okviru kapitalističnega društva in o nujnosti boja za dosego te demokracije. Ako komunisti pri tem ne uvidijo strahovitih napak, katere so napravili in ako niso voljni, da se bore za povratek k demokraciji, potem se oni sami oddaljujejo s poti, katero neizbežno utira zgodovina danes pred delavskim razredom celega sveta. Preorientacifa Evrope Nova imperialistična Nemčija zbuja nesimpatije zlasti v sosednjih državah, ki so nastale po vojni, oziroma so pridobile na ozemlju. Celo Rusija je postala pozorna, ko so Nemci (Hugenberg) izdali v Londonu. da zahtevajo Ukrajino zase. Ukrajina bi namreč bila za Nemčijo vzhodna baza za prodiranje v Azijo, kakor je bila pred vojno pot od Hamburga do Bagdada preko Balkana. Litvinov se je z ozirom na načrte Nemčije razgovarjal včeraj teden z romunskim zunanjim' ministrom' Titulescom o sklenitvi nenapadalnega pakta, o katerem so se pogajanja že vršila. Rusija je doslej sklenila z vsemi zahodnimi obmejnimi državami enake pakte in zadnjič se je izjavila tudi mala antanta, oziroma v nje imenu dr. Be-neš, da se bo morala tudi sama pre-orientirati proti severovzhodu, če hoče postati trdna barijera proti zahodnemu, zlasti nemškemu imperializmu. Ta položaj v Evropi prav dobro spoznavajo tudi v Moskvi. Vidijo namreč, da se Evropa cepi v dva glavna tabora: zahodne velesile in Nemčija. Nemčijo podpirajo vse države, ki žele izpremembo mirovnih pogodb in tudi Italija. Zahodne velesile se pa bore za svoj svetovnopo-litični položaj ter izvajajo nad vzhodno- in južnoevropskimi državami politični protektorat. Od tod današnje zavezništvo malih srednjeevropskih držav z zahodnimi vele-silami. To zavezništvo ima le politični pomen. Če bi se Nemčija in nje zaveznice opomogle, ne bi zadoščalo več samo politično zavezništvo, marveč bo potrebna konkretna gospodarska preorientacija v oni smeri, ki obeta medsebojno izpopolnitev v gospodarskem in socialnopolitičnem oziru. To izpopolnitev za vzhodnoevropske in deloma balkanske dežele pa jamči te preorientacija na vzhod. Recimo, da se Rusija hoče iz sebičnih razlogov zavarovati pred ugrabitvijo Ukrajine, če taka nevarnost obstoja, še to ni razlog, da bi srednjeevropske dežele odklanjale novo politiko, ker je naravna potreba, da se srednja Evropa nasloni tja, kjer so dani pogoji za njih gospodarski razvoj. Gospodarsko življenje v teh deželah se more razviti le proti vzhodu, ker je zahod industrializiran, dobiva pa agrarne produkte in surovine, ki se pridelujejo pri nas, ugodneje večinoma v svojih kolonijah, če že ne doma. Razcepljenost Evrope je bila doslej politična. Najnovejša tendenca pa gre za tem, da se Evropa razcepi v dva gospodarska svetova, v za- hodni in v vzhodni. Zahod se naslanja na svoje kolonije in na svoje bogastvo, vzhod pa se mora nasloniti na Rusijo in Azijo. To zahteva gospodarska struktura in razvoj vzhodne Evrope, kakor ši jo je zamislil novi meščansko-kapitalistični svet vzhodne Evrope. Pomagajmo bednim rudarjem! Strokovna komisija za Slovenijo je na svoji seji 21. junija 1933 sklenila, da se začne nabiralna akcija za brezposelne in bedne rudarje. Funkcionarji in zaupniki vseh podružnic po Sloveniji bodo dobili te dni bloke po 10 listkov. Vsak listek 1 Din, Sodrugi! Svojim sotrpinom naj pokaže vsak s skromnim darom ENEGA DINARJA, da solidarnost in naš Mi zmore desettisoče dinarjev. Češko „Prdvo L8du“ o fugoslovanskih strankah. Osrednji organ češkoslovaške socialnodemokratske delavske stranke »Pravo Lidu« v Pragi je prinesel z dne 22. junija obširni članek o jugoslovanskih političnih strankah. Članek ima sledeči naslov; »V Jugoslaviji nastajajo nove stranke.« Začetki nove socijalne demokracije. — Povratek k resničnemu parlamentarizmu in demokraciji?« Člankar z dobrim poznavanjem naših notranjih političnih razmer razmotriva položaj po sprejetjui nove ustave za razvoj političnih strank ter poroča o ustanovitvi nove »Jugoslovanske narodne stranke« in »Jugoslovanske radikalno - socialistične stranke.« ((Meščanska stranka po francoskem vzorcu. Op. ur.), ki .pa nima s (socializmom nič skupnega. O jugoslovanski narodni stranki pravi poročevalec, da se ista loči od JRKD samo v tem1, da zahteva svobodne taine volitve in povdarja nekoliko točk socijalnega in (gospodarskega zakonodavstva. Jugoslovanska radikalno - socijalistična stranka formalno še ni ustanovljena, vendar pa baje že obstoja njeno tajništvo in njena inicijatorja dr. Dragutin Smiljanič in advokat dr. Pavle To- Doma in po svetu. Delavska sodišča. Ministrstvo za trgovino in industrijo izdeluje nared-bo o ureditvi in postopku delavskih sodišč v zmislu novega obrtnega zakona. Sodišča bodo razsojala o sporih med delodajalci, nameščenci in pomožnim osobjem. Ta sodišča se bodo ustavnavljala pri prvostopnih u-pravnih oblastvih, kjer bo treba. V to sodišče, ki bo razsojevalo v sporih do 12.000 Din vrednosti, predlagata prisednike zbornica za trgovino in industrijo ter delavska zbornica. Predsednik je pravnik pristojne oblasti. Proti sodbam je redkokdaj mogoča pritožba. Obstoječe obrtno sodišče v Ljubljani pa obstoja dalje. O ustanovitvi socialilistične stranke se je vršilo dne 1, t. m. posvetovanje v Sarajevu. Na konferenci se je povdarjalo, da socialistična stranka ni bila ne plemenska, ne verska in ne pokrajinska, zaradičesar današnja zakonodaja ne prepoveduje obnovitve stranke. Poročevalec je bil s. Jovo Jakšič. Dolžnost dalnje zaposlitve bivših vajencev. Po § 294 novega obrtnega dorovič že razširjata z lepaki njen program, tako da ibo baje stranka v kratkem že tudi formalno ustanovljena. V zadtnjem času je nastopil javino tudi bivši minister Janjič ter javil svoj pristop radikalno - socialistični stranki in zapušča voditelja bivše radikalne stranke Aco Stanojeviča. Kakšna bo socijalistična stranka? Članek nadalje poroča, da se ustanavlja tudi socijalistična stranka na marksistično-razrednem temelju, ki hoče biti resnično razredna in stremeti ,k spremembi današnjega kapitalističnega -družabnega reda s soci-jalistiičnim. Člankar ise nato obširneje peča z izvajanji -dir. Luke Pavičeviča iz »Radničkih No-vin«, kjer pravi, dr. P:avičevič med drugim, da sedanja državna enotnost odgovarja koncepciji socijalistov, iki so to e-dinstvo že davno pred tem realizirali v svojih prejšnjih organizacijah, ko so že svojo staro so-cijalistiično stranko -nazvali »jugoslovansko«. Socijalno zakonodavstvo smatrajo inici-jatorji nove stranke samo kot sredstvo fizičnega in moralnega razmaha delavskega razreda, za korak k soeijializmu. zakona so dolžni zaposlovati učni gospodarji izučene vajence najmanj tri mesece kot pomočnike. Tridesetletnico strokovnega in kulturnega gibanja v Srbiji bo delavstvo proslavilo na slavnosten način dne 8. oktobra t. 1. Za to priliko bo preskrbljena znižana vožnja za organizacije, skupine in posamezne sodruge, ki se bodo želeli udeležiti slavnosti. Pripravljajte se! Organizacija stanovanjskih najemnikov v Zagrebu je na nedeljski seji sklenila spomenico glede zakonite ureditve stanovanjskega vprašanja,, pospeševanja gradbe stanovanj ter jo predložila ministru socialne politike in narodnega zdravja. Plzenska »Nova doba« o potovanju v Jugoslavijo. Dnevnik čsl. socijalno demokratske stranke »(Nova doba« v Plznu prinaša rv podlistku obširne članke o potovanju 350 čeških izletnikov iz Plzna po Jugoslaviji. Izletniki so bili tudi (povsod od meje, ki so jo prekoračili v Subotici, najprej po celi poti lepo sprejeti z godbo in cvetjem. — Ravnateljstvo češkoslovaških državnih železnic je sedaj zopet skupno s turističnim (podjetjem »Čedok« pripravljalo poseben izletniški vlak iz Plzna v Jugoslavijo. Potovanje je začelo 1. in bo trajalo do 23. julija ter boido obiskali izletniki celo Jadransko obalo do črne gore in se potem mudili še v posameznih morskih letoviščih 10 dni. • Henderson bo potoval po Evropi. Predsednik razorožitvene konference in član angleške delavske stranke Henderson namerava potovati po Evropi ter obiskati glavna mesta. Njegovo potovanje je v zvezi z razorožitveno konferenco, ki je bila te dni zopet odgodena. Potovanje je nastopil že ta teden. Nastop novega generalnega tajnika Društva narodov. Dne 30. m. m. dopoldan je izročil dosedanji generalni tajnik Društva narodov v Ženevi posle svojemu nasledniku Jožefu Avenolu. Odstopišni tajnik Erik Drii-mond je še isti večer odpotoval iz Ženeve. Težka nezgoda v premogovniku. Na Ogrskem se je ob vhodu v premogovnik Pilisvorosvar blizu Budimpešte udrl hrib in zasul 11 rudarjev v jami. Po petdnevnem reševanju so rešili še devet rudarjev živih. Zaradi vživanja same vode so bili jako oslabljeni. Notranje posojilo dela na Ceho-slovaškem znaša dne 1. julija t. 1. oko- li 3 milijarde 200 milijonov dinarjev. Za republiko je to jako velik znesek, ki kaže znatno razumevanje položaja nezaposlenih. Fašizmu je vzrok kapitalistično gospodarstvo. Nemški kancler Hitler je izjavil časnikarju, da hoče na vsak način v Nemčiji odpraviti parlamentarizem. Za vzgled navaja velike kapitalistične družbe, ki so tudi odvisne od posameznikov, nekakih diktatorjev, ki sicer diktirajo gospodarsko politiko in se samo formalno skrivajo za — upravni odbor. Diktatura (osebna) nacionalizma je danes na mestu in iz nacionalizma se bo razvil mednarodni nacionalizem, ki bo šele omogočil sodelovanje narodov. — Fašizem je torej po priznanju Hitlerja vladavina kapitalizma. Bivši kancler general Schleicher je vendarle interniran v svojem berlinskem stanovanju. Prvotno je hotel bežati v inozemstvo, ker je vedel, da se bodo fašisti maščevali nad njim. Sedaj je samo pod stalnim policijskim nadzorstvom. Hitler zapira tudi svoje voditelje. Hitler je dal zapreti štiri voditlje v Berlinu in poslati v koncentracijska taborišča, ker so hoteli vplivati na razne komisarje s telefonskimi po-goviri. Pravi vzrok v poročilo ni naveden, kaže pa ta dogodek, da se pričenja v fašistični stranki znatna nezadovoljnost. Predsednik nemške republike Hin-denbrg bolan. Predsednika Hindenburga je pred štirinajstimi dnevi zadela kap. Tri dni je bil skoraj v nezavesti, Okreval je toliko, da se sprehaja v Neudecku po vrtu, vendar je zaradi njegove visoke starosti stanje nevarno. Dva najdena mrliča v Berlinu. V nekem kanalu pri Berlinu so našli ne 45 Mihail Zoščenko — Iv. Vuk: Htimorisiično-satiriene zgodbe. »Ali pol ali cela,« semi rekel, »ni važno. Dnevi,« sem' rekel, »so vroči — ni časa, da bi merila.« »Ali,« sem' rekel, »je nemogoče. Zakaj,« sem rekel, »če boste nosili vodo, jo boste razlili. Ne zamerite, prosim',« sem rekel, »zmotil sem se.« »Ne,« je rekla, »kupčija je že sklenjena.« »Ne,« sem rekel, »ne morem.« Naravno, ženska je začela vpiti, se jeziti, hotela me je udariti, kako pa drugače! In mied tem sem neopaženo njeno balo odnesel na dvorišče. Enkrat ali dvakrat me je morda udarila po gobcu;, nisem, štel, nato je rekla: »Sreča za tebe, pasja dlaka,« je rekla, »da si zapazil. Odpelji me,« je rekla, »nazaj«. Sedla sva na voz in se peljala. Nisva še prepeljala sedem) vrst, kar me je zgrabila strašna jeza. »Dnevi,« sem mislil, »so vroči in ti otrok človekov, moraš mlada dekleta voziti na sprehod!« Vrgel sem. doto z voza in sem' gledal, kaj se bo zgodilo. In ženska ni vzdržala ter je skočila za stvarmi. Jaz pa sem1 voz obrnil in — hajdi! To je bil konec. Kako je prišla z zabojem: in pernico domov, ne verni. Ali uredila si je. Leto dni pozneje se je poročila. In kmalu bo rodila. 19. Nezmotljivo sredstvo. Šel sem torej, dragi moji, v klet. Vzel sem, razumljivo, v levo roko mlečni lonec in sem. šel. Šel sem' in si mislil: Polno pajčevine, sem mislil, je v kotu. To treba izmesti. Dvignil sem glavo, da ogledam klet in naenkrat _ lop z glavo v strop. Zakaj strop je nizek. In lonec — izmuznil se je iz rok. In mleko je teklo. In v očeh so se mi iskrile iskre in sam sem — telebnil na tla. In sem ležal brezupno. Šele čez nekaj časa sem. si opomogel. Za božjo voljo, sem mislil. Šaj bi se skoro do smrti pobil. Zavlekel sem se domov, obvezal glavo s cunjo in pogoltnil prašek. Takšne praške, razumljivo, imam za vse slučaje. In nič več — živim. In od tega časa, dragi moji, mi je začelo v glavi brneti. Kaj?... Nekaj! Brni in me boli in me draži, da bi se lahko spozabil. Bljuval bi! Danes, na primer, me boli glava, drugi dan se mi golen, nato me zopet boli glava. In ta po- gubljena glava me tako boli, da bi najrajše tulil in z glavo ob zid udarjal. No, in tako me je ta zgubljena glava bolela celi dolgi mesec. In dva dolga meseca. In l'1 tako je nekega dne prišla k meni Avdotja Pjo-trovna in pila sva skupaj čaj. In. se pogovarjala. Kaj, koga in kako. In sem ji rekel: »Glave oškrniti,« sem; rekel, »in vtakniti v žep, žal, ni mogoče. In če bi jo morda lahko z mazilom' mazal, dragi ljudje, vas vprašam', s katerim mazilom? In če bi jo, recimo, mazal s ku-rečjakorn, bi rad vedel, dragi ljudje, kaj treba še pridati h kurečjaku?« In Avdotja ni več odložila ugriznjene žemlje, izpila je dve čaši čaja in odgovorila: »Ne vem še,« je rekla, »ali bi tu pomagal ku-rečjak ali kozjak. Ti si se, razumeš, sunil v možgane,« je rekla. »Možgani,« je rekla, »so nejasna, zelo temna zadeva. Zabita reč, takorekoč. Ali,« je rekla, »pomaga v tvojem, slučaju edino ena edina oseba in ta oseba, to je strašno sveti starec Ani-simi Javi se pri njem in prosi ga za svet... Stanuje pri Ohti. Pri Gusjovu.« Komaj je to izrekla, je, takorekoč v slovo, hitro izpila še čašo čaja, si obrisala usta in odšla. (Dalje prihodnjič.) daleč narazen dva mrliča. Eno truplo je bilo zašito v vreči. Identitete še niso ugotovili. Gre pa nedvomno za umore. Bojkot proti Nemčiji. V Londonu pripravljajo konferenco za izvedbo bojkota proti Nemčiji. Toda Nemčija itak doživi finančni polom in je vprašanje, če bo bojkot potreben. Sporazum med Anglijo in Rusijo. Anglija in Rusija sta obnovili trgovinsko pogodbo. Ob tej priliki sta bila odpuščena iz zaporov angleška in-ženerja Thornton in Macdonald. Po odpustu obeh inženerjev je Anglija zopet odprla meje za uvoz ruskega blaga. Kaj pomeni racionalizacija. V Kijevu je pričel obratovati »jekleni pek«, to je nova mehanizirana vele-pekarna. V tej pekarni ne gnetejo moke človeške roke. Vse opravlja stroj. Velepekarna lahko podela vsak dan po 80 ton moke. V obratu Pa je zaposlenih samo 31 delavcev. Harifeor. Prihod graških občinskih uslužbencev v Maribor. Opozarjamo ponovno vse sodruge in sodružice na prihod občinskih nastavljencev iz Graza, ki se bodo pripeljali v nedeljo, dne 9. julija t. 1. s tremi velikimi avtobusi v Maribor. Sprejem se bo vršil dopoldne pri Delavski zbornici v Sodni ulici; natančnejši spored njihovega bivanja se bode razglasil po sprejemu. Čas prihoda bo objavljen v prihodnji številki! Na sporedu bo tudi prijateljska nogometna tekma, ki se bo vršila isti dan popoldne ob 17. uri med graškimi sodrugi in mariborsko »Svobodo«. V predtekmi se srečajo rezerve SK. »Maribora« in SK. »Svobode«. Sodrugi in sodružice! Udeležite se sprejema graških so-drugcv polnoštevilno kakor tudi popoldanske nogometne tekme! Mariborski grad je 'postal torej vendarle last mestne občine. Kakor smo že poročali, je na svoji zadnji seji mestni občinski svet sklepal o nakupu mariborskega gradu, ki ga je ponudil dosedanji lastnik trgovec g. Berdajs v nakup mestni občini. Za nakup je glasovalo 21 občinskih svetnikov. S. Petejan je v daljšem govoru obrazložil stališče delavskih zastopnikov k temu vprašanju in izjavil, da delavski zastopniki sicer v principu niso proti nakupu grada, so t>S'0p, Meke dete kupujte te pei mu t*a Stomškwe*n tc$u št. 6, U^ovuta tieUacM d.