Katoliški ITI?Fn\rr4TVr» TM VTPViAVA: Polletna naročnina . ... L 800 UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . ... L 800 Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . . . L 1.300 PODUREDNISTVO: Letna Inozemstvo . . ... L 2.500 T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Leto XIV. - Štev. 43 (714) Gorica - četrtek 25. oktobra 1962 - Trst Posamezna številka L 35 Poslanica vesoljnega cerkvenega zbora Vojna nevarnost zaradi Kube Na tretjem zasedanju generalne kongregacije koncilskih očetov v soboto 20. okt. so zbrani škofje in nadškofje naslovili na vesoljni svet posebno poslanico, ki jo je odobril tudi sv. oče. Tu prinašamo poslanico v našem prevodu. (Ured.) »Sklenili smo, da vsem ljudem in vsem ljudstvom pošljemo pozdrav ljubezni in miru, ki izhajata iz Kristusa, Sinu božjega, in ki ju je ta izročil Cerkvi. Zaradi tega smo se na povabilo sv. očeta Janeza XXIII. tukaj zbrali v molitvi, skupaj z Marijo, materjo Jezusovo, mi vsi nasledniki apostolov, ki tvorimo eno samo apostolsko telo, katerega glava je naslednik Petrov. NAJ SE RAZSVETLI OBRAZ KRISTUSOV Na tem zborovanju hočemo pod vodstvom Sv. Duha poiskati, kako bi najprej sami sebe prenovili, da bomo vedno bolj zvesti Kristusovemu Evangeliju. Potruditi se nadalje hočemo, da bomo ljudem našega časa postregli s celo in čisto božjo resnico tako, da jo bodo razumeli m jo radi priznali. Ker smo pastirji, želimo pomagati potrebam vseh tistih, ki Boga iščejo, „če bi ga morda otipali in našli, zlasti ker ni daleč od nobenega izmed nas.” (Ap. d. 17,27) Zato, poslušni Kristusovi volji, ki je samega sebe predal smrti, „da bi napravil sam sebi slavno Cerkev, ki ne bi imela madeža ali gube..., ampak da bi bila sveta in brezmadežna” (Ef. 5, 27), bomo uporabili vse svoje sile in vse svoje misli, da prenovimo sebe in nam izročeno čredo, tako da se bo ljudem prikazal ljubeznivi obraz Kristusov, ki sveti v naših srcih, „da bi se svetilo spoznanje o božjem veličastvu.« (2 Kor 4, 6) TAKO JE BOG LJUBIL SVET Verujemo, da je Bog svet tako ljubil, da je dal svojega Sina, da bi svet odrešil; tudi nas je po istem svojem Sinu rešil sužnosti greha „in tako po njem spravil vse, kar je, in ostvaril mir s krvjo njegovega križa« (Kol 1, 20), tako da se imenujemo njegovi otroci in smo. Poleg tega se nam po Očetu daje Duh, da živimo božje življenje, ljubimo Boga in brate, ki smo vsi eno v Kristusu. Vendar ko se s Kristusom družimo, se ne izmikamo zemskim opravkom in težavam, tako da nas vera, upanje in ljubezen Kristusova silijo, da strežemo svojim bratom, po zgledu našega božjega Učenika, ki ni prišel, da mu strežejo, temveč da streže. (Mt 20, 21) Zato tudi Cerkev ni tu, da vlada, temveč da služi. „On sam je za nas svojo dušo dal, tudi mi moramo dati svoje duše za brate." (1 Jan 3, 16) Ko torej upamo, da bo iz dela vesoljnega cerkv. zbora zasijala bolj svetla in bolj živa luč vere, pričakujemo tudi duhovno prenovljenje, iz katerega bodo izšle srečne vzpodbude, ki bodo pospeševale človeške dobrine, to je odkritja znanosti, napredek tehnike in razširjenje omike. DVE NAJVAŽNEJŠI ZADEVI Sv. oče Janez yYXIII. je v svoji radijski poslanici dne 11. sept. 1962 posebno poudaril dvoje važnih vprašanj: 1. Predvsem vprašanje miru med narodi. Saj ni človeka, ki bi ne sovražil vojne in ki bi ne goreče želel miru. In prav to najbolj goreče želi sv. Cerkev, ki je mati vseh. Svoje ljubezni do miru ni sv. Cerkev nikoli prenehala oznanjati v nauku papežev in prav tako ne svoje volje po miru, vedno pripravljena z vsem srcem priskočiti na pomoč vsakemu iskrenemu prizadevanju za mir. Z vsemi silami dela Cerkev na to, da bi se ljudstva združila in da bi se med seboj spoštovala. Ali ni ta naš vesoljni zbor, tako čudovit zaradi raznolikosti plemen, narodov, jezikov, ali ni ta naš zbor priča bratske ljubezni? Ali ni kakor vidno svetlo znamenje te ljubezni? Vse ljudi priznavamo za brate, pa naj bodo katere koli rase ali naroda. 2. Na drugem mestu sv. oče poudarja socialno pravičnost. Nauk, ki je razložen v encikliki Mater et Magistra, jasno priča, kako je danes Cerkev svetu nujno potrebna, da ožigosa krivice in kričeče neenakosti, da obnovi pravi red stvari in vrednot, tako da bo po načelih evangelija naše življenje postalo bolj človeško. MOČ SV. DUHA Mi pač nimamo zemskega bogastva in niti ne vojaške sile; stavimo pa svoje zaupanje v moč Sv. Duha, ki ga je Kristus obljubil svoji Cerkvi. Vsled tega ne pozivamo samo naših bratov, katerih pastirji smo, temveč tudi vse brate, ki verujejo v Kristusa, in vse ostale ljudi dobre volje, o katerih „želi Bog, da se zveličajo in spoznajo resnico” (1 Tim 2, 4), ponižno in goreče pozivamo vse, da se skupaj z nami trudijo za izgradnjo bolj pravičnega in bolj bratovskega reda na svetu. Božji načrt je namreč ta, da se po ljubezni že na zemlji nekako pokaže božje kraljestvo kot odsvit večnega božjega kraljestva. Srčno pozivamo zato, naj se na tem svetu, ki je tako daleč od zaželenega miru zaradi nevarnosti, ki prihajajo od čudovitega napredka znanosti, kateri pa ni uravnan po višjih moralnih zapovedih, naj se torej zasveti velika luč upanja v Kristusa Jezusa, našega edinega Odrešenika.« Se dobrih 14 dni nas loči od volitev v tržaški občini. Skupna slovenska lista je vzbudila povsod veliko zanimanje, ker je novost v tržaškem javnem življenju. Po mestu in po Krasu slišimo besede: Vendar enkrat gremo Slovenci vsi skupaj in se ne grizemo med seboj. Tako je prav, složni moramo biti. To je edino pravilna politika, ki jo mora voditi vsaka narodna manjšina. Na naši listi kandidirajo sami naši domači ljudje od Sv. Križa preko Opčin, Bazovice, Ka-tinare, Skednja, preko mestnega središča, Sv. Ivana in Rojana tja do Barkovelj. Družijo jih tisti i-deali in tiste vrednote, za katere so se borili naši očetje skozi tisoč let, prav tako pa jih veže razumevanje novih potreb v novih časih. Te ljudi bomo volili. Za Italijansko komunistično partijo in Italijansko socialistično stranko ne damo nobenega glasu, čeprav je na ti listi zašlo kakšno slovensko ime. PRVA ZMAGA »Katoliški glas« je že v zadnji številki poročal, kako je volilna komisija zavrnila znak z lipovo V torek zjutraj nas je vse izne-nadil radio, ki je med poročili povedal, da je prejšnji večer ameriški predsednik Kennedv proglasil vojaško zaporo Kube. Vsi smo takoj razumeli, da gre za težek in nevaren ukrep, ki utegne imeti najhujše posledice. Kasneje so časopisi v svojih člankih in komentarjih zadevo nekoliko obširneje opisali. Nadaljnje novice so bile v torek še vedno negotove, ker je sovjetska Rusija molčala, kajti vedeli smo, da tu ne gre za spor med Kubo in ZDA, ampak za spor med ZDA in Rusijo. Šele naslednji dan se je Rusija oglasila in seveda, kot je bilo pričakovati, na vsa usta razglasila svojo nedolžnost, nedolžnost Kube in obdolžila ZDA, da iščejo prilike za vojno. Potrdila je tudi, da bo še nadalje podpirala Castra in mu pošiljala orožje kot do sedaj. Istočasno se je zvedelo, da plove 25 sovjetskih ladij proti Kubi. Ko bodo te dospele v območje voda okrog Kube, ki so pod zaporo, kaj se bo zgodilo? Ali bodo Sovjeti pristali na to, da jih ameriške vojne ladje preiščejo? Ali se bodo branili in bo prišlo do spopada? To so vprašanja, na katera v sredo nismo še vedeli za odgovor. In vendar bo od tega odvisno, ali se bo spor zaradi Kube sprevrgel v oborožen spopad med ZDA in sovjetsko Rusijo ali pa bodo še enkrat skušali najti mirno poravnavo. Zadeva okrog Kube je pa naslednja. Že dalj časa je bilo znano, da Sovjeti pošiljajo na Kubo orožje in vojaške izvedence. Toda vedno so Sovjeti trdili, da gre le za obrambno orožje in za industrijsko opremo. To je pretekli teden potrdil Kennedyju tudi sam sovjetski zunanji minister Gromiko v razgovoru, ki ga je imel v Beli hiši. Vendar so v nedeljo časopisi že poročali, da so Amerikanci napovedali velike pomorske vaje v Karaibskem morju, to je v morju okrog Kube. Tam da je veliko število ladij in mornariških strelcev. vejico in helebardo, ker je vseboval v slovenščini napis: SKUPNA SLOVENSKA LISTA. Svet Skupne slovenske liste je na vseh merodajnih mestih protestiral proti tej krivični prepovedi. Ni hotel dopustiti, da bi bilo s slovenske liste zbrisano slovensko ime. In končno je zmagal, kajti slovensko ime je na listi ostalo. Dobilo je le italijanski prevod, s tem pa je obveljalo načelo o dvojezičnosti, ki so ga doslej na sodišču dosledno odklanjali. To je prva zmaga Skupne slovenske liste. Gotovo ji bo sledilo še dosti drugih, ako jo bodo vsi slovenski volivci podprli in zanjo množično glasovali. V volilni boj gre Skupna slovenska lista z modernim programom. Združiti hoče vse slovenske demokratične politične skupine in nestrankarje na področju tržaške občine. Po svojih predstavnikih bo skrbela za našega kmeta, delavca, obrtnika, izobraženca in podjetnika. Zavzemala se bo za izvajanje načel demokracije, narodne enakopravnosti in socialne pravičnosti. Zahteva izvajanje tistih določil ustave in spomenice o soglasju, (Nadaljevanje na 4. strani) Kaj naj pomenijo te vaje? V torek je prišel odgovor. Bela hiša je v Washingtonu napovedala za zvečer izredno Kennedvjevo konferenco po radiu in televiziji. Z Washingtonom so se povezale vse ameriške radijske in televizijske postaje. Kaj bo predsednik povedal? Vsekakor nekaj zelo resnega. In res je bil Kennedvjev govor največje važnosti in pomena. Ameriški predsednik je na kratko obvestil ameriško ljudstvo, da je vlada dobila neizpodbitne dokaze, da Sovjeti na Kubi, postavljajo vzletišča za raketne .izstrelke in gradijo letališča za atomske bombnike. Na ta način so pod direktnim atomskim ognjem ne samo Florida in Panamski prekop, nego tudi sam Washington. Ta dejstva, je opozoril Kennedy, smatra wa-shingtonska vlada za direktno o-grožanje svoje varnosti in s tem miru v ameriškem območju. Tega pa ZDA ne morejo trpeti, zato da je sklenil staviti pod zaporo otok Kubo za vse ladje, naj bodo katere koli države. Vsako bodo ustavili in preiskali; ako vozi napadalno orožje, jo bodo zavrnili, sicer bo smela nadaljevati svojo pot, kajti blokada se tiče samo napadalnega orožja in ne drugega. Istočasno so ZDA zahtevale izredno sklicanje Varnostnega sveta ZN, da mu predložijo novo ogrožanje miru od strani Kube in Sovjetov. Sklicali so tudi konferenco vseh ameriških držav, da jim pojasnijo položaj in jim predlagajo, naj tudi one napovedo zaporo proti Kubi. Eno in drugo se je izvršilo. Ameriške države so vse priznale u-mestnost korakov, ki so jih pod-vzele ZDA za obrambo miru in svobode v Ameriki, samo ena država se je vzdržala. Varnostni svet so tudi sklicali. Tam se bo vršila diplomatska vojna med ZDA in Rusijo, na morju pa upajmo, da se ne bodo oglasili topovi in še manj da ne bodo leteli raketni izstrelki. Bog daj, da bi ljudje hoteli slišati apel Janeza XXIII. in koncilskih očetov za mir. Francozi pred izbiro Tržaški Slovenci V SLOGI JE MOČ! V nedeljo 28. t. m. so francoski volivci pozvani, da odločijo ali so zadovoljni, da se spremeni načir volitev državnega poglavarja ali ne. Kot znano je general De Gaulle predlagal, naj njegove naslednike volijo direktno volivci sami in ne samo župani in drugi izbrani volivci kakor doslej. S tem bi bilo vprašanje njegovega nasledstva rešeno, ker bi državni poglavar mnogo pridobil na moči in ugledu. Ravno tega pa se bojijo politične stranke, ki menijo, da bi po tem volivnem sistemu republiški predsednik lahko to svojo veliko oblast izrabljal in uvedel politično diktaturo. Poleg tega osporavajo zakonitost samega ljudskega glasovanja, obtožujoč De Gaulla nič manj kot očitnega kršenja republiške ustave same. Zaradi tega je med predsednikom republike in parlamentom odnosno političnimi strankami nastal hud spor, ki se iz dneva v dan vedno bolj zaostruje in grozi, da se sprevrže v neozdravljiv konflikt. Vse stranke (razen de gaullovske »Zveze za novo republiko«) in večji del francoskega tiska so prešie v odkrito protiofenzivo in pozivajo volivce, naj v nedeljo glasujejo proti spremembi ustave. Zbeganost volivcev je precejšnja, tako da bodo rezultati nedeljskega glasovanja res značilni za oceno političnega položaja v Franciji. Danes imamo namreč v Franciji v glavnem tri sile, ki bodo v nedeljo med seboj trčile in sicer: predsednik republike De Gaulle, volivci, na katere se direktno o-brača, ter politične stranke. Glavni dvoboj se odigrava med De Gaul-lom in parlamentom kot predstavniškim telesom strank. Jeziček na tehnici so torej volivci, na katere se vrši hud pritisk od obeh strani. Na eni strani jih politične stranke pozivajo, naj rečejo »ne« načrtom predsednika republike, na drugi strani pa jim republiški predsednik (De Gaulle) grozi z odstopom, če mu volivci ne izrečejo zaupanja. V svojem zadnjem govoru je izrecno poudaril, če se ne bodo izrazili, da se vrne v svojo rojstno vas in zapusti krmilo francoske države. Zaradi izrabljanja svojega velikega osebnega ugleda, nasprotniki obtožujejo De Gaulla politič- nega izsiljevanja. Toda tudi sami so malo boljši in se poslužujejo vseh sredstev za vpliv na volivce. Tako je štirinajst uglednih osebnosti, med temi sam rektor pariške univerze, podpisalo izjavo, v kateri je rečeno, da predstavlja nedeljski referendum očitno kršitev ustave iz leta 1958. 2e itak napeto ozračje je prišla zadnje dni še razsodba Državnega sveta, ki razveljavlja ustanovitev posebnih sodišč, katera so sodila oasovske teroriste. Simpatizerji O. A.S. so s tem dobili nepričakovano priznanje. Tako je zmeda in razdvojenost volivcev dosegla svoj višek. Zdi se kot da so se vse sile zarotile proti De Gaullu, ki mu je treba priznati, da je vsaj nekoliko razčistil ozračje nad Francijo. Toda po zadnjih dogodkih sodeč, so se novi oblaki spet začeli zbirati nad njo. Ali so le bežni? Kitajski napad na Indijo Po nekajdnevnem premirju so kitajske čete ponovno napadle indijske postojanke ob severni meji pod himalajskim gorovjem in zasedle dobršen del sprtega ozemlja. Indijske čete, ki očividno niso tega napada pričakovale, so se morale umakniti. Kitajski vojaki so sestrelili tudi neki helikopter, ki je prevažal ranjence. Pozneje so ugotovili, da je bil indijski helikopter sovjetske izdelave. Istočasno pa se med Indijo in Kitajsko vrši huda diplomatska vojna. Ena drugo se v protestnih notah obtožujeta napada. Indijski zunanji minister Krišna Menon je namignil na možnost splošne mobilizacije, če se bodo kitajski vpadi nadaljevali. Tudi Nehruja je ta zadnji poraz neprijetno prizadel. Toda politični opazovalci ne pozabijo pri tem spomniti, kako je Nehru sam postal žrtev svoje politike do komunistične Kitajske! Medtem ko si z vsemi sredstvi prizadeva za sprejem Pekinga v Združene narode, mu Kitajci za plačilo vdirajo v deželo in s tem spravljajo k ponižanju. Toda Nehru je še vedno prepričan, da Kitajska »dobro ve, da Indija ne goji napadalnih teženj proti nji.« LJUBEZEN KRISTUSOVA NAS PRIGANJA Zbrani iz vseh delov sveta, nosimo v svojih srcih skrbi vseh nam zaupanih ljudstev, njih telesne in duševne stiske, trpljenje, želje, upanje. Za vso tesnobo, ki danes muči ljudi, imamo vedno odprto dušo. Naj velja zato naša skrb najprej preprostim, ubogim, šibkim; po zgledu Kristusovem se nam smilijo množice, ki jih mučijo lakota, revščina, nevednost; neprestano so nam pred očmi tisti, ki brez potrebne pomoči niso še dosegli življenja, ki je človeka vredno. Vsled tega bomo pri svojem delu vedno zelo upoštevali vse tisto, kar se tiče človekovega dostojanstva, kar pomaga k resničnemu bratstvu med narodi. „Ljubezen Kristusova nas priganja” (2 Kor 5, 14); kajti, „kdor vidi brata v potrebi in zapre •voje srce pred njim, kako bo še ostala v njem ljubezen božja?” (1. Jan 3, 17) ROMAN HUS Teden dni po otvoritvi koncila j KRŠČANSKI NAUK j Redovniški stan »Ako hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih, potem pridi in hodi za menoj.« (Mat 19,21). »In drugi so samski, ker so si samski stan izvolili zaradi nebeškega kraljestva. Kdor more razumeti, naj razume.« (Mat 19,12). Redovni stan je stan, ki stremi po krščanski popolnosti. Sveti Benedikt se je v mladosti umaknil v neko skalnato votlino, da bi tam neovirano premišljeval, molil in Bogu samemu služil. Čez nekaj časa je začutil poklic, naj živi skupno z drugimi menihi. Ustanovil je samostan in sestavil pravila, po katerih naj bi menihi živeli v molitvi in delu kot ena družina. Postal je opat novega benediktinskega samostana in s tem se je začel red benediktincev. Kdor hoče služiti Bogu kot redovnik, se mora odreči ne samo vsemu prepovedanemu, ampak tudi marsičemu dovoljenemu: lastnemu premoženju, družini in svoji lastni volji. Napraviti mora po večletni preizkušnji redovne obljube: prostovoljnega uboštva, vednega devištva in vdane pokorščine predstojnikom. To pa so ravno evangeljski sveti, ki jih je Kristus priporočil, a ne ukazal. V redu je laže služiti Bogu kot v svetu. Redovnik dobi v redu trdno in zanesljivo vodstvo, je prost mnogih posvetnih skrbi in skušnjav in mu je skupno življenje v veliko pomoč, da napreduje v krščanski popolnosti. Kdor hoče stopiti v kak redovni stan, mora imeti r e d o v n i-š k i p o k l i c. Saj mora ljubiti Boga in odmreti svetu, slediti Kristusu v zatajevanju in trpljenju, mora biti sposoben živeti v družinski skupnosti z večkrat nepoznanimi ljudmi in se držati redovnih pravil. Za vse to je potreben božji poklic, ki prinaša za to potrebne milosti. Kdor ga čuti, temu postane življenje v redu velika sreča in najvarnejša pot do zveličanja. Saj je obljubil sam Gospod: i . »Vsak, kdor je zapustil hišo, ali brate ali sestre, ali očeta in mater, ali ženo ali otroke ali njive zaradi mojega imena, bo prejel stoterno in dobil v delež večno življenje.« (Mat 19,29). Redovi mnogo koristijo Cerkvi in človeški družbi. Z molitvijo, žrtvami in zadoščevanjem kličejo na zemljo božje usmiljenje. Bog ve kaj bi bilo z nami, če ne bi bilo skritih molivcev po samostanih! Drugič pa redovniki kot dušni pastirji, misijonarji, vzgojitelji, umetniki itd. tudi človeški družbi neizmerno koristijo. VTISI IZ RIMA Na trgu sv. Petra se te dni pojavlja čudovit prizor: ob določeni uri prihajajo in odhajajo iz vatikanske bazilike koncilski očetje. Kakor velika reka valove preko trga. V vijoličasto-belih oblekah se pomikajo k izhodu. Sonce ožarja njihove vedre, dostojanstvene in ljubeznive obraze. Človek ima v resnici občutek, da prihaja nova pomlad. Nova pomlad v katoliško Cerkev. S trga odhajajo na vse strani. Nešteto jih srečujemo v avtobusih in tramvajih. Njihovi odgovori na vprašanja so skoro vsi enaki: veseli so, da so v Rimu. Trdno verujejo, da bo koncil veliko pripomogel k poživitvi krščanstva. Vsi so navdušeni nad očetovsko dobroto papeža Janeza XXIII. Ob prostem času obiskujejo krščanske spomenike in so v duhu pri svojih ovcah. Pri koncilskih delih uživajo vso svobodo. V tej svobodi so se tudi zbrali pretekle dni na narodnih škofovskih konferencah, kjer so izbrali kandidate za člane posameznih komisij. Vsemogoče podmene, ki jih je objavljal tisk, ki išče senzacij, so se razblinite kakor pomladanski sneg, ko so bila objavljena imena članov sedmih komisij. Nihče ne govori več o nacionalizmu v Cerkvi, nihče o spletkah. Volitve same so potrdile popolno svobodo cerkvenih očetov, ki so s svojim glasovanjem znova izpričali vesoljnost katoliške Cerkve, ki je Mati vseh in ne samo nekaterih. E FILM E Nekaj misli o filmskem problemu ob priliki koncila Začel se je največji dogodek v zgodovini Cerkve: ekumenski vesoljni zbor. Na tem koncilu bodo prelati razpravljali o vsakovrstnih problemih v zvezi s Cerkvijo in v zvezi s človeštvom. Med drugim bo prišel na dan tudi problem o tako imenovanih »audiovizivnih« sredstvih, torej o radiu, televiziji in kinu. Cerkev je že večkrat izrekla svojo ostro sodbo proti kinu; ne proti kinu kot takemu — kajti prizna mu njegove pozitivne strani — temveč proti kvarnemu vplivu, ki ga izvaja na gledavca, ko se poslužuje pornografije, ko brska po dnu življenja in prikazuje na platnu njegove grdobije. Večkrat je že opozorila starše in vzgojitelje, da morajo skrbeti za moralno vzgojo mladih ljudi, ki so danes izpostavljeni vsakovrstnim nevarnostim. Opozorila je tudi filmske ustvarjavce in jih vabila k avtocenzuri. Kot dobra, skrbna mati velike družine je vedno budna in pazi na svoje otroke, da jih ne pokvari droben strup, ki prihaja danes od tiska in od kina. Njena stalna opozorila pred to veliko nevar- nostjo so dosegla in še vedno dosegajo svoj učinek. Torej tudi na koncilu se bo Cerkev dotaknila tega velikega problema. Preveč pereče je namreč to vprašanje, da bi mogla mimo njega. A pričakovati, da ga bo ona rešila, da bo ona prevzela vso odgovornost, bi bilo od nas nepravično in tudi nevredno. Ta problem zadeva nas vse, zadeva bodočnost naših otrok, njihovo moralno vzgojo in duševno oblikovanje. Ali naj bomo torej tako ravnodušni in naj prepustimo drugemu, da reši naše probleme? Cerkev je že mnogo storila na tem polju in še mnogo bo napravila. Toda ves njen trud bo zaman, ako ne bo našla pri nas nobenega odziva. Zaman bodo vsi njeni nauki, vsa njena opozorila, ako se ne bo mo zanje zmenili in bomo še nadalje ho dili po napačni poti, ki nam jo začrtujejo brezvestni »umetniki«, katerim je glavna briga ta, da si pridobijo sloves, a še večja ta, da si polnijo žepe z lepimi denarci. Tudi mi moramo sodelovati pri tem, da se ne podvržemo kvarnemu vplivu, ki ga na nas izvaja neka določena kinematografija. Ako se prepustimo toku in čakamo, da nas bo drugi rešil, pomeni, da nimamo svoje lastne volje, da ne znamo ali nočemo ločiti dobrega od slabega. Zavedati se moramo namreč, da pride moralno ravnovesje predvsem od nas samih; drugi nam lahko pri tem pomaga, a glavno delo moramo vršiti sami. Je vse zaman, ako se mati pritožuje nad današnjo kvarno kinematografijo, a ji ni mar, kakšne filme hodi gledat njen otrok. Zares dobra in skrbna mati bo namreč videla, kje grozi nevarnost njenemu otroku, in ga bo skušala odvrniti od te nevarnosti, ne samo z besedami, pač pa z dejanji. Hvaležno pozdravljamo dejstvo, da bo Cerkev na tem koncilu še enkrat načela vprašanje o kinu in televiziji. Toda naj nam bo to v še večjo spodbudo, da bomo pri tem velikem problemu vsi skupaj so- Širite »Katoliški glas" delovali, da se bomo vsi skupaj borili proti nevarnostim, ki stalno grozijo našemu moralnemu življenju. Ne pričakujmo, da bo drugi rešil naše probleme, če bomo mi stali s prekrižanimi rokami! In ta problem je prevelike važnosti, da bi lahko ob njem mirno spali. Cerkev skrbi za nas: glejmo, da ne bo ostala v tej svoji skrbi osamljena! Mira Dragoceno pero Uprava rimske province je poklonila svetemu očetu umetniško izdelano pero, da bo z njim podpisal sklepe vesoljnega cerkvenega Zbora. Papeška avdienca opazovavcem - delegatom V soboto 13. oktobra ob pol sedmih zvečer je sv. oče Janez XXIII. dovolil v kon-zistorialni dvorani avdienco opazovavcem -delegatom ločenih krščanskih cerkva. V nagovoru nanje je poudaril, da naj bi bil ta sestanek preprost in družinski. Blagoslovljen Gospod vsak dan. Ta molitev mu je bila v tolažbo, ko je izpolnjeval svoje pastirske odgovornosti kot patriarh v Benetkah, pred štirimi leti pa, ko je prevzel nasledstvo sv. Petra, in mu je bila ves čas vse do objave in pričetka koncila. Zadovoljujem se s katoliškim naukom, ki nas uči, da vse prihaja od Boga. Tako sem smatral tudi idejo koncila, ki se je pričel 11. oktobra kot božji navdih. Ob uri otvoritve, ko se je pričel zgodovinski dogodek božje Previdnosti, sem stremel predvsem za tem, da sem bil zbran, da sem molil in se zahvalil Gospodu. Toda tu in tam so mi oči šle iskat toliko sinov in bratov. Takoj sem opazil vašo skupino, posamezne osebe. Vaša navzočnost mi je bila v veliko tolažbo. Sedaj pa ne pojdimo predaleč. Danes se zadovoljimo z ugotovitvijo dejstva. Blagoslovljen bodi Gospod za vsak dan! Kako naj bi pozabil deset let, ki sem jih prebil v Sofiji? In nadaljnjih deset let v Carigradu in Atenah? Bilo je 20 let, zelo srečnih in vedrih poznanstev s častitljivimi osebnostmi in s plemenito mladino. Tudi v Parizu sem imel pogoste sestanke s kristjani, ki so pripadali različnim veroizpovedim. Na področju karitativnosti smo bili vedno soglasni v skupnem delu. Nismo se pogajali, marveč govorili, nismo razpravljali, pač pa smo se imeli radi. Nekoč sem poklonil častitljivemu staremu prelatu vzhodne cerkve, ki ni povezana z Rimom, medaljo pontifikata Pija XI. Pred smrtjo je omenjeni prelat želel, naj mu ob smrti dajo to papeževo svetinjo na njegove prsi. Ta dogodek je kakor cvet na poljani, ki -se obnavlja ob letnih časih. Vaša navzočnost tu, ki mi je tako draga, in trepet, ki se dviga v mojem duhovniškem srcu, kakor tudi v srcih mojih dragih sodelavcev in tudi vaših srcih, mi dovoljujeta, da vam povem, kako mi planiti v duši namen delati in trpeti, da bi se približala ura, ob kateri bi se za vse izpolnila Jezusova molitev pri zadnji večerji. Toda krščanska krepost potrpežljivosti ne okrnjuje druge, prav tako bistvene, namreč modrosti in previdnosti. Zato ponavljam: Blagoslovljen Gospod za vsak dan! Katoliška Cerkev naj se sedaj loti svojega vedrega in plemenitega dela. Na vas pa je, da ga opazujete z novo dobrohotno pozornostjo. Naj pride nad vas vse in na vse druge nebeška milost, ki navdihuje in razvnema srca ter krona zasluge. Preden je imel papež svoj govor, mu je kardinal Bea izrekel vdanostni pozdrav. Evangelij vesoljnega cerkv. zbora Evangeljska knjiga, ki bo stalno na oltarju med koncilom, ima 255 j>ergament-nih listov. Napisana je bila v letih 1475 -1482 za kneza Friderika iz Montefeltra. Prepis je napravil Matej de Contugi. 1082 začetnic je napisanih v zlatu, prav tako 499 naslovov. Vsebuje tudi več krasno izdelanih slik. Verjetno ni bila na nobenem koncilu izpostavljena tako dragocena evangeljska knjiga, kot je na tem. Knjiga je prišla v last vatikanske knjižnice leta 1667. Izboljšanje prejemkov državnim uradnikom in upokojencem Ministrski svet je odobril izboljšanje prejemkov državnim nameščencem, in sicer 1.000 lir za vsakega nepreskrbljenega člana. V poštev pridejo tudi uradniki, ki imajo nad 50.000 lir mesečne plače. Začenši s 1. januarjem 1963 bodo državni nameščenci prejeli tudi dopolnilno doklado v znesku 8.000 lir. Državnim upokojencem so določili nagrado »una tantum« v znesku 30.000 lir. Ministrski svet je tudi odobril zakonski osnutek, na podlagi katerega bo osebna izkaznica veljaven dokument za izseljevanje v države evropske skupnosti. Brezuspešna izstrelitev proti luni Satelit »Ranger V«, ki so ga dne 19. oktobra izstrelili iz Cape Canaverala z namenom, da bi pristal na luni, je iztiril z določene poti in je sedaj samo še mrtvo telo, ki kroži v vesolju. Sončne baterije, gonilna sila satelita, so se po 8 urah in med katerim je dejal med drugim: Navzočnost opazovavcev-delegatov jasno dokazuje, kako veliko je njihovo zanimanje, da bi od blizu spoznali rimsko katoliško Cerkev, njen nauk, njene življenjske predpise, njeno hierarhično sestavo in njeno iskreno in dejavno apostolsko vnemo za blagor duš. Avdience so se udeležili opa-zovavci-delegati ruske pravoslavne cerkve, egiptske koptske cerkve, sirsko-pravo-slavne cerkve, etiopske pravoslavne cerkve, armenske cerkve, ruske pravoslavne cerkve v inozemstvu, starokatoliške cerkve, anglikanske skupnosti, luteranske svetovne zveze, svetovne prezbiterial-ne zveze, nemške evangeljske cerkve, svetovne konvencije Kristusovih cerkva, svetovnega odbora prijateljev Kristusa, mednarodnega kongregacionalističnega sveta, svetovnega metodističnega sveta, svetovnega sveta cerkva, mednarodne zveze liberalnega krščanstva in gosti tajništva za zedinjenje kristjanov, ki pripadajo različnim krščanskim veroizpovedim. Podtajniki ves. cerkv. zbora V ponedeljek 15. oktobra je bilo objavljeno, da je papež Janez XXIII. imenoval za podtajnike 2. vatikanskega ekumenskega koncila: španskega nadškofa iz Sara-goze msgr. Kazimirja Gonzalesa, koadjuk-torja iz Liona msgr. Jeana Villota, nadškofa iz Filadelfije msgr. Josipa Kroia in škofa iz Limburga v Nemčiji msgr. Viljema Kempfa. Kardinal Bea in opazovavci nekatoliških cerkva V jronedeljek popoldne je tajništvo za zedinjenje kristjanov priredilo v salonu hotela Columbus v Rimu sprejem na čast opazovavcev-delegatov. V teku sprejema je predsednik tajništva kardinal Bea poudaril potrebo globokega skupnega duha vere, ljubezni in molitve. Imenoval jih je »moji bratje v Kristusu«, kajti sv. krst je ustvaril med nami, tako je dejal, nezlomljive vezi, ki so močnejše od vsake naše ločitve. Teh vezi se kristjani na vseh delih sveta vedno bolj zavedajo in prav zaradi njih so vas oblasti poslale kot opazovavce na koncil rimske katoliške Cerkve. Iste vezi so narekovale svetemu očetu Janezu XXIII., da je ustanovil tajništvo za zedi njenje kristjanov, da bi nekatoliške skupnosti laže sledile koncilskim delom. Nato je kardinal omenil, da mnogo častitljivih vzhodnih pravoslavnih cerkva ni uradno zastopanih. To je brez dvoma bridko dejstvo, tako je dejal, zanje in za nas vse. Ne preostaja nam drugega kot prositi božjega poglavarja Cerkve, da poveča svoje usmiljenje. V našem tajništvu, tako je dejal kardinal dalje, boste naleteli na vse razumevanje in vso bratsko pomoč, kar vam bo omogočilo, da boste lahko vršili 44 minut izčrpale. Satelit bo letel 500 km daleč od lune m bo ta nato krožil okrog sonca. To je že peta brezuspešna ameriška izstrelitev proti luni. Neuspele izstrelitve na luno so Ameriko stale že 150 milijonov dolarjev (nad 90 milijard lir). Ameriški znanstveniki bodo prihodnje leto začeli z drugo fazo programov za dosego lune. Atentat na veronski postaji Podminister Ariosto je osebno prišel v Verono, da na 'licu mesta preišče zadevo dinamitnega atentata, ki se je dogodil v soboto 20. oktobra v prvih popoldanskih urah. V skladišču za prtljago je namreč ob 14.30 nastala silna eksplozija. V skladišču je bil takrat skladiščnik Gaspare Ezzen, ki je zadobil hude rane in opekline. Kljub takojšnji pomoči je Ezzen proti večeru umrl v bolnišnici, ne da bi prišel k zavesti. Ranjenih je bilo tudi več drugih oseb. Ob isti uri so prisjteli na veronsko postajo trije vlaki jx>lni potnikov in nesreča bi bila lahko mnogo hujša, če bi glavna množica potnikov bila že pred skladiščem. Brezvestni atentat je povzročil povsod veliko ogorčenje. Bombni atentat je bil izvršen tudi v Tri-dentu. Tudi tam je v skladišču na postaji eksplodirala bomba, ki pa ni zahtevala človeških žrtev. — Tretji atentat je pa bil v Bocnu. Tam so položili peklenski stroj pod okno tehnične šole. Slučajno je naboj odkril šolski sluga in tako so preprečili, da bomba ni eksplodirala. — Italijanska in tudi avstrijska javnost te atentate obsoja. svoje delo z lahkoto in z uspehom. Tajništvo bo za vas organiziralo posebne sestanke, na katerih vas prosimo, da nam sporočite vse, kar vam ne ugaja, vse vaše kritike, vaše pripombe in vaše želje. Opazovavci se zahvaljujejo Na koncu govora je delegat nemške evangeljske cerkve dr. Schlink v imenu vseh delegatov odgovoril kardinalu ter se zahvalil med drugim, da je bilo omogočeno opazovavcem - delegatom prejeti vse koncilske osnutke, ki so jih prejeli koncilski očetje, in jim je bila s tern dana možnost, da stavijo v zvezi s temi osnutki svoja mnenja in predloge. Za ta sestanek in za avdienco, ki jo je dovolil sveti oče preteklo soboto v Vatikanu, je dr. Schlink prosil kardinala Bea, naj izreče svetemu očetu Janezu XXIII. zahvalo vseh opazo-vavcev. Molitev k Sv. Duhu, s katero je papež predpretekli četrtek odprl koncil, tako je dejal delegat, je bila tudi naša skupna molitev in mi bomo s to molitvijo spremljali bodoče koncilske seje. Druga generalna koncilska kongregacija V torek ob 9h dopoldne se je vršila v vatikanski baziliki druga generalna koncilska kongregacija, v teku katere so volili 160 članov desetih koncilskih komisij. Sejo so pričeli s sveto mašo, katero je daroval pri koncilskem oltarju nadškof iz Saragoze msgr. Gonzales. Nato je bilo glasovanje. Popoldne so pričeli s štetjem glasov. Ker je bilo treba kontrolirati nad 400.000 imen, so določili, da ne bo prihodnja generalna kongregacija v četrtek, kot je bilo prvotno predvideno, marveč šele v soboto 20. oktobra ob 9h dopoldne. Medtem ko so očetje pričeli izpopolnjevati glasovnice, so jim prebrali sporočilo o poteku koncilskih del v prihodnjih dneh in o načinu postopka pri glasovanju. Razen tega jim je bilo sporočeno, da bo prvi osnutek, o katerem bodo razpravljali prihodnji teden, osnutek konstitucije o sveti liturgiji. Študijski sestanki Objavljeno je bilo, da bodo na pobudo tajništva za zedinjenje kristjanov opazo-vavci-delegati in gosti imeli vsak torek popoldne v hotelu Columbus na cesti Via Conciliazione študijske sestanke. Imeli bodo strogo zasebni značaj. Na njih jim bodo člani tajništva pojasnjevali vprašanja, o katerih bodo razpravljali koncilski o-četje. Udeleženec koncila umrl Zaradi srčne kapi je umrl 16. oktobra v Rimu škof iz Buffalo v ZDA msgr. Burke. Star je bil 77 let. Po pogrebnih slovesnostih v cerkvi sv. Suzane v Rimu so dne 17. t. m. prepeljali njegovo truplo z letalom v Buffalo. Tretja generalna kongregacija V soboto, dne 20. oktobra se je pričela tretja generalna kongregacija v koncilski dvorani. Po sveti maši, ki jo je daroval rotterdamski škof msgr. Jansen, je glavni koncilski tajnik msgr. Felici odredil, da morajo zapustiti prostor vsi drugi, razen koncilskih očetov, izvedencev, koncilskih funkcionarjev in opazovavcev-delegatov. Vsa skupščina je nato stoje v molku sledila slovesnosti izpostavitve knjige evangelijev na koncilski oltar. Glavni tajnik je nato sporočil, da bo predsednik te seje kardinal Lienart, ki je takoj nato prevzel svoje mesto in molil molitev Adsumus. Nato je glavni tajnik prebral izvoljene člane za sedem komisij, za katere je bilo štetje glasovnic že izvršeno. Končno je glavni tajnik prebral skupščini v latinskem jeziku poslanico na vse človeštvo, ki jo je očetom predlagal predsedstveni svet z odobritvijo sv. očeta. Besedilo poslanice je bilo nato razdeljeno koncilskim očetom, ki so poslanico odobrili. Tretja generalna kongregacija se je zaključila z molitvijo Agirnus ob 12.45. Prihodnja se je vršila v ponedeljek 22. oktobra, ko so pričeli i dejanskimi deli in razpravljanjem o osnutku konstitucije o sveti liturgiji. Omenili smo, da je bilo doslej izvoljenih 112 članov za deset koncilskih komisij. Od teh je: 60 Evropejcev, 18 iz Severne Amerike, 17 iz Srednje in Južne Amerike, 12 iz Azije in 5 iz Afrike. Kot zanimivost navajamo, da je v omenjenih sedmih komisijah 14 Italijanov in trije Jugoslovani, in sicer: škof iz Banjaluke msgr. Ailred Pichler je bil izvoljen za člana komisije za liturgijo, zagrebški nadškof msgr. Franc Šeper je bil izvoljen za člana teološke komisije in naslovni nadškof Bukatko za člana komisije za vzhodne cerkve. RAZNE NOVICE Kako je Ljubljana slavila petstoletnico škofije DUHOVNA PRIPRAVA Ob raznih priložnostih smo že omenili, da je ljubljanska škofija obhajala lani ®0-letnico ustanovitve. Leta 1461, prav na Praznik sv. Miklavža, je tedanji avstrijski cesar Friderik III. podpisal ustanovno listino, s katero je ustanovil pri sv. Miklavžu v Ljubljani novo škofijo in ji odražal tudi primerna sredstva za vzdrže-vanje škofa, stolnega kapitlja in 4 vikar-jev. Tega dogodka so se v ljubljanski škofiji na zelo slovesen način spomnili. Slovesnosti so se začele lani na praznik sv Miklavža in se zaključile letos na Praznik Rojstva M. D. in naslednji dan, v nedeljo 9. septembra. Na ta izreden dogodek so se predvsem Primerno pripravili duhovno in tudi drugače. Prenovili so ljubljansko stalnico od tUnaj in znotraj z darovi, ki so jih verniki po vsej škofiji darovali na Miklavževo nedeljo leta 1960. S to nabirko so v glavnem pokrili vse stroške za obnovo, & niso bili majhni. Pravijo, da je sedaj stolnica čisto nova in s številnimi praktičnimi novostmi zlasti v notranjščini. Da So to zmogli, pravi poročilo, je velika rasluga -tudi samih vernikov stolne župniki ki svojo cerkev v res velikem številu obiskujejo. Maše imajo od 5h zjutraj do Nadnje večerne maše ob 6,30. Najbolj obiskovane so: ob 6" (zborna), ob 7h farna s petjem, ob 8h mladinska s pridigo, ob 9h velika maša s petjem in pridigo ter ^ ob 10,30 in 11,30. Popoldne imajo dve •ttaši, ob 4h tiho s pridigo in ob 6,30 z ljudskim petjem in pridigo. Na jubilej so se pripravili tudi s sv. »lisijonom v Ljubljani sami, ki je bil Pred veliko nočjo 1962. O tem misijonu Plenijo, da je bolje uspel kot tisti pred drugo vojno. Sv. misijoni so se vršili tudi na deželi, kjer je bilo mogoče. Po-l®g tega je vsaka dekanija zase obhajala jubilej s skupnim slavjem na kaki Manjini božji poti ali v kaki drugi primerni cerkvi. V maju so pa povsod brali posebne Šmarnice, ki si govorile o pomembnem jubileju ljubljanske škofije in o pomenu žkofije sploh. Tako se je škofija in zlasti že prestolnica Slovenije Ljubljana dostojno pripravila z molitvijo in dobrimi deli, da na dostojen zaključi jubilejne slovesnosti, ki so se vršile na Mali šmaren in naslednjo nedeljo. Ta dva dneva, Pravi poročilo, bosta ostala v spominu vsem, ki so ju doživeli. Na zunaj prireditev res ni bila obsežna, ker se je pač Piorala stiskati v zidovih stolnice, a v teh mejah je dosegla vrhunski uspeh. GLAVNA proslava v LJUBLJANI Glavne prireditve za počastitev petstoletnice so bile določene za 8. in 9. september 1962. Za mali šmaren zvečer je ženklavški pevski zbor z ad hoc zbranim °rkestrom pripravil cerkveni koncert, ki daj bi v prerezu pokazal slovensko cerkveno glasbo v zadnjih petih stoletjih. V dedeljo zjutraj pa je bila slovesna ponti-tikalna maša z zahvalno pesmijo in papeževim blagoslovom. Ta dva dneva bosta °stala v spominu vsem, ki so ga doživeli. Na zunaj prireditev res ni bila obsežna, ker se je pač morala 'Stiskati v zidovih bolnice, a v teh mejah je dosegla vrhunci uspeh. dr. Josip Ujčič, slovesnost je počastil predsednik škofovskih konferenc zagrebški metropolit dr. Franjo Šeper, križevški grško-katoliški administrator in beograjski pomožni nadškof dr. Gabrijel Bukatko; slovesnosti so se udeležili nadalje škofje: starosta dr. Jos. Srebrnič z otoka Krka, dr. Viktor Burič iz Senja, dr. Maks. Držečnik iz Maribora, tnsgr. Štefan Bauerlein iz D jakova in pomožni škofje: dr. Josip Lach iz Zagreba, msgr. Josip Pavlišič iz Senja in dr. Bezmarinovič s Hvara. Z njimi je prišlo več odličnih dostojanstvenikov : apostolska protonotarja dr. Janez Jenko iz Beograda in Rudolf Šverer iz Djakova; mnogo jih je prišlo iz tujine: msgr. Slavko Bavdaž iz Rima, msgr. Alojzij Baznik, župnik pri sv. Vidu v Clevelandu USA, z njim pa Ferdinand Demšar, kurat US Forces v Nemčiji, kot zastopnika ameriških Slovencev; iz Nemčije je prišel zlatomašnik in dolgoletni duhovni voditelj naših rudarjev na Vestfalskem Božidar Tensundern, ki se je že pred petdesetimi leti naučil slovenščine, da je lahko stregel Slovencem, pa jo še zmeraj lepo govori. Iz Trsta je prišel kanonik dr. K. Musizza; pazinskega škofa, ki je bil uradno zadržan, je zastopal prošt Leopold Jurca; iz Maribora je za stolni kapitelj prišel kanonik Franc Hrastelj. Vsa ta odlična družba se je zgrnila okoli ljubljanskega nadškofa dr. Antona Vovka, da mu čestita in povzdigne čast njegove škofije. — Manjkali pa so zastopniki iz Celovca. ODLIČNI GOSTJE Na proslavo je prišlo mnogo odličnih Costov iz domačih pokrajin in iz tujine. Prišel je biseromašnik beograjski nadškof ste na večerjo v nadškofijskem dvorcu. Po večerji pa so se vsi udeležili cerkvenega koncerta v stolnici. DVE RAZSTAVI 1462 - 1962 Za uvod v slovesnosti sta bili na Šmaren odprti dve razstavi: teološke knjige m sakralne umetnosti v prostorih teološke fakultete in semeniške knjižnice. Razstava teološke knjige kaže teološka dela v Ljubljani tiskana, od domačih avtorjev ali kakor koli drugače v zvezi z domačo teologijo. Druga razstava kaže bogastvo sakralne umetnosti v različnih oblikah. Poleg posodja in okrasja je razstavljenih veliko lepih paramentov, kipov in načrtov, ki vsi pričajo o živahnem delu tudi na tem področju. Arhitekti, slikarji in kiparji so si z delavnicami vred postavili lepe spomenike; odlikujejo se zlasti Iv. Vurnik, Jos. Plečnik in St. Kregar. Med delavnicami naj posebej omenimo predvsem vezilnico šolskih sester, ki bi s svojim delom lahko našla trg v svetu. Obe razstavi sta bili odprti na Mali šmaren popoldne ob navzočnosti odličnih zastopnikov teologije in fakultete, počastil pa je začetek razstav tudi predsednik verske komisije LRS Boris Kocijančič s tajnikom Sladičem in si ogledal razstavljene predmete. SPREJEM PRI NADŠKOFU Na Mali Šmaren zvečer ob šestih je ljubljanski nadškof priredil sprejem priglašenim gostom in zastopnikom. Pozdravil je visoke goste in se jim zahvalil za čestitke ob petstoletnici škofije. Med gosti in gratulanti so bili tudi zastopniki oblasti LRS in mesta Ljubljane. Prevzvišeni nadškof je nanje še posebej naslovil pozdrav in zahvalo z željo, da bi bilo razmerje med oerkveno in svetno oblastjo zmeraj dobro. Odgovoril je predsednik verske komisije B. Kocijančič in izrazil prav tako željo po dobrih medsebojnih odnosih. Nato je prevzvišeni nadškof povabil go- CERKVENIKONCERT Medtem se je ljudstvo že zbiralo v stolnici, ki je bila ta večer veliko premajhna. Ko je o polsedmih začelo v stolnici pri-trkavati, je bila cerkev že polna, zunaj pa so še stale množice ljudi. Za silo jim je mogel postreči prenos koncerta na dvorišču v nadškofijski palači. Koncert je priredil šenldavški pevski zbor, nekoliko pomnožen za to priložnost, orkester je bil pa naprošen ad hoc. Zbor vodi že nad dvajset let kanonik Venčeslav Snoj, ki je hkrati tudi nadškofijski kancler; zadnje leto mu je bil dodeljen v pomoč dr. M. Cuderman, ki je študiral glasbo na Dunaju. Ta dva sta koncert pripravila in vodila. Ob tem prazniku škofije in stolnice je prihitel na pomoč tudi slavni tenorist dunajske opere Anton Dermota, ki je svojo glasbeno kariero začel prav na 'tem koru kot gojenec orglarske šole. Njegova udeležba je bila vsem udeležencem in poslušavcem neprecenljiva glasbena in osebna dragocenost, saj je prelep zgled plemenitega srca. Ob polosmih so prišli skozi nabito polno cerkev v sprevodu duhovniki in škofje v slovesnih oblekah ter zasedli svoje prostore na prestolih in v koru, napolnili so ves prezbiterij. Cerkev je bila slavnostno razsvetljena, da so se lepo videle tudi obnovljene freske po stropu. Med slovesnim vhodom je V. Snoj igral na orgle Premrlove Variacije na škroupovo papeško himno. Ko so bili dostojanstveniki na svojih mestih, se je začel koncert. Namen mu je bil, da poda prerez skozi stoletja slovenske cerkvene glasbe. Izbor je mogel biti le majhen, zato pa je bil toliko skrb-neje izbran. Posamezne točke je pospremil z besedami razlage o avtorju in skladbi spiker kanonik stolni župnik Franc Glinšek. Po uvodnih besedah je začel zbor izvajati točke sporeda: Prvi je bil na vrsti Jacobus Gallus, Car-niolus (1550-91); ta velja še danes za najslavnejšega slovenskega skladatelja. Stoji sicer na začetku umetne glasbe, pa je hkrati njen vrh. Bil je mojster v kontrapunktu in je spretno združeval načela nizozemske in beneške šole. Njegova Missa canonica (kanonska maša) je zložena v beneški tehniki, s tako imenovanimi »choii spez-zati« (deljenimi zbori); naša stolnica je s svojimi tremi kori (dvema stranskima poleg velikega) kakor nalašč prostor za take skladbe. Zbor je zapel iz te maše Čredo, Benedictus in Agnus Dei za dva štiriglasna zbora. Na stranskem koru je pel glavni zbor, na zadnjem pa mu je odpeval drugi zbor kakor daljni odmev. Izvedba je tehnično zelo zahtevna, saj pojejo brez vsake spremljave, zato je bila skladba v taki obliki zadnjih sto let prvič izvedena. Tudi učinek skladbe je močan, ko se zdi, kakor da človekova pesem in molitev na zemlji dobiva odmev iz nebesnih daljav, odmev uslišane molitve. Druga skladba je bila latinska himna A ve mundi spes Maria (Pozdravljena Marija, upanje sveta) iz leta 1627, zložil je ta motet Gabrijel Plaveč, renesančni skladatelj, ki se je sam imenoval Čar-niolus (Kranjec - Slovenec) in je bil vodja nadškofijske kapele v Mainzu. Njegov motet je skladba s homofonim zborskim refrenom in kontrapunktičnami solističnimi vložki. Tretja skladba je bil Miserere iz 1. 1666, kakor ga je zložil Kamničan Janez Krst. Dolar, jezuit, ki je poučeval glasbo na jezuitski gimnaziji v Ljubljani, pozneje pa v Passauu. Komponiran je v podobni tehniki kakor Plavčev motet, le mnogo bogatejši je in tehnično zahtevnejši. Tri tenorske napeve v njem je zapel A. Dermota ob spremljavi orkestra; Dermota je prav posebej mojster v glasbi te dobe. Četrta skladba je bil Te Deum za zbor in solo z orkestrom v kompoziciji Jakoba Zupana (1734-1810). Bil je glasbeni učitelj v Kamniku in vodil cerkveno petje na koru. Napisal je prvo slovensko opero Belin, ki je žal izgubljena. Njegovo skladbo nam daje slutiti ta Te Deum, edina skladba, ohranjena v arhivu stolnega kora v Ljubljani. Skladba spominja tu in tam na Handlovo in Bachovo tehniko, instrumentalni glasovi pa imajo polno baročnih okraskov. Peta skladba je tako priljubljena božična pesem Gregorja Riharja (1796-1863) Zveličar nam je rojen zdaj za zbor, bariton in tenor solo z orglami. Rihar je utemeljil slovensko cerkveno pesem, saj jih je uglasbil nad petsto; mnogo izmed njih jih še danes živi kot nepogrešljiv zaklad zborov. Njegov slog odlikuje plemenita melodika, ki terja precejšnjo virtuoznost, samostojna in zahtevna orgelska spremljava in pristno ljudsko občutje. Cecilijan-stvo ga je nekoliko odrinilo, danes pa spet raste njegov pomen. Božična pesem Zveličar... je zelo značilen primer njegove pesmi. Šesta skladba je darovanjski spev (ofer-torij) Justorum animae za praznik vseh svetnikov za zbor in orgle Antona Foersterja (1837-1926); ta je bil pa rodu Čeh, pa je vse svoje življenje posvetil slovenski glasbi, predvsem cerkveni, saj je bil 41 let regeris chori v ljubljanski stolnici, 31 let ravnatelj orglarske šole in urednik glasbene priloge v Cerkvenem glasbeniku. Gil je cecilij anec in v tem duhu tudi reformiral cerkveno glasbo po strogo liturgičnih predpisih. Zložil je veliko število cerkvenih in svetnih skladb ter vzgojil dolgo vrsto organistov m skladateljev. Darovanjski spev Justorum ani- mae je skladba, ki jo prevevata cerkvena resnost in globoko osebno občutje. Sedma skladba je bila Marija, kako si lepa za zbor, bariton in sopran solo z orglami p. Hugolina Sattnerja (1851 -1934). Skladatelj je dolga leta vodil petje pri frančiškanih v Ljubljani. Bil je sioer samouk, pa se je po naravni nadarjenosti povzpel med prve slovenske cerkvene glasbenike. Po slogu je romantik s poudarkom na čustveni melodiki, ki ni osladna. Poleg pesmi je komponiral tudi večja dela: oratorij Assumptio in kantate Oljki, Soči, V pepelnični noči in Jeftejevo prisego. Pesem Marija, kako si lepa razodeva v prvem delu značilno Sattnerjevo liriko, harmonsko barvitost v vmesnem sopranskem delu, zadnji del skladbe pa kaže, da je Sattner zmožen tudi dramatičnih učinkov. (Se nadaljuje) DAROVI: Za Katoliški dom: Dokle iz Pevme 10.000; Mar. družba - Gorica 12.000; N. N. 1.000; N. N. 2.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 1.000; družina Podgornik, Gorica, namesto cvetja na grob pok. Franca Škert 1.000 lir. Za Alojzijevišče: Dr. T. Postelj, Bolonja 7.000; Marinič Milka 500; B. L. 5.000; V. Žbogar v spomin pok. tete Ane Žbogar 5.000; Vera Hmeljak namesto cvetja na grob strica Lea Klodič 3.000; O. F. T. v počastitev spomina nekdanjega gojenca Alojzijevišča 10.000 lir. — Bog povrni vsem dobrotnikom! Zanje in za vse, katere priporočajo v molitev, se opravlja vsako prvo sredo v mesecu sv. maša v čast svetemu Jožefu. Namesto cvetja na grob pok. Marije Peršolja daruje g. Milica Paglavec za Zavod sv. Družine 1.500 lir in za Alojzijevišče 1.500 lir. Za Zavod sv. Družine: O. F. T. 10.000; B. L. 5.000; N. N. Št Maver 500 lir. Iskren Bog povrni! Blagim pokojnim pa naj da večni pokoj! Za Marijin dom v Rojanu: Pečenko 1.000; Marija Ferluga 1.000; Pina Zlobec 3.000; Tomšič 1.000; Z. J. 5.000; V. T. 5.000 lir. — Bog plačaj! Slovensko poklicno gledališče je začelo letošnjo sezono Radio Trst A Titovsko poklicno gledališče v Trstu je bilo na tem, da preneha z delom. Posebno v prvih povojnih letih si je z uprizarjanjem izrazito tendenčnih komunističnih in proti-oerkvenih del dalo obeležje, ki ga kljub svojim kasnejšim prizadevanjem ni moglo in ga ne more več spremeniti. Gledališče deluje v okviru Titovske Prosvetne zveze in je bilo vedno v službi te partije, zato se je samo opredelilo. Sedaj je Jugoslavija odrekla podporo, gledališče pa seveda samo ne more živeti. Na tem je, da preneha delovati. Trenutno .so ga rešili za nekaj mesecev, tako pravijo, ne ve pa se, ali ga bo čez nekaj mesecev mogoče ponovno rešiti. Prejšnjo soboto je pričelo letošnjo sezono s predstavo dveh Pirandellovih krajših dramskih del: »Čepice s kraguljčki« in »Patenta«. Obe delci sta zanimivi in tipični za tega italijanskega dramatika. Tudi pripravili so ju dobro. Režiral je Adrijan Rustja. Predstava je uspela. Obisk pa ni bil najboljši na premieri. Predstava je taka, da jo lahko gleda tudi mladina. Teden od 28. okt. do 3. nov. 1962 iiiiiii ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 43 **erre L ERMITTE oJlajtoljš a L^tlca POVEST DOBRIH LJUDI "h 11111 n 111 iiiiiii,n m't 111111111111milili Zato je Lenka po dolgem premišljevanju *ahko zapisala v svoj dnevnik: “V meni ni več nič človeškega; tako ^alo sem navezana na ta svet, da skoro ^ čutim več ne trpljenja ne veselja. Za-’>le sta ista stvar in jih ljubim z isto lju-^nijo, ker mi jih pošilja ista roka... Mor-^ imam celo rajši grenkost, zapuščenost, Ive... po njih sc čutim bolj potopljena V božje okolje, ki ga je Bog razlil okrog Vie duše. Moja sreča je v tem, da se °4povem vsemu in da delam nasprotno kar mi ugaja. Kot sv. Terezija Ve-lka si ne želim drugega kot to, da izpol-božjo voljo. In čakam v upanju, da Povzpnem do te nadčloveške ljubezni, kateri niti vedela nisem, da obstaja... V s sem na vrh 'in se nočem več spuščati v dolino.« Dnevnik nadaljuje o božjem življenju, ki je prevzelo Lenko in ji dajalo okušati sveto blaženost večnosti. Na zadnji strani je prepisala odlomek pisma, ki ga je duhovni voditelj pisal mladi Tereziji Avil-ski, ko jo je potrla smrt njenega očeta: »Zakaj se vznemirjaš? Jokaš za svojim očetom in si potrta, ker je umrl... Tvoj o-če ni umrl, umrlo je le njegovo telo... Ti imaš pred seboj to, kar so videle tvoje zemeljske oči. Kaj ti manjka, če ne to, kar je nevidnega? Vse ostalo je tu. Ti nisi videla življenja tistega, ki si ga ljubila, in tudi danes ga ne vidiš. Ti si ljubila to, kar nisi videla, ljubila si Življenje! Misli torej na večno življenje, ki je le začasno v telesu, polnem revščine... In to življenje moraš ljubiti v tistih, ki jih ljubiš, in se moraš rešiti in oprostiti vsega, kar ni življenje...« In s temi besedami je bil Lenkin dnevnik zaključen za vedno. Se ostalo je kot posušena cvetka v knji-® htojoga življenja, je kot majhna vasica, 1 jo opazimo v dolini, potem ko smo se XXVII. 1 'v*Peli na skalnati vrh, kjer polni naše čista svetloba gorskih žarkov. Dospela Nekega jutra je neutrudni Mijo ravno vpisoval nekaj v župnijski zapisnik, ko prihiti k njemu neka gospa, ki mu je po- magala učiti krščanski nauk. Vsa njena zunanjost je kazala, da gre za nekaj važnega. »Gospod kaplan, pojdite hitro z menoj h gospodu župniku. Ponuja se izredna, edinstvena prilika za zgraditev kapele.« O kapela, predmet njegovih sanj! Mijo -je skočil pokonci, kot bi bil na vzmeti in je takoj hotel vedeti vse podrobnosti. Gospa mu je povedala, da njen mož, inženir in prijatelj njegovega očeta, ve za leseno barako, ki je služila pri neki razstavi. Ta se da lepo razdreti, ker je sestavljena iz trdnih in masivnih desk. In najvažnejše je pri tem, da je zdaj naprodaj. Mijo je takoj razumel, da bi baraka res lahko služila za kapelo, ker bi vanjo lahko šlo več kot petsto stoječih ljudi. Treba bi bilo jo le kupiti in prenesti na zemljišče, ki je last župnije, pa bi kar iz tal zrastla kapela v tistem predelu predmestja. »Izvrstno!« je rekel Mijo. »Toda — koliko?« »Moj mož mi je zagotovil, da bi jo tej revni župniji odbor odstopil za trideset tisoč frankov; toda rekel je tudi, da mnogi, ki so izvohali priliko, ponujajo višje vsote.« »Najprej je treba videti, kaj poreče gospod župnik.« »Saj prav to je, kar hočem.« Stari župnik je ravno odmaševal in ni želel, da bi ga takrat kdo motil. Mijo pa se je odločil, da bo vseeno poskusil, čeprav se je bal. »Gospod župnik, gre za zelo važno zadevo, ki pa je tudi zelo nujna.« »Hm! Ali bi ne mogla ta tako važna zadeva počakati deset minut?« »Pravzaprav, tu je neka gospa, ki pravi, da je nujno. Ali bi jo ne mogli sprejeti v pisarni, medtem ko zajtrkujete? Pridobili bi na času; ne bo vam žal!« Župnik je pogledal na uro: »Saj je ura komaj devet in že se mi zdite zelo razburjeni. Kaj je torej novega?« »Gre za kapelo...« »Ali še upate na kapelo?« »Se bolj kot prej!« »Torej?« Počasi je odpiral pjsamo, medtem ko mu je služkinja Ernestina prinašala zajtrk. Nekam srepo je pogledala kaplana, ki njenemu gospodarju ne da miru niti pri jedi. (Se nadaljuje) Nedelja: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 11.30 Oddaja za naj mlaj še: »Škrati«, mladinska zgodba. — 12.15 Vera in naš čas. — 21.00 Iz slovenske folklore: »Barčica po morju plava«. Ponedeljek: 11.45 Vrtiljak, pester spored lahke glasbe. V odmoru ob 12. uri: Iz slovenske folklore: »Barčica po morju plava«. — 18.30 Italijanski operni pevci: »Benia-mino Gigli«. — 19.00 Radijska univerza: Spoznavajmo naša živila: (5) »Sočivje, sladkor, sadje«. — 20.30 Benjamin Britten: »Privijanje vijaka«, opera v dveh dej. Torek: 12.00 Pomenek s poslušavkami. — 18.30 Orkester v preteklih stoletjih. — 19.00 Pisani balončki. — 21.00 Roman v nadaljevanjih - Ivan Pregelj: »Tolminci« -1. oddaja. — 22.00 »Ob stoletnici rojstva Avgusta Lumiera«. Sreda: 12.00 Podobe iz narave. — 18.30 Jugoslovanski skladatelji. — 19.00 Higiena in zdravje s posvetovalnico dr. M. Starca. — 20.30 »Elsemberška igra«, radijska drama. — 22.00 Neapeljsko gledališče San Carlo: (4) »Od Verdija do današnjih dni«. Četrtek: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Roman v nadaljevanjih — Ivan Pregelj: »Tolminci« - 2. oddaja. — 14.40 Slovenske narodne pesmi igra na harmoniko O. Kjuder. — 15.30 »Kako je Majcena našla svoj mir«, pravljica. — 17.00 Rachmaninov: »Otok mrtvih«, simfonična pesnitev op. 29; Strawinsky: Simfonija Psalmov za zbor in orkester. — 19.00 »Vrbe žalujke nad grobovi šume...« — 20.30 Simfonični koncert. Petek: 12.00 Pomenek s poslušavkami. — 18.30 O glasbeni interpretaciji: (5) »Avtor, izvajavec lastnih del«. — 19.00 Giam-battista Lulli: Dies Irae, motet za dva zbora in orkester - Psalm št. 50 - Miserere mei Deus, motet za dvojni zbor in orkester. — 22.05 »Misel na rajne v poezijah Antona Medveda«. — 22.20 Schubert. Godalni kvartet v d-molu (Smrt in deklica). Sobota: 9.20 Slovenske zborovske skladbe tržaških avtorjev. — 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 12.00 Po širnem svetu. — 15.30 »Sneguljčica«, pravljica, ki jo je napisal Pavel Golia. — 17.10 S produkcije gojencev šole Glasbene Matice v Trstu. — 19.00 Izredna oddaja: »Obisk v katedrali sv. Justa«. — 20.40 Zbor iz Rupe. — 21.00 »Kajnov Angel varuh«, drama v treh dejanjih. □ RIŠKE NOVICE Misijonska nedelja v Gorici Misijonska nedelja razgiba vsaj enkrat na leto vsa verna srca in v njih vzbudi zanimanje in sočutje za misijone in misijonarje, ki se nesebično zanje žrtvujejo. Lepe misijonske pesmi so nas že pri prvi maši v stolnici vpeljale v tople misli za daljne misijone. V teku zadnjih let smo imeli priliko tu v Gorici srečati se z več slovenskimi misijonarji, ki delujejo v misijonskih deželah Afrike, Azije, Amerike. Tudi letošnji govornik pri popoldanski uri molitve pri Sv. Ignaciju spada med misijonarje, saj je Argentina, skoro bi rekli, na pol poganska dežela. Dr. Orehar, ki že več lot deluje med slovenskimi izseljenci v Argentini in je njihov duhovni vodja, nam je govoril o vlogi misijonarjev po svetu, o Slovencih v domovini in v zamejstvu ter v izseljenstvu. Priporočal nam je molitev za duhovnike, ki delujejo med izseljenci, priporočal slovenski verski tisk in nas vzpodbujal k zvestobi Cerkvi in narodu. Hvaležni smo g. Oreharju, da je s svojo prvo in zadnjo pridigo med svojim bivanjem v Evropi posvetil prav nam, goriškim vernikom. Želimo mu srečno pot in obilo uspeha v njegovem delovanju v Argentini. Tudi letos je izšla v Gorici »Misijonska nedelja«, po. kateri so ljudje radi segali, saj je v njej toliko lepega in vzpodbudnega. V Katoliškem domu je bila popoldne misijonska loterija. Sv. maša za zdravnike Goriški nadškof msgr. Pangrazio, ki se je za dva dni vmil iz Rima, je imel v četrtek na praznik sv. Luke, zavetnika in patrona zdravnikov, sv. mašo v cerkvi sv. Karla. Sv. maši je prisostvovalo veliko zdravnikov in primarijev našega mesta. Nadškof Pangrazio je v petek popoldne spet odpotoval v Rim, kjer se bo udeležil nadaljnjih zasedanj koncila. Odobritve občinskega sveta Predpreteklo sredo je občinski svet v triurnem zasedanju odobril vrsto predlogov in razpravljal o najvažnejših vprašanjih, ki se tičejo goriškega življenja. Za razsvetljavo Gorice, zlasti še goriškega gradit, so odobrili znesek 2 milijona 900 tisoč lir. Umetno bodo razsvetlili tudi most IX Agosto, ulico della Barca in kapelico na križpotju, tako imenovano Madonnino. Določili so tudi, da bodo postavili železno streho na trgu na debelo, ki nima res nobene zaščite pred dežjem in poletnim soncem. Ta dela na trgu bodo stala 3 milijone 680 tisoč lir. Za razvoj goriških Brd Pretekli teden so se zbrali v pokrajinski palači v Gorici župani goriških Brd, m sicer iz Moše, Kaprive, Dolenja, Krmiua in Števerjana, da skupno z ustanovami, ki se zanimajo za ekonomski in kmetijski podvig goriških Brd, proučijo prav ta problem. Zborovanju je predsedoval dr. Chientaroli, prisotni pa so bili še predstavniki ustanove Tre Venezie, trgovinske zbornice, kmetijskega nadzorništva, tehničnega urada, gozdni inšpektor ter predstavniki goriške občine. Zupani so predložili probleme svojih občin in bili soglasni v tem, da bi bila potrebna zgraditev turistične poti, ki bi povezovala Gorico z Dolenjami preko Števerjana. Soglasno so tudi sklenili, da je potrebna: 1) ureditev medkrajevnih in poljskih poti in vodovodnega sistema; 2) tehnično izboljšanje kmetijstva z ustanovitvijo zadružnih kleti in prod a javnih zadrug v obliki paviljonov, kjer bi ob glavnih cestah prodajali tipične proizvode goriških Brd; 3) okrepitev turizma, zlasti še z izboljšanjem in zgraditvijo cest. Vse te zadeve so poverili Ustanovi Treh Benečij, ki jih bo predložila odgovornemu ministrstvu v proučitev in odobritev. Smrtna nesreča mladega Vrhovca V soboto popoldne so na Vrhu pokopali mladega moža, komaj 27-letnega Julija Devetaka, ki zapušča ženo in 17-mesečnega sinčka. Ni to prvi Vrhovec, ki se smrtno ponesreči na cesti, zato je njegova nenadna smrt vse globoko presunila. Julij Devetak je zadnje čase živel z ženo v Pod-gori, kjer je tudi prišlo do nesreče. Prav blizu doma je z motorjem zadel ob pločnik. Vrglo ga je na drugo stran ceste, kjer je obležal na mestu mrtev s prebito lobanjo in zlomljeno hrbtenico. Zeleni križ mu ni mogel nuditi več pomoči, zato so ga prepeljali v mrtvašnico goriškega pokopališča, od tam pa na Vrh, kjer so ga pokopali ob veliki udeležbi vseh vaščanov'. Družini naše sožalje. Pozor na bankovce po 10.000 lir »Pozor! Vsi bankovci po 10.000 lir serie A 1420 so ponarejeni!« Ta fonogram je odposlala rimska kvestura vsem karabiner-skim postajam Italije, ki so že podvzele svoje ukrepe. Preteklo nedeljo so v Rimu zasledili tak ponarejen bankovec, vendar doslej jih niso zasledili nikjer drugje. Vsekakor opozarjamo ljudi, naj bodo previdni. Število otrok v slovenskih šolah na Goriškem Slovenske šole na Goriškem obiskuje letos 698 otrok. Osnovnošolskih otrok je 396, ki so takole razdeljeni: šola v ulici Croce 44, ulica Randaccio 14, Štandrež 41, Pod-gora 20, Pevma 29, St. Maver 10, Štever-jan 30, Valerišče 26, Jazbine 4, Plešivo 2, Škrijevo 6. Doberdobsko didaktično okrožje ima 167 šolo obveznih otrok, ki so porazdeljeni med sledeče šole: Doberdob 43, Jamlje 16, Dol 16, Sovodnje 43, Rupa 34, Gabrje 5 in Vrh 13. Z ozirom na lansko šolsko leto je število učencev na slovenskih osnovnih šolah padlo za 35 učencev. Strokovno šolo obiskuje letos 128 učencev, lansko leto 141, na nižji gimnaziji je 116 dijakov. Višjo gimnazijo in licej obiskuje 37 dijakov, lansko leto pa 35. Prav tako je naraslo tudi število dijakov učiteljišča, ki jih je letos 24, lani pa jih je bilo 20. Končna razdelitev je naslednja: osnovne šole 393, nižje srednje šole 244, višje srednje šole 61. Podgora Pretekli petek, blizu 7h zvečer, se je iz neznanih vzrokov zgodila na naši glavni cesti, sem od Grojne, zopet tragična smrtna nezgoda. 27-letni delavec Devetak Julko se je smrtno ponesrečil z motorjem, ko se je vračal z dela in bil oddaljen le še nekaj desetin, metrov od stanovanja, kjer ga je pričakovala mlada soproga Klavdija z enoletnim sinčkom Valteijem. V Podgoro se je bil priselil letos, šele pred kratkim. Pokojnikovo truplo je bilo prepeljano v rojstno vas Vrh. Pogreb je bil tam v nedeljo popoldne. Žalujoči vdovi, osirotelemu sinčku naše iskreno sožalje. V ponedeljek zjutraj, kmalu po 5”, je po daljšem bolehanju in onemoglosti pre- SKPD V GORICI priredi v petek 2. novembra na vernih duš dan, ob 20,30 v Katoliškem domu kulturni večer posvečen spominu umrlih. Na sporedu je skioptično predavanje »NA TISTO TIHO DOMOVANJE . . .« minula 73-letna dobra gospa Peršolja Marija rojena Markočič. Bila je globokoverna, krščanska žena, ki je v raznih življenjskih težavah in bridkostih stanovitno iskala in našla tolažbo in oporo pri Bogu in Devici Mariji. Zapušča dva sina in dve hčeri, med katerimi je znana gdč. Cvetka, priznana uradnica v podgorski tovarni. Globokemu družinskemu sožalju se iskreno pridružuje, skupno s celo našo župnijo, prav posebno tudi še naš cerkveni pevski zbor in Dekliški krožek, katerega zvesta članica je gdč. Cvetka. Pokojni mamici naj dobri Bog bogato povrne z nebeškimi plačili in večnimi nagradami. Sovodnje — Občinska seja Na občinski seji v Sovodnjah dne 15. oktobra so sprejeli naslednje sklepe: 1. Trošarina se za dobo pet let (1963-1967) odda ustanovi I.N.C.I.C. Do sedaj je trošarino pobirala tvrdka Buzzini-Rochetti. Ustanova I.N.C.I.C. pa je ponudila boljše pogoje, zato je svet izbral njo, ki je tudi bolj prikladna za nadziranje. 2. Določile so se nagrade cerkvenim uslužbencem v občini, in sicer: organistu v Sovodnjah 10.000 lir, v Rupi 12.000, v Ga-brjah 4.000. Cerkovniku v Sovodnjah 8.000 lir, v Rupi 4.000, na Peči 4.000, v Gabrjah 4.000. 3. Nagrada za prehod živine k Vipavi v Rupi za 1. 1962 lir 8.000. S prihodnjim letom se odpove. 4. Cerkovniku v Sovodnjah za navijanje in oskrbovanje cerkvene ure se je določila nagrada 8.000 lir. Popravek Pri letnem obračunu darov nabranih za misijone v 1. 1961 so po pomoti izpadle Mavhinje, ki so darovale 9.500 lir; župnija Šempolaj pa je naknadno javila, da so tam nabrali 9.300 lir v isti namen. — S tem se tukaj popravlja pomota, ki je nastala brez krivde odgovornih. Zahvala Družina Peršolja iz Podgore se iskreno zahvaljuje častitemu gospodu župniku Bernardu Špacapanu, njegovi sestri Nežici, Dekliškemu krožku in vsem sostanovalcem v hiši, ki so na katerikoli način pomagali in v zadnjih trenutkih lajšali trpljenje naši ljubljeni mamici. Posebna zahvala tudi tistim, ki so zadnji dan molili za pokoj njene duše, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo v tako obilnem številu spremili na njeni zadnji poti. Družina Peršolja RZASKE NOVICE Bivši kralj Peter II. v Trstu Bivši jugoslovanski kralj Peter II. je v nedeljo 21. oktobra dospel v Trst. Njegov obisk spada v okvir proslav stoletnice pravoslavne cerkve v Trstu. Udeležil se je sv. maše v okusno okrašeni cerkvi. Po sv. maši so bile molitve za njegove pokojne starše. Kralj Peter je tudi obiskal pokopališče pravoslavne skupnosti pri Sv. Ani. Srbski pravoslavni cerkveni skupnosti je podelil odlikovanje sv. Save III. reda. Med kratkim obiskom v Trstu je kralj Peter obiskal tudi Repentabor, odkoder je lahko opazoval kraje onstran meje. Kosila v hotelu «Grand hotel della Ville» se je udeležilo 50 uglednih osebnosti tržaškega javnega življenja. Kralj Peter je tudi sprejel skupino beguncev, ki so pred kratkim prišli iz Srbije. Ob priliki svojega obiska je kralj poslal pozdravno brzojavko svetemu očetu z željami za dober uspeh vesoljnega cerkvenega zbora. Kralj Peter je že drugi dan z avtom odpotoval v Benetke in od tam pa z letalom v kneževino Monaco. Kraljev obisk je vzbudil v Trstu precej pozornosti. Barkovlje 14. oktobra je nenadoma umrl g. Karel Mozetič. V torek, 16. t. m. smo ga po- Zahvala poštenemu najditelju. Zupan Podveršič iz števerjana se iskreno zahvaljuje g. fotografu Kleindienstu, ki je našel njegovo denarnico s precejšnjo vsoto denarja in mu jo izročil. Skupna pobožnost za vse slovenske vernike bo v Trstu v cerkvi sv. Jakoba v nedeljo 28. oktobra ob 15.30. Govoril bo č. g. dr. Stanko Janežič. spremili k zadnjemu, počitku ob ogromni udeležbi Barkovljanov. To je bil viden dokaz velikega spoštovanja in ugleda, ki ga je pokojnik užival pri vseh. Pokojni g. Karel je bil cerkveni starešina, član cerkvenega pevskega zbora, v predsedni-štvu pogrebnega društva. Na hitro se je od nas poslovil. In tudi tiho je odšel. Kakor zvesti služabnik, ki ga Gospod po-kliče. Tiho in skromno je delal, svaril, trpel zaradi sedanje razrvanosti tudi pri vtfT A K l/j litvah, ampak tudi pri vsakdanjeftf Življenju. ROJAKI, ROJAKINJE! Poslušajte glas svoje vesti! nasedajte zapeljivcem, četudi Varf govorijo v domačem jeziku! Vadite, da imamo Slovenci zdaj en°t samo listo in da nas bodo štel1 po številu glasov, ki jih bo dobila! V slogi je moč! Le rojak brani rojaka! Skupna slovenska lista je lista naših delavcev, hnf' tov, obrtnikov, razumnikov podjetnikov! Za obrambo nasti pravic, za boljšo občinsko upfa' vo, za enotni slovenski nastopi proti socialnim krivicam, proti razbijačem edinosti, proti zapo; st avl jan ju naših ljudi na občin1 Glasujmo vsi za edino našo ift domačo SKUPNO SLOVENSKO LISTO nas. Čutil se je osamljenega pri delu za versko in narodno stvar, ker je bil mož dejanja. Dobro je poznal položaj in povsod poprijel za delo, skupno z redkimi, ki malo govorijo o naši stvari, a tembolj zanjo delajo. Ni ga bilo sram, stopiti n. pr. s samo par moškimi v procesijo, saj je vedel, da častimo našega Odrešenika in prosimo za naš rod. Še pred odhodom v bolnico je ponižno pristopil k zakramentu pokore in k Gospodovi mizi in je z Gospodom šel v trpljenje in smrt. Zato smo žalostni ob izgubi tega moža, ki je bil zares mož vere na koru, v cerkvi, pri narodni stvari, v vsem življenju. Le to nas tolaži, da je prejel pri Bogu plačilo za vse delo in trpljenje. Tolaži nas tudi upanje, da bo ostal za zgled v naši župniji. Tržaški Slovenci - v slogi je moc To je znak ki pa bomo volili vsš Slovenci v b w a a obema (Nadaljevanje s 1. strani) ki so bila sprejeta z namenom, da postanemo Slovenci dejansko enakopravni z italijanskimi sodržavljani. Skupna slovenska lista se bori proti umetnemu raznarodovanju in potujčevanju, ki je med drugim tudi v tem, če nekatere italijanske stranke vabijo Slovence na svoje limanice. Naš kmet mora biti deležen koristi zelenega načrta, in sicer tako, da se bo lahko na vsak pristojni urad obrnil Z našim domačim pozdravom »dober dan«. Večina občinskih delav-vskih uslužbencev izhaja iz slovenskih delavskih vrst. Zanje zahtevamo upoštevanje njihovega človečanskega in narodnega dostojanstva ter takšne plače, da bodo lahko dostojno vzdrževali sebe in svoje družine. Skupna slovenska lista je tudi delavska lista. Vsi njeni kandidati so ali delavci, ali pa izhajajo iz delavskih družin. Zato imajo posluh za delavske zadeve. Še več! Medtem ko nekatere stranke, ki se same imenujejo delavske, naše delavstvo počasi potujčujejo, se mi borimo za njihove pravice in za zaščito njihove narodnosti. Zahtevamo naše zastopnike v vodstva raznih občinskih ustanov, da bodo ščitili naše delavce ne samo zato, ker so delavci, ampak tudi zato, ker so Slovenci. MI IN DRUGE STRANKE Ker Skupna slovenska lista u-stvarja nekaj novega, slovensko slogo in edinost, so jo nasprotniki sloge ter njenih krščanskih, demokratičnih, socialnih in narodnih idealov začeli ostro napadati. Svet naše liste noče prepirov in sporov, ker le škodujejo naši narodni skupnosti. Zaradi jasnosti je treba povedati, da bi lahko nasprotnikom sloge marsikaj odgovorili. Tržaškemu »Delu« bi na primer lahko dokazali, da je naš dosedanji edini občinski svetovalec in sedanji nosilec Skupne slovenske liste dr. Simčič sam naredil v prejšnjem občinskem svetu več, kakor vseh 14 komunističnih svetovalcev skupaj; oni so veliko vpili, a nič naredili. Lahko bi povedali, da so komunistični in socialistični poslanci v Rimu umaknili svoje popravke k pravilniku za deželo Furlani j a-Julij-ska Benečija, čeprav so v Trstu njihovi pristaši prisegali, da nas bodo do zadnjega branili. Povedali bi lahko, da še danes ne bi imeli malega obmejnega prometa z. Jugoslavijo, če bi bilo to odvisno od komunistov, ki so nasprotovali videmskemu sporazumu. A to povemo le mimogrede zaradi jasnosti, ker so nam grdi prepiri med brati ogabni. Raje poudarjajmo medsebojno ljubezen in bratstvo, ki naj nas vežeta ne samo pri vo- Opomba: Naše bralce obveščamo in & pozarjamo, da je »Primorski dnevnik« v torek dne 23. oktobra v celoti izmali<$ vsebino govora, ki ga je imel v nedelj® na Proseku dr. Bitežnik. OBVESTILA Mohorjeve knjige Goriška Mohorjeva družba pripravil® j knjižni dar za leto 1963, ki bo obsegal slednje knjige: 1. Koledar za leto 1963, 2. Zgodovina vesoljnih cerkvenih zborov' napisal dr. Jakob Ukmar. 3. Rim - Atene - Nairobi. Pogled v seda-njo Afriko. "Opisal dr. Maks Jezernik. 4. Prerokovana. Slike iz svetovne vojn6. Napisal Fr. Sal. Finžgar. Naročila pošljite na naslov: Gori Mohorjeva družba - Gorizia, Riva PiazzU*' ta 18. C. g. dušne pastirje, družbene pov«f' jenike, prosimo, da sporočijo število udo^' vsak za svojo duhovnijo. Ko bodo knjige izšle, bomo objavili v našem listu. OBČNI ZBOR SLOVENSKE PROSVET®' 2. novembra bo občni zbor Slovenske P1^ svete v ulici Donizetti št. 3. Dnevni red: 1. Branje zapisnika zadnjega občneŽ* zbora. 2. Poročila odbornikov. 3. Poročilo revizorjev in razrešnica st!1’ remu odboru. 4. Volitve novega odbora. 5. Slučajnosti. Vabimo, da se občnega zbora udele^ predstavniki katoliških prosvetnih druŠt^ v mestu in s podeželja. Prejeli bodo P1' smena vabila, le z vabilom je vstop voljen. Odbor Slovenske pros’ d