Izhaja:
10., 20. in 30. dan vsakega meseca.
Dopisi naj se izvolijo fran-•	kovati.
Eokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat.
V' e 1 j a :
za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja ; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom :
Upravništvu ,,Ilira44 y CeloTcn.
Leto XI.
V Celovcu, 30. maja 1892.
Štev. 15.
Slovenščina pri našem domačem pešpolku št. 7.
Zastran odprave slovenskega jezika pri koroškem pešpolku št. 7. stavil je g. poslanec Klun s slovenskimi tovariši do deželnobrambovskega ministra grofa Welsersheimba naslednjo
interpelacijo :
Po naznanilu raznih javnih časnikov je vojno ministerstvo z nekim 16. aprila t. 1. proglašenim ukazom ukrenilo, da se ima pri pešpolku št. 7. slovenščina kot polkovni jezik opustiti, ker je med 'njegovimi vojaki le 10 odstotkov Slovencev in ker so še ti skoraj vsi zmožni nemškega jezika. Ta odredba naravnost nasprotuje načelom in pravilom, ki jih je visoko vojno ministerstvo gledé jezikovnega vprašanja določilo in z odlokom od dné 28. avgusta 1872, praes. št. 3586/IL, natančneje pojasnilo razloživši, da „narodni jezik vojnega oddelka“ pomenja vsako narečje, ktero v dotičnem oddelku govori več kakor 20 odstotkov vojakov, ki so doma v okrožju, kjer se po redni osnovi nabira dotični vojni oddelek.
Na Koroškem pa, kjer se nabira 7. pešpolk, našteli so pri zadnjem ljudskem štetju pri skupnem številu 360.443 duš 101.030 prebivalcev, torej dobrih 28 odstotkov s slovenskim občevalnim jezikom, dasi je znano, da so si na vso moč prizadevali kolikor mogoče skrčiti število slovenskih prebivalcev. Z ozirom na enakomerne razmere smemo torej po vsej pravici sklepati, da enako odstotno razmerje velja tudi pri 7. pešpolku, ki se sestavlja iz koroškega prebivalstva.
Ker je pa sploh znano, da je število za vojaščino zmožnih in sposobnih fantov v slovenskih krajih veliko večje kakor v nemških, znaša število slovenskih vojakov pri 7. pešpolku veliko več, kakor 28 odstotkov, zlasti ker morate pri pomanjkanju zadostnega števila domačih fantov dostikrat sosedni slovenski deželi Kranjska in Primorska s svojimi sinovi pomagati, da se dopolni potrebno število. V istini je bilo v posameznih letih v imenovanem polku 40 do 42 odstotkov Slovencev, kar je vojno ministerstvo pripravilo, da je z ukazom z dné 13. septembra 1872, I. oddelek št. 6252, določilo, da morajo častniki in kadetje, ako hočejo v
polku avanzirati, zmožni biti slovenskega jezika v smislu določb glede avanziranja in ministerskega odloka z dné 28. avgusta 1872, praes. št. 3586/IL Ta ukaz dal je polkovniku Kaiffelnu priliko, 28. februarija 1873, št. 397, prositi vojno ministerstvo, da naj se zaauje slovenskega jezika ne tirja kot neobhodna potreba za redno avanziranje, to se pravi, da naj se prekliče gori omenjeni ukaz. To prošnjo je utemeljeval zlasti s trditvijo, da večina slovenskih vojakov že z doma nemški nekoliko umé, da se s prva le bojé nemški govoriti, da se pa pozneje pri njih pokaže znanje nemškega jezika.
Toda vojno ministerstvo tej zahtevi polkovnikovi ni ustreglo ter v dotični rešitvi z dné 15. marca 1873, oddelek L, št. 1439, tako-le odgovorjalo: Zaradi okoliščine, da so mnogi Slovenci tega polka zmožni tudi nemškega jezika, se od omenjene odredbe ne more odstopiti. Slovenski jezik ostane eden polkovnih jezikov, zlasti ker že od 1. 1860. sem čez 20% vojakov, ki so doma v okrožju, kjer se po redni osnovi nabira ta polk, govori slovenski nàrodni polkovni jezik, in že od nekdaj obstoji dolžnost, naučiti se polkovega jezika, ktera dolžnost se je skoraj vsako leto v spomin klicala.“
Z ministerskim dopisom z dné 17. marca 1873 odd. I. št. 1439 dobilo je generalno poveljuištvo v Gradcu povelje, da naj v tej zadevi izreče svoje mnenje. Generalni komando odgovarjal je z odpisom z dné 26. marca 1873 M. À. št. 1567, da je po splošnjem mnenju baron Maroičičev pešpolk št. 7. že od nekdaj veljal kot nemški polk, ter ob enem priporočal, da naj se njegovi častniki oproste naučenja slovenskega jezika. Ali vojno ministerstvo tudi temu predlogu ni pritrdilo, ampak je v svojem zelo zanimivem odloku z dné 3. aprila 1873 odd. I. št. 2049 marveč odgovarjalo, da omenjeni ukaz tudi častnikom in kadetom nemške narodnosti priporoča naučenje druzega nàrodnega jezika naše države, kar ni le želeti, ampak kar je vsled naših razmer naravnost potrebno. In če se zagotavlja, da se slovenski vojak v kratkem času nauči nemškega jezika, sme se pač pričakovati, da si bodo tudi častniki prizadevali, se nenemškega polkovnega jezika v toliki meri naučiti, kolikor ga v službenih opravkih potrebujejo.
Tudi sedanji gospod vojni minister baron Bauer je že večkrat, zadnjič v seji budgetnega odseka avstrijske delegacije dné 25. novembra 1891, na
dotične pritožbe odgovarjal s tem, da je opozarjal na ukaze, ki od častnikov zahtevajo znanje polkovnega jezika, in na zopetne opomine in naročila do častnikov, da naj te ukaze izvršujejo.
Ravno tako je prevzvišeni gospod deželnobram-bovski minister pri raznih prilikah, slednjič v seji poslaniške zbornice dné 27. junija 1. 1891. poudarjal, da je volja najvišjega vojnega gospoda, ki ima za vojake pomen zakona, da uživajo vsi nà-rodi v vojni enako spoštovanje in enako dobrohotnost; zato prevzvišeni gospod minister nikakor ne more potrditi, da bi se od častnikov ne zahtevalo znanje polkovnega jezika, ali da oni v splošnje tega jezika zadostno ne znajo, in da se ga ne poslužijo, kedar je primerno in potrebno.
Najnovejšf ukaz vojnega ministerstva se toraj ne dà opravičiti ne s trditvijo, da je v sedmem pešpolku le 10% slovenskih vojakov, ne z izgovorom, da je večina teh vojakov zmožna nemškega jezika; ta odredba marveč ni le neprimerna in dosedanjim pravilom nasprotna, ampak naravnost krivična in se zlasti z ozirom na sedanje razdražene nàrodne razmere nikakor ne dà opravičevati ter podpisane sili k naslednjemu vprašanju do prevzviše-nega gospoda deželnobrambovskega ministra:
1.	Ali je Njegovi prevzvišenosti znana odredba vojnega ministerstva, s kterim se je slovenščina v 7. pešpolku odpravila kot polkovni jezik?
2.	Ali se hoče g. minister pri vojnem mini-sterstvu pobrigati zato, da se prekliče ta ukaz, ki žali pravice slovenskega prebivalstva?
Na Dunaju, 24. maja 1892.
Sledé podpisi.
Dunajske prometne naprave in Slovenci.
Državni zbor je že potrdil postavo zastran Dunajskih prometnih naprav. Dunaj kot središče države in njenih železnic ima namreč mnogo kolodvorov. Te kolodvore bodo s posebnimi železnicami zvezali med seboj. Nadalje hočejo reko Du-najčico, ki skoz mesto teče, prevelbati, da dobijo več prostora za stavbe in tržišča ter da jim iz oči pride ta voda, ki je bojda zelo nečedna. Slednjič hočejo v Donavskem kanalu (to je en del Donave, ki blizo mesta teče) prirediti pristanišče za parnike
Združenje Slovencev.
(Dalje.)
Pa ne samo v davno preteklem času, ampak tudi v poznejših dobah so bile dežele, v kterih Slovenci živijo, vedno nekaka enota. Namesto daljšega dokazovanja navedemo le , kar so o tem pisale „Stimmen aus Innerosterreich“ II. letnik str. 414. Ta list je uredoval rajni monsgr. Andrej Einspieler, resen mož, ki ni po zraku mahal, ampak nikoli ni kaj pisal, česar bi ne mogel dokazati. Tam beremo :
„Vse dežele, ki jih mi „Notranji Avstriji1' prištevamo, so bile od najstarejših do najnovejših časov nekaka enota, ki je pa v teku stoletij seveda mnogokrat svojo obliko spremenila.
V listinah (Urkunden) 9. in 10. stoletja se imenuje ta deželna skupina včasih „Sclavinia“ (Slovenija), včasih „Carantania“ (Korotan). Stari vojvode korotanski so vladali sedanjo Koroško, gorenjo in dolenjo karantansko (korotansko) krajino, ki se zdaj Štajerska dežela imenuje, Kranjsko marko (ali „Krajino1‘), slovensko krajino (windische Mark), Istro in Furlansko vojvodstvo (Friaul). Leta 1554. je cesar Ferdinand svoje dežele razdelil med svoje tri sinove, in takrat se je naredila deželna skupina, obstoječa iz Koroške, Štajerske, Kranjske, Goriške in Primorske s Pazinsko grofijo, in ta deželna skupina je dobila ima „Notranja Avstrija11. Posamične dežele te provincije so imele vsaka svoj deželni zbor ; včasih so se pa ti zbori v enega združili. Tako je nadvojvoda Karol dné 1. januarja 1578 skupni deželni zbor sklical v mesto Bruck,
kamor je prišlo 45 poslancev iz 4 dežel. Tudi je bila posebna notranje-avstrijska armada; kajti mi beremo, da se je nadvojvoda Maks vigredi 1. 1594. postavil na čelo „notranje-avstrijske“ armade (vojske). O cesarju Karolu VI., ustanovniku pragmatične sankcije, vemo, da je sklenil, 1. 1728. Notranjo Avstrijo11 obiskati in sprejeti poklone (Hul-digung) od dežel Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorske, kar se je tudi zgodilo.
Gledé političnih in sodnijskih uradov je imela „Notranja Avstrija11 večkrat premembe. Leta 1747. se je za Notranjo Avstrijo" naredila (skupna) deželna vlada, ki se je imenovala „visoka reprezen-tacija11 ter bila odvisna od Dunajske dvorne kan-celije. Tudi je imela Notranja Avstrija skupno više sodišče. Pod cesarjem Jožefom II. je prišla Notranja Avstrija11 kot posebna provincija pod eno (skupno) upravo.
II.
Kaj bi nam združenje koristilo?
Nam Slovencem bi bilo v vsakem oziru veliko pomagano, ako bi bili združeni v eni deželi. Le premislimo , koliko škode trpimo v gospodarskem oziru zaradi naše razcepljenosti! Deželni zbori v Celovcu, v Gradcu, v Trstu in v Poreču gospodarijo po svoji volji z našim denarjem, pa za nas Slovence malo kaj odpade. Pri deželnih odborih in po drugih deželnih uradih nastavljajo na stotine uradnikov, pa skoraj same Nemce in Lahe, ki našega jezika niti ne razumejo ; Slovenec naj pri slabem kruhu le trda dela opravlja in davke plačuje, boljše službe, kjer se beli kruh reže, dobijo pa Nemci, oziroma Lahi, ki se pa nočejo spominjati,
da so plačani tudi iz slovenskih davkov ter ne-majp do Slovencev ne ljubezni ne spoštovanja. Kmetijske družbe na Koroškem, Štajerskem in v Istri imajo le malo ljubezni in skrbi za slovenskega kmeta ter nastavljajo dostikrat uradnike in služabnike, ki jim je slovenski kmet deveta briga; včasih se pokažejo Slovencem še naravnost sovražne. Štajerski Slovenci morajo s svojimi davki podpirati nemško deželno gledališče v Gradcu, od kterega nemajo nobenega dobička ; koroškim Slovencem pa nemška kmetijska šola v Celovcu tudi nič ne koristi. Mestni zbor v Trstu si tudi umišlja vsakovrstne drage reči; Slovenci morajo plačevati, pa nihče jih ne praša, ali jim bo ta reč kaj koristila ali nič. Povsodi v teh deželah morajo Slovenci plačevati deželne doklade ; ako pa hočejo kako reč imeti, ki bi bila tudi njim v korist, morajo si tisto sami napraviti in plačati. Yse zavode, ki skrbijo za omiko ljudstva, kakor družbo sv. Mohorja, družbo sv. Cirila in Metoda, slovensko Matico, dramatično društvo, glasbeno Matico, morajo si Slovenci sami uzdrževati. Kranjska dežela je premajhna in prerevna, da bi zamogla vse te zavode izdatno podpirati. Ko bi bili pa Slovenci združeni v eni deželi, v kterej bi odločevali slovenski poslanci, potem bi ta dežela že lahko kaj storila za duševni in gospodarski napredek celega nàroda.
________ (Dalje sledi.)
Smešiiičar.
Gospod: „Ali Vas ni sram, pri belem dnevu beračiti?11
Berač: „Kdaj ste mi pa še po noči kaj dali?11
in druge barke, ki se yozijo po Donavi. To so glavne reči Dunajskih prometnih naprav. Vsa ta dela bodo požrla mnogo, mnogo milijonov; nekaj bo dalo Dunajsko mesto samo, 41 milijonov pa država, to je, vse dežele razun Ogerske in Hrvaške, ki ste spet posebna država. Milo se človeku stori, če vidi koliko denarja se je tukaj dovolilo enemu samemu mestu, med tem ko je po raznih avstrijskih deželah toliko potreb in toliko revščine, pa se poslancem le redkokedaj posreči, priberačiti za svoj okraj nekaj tisočev podpore. Češki poslanci so glasovali zoper to veliko podporo, in to se jim ne more zameriti, kajti češke dežele plačajo največ davkov, toraj se bo tudi velik del teh 4L milijonov vzel iz čeških žepov; Dunajsko mesto pa še par tisočev noče dati, da bi naredilo češko šolo za Čehe na Dunaju, kterih je tam do 200.000. Slovenski poslanci glasovali so pa za to podporo, ko se je enkrat vedelo, da bodo vsi Nemci in tudi Poljaki glasovali za njo in bi naši poslanci itak ne bili nič opravili z nasprotovanjem, ampak le v zamero bi bili prišli pri Dunajčanih, in kedar bi mi kaj potrebovali od države, bi nam Dunajski in drugi nemški poslanci nasprotovali in govorili: „tudi vi nam niste hoteli nič dovoliti1'. Ker so pa naši poslanci za to podporo glasovali, imajo sedaj pravico, da se tudi oglasijo za državno pomoč in da rečejo: „Mi smo Dunaju dovolili toliko milijonov, menda hote tudi vendar za nas nekaj tisočev imeli." Nemškim poslancem bo potem težko, ugovarjati taki prošnji, slovenskim poslancem pa priporočamo, da odslej ne zamudijo nobene prilike več ter naj tirjajo tudi koristi za naš ubogi slovenski nàrod, za kterega vlada le prav malo ali nič storiti noče.
Preverjeni smo tedaj, da se bodo slovenski poslanci vsigdar pridno oglašali za koristi svojih volilcev in prosili državne pomoči, kjer se tista le doseči dà. Potreb pa imamo Slovenci dovolj. Za osuševanje Ljubljanskega močvirja še ni potrebnega denarja. Železnic si želimo še marsikje, tako bi bila zelo potrebna železnica iz Divače v Loko in iz Kranja skoz Ljubelj v Celovec, potem železnica iz Gorice v Logatec ter iz Kamnika v Savinjsko dolino itd. Obrtno šolo v slovenskem jeziku imamo eno samo v Ljubljani; slovenske kup-čijske šole pa na vsem Slovenskem še ni. Za potrebne ceste, za uravnavo hudournikov itd. so se štajerski, kranjski in primorski poslanci že do zdaj pridno potegovali in marsikaj dosegli. Le mi koroški Slovenci smo tako nesrečni, da nemarno svojega poslanca v državnem zboru in tam nikogar ni, da bi se spomnil naših potreb. Poslancem iz drugih dežel se ne more zameriti, da se bolj brigajo vsak za svoj volilni okraj in da naših koroških potreb dostikrat niti ne poznajo ; in če bi jih poznali, bi se jim ugovarjalo: »brigaj se za svojo deželo, kaj ti je Koroška mar?"
Iz mnogih gospodarskih potreb in težav na Koroškem omenimo le to: V občinah Ruda, Grebinj in Ovbre je več sto kmetov, ki nemajo nič lastnega gozda. Drva za kurjavo morajo od graščine Ehrenegg kupovati. Vsak si lahko misli, kako težavno je tem gospodariti. Za 50 gld. drv na leto bo še pičlo hodilo ; 50 gld. je pa za malega kmeta, kakoršni so tam, veliko denarja, to je že drug davek. Toraj ni čudo, da ti siromaki zdihujejo in povsodi pomoči iščejo, pa zastonj. Hodili so že po vseh pisarnah v Velikovcu in Celovcu, tudi na Dunaju so menda že bili. Kako jim pomagati? Pravdo vzdigniti ne kaže. Mogoče, da imajo nekaj pravice do graščinskih gozdov; vsekako je bila to čudna zemljiška odveza, da so se naredile kmetije brez gozdov. Toda kmetje nemajo nič pisanega v rokah, ne v zemljiških knjigah; pravda bi se več let vlekla, požrla mnogo tisočev, kterih pa kmetje nemajo, nazadnje je pa še malo upanja do zmage. Toraj ni druge pomoči, kakor državna podpora. Ti siromaki ne potrebujejo 41 milijonov, še en milijon ne, ampak kakih 150.000 gld. bi zadostovalo, da si kupijo v bližini kje celo goro, ktera bi jim dajala potrebnih drv. Morda bi bil vendar kteri iz slovenskih poslancev tako dober, da bi se te zadeve poprijel; vsaj bi Kirschnerja osramotil, ki je pred volitvami toliko obetal, zdaj pa nič ne stori in se sploh malo briga za koristi kmečkega stand. V „Bauernbundu" in njegovih shodih se pa tudi najraje 'uganja le politika zoper Slovence, za kmečke potrebe se pa javeljno kdo kaj zmeni.
Dopisi prijateljev.
Iz Celovške okolice. (Prav važna vprašanja). 1. Zakaj je vendar liberalni dr. Ubi v deželnem zboru zoper slovenske duhovnike toliko zabavljal in jih tožil, češ, da so znane prošnje v zadevi slovenščine v šolah le oni spisovali, o učiteljih pa, kteri so vendar skoraj po vseh slovenskih krajih ljudstvo grozno begali, podpihovali in protiprošnje napravljali — še besedice ni črhnil?
2. Zakaj smejo učitelji pri volitvah — ukljub vladni prepovedi — brez vse kazni za liberalsko
stran agitirati in liberalni časniki jih zato hvalijo ; ako pa agitira po svoji dolžnosti duhoven za katoliško in konservativno stran, jih pa liberalni časniki hudo napadajo in zmirjajo in tudi vlada jih le prav pisano gleda?
3.	Zakaj pri vseh volitvah učitelji le z liberalci potegnejo in le liberalce volijo?
4.	Zakaj vendar vsi učitelji na Koroškem in ravno slovenski toliko na to tiščijo, da naj bo v šolah vse le nemško? Prav važno vprašanje.
5.	Zakaj med vsemi Nemci edino le sami liberalci nas koroške Slovence tako krivično tlačijo, ne pa tudi katoliški Nemci, ker ti se za naše pravice le potegujejo?
6.	Zakaj je med 100 učitelji na Koroškem komaj jih deset, kteri ob nedeljah in praznikih Božjo službo redno obiskujejo, vsi drugi pa le ali prav malokedaj ali pa nikoli ne?
7.	Zakaj v slovenskih šolah na Koroškem učitelji tistega ukaza deželnega šolskega soveta od dné 9. novembra 1891, št. 3178, po kterem imajo vsaj tri ure v tednu otroke v slovenščini vaditi, ne spolnujejo?
8.	Pri sijajnem zboru, kterega je katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem dné 27. aprila v Celovcu napravilo, so bili zastopani vsi stanovi : uradniki, duhovni, vojaki , kmetje, delavci itd., učiteljev ljudskih šol na Koroškem pa ni bilo videti niti enega ne, — zakaj pa ne?
Na ta vprašanja prosimo častite bralce „Mira“ prav uljudno za primerne odgovore.	c.
Iz Velinje vesi. (Javna zahvala.) Gospod Andrej Te s nar, posestnik v Svečah, je podaril za popravo naše podružne cerkve 50 gld. S tem blagodušnim darom je pokazal svojo gorečnost za čast Božjo, ob enem pa je razveselil vso našo sosesko. Zato si štejemo v dolžnost, da mu očitno izrečemo srčno zahvalo. Bog plati!
Stavbeni odbor.
Iz gornjega Roža. (Ali je res, da mora pri vojakih le en sam jezik veljati?) Kedar je prepir zavolj šole, pravijo nemškutarji radi: „Šola mora biti nemška, da se otroci nemško naučijo, ker bodo nemščino pri vojakih potrebovali; pri vojakih pa mora vse nemško biti, drugače gre v vojski vse narobe." Zdaj pa deklet še ne jemljejo k vojakom, zakaj se morajo pa tudi deklice v šoli nemščine učiti? Pa tudi to ni res, da bi v vojski ne šlo, če se komandira v različnih jezikih. V bitki pri Lipsiji (Leipzig) so vkup držali Prusi in Avstrijanci in Rusi; eni so se komandirali po nemško, drugi po rusko, pa so vendar mogočnega Francoza srečno zmagali. Tudi prvi Napoleon je imel nazadnje v svoji vojski vsakovrstne nàrode: Lahe, Nemce, Slovence, Poljake itd. Vendar mu je vse po sreči šlo, čeravno so se razni oddelki komandirali v različnih jezikih. Tudi za avstrijsko armado bi ne bila nobena nesreča, če bi se razdelila po nàrodnosti. Vojaki bi se potem navzeli narodnega ponosa in drug bi druzega prekositi skušali; borili bi se z veliko večo hrabrostjo. Sicer pa že zdaj ne velja več v celi naši vojski sama nemščina. Hrvaška deželna bramba ima hrvaški službeni jezik, ogerski brambovci (honved) pa poznajo le madjarski jezik in madjarsko komando. Madjari pa silijo zdaj še na to, da se morajo tudi pravi ogerski vojaki ločiti od avstrijskih in komandirati v madjarskem jeziku. Mi ne vemo, kaj še pride, pa toliko vemo, da nemščina tudi za vojaško službo ni tako silno potrebna.
Iz Št. Janža v Rožu. (Posojilnica.) V nedeljo 15. majnika smo imeli slavnostno odpretje naše posojilnice. Prišlo je iz treh župnij mnogo posestnikov, ki so se vpisali za ude. Že prvi uradni dan je imela posojilnica 4000 gld. prometa. Potem smo imeli prosto zabavo pri Cinkovcu, pri kteri so nas kratkočasili vrli Borovški pevci pod vodstvom g. Anderjaša. Srčna jim hvala! Posojilnica uraduje vsako nedeljo od treh do petih po-poludne. Od vlog daje 4V20/0 obresti, od posojil tirja le 5%, toraj dela s pol percentom, dokaz, da ne gre za dobičkom.
Iz Ljubljane. (Družbe sv. Cirila in Metoda.) Graška izvanakademiška podružnica pod izglednim prvomestništvom g. Fr. Bradaške, gimn. ravn. v pokoju, vrlo napreduje. Njen blagajnik, g. Hrašovec, sodnik v pokoju, nam je na račun letošnjega leta že poslal 69 gld. 75 kr. V gmotnem oziru so podružnici zaslomba požrtovalni ta-mošnji Slovenci, med njimi neimenovan imenitni domorodec, ki ji daruje vsako leto 10 gld., živahnost in zanimivost skupščin pa povišuje lepo petje naše Graške akademične mladine. — Goriška moška podružnica je imela 1. maja svoj letni občni zbor. Kot druga leta, skrbelo je načelništvo tudi letos prav po očetovsko za otroška vrtca v Pevmi in Podgori. Oba zavoda prav dobro uspevata; v prvi hodi nad 60 otrok, še več pa v drugi, ki ima svoje zavetišče v lepih in zračnih prostorih oudaš-njega „Kat. bralnega in političnega društva". — — V podružnično načelništvo so bili voljeni : prvo-
mestnik gosp. dr. A. Gregorčič, prof. bogoslovja; tajnik g. A. Šantel, gimn. prof.; blagajnik g. V. Kancler, učitelj in posestnik ; namestniki so : g. A. Gabršček, urednik; g. Prinčič in g. A. Fon, posestnik in krčmar. Podružnica ima 14 ustanov-nikov, 69 letnikov in 5 podpornikov. — Število udov in pa nabrani denarni zneski so priča požrtvovalnosti goriških rodoljubov, posebno če se uvažuje, da so prav isti rodoljubi tudi posebni po-speševatelji „Sloge", ki vzdržuje slovensko troraz-redno dekliško šolo in otroški vrtec v mestu. — Da nam je Goriško mesto zelo naklonjeno, jasno priča zadnjič znamovani dar gg. bogoslovcev, ki smo jih zato že v drugič vpisali kot svoje pokrovitelje z znamko: „Slovenski goriški bogoslovci
I.	1892." — G. Janko Leban, šolski voditelj in slovenski pisatelj v Begunjah pri Cirknici, nam je podaril 25 iztisov svojih »Iskric", 1. zvezek; gg.
J.	Čuden, vpokojeni stotnik, J. Pokoren, učitelj, in župan M. Šušteršič so nam v veseli družbi v Horjulu naklonili vsak po 1 gld. — Svojima podružnicama ob bistri Soči in črni Muri izreka svoje priznanje za neumorno delavnost, gg. darovateljem pa iskreno zahvalo
vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Iz Loške okolice. (Občinska volitev.) Nedavno smo imeli občinsko volitev za Škofjo Loko in okolico. Mestjani so hoteli, naj volimo mi kmetje njihove može; mi pa smo hoteli nekaj naših v odbor spraviti in smo tudi složno volili. Mestjani so imeli velik strah in so tekali po mestu ter svoje volilce vkup gonili. Tako so nas kmete res premagali. Po naših mislih bi pa bolj prav bilo, ko bi mestjani prostovoljno nekaj kmetov v odbor volili ; tako bi se sloga in zastopnost med nami ohranila; v gospodarskih zadevah bi tudi kmečki odborniki znali kako pametno vmes povedati.
Od štajersko-koroške meje. Tudi naši sosedje Štajerci imeli so dné 2. aprila t. 1. v deželnem zboru v Gradcu svojo šolsko debato ali razgovor o ljudskem šolstvu. Slovenski poslanci, ki zastopajo celo spodnjo Štajersko, so se krepko potegnili za slovensko šolo, možato in vspešno branili slovenske učitelje ter odločno in neustrašeno odkrivali krivice, ki se godè slovenskemu narodu v ljudskej šoli, ker se mu šiloma uriva nemščina že v spodnje razrede začetnih šol. Povedali so, da se nahajajo med učitelji, posamezniki, ki pričenjajo z nemškim poukom, ko so otroci komaj prestopili šolski prag, ter jim potem prav neusmiljeno vte-pajo nemščino v mlade glavice. Protestirali ali oporekali so takemu ravnanju in dokazovali, da je protipostavno in tudi proti načelom zdrave pedagogike ali umnega poučevanja. Neki poslanec je vedel celo povedati, da je med šolskimi nadzorniki eden, ki gleda v prvi vrsti le na nemščino, za druge učne predmete pa se le malo briga. Takemu očitanju nasproti je bila prisiljena visoka deželna vlada odgovarjati in važno za nas Slovence je, kako je odgovarjal g. c. kr. namestnik baron Kiibeck. Rekel je : „Es wurde hervorgehoben, dass die slovenischen Kinder vou der ersten Schulstunde in der deutschen Sprache unterrichtet werdeu! Wenn in einer rein slovenischen Schule wirklich ein Lehrer besteht, welcher vom ersten Momente die Kinder deutsch unterrichtet, so solite ein solcher Lehrer seinen Beruf aufgeben, denn ein Lehrer, welcher mit Kin-deru in einer Sprache verkehrt, die ihnen noch nicht verstàndlich ist, der versteht seine Aufgabe nicht!" (Povdarjalo se je, da se slovenski otroci takoj od prvega početka poučujejo v nemščini. Ako je resnično v kteri čisto slovenski šoli nameščen učitelj, kteri od prvega trenotka otroke nemško poučuje, naj bi tak učitelj popustil svoj poklic, kajti učitelj, kteri občuje z otroci v jeziku, kterega še ne umejo, ne zastopi svoje naloge!) In glede nadzornikov izrazil se je:	„Wenn es wirk-
lich einen Schulinspektor gibt, der sich nur um den Unterricht in der deutschen Sprache, um den andern Unterricht aber nicht bekùmmert, so ware dies hochst bedauerlich. Ein Inšpektor, der in diesem Sinne sein Amt aulfasst, ist kein Inšpektor mehr, denn er hat keine Idee von der Aufgabe seines Amtes. (Ako je resnica, da je nadzornik, ki se briga samo za pouk nemščine, za druge predmete pa ne, je to obžalovanja vredno. Nadzornik, kteri svoj poklic tako tolmači, ni več nadzornik, kajti nima nikakega pojma o nalogi svojega poklica.) Kaj poreko k tem besedam naši koroški učitelji in kedaj bodemo koroški Slovenci zaslišali v našem deželnem zboru iz ust njega vzvišenosti c. k. deželnega predsednika enake besede??
Glasovi nasprotnikov.
Belska šola.
Kako neslane bedarije sprejemajo včasih nam nasprotni listi, to spričuje dopis iz Doberle vesi v št. 52 Beljaške »Deutsche Allgemeine Zeitung". V tistem spisu se trdi, da sta gospoda Šervicelj in Muri največ kriva, da bo morala Belska občina
dve šoli zidati. Gosp. deželni poslanec Muri se zdi dopisniku tako nevaren in škodljiv mož, da izreka željo, naj bi se Jezerska fara odtrgala od Koroške in Kranjcem prepustila, da bi se Korošci vsaj tega Murija znebili ! Ali je mogoče, kaj bolj bedastega pisati? Gospod Muri je skoz in skoz miren in pošten posestnik, od cesarja samega s križcem odlikovan. Uživa to stran Jezerskega vrha povsodi spoštovanje in zaupanje, ki ga v polnej meri tudi zasluži, zato mislimo, da zavoljo njega Jezersko dolinico še brez skrbi pustimo pri koroški deželi. Sicer pa imajo Jezerjani svojo lastno občino in lastni šolski sovet; toraj tudi g. Muri ni ne občinski odbornik, ne šolski svetovalec v občini Belski, toraj tudi nikakor ni res, da bi se on kaj mešal v šolski prepir v občinah Bela in Železna Kaplja. Vse zabavljanje duhovitega (?) dopisnika „Beljaškega lista“ zoper g. Murija je iz trte zvito, brez vsake resnične podlage. Zastran Belske šolske zadeve pa se s takimi ljudmi ne bomo prepirali, kakoršni so dopisniki Beljaškega lista. O tem se bo morda še mnogo, pa resno in resnično pisalo. Od našega tamošnjega, marljivega in vestnega dopisnika pričakujemo, da nas kmalu spet pouči, kako stvar zdaj stoji. Nam se skoro nemogoče zdi, da bi se smel občinski zastop prisiliti, da zida dve šoli namesto ene, in to še na tako nepripravnih krajih! Središče za Belsko občino je vendar le Kaplja in šola ne more po pameti drugje postavljena biti!
Politični pregled.
Finančni minister je predložil državnemu zboru postavni načrt o novem denarju. Po tem predlogu se bo v novi veljavi računalo na „krone“. Ta krona bo vredna pol goldinarja in bo štela 100 „beličev“. V zlatu se bodo kovali cekini po 20 in po 10 kron. Srebrne bodo krone in polkrone, in sicer se bo teh naredilo 140 milijonov. Groši bodo iz nikla, beliči pa iz bronovine; baker (kufer) tedaj čisto odpade. Niklovega drobiža se bo nakovalo za 42 milijonov, bronovega pa za 18 milijonov. Za prvi čas pa ostane dosedanji srebrni denar v veljavi. Za nakup zlata hoče minister 183 milijonov na posodo vzeti. Poslanci niso nič kaj veseli novega denarja ; mnogi ne vejo, kaj bi rekli ; bojijo se, da bi nas vtegnila ta reč v denarne zadrege spraviti. V Pragi izhajajoči list „Politika“ se boji, da bo naš denar še bolj v ceni padel. Tudi nam se zdi, da ne spravimo toliko zlata vkup, da bi zamogla država vse v zlatu plačevati; najbrž bo plačevala le v papirnatih bankovcih, potem bomo le papirnato veljavo imeli namesto zlate, tujci se bodo našega denarja še bolj branili, ker bodo vedeli, da v zlatu plačati ne moremo. Vse druga bi bila, ko bi mi imeli za 1000 milijonov zlata v blagajnici; z ozirom na tak zlaklad bi se lahko rabil v prometu tudi papirnat in srebern denar, pa državna blagajnica mora zmirom pripravljena biti, da ga zameni za zlato. Saj se tudi ameriški papirnati dolar polno izplača, pa le zato, ker vsak vé, da imajo zvezne države polne kaše srebra na razpolaganje. Novi denar bo menda le bolj Ogrom na korist, zato pa ogerska vlada tako pritiska na našo, da naj novi denar kmalu vpelje. Mi plačujemo 70 °/0, Ogri pa le 30 °/0, in vendar imajo oni vselej in povsod prvo besedo. — „Selska Jed-nota“, društvo čeških kmetov, je imela nedavno zborovanje, na ktero je prišlo 700 kmetov. Sklenili so, mladočeškim voditeljem naročiti, da se morajo v dogovore spustiti s Staročehi in graščaki ter potem se skupno potegovati za češko državno pravo. Tudi so sklenili, naj se nemščina iz malih šol odpravi, namesto nje pa naj se otroci poučujejo v poljedelstvu. To so pametni sklepi. — Na Hrvaškem bodo te dni volitve za deželni zbor, pa dalo se je ljudem samo 14 dni časa za volilno agitacijo. „Obzorova“ stranka se volitev niti udeležiti noče. Starčevičijanci se bodo pač v boj podali, pa brez upanja do zmage. Vladna, ma-djaronska stranka ima zdaj vso oblast na Hrvaškem ; rodoljubi pesti v žepu stiskajo, pa si pomagati ne morejo, ker je ljudstvo premalo omikano in voli, kakor mu uradniki ukažejo. — Romunska deputacija, 1000 mož v številu, bo prišla v kratkem na Dunaj, da se pritoži pri cesarju samem o velikih krivicah, ki jih morajo Rumunci na Er-deljskem in na Ogerskem trpeti od strani Madjarov. Madjarski listi se pa tolažijo in pravijo, da cesar deputacije še pred sebe ne bodo spustili. Bomo videli.
Nemški šulferajn v Berolinu je dal 200.000 mark v ta namen, da se pospešuje naseljevanje Nemcev v Bolgariji. Tedaj že po Bolgariji stegajo Nemci svoje roke ! Da šulferajn take reči podpira, to prav dobro osvetljuje njegove namene. — Francoska framazonska vlada, namesto da bi ljudstvo branila pred divjimi anarhisti, le prav pridno preganja škofe. Tistim škofom, ki so priporočali, naj ljudstvo voli katoliške poslance, je plačo usta-
vila. Zdaj pa verniki nabirajo darove za svoje škofe. Bog se usmili te nesrečne dežele in reši jo brezvercev! — V kratkem bodo nove volitve na Angležkem. To je zelo važno za svetovno politiko. Misli se sploh, da bo zmagala Gladstonova stranka. Potem bodo Irci več prostosti dobili, pa tudi v zunanji politiki se bo morda kaj zasukalo. Sedanja Salisburijeva vlada podpira Italijo zoper Francijo. Gladstone je pa prijatelj Francozov in zna Lahom svojo zaslombo odtegniti. Potem se zna Italija še umakniti iz trodržavne zveze. —- Na Grškem je pri volitvah zmagala Trikupisova stranka zoper Delijanisovo, to pa le vsled vladnega pritiska. Ali bo to kaj uplivalo na zunanjo politiko tega malega kraljestva, to še ni prav jasno. — Punt je v Venezueli, državici osrednje Amerike. — Zvezne države v severni Ameriki hočejo pod svojo oblast dobiti Sandviške otoke. To bo Angleže nemalo jezilo. — V Braziliji je taka zmešnjava, da nobeden ne vé, kdo je gospodar v deželi. — V Belgiji se bo razširila volilna pravica. Namesto dosedanjih 450.000 volilcev jih bo 800.000. — Kaj imamo od socijalistov pričakovati, ko bi na vrh prišli, vidi se na Francoskem. Letos so pri volitvah mestni zastop v Mar-selji v roke dobili in precej prepovedali vse procesije, ki so v tem mestu že več sto let v navadi.
Posnetek govora g. tajnika Gust. Pirca
(dné 27. aprila t. 1. pri občnem zboru katoliško-političnega in gospodarskega društva.)
(Konec.)
Ni res, kakor nekteri mislijo, da žitna korenina ne seže globoko v zemljo. To pride le od tod, ker njive niso izorane, ampak komaj slabo razpraskane. Kjer je pa zemlja rahla in globoko izorana, sežejo tudi žitne korenice globoko in bilka več obrodi. Oe pa hočemo od njive veliko sadu, moramo jo tudi dobro gnojiti, za kmeta je toraj gnoj imenitna reč. Pa mnogi ne znajo z gnojem prav ravnati. Živina v hlevu pogosto v gnojnici stoji, potem je treba mnogo stelje, tisto je pa težko dobiti, tako da nekteri še smereke obseka-vajo in z vejami steljejo ; to pa smerekam škoduje. Treba je hlev tako urediti, da se gnojnica odteka; potem ni treba toliko stelje in živina je bolj zdrava, gnoj je pa boljši. Nekteri imajo gnojnico pred hišo, da se še kap od strehe na njo izteka, potem pa voda in gnojnica po celi vasi teče in drugim gnoji. To je škodljiva potrata. Deževna voda od streh se ne sme na gnojnico spuščati, in tudi je treba gledati, da se gnojnica ne odteka. Tudi ni dobro, če se gnoj na solncu pari, ker ga solnce tako izsuši, da ostane sama stelja, najboljše se pa izkadi. Gnojnico je treba večkrat polivati ; suh gnoj je na njivi za nič, le vlažna gnojnica se rastlinam prileže. Pa kmetovalcem ne zadostuje več navadni gnoj, misliti nam je še na umetni gnoj. V tem smo v naših deželah še zlo zaostali. Pri nas žito navadno na mero prodajamo, po velikih mestih se pa tehta (vaga). To je potrebno, ker ni vsako zrno enako dobro in enako težko. Od kod pride to? če je njiva bolje obdelana in vsejem boljše seme, bo tudi žito bolj težko in več vredno. Tudi pri krompirju (repici) je v tem velik razloček. Pesa se plača le po tem, kolikor ima sladkorja (cukra) v sebi. Žitna teža pride od pravega gnojenja. Domači gnoj ne zadostuje. Naša zemlja je izsesana in nema več v sebi vseh potrebnih snovij in tvarin.
V	tem se ne more primerjati z deviško zemljo ameriško. Naši prsti primanjkuje najbolj kalija in fosforove kisline. Vedno se le iz zemlje jemlje, pa nič nazaj ne dà, zato prihajajo pridelki vedno sla-bejši. To se zamore s tem popraviti, da se zemlji na umeten način kalij in fosforova kislina nazaj dà. Te reči je treba kupiti. Poskusite z malim, in če se prepričate, da pomaga, bote sami radi nadaljevali to gnojenje. Treba je pa tudi dobrega obdelovanja. Vi imate železne pluge, ostanite pri njih, dobri so. Pri dobrem plugu tudi živina menj trpi; krščanski kmet gleda na to, da živina ne trpi preveč. Treba je pa izbirati tudi dobra semena. Naša semena so slaba ; treba je izbirati težko seme, brez plevela. Najhitreje pridemo do uspeha, ako kupimo dobro seme iz krajev, kjer se dobi. V tem nam morajo pomagati kmetijske družbe. Posebno glejte na dobro travo in deteljo.
V	zadnjih letih se je v naši detelji zarastla pre-denica, ki je zelo škodljiva. Težko je, predenico zatreti. Najkrajša pot je, kupiti si čistega semena, če bi bilo prav drago. Važni so za kmete tudi travniki; srečen je kmet, če ima lepe. Tudi travniki se dajo zboljšati, in to je pri mnogih potrebno, kajti kisle krme govedo ne jé. Ne sme se misliti, da je travnik neusahljiv. Treba ga je gnojiti. Tu nam pride na pomoč gnojnica. Na zanemarjenih travnikih je veliko mahu, kteri je sam brez koristi, pa še travo zaduši. To se odpravi
z brano, s ktero je treba travnike prevlačiti. Krtine je treba narazen razgrabiti, tista prst iz krtin je najboljša. Neumno je, krte pobijati; oni so koristne živali, ker pojedó pod zemljo mnogo škodljivih podjedov in drugih mrčesov, ki rastlinam korenice odjedajo, da se posušijo. Krt je sicer nadležen zavolj krtin, ki jih dela ; pa druzega ni treba, ko te krtine pograbiti, pa je vse v redu ; krta pa pusti pri miru, ker ti je le v korist. Brana, s ktero travnik prevlačiš, bo mah odtrgala in lahko ga porabiš za steljo. Z brano se naredi zraku prost ustop v zemljo in do korenic, da bolj živo rastejo. Poskusite in prevlačite z brano polovico travnika, polovico pa ne, bote že videli, ktera polovica bo bolje rodila. Tudi pašniki in planine se dajo zboljšati. Poglejmo v Švico in čudili se bomo, koliko smo mi zaostali. Tam ni grmov in kamenja. Tam morajo pastirji na paši delati. Namesto da si naši pastirji na paši igrajo, ali krompir pečejo, kterega so kje ukradli (ali koristnim ticam nastavljajo), naj bi kaj koristnega delali. V Švici hodi pastir s sekiro po planini in poseka nepotrebno grmovje, pobira blato od živine in kamenje. Kjer živinsko blato leži, tam en čas nič ne raste, živina se ga pa izogiblje, zato se mora v stran spraviti. Kamenje pa se pobira in na kup znosi. Dobre živinoreje ni brez pašnikov. V hlevu živina hujša, le na paši postane lepa in zdrava. Planina mora pa dati tudi mleko. Pa ravno mlekarstvo je pri nas zelo zanemarjeno. Z mlekom se dela taka potrata, kakor z gnojnico. Nihče se pri nas ne zmeni za sir in druge mlečne izdelke. Treba je rediti tudi konje in ovce. Oboje Vam priporočam. Koroški težki konji so na dobrem glasu. Za Ziljsko dolino je konjereja zelo imenitna reč. Priporočam Vam tudi sadjarstvo ; to je kmetov postranski zaslužek. Če pa sadja ne prodate, pojeste ga lahko sami, ali pa naprešate mošta, ki bo za domačo pijačo. Pivo (ol) in vino je za kmeta predrago, od piva (ola) človek len in zaspan postane ; žganje pa uničuje dušo in teR in se mora zatreti in odpraviti iz naših krajev. Žganje bomo pa le s tem zatrli, ako ga nadomestimo z drugo, zdravo pijačo, in to je mošt. Pridelujmo dosti sadja, pa bomo tudi dosti mošta imela (kakor v gornji Avstriji in na gornjem Štajerskem). Kmetje naj vzajemno in skupno postopajo in delujejo. Ako bodo tako delali, postal bo kmet res steber države. (Burno ploskanje in živio-klici.)
N o v i č a r.
Na Koroškem. Talijo (darilo) za rešitev življenja (26 gld.) je dobil delavec Janez Štangl v Košentavri, ki je iz Drave rešil podjetnika Moserja. — Vojaški škof dr. Belopotocki so se dva dni mudili v Celovcu. — Pri Dobu poleg Guštanja je neki potepuh napadel delavca Zagornika ter mu vzel denar in marelo. — Zastrupil se je 30 letni lekar Binder v Špitalu. — Razpisani ste živinozdravniški službi v Trgu (Feldkirchen) in Železni Kaplji. Ži-vinozdravnik dobi 500 gld. letne podpore od dežele, pa ni deželni uradnik. — Požarno^ stražo so ustanovili v Kaplji pri Dravi. — Pri Št. Lipšu je neka ženska v Krko skočila in utonila. — Toča je pobila zadnjo soboto (21. maja) okoli Celovca. Škode je precej. — Meseca junija bodo živinski sejmi: 2. jun. v Št. Pavlu; 8. v Beljaku; 10. v Štebnu na Žili; 13. v Čajni, v Št. Mohoru, vv Višprijah, v Pliberku in na Vratih ; 20. v mestu Št. Vidu in v Wolfsbergu; 24. v Guštanju; 26. v Št. Jurju pred Bleibergom; 30. jun. na Djekšah. — Razpisana je služba davkarskega sluge. Prošnje sprejema finančno vodstvo v Celovcu. — Do 5. junija so razpisane podučiteljske službe v Žrelcu, Kot-mari vesi, Pokrčah in na Dholici. — V Rajbeljnu je 15 leten deček padel v globok prepad in se ubil. Pri sv. Tomažu so pri neki hiši hlapci ubili gospodinjo, ker jim ni hotela žganja dati. — Od več krajev se poroča o požarih. — Lutrovsko cerkev hočejo napraviti v Beljaku in za to porabiti staro samostansko cerkev. — V Ukvah so slovesno odprli planinsko šolo. Ljudstvo je pa ni kar nič veselo, ker bodo otroci v slabem vremenu zmirom v nevarnosti na poti v šolo. — Na nemški strani si fantje radi privoščijo surovo šalo, da kakega siromaka z žganjem napojijo in se potem iz njega norčujejo. Nedavno so pri Karnskem gradu nekemu beraču tako naredili, in je revež potem nana-gloma umrl. — Na starem trgu v Celovcu je hotel vojak konja zasesti, pa komaj je z eno nogo v stremen stopil, se je konj splašil in reveža precej daleč za seboj vlačil, da je bil ves potolčen. Zdaj leži v bolnišnici. — Zgorela je Hribernikova koča v Freudenbergu. — Novo cerkev bodo zidali frančiškani v Beljaku. — Dosedanji uzorni učitelj Jezerski, g. Fran Podobnik, je dobil nadučiteljsko službo pri sv. Barbari v Halozah na Štajerskem. Z njim zgubimo iz Koroške zopet enega izmed onih redkih naših učiteljev, ki se povsem zavedajo svojega vzvišenega poklica in so zmožni pravilne
slovenščine. Kako brezobzirno se je od znane strani proti temu možu postopalo samo zaradi tega, ker ni hotel zatajiti svojega slovenskega prepričanja, o tem spregovorimo morda pozneje kaj več.
Na Kranjskem. Neki delavec v Dolenji vasi pri Ribnici je hotel z dinamitno patrono medveda ostrašiti, pa je le njemu obe roki odtrgala. — Iz Dolenjske gre mnogo mladih ljudij za delom v Ameriko. Ali pri zidanju dolenjske železnice ne bodo domačih delavcev jemali? — V Ljubljani so prijeli nekega Laha, ki je hotel menjati ponarejen petdesetak. — Vojaško skladišče in bolnišnico želi kupiti mesto. Za bolnišnico samo ponuja 180.000 gld., vlada pa hoče drugo, novo bolnišnico, ki bi stala 300.000 gld. S takim merilom meri se Slovencem. Nemcem pa vlada sama na državne stroške rada stori vse, kar želijo. — Za most pri Radečah je vlada dovolila 30.000, za ravnanje Save pri Litiji pa 70.000 gld. — V Litiji so dobili živinozdravnika.
—	V Hotemažah pri Kranju je neki slaboumni 25 letni fant ubil svojega očeta. — Davica razsaja v Novi Oselici.
Na Štajerskem. Pripravnico za učiteljice mislijo ustanoviti šolske sestre v Mariboru. — V ko-pelji je umrl učitelj Irgl iz Trbovelj. Zadel ga je mrtvud. — Trsno uš so našli pri sv. Andražu v Halozah. — V Celju bodo zidali vojašnico za deželne brambovce. — Zlato poroko so imeli pri sv. Lorencu. — Slovenci so zmagali pri občinskih volitvah v Lehnu na Pohorju. — Umrli so preč. g. Jurij Matjašič, stolni prošt v Mariboru, 85 let stari. — V Zidanem mostu sta bila podsuta dva oženjena delavca iz Loke. — Zdaj je menda že gotovo, da se bo zidala železnica iz Poličan v Konjice. — Nemško šolo hočejo napraviti v Vojniku, le nemških otrok jim še manjka. — V hosti pri Središču so našli 5 letno deklico čisto samo in hudo izstradano. Otrok nič ne vé povedati, kje je doma.
—	V Trbovljah je sam na sebe ustrelil rudniški paznik Gantnar, pa se je slabo zadel in zdaj trpi hude bolečine.
Na Primorskem. V Trstu je uradnik Si-rovič skočil s 5. nadstropja in se ubil. Priletel je pa na nekega mimogredočega Dalmatinca, kteri je tudi močno poškodovan in leži v bolnišnici. —
—	V Gorici so stariši 437 slovenskih otrok vnovič vložili prošnjo za slovensko šolo. — Isterski poslanec Mandič je govoril z Bilinskim, ravnateljem državnih železnic, in se pritožil, da se pri železnicah v Istri čisto prezirata hrvaški in slovenski jezik. Bilinski je obljubil pomoč. Bog daj, da bi ne pozabil na to! — V Šmarji pri Kopru je 13-letna deklica kravo na vrvi pasla, pa si vrv privezala okoli noge in zaspala. Krava se pa splaši in vlači ubozega otroka za seboj! Našli so jo vso krvavo in mrtvo.
*(Za kmetovalce.) Kdor potrebuje kak kmetijski stroj, priporočamo mu pred vsem pošteno tovarno gosp. J. Heller j a na Dunaja II. (Praterstrasse 78). Do zdaj smo njene izdelke samo hvaliti slišali. Opozarjamo na to tovarno za-volj tega, ker je ravno zdaj izdala nov (nemško-slovenski) katalog ali cenik, v kterem priporoča več novih strojev, tako nove mlatilnice in slamoreznice, potem stiskalnice (preše) za vino in sadje, male in velike (cena se spreminja od 20 gld. do 4600 gld.). Tudi je tovarna začela izdelovati ročne mline. Cene pri tej tovarni niso previsoke. Na pisma se odgovarja v tistem jeziku, v kterem so pisana, toraj tudi po slovensko. Ceniki se pošiljajo zastonj.
Odprto pismo g. dr. Ubl-nu.
O priliki šolskega razgovora v deželnem zboru dné 28. sušca 1892 ste Vi rekli, da sva v občinah Svetna ves in Št. Janž jaz in g. Štih prošnjo za slovensko šolo okoli nosila. To je pa laž. Prvič Svetna ves in Št. Janž nista dve občini, ampak le ena. Prošnja za slovensko šolo se ni okoli nosila, temveč sklenila se je pri občinski seji dné 18. julija 1891 in sicer enoglasno. Jaz je nisem mogel okoli nositi, ker mene takrat še ni bilo v Št. Janžu, prišel sem tje še le 18. avgusta 1891, pa ne kot kaplan, kakor Vi pravite, ampak kot provizor. Nadalje ni res, da g. Štih zavoljo tega ni več župan, ker je šel z deputacijo na Dunaj ; k zmagi liberalcev v Št. Janžu so pripomogli vse drugi pripomočki, ki so tu v Rožni dolini vsakemu otroku znani. S primernim spoštovanjem
Dragotin Rous.
\"a 1> i I o
Posojilnica v Prevaljah vabi svoje zadružnike na dogovor, ki se bo vršil dné 12. junija v gostilni g. Štekeljna pri Pari. Na ta shod so posebno povabljeni tudi taki, ki se želijo v posojilnico še zapisati. Stvar je tako imenitna, da upamo, da pridejo možje posestniki iz cele soseske. Odbor.
Naznanilo.
Hranilnica in posojilnica za Št. Janž in okolico
v Št. Janžu v Rožni dolini, registro vana zadruga z neomejeno zavezo, uraduje vsako nedeljo od 3. do 5. ure popoludne pri Šlemicu v Št. Janžu. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in obrestujejo po 472°/o. Posojila se dajejo le zadružnikom in sicer po 50/0- Kdor hoče pristopiti, stori to lahko vsak uradni dan. Ker vodstvo hranilnice in posojilnice ne gleda na svoj dobiček (zadovoljuje se samo s Va procentom), pričakuje odbor obilne udeležbe in vabi vse Slovence, naj se oklenejo gesla „svoji k svojim. “__________ Odbor.
Kisjiževit© naznanit©.
Vsem onim p. n. gospodom, ki poprašujejo že po nadaljevanju „Zabavne knjižice za slovensko mladino1-' tem potom uljudno naznanjam, da sem rokopis 2. zvezka baš te dni izročil tiskarni, tako, da zagleda rečeni snopič celo gotovo še v prvi polovici prihodnjega meseca beli dan.	Anton Kosi, učitelj.
Loterijske srečke od 21. maja.
Zalivala-
Vsem prijateljem in znancem, ki so se tako mnogoštevilno udeležili pogreba mojega nepozabljivega moža, gospoda
Karola. JL** Imi steli er-j a,
c. k. umirovljenega asistenta,
posebno č. g. mestnemu kaplanu FranTreiberju za dvakratno obiskovanje, se srčno zahvaljujem.
V Celovcu, dné 27. maja 1892.
Neža Lebmaeker rojena Pogačnik v svojem imenu in v imenu svojih štirih otrok.
J viari j
na novem trgu štev. 12 v Celovcu, naslednik L. Heilingerja blizo Dorerjeve kavarne priporoča svojo bogato zalogo glaževine, porcelana, ogledalov, svetilni« itd. —
Dober kup prevzame v delo ali popravo vsakovrstno glažarsko reč.
Gradec	82	41	85	4	9
Dunaj	1	28	36	73	72
Tržne cene v Celovcu.
Ime blaga	na birne		na hektolitre	
	gld.	kr.	gld.	kr.
pšenica 			G	60	8	25
	5	70	7	10
ječmen		5	—	6	20
oves			2	50	3	20
bejda ....	....	4	90	6	10
turšica (sirk) 		4	—	5	
pšeno ....	6	80	8	50
fižol		5	50	6	80
repica (krompir)		1	40	2	30
deteljno seme			~		—

ì KNEIPPOVO
zdravišče
AUEN-STOSIR \
v Vrbi pri Vrbskem jezeru na Koroškem.
Zdravljenje po Kneippovem načinu pod vodstvom zdravnika. Vodne in solnčne kopeli.
' Nizke cene. Ceniki se pošljejo zastonj. ,
J**» I; i v 1 >e 11 i eas je tukuij ! JJj|
—«
0
1
I
Rihard Neumann
strešni krovec v Celovcu,
kosarnske ulice št. 10,
. se priporoča p. n. velečastitim cerkvenim pred-stojništvom za vsa v to stroko spadajoča dela, kakor: kritje s škrlom ali opeko in poprave; nadalje popravlja in barva zvonike, pribija strelovode po najnovejši metodi, poslednja na premičnem stolčeku.
gJSfT" Novi strešni K rovi kakor tudi poprave na njih se izvršijo dobro in po ceni. Za trpežnost se jamči
ssomo^sofissoeos
Pri generalnem zastopa
"baa-lxe „SIavije'“
v Xjjiiljljaiii
dobi službo
troje inteligentnih mož
ki bi imeli zmožnost za notranje in unanje službovanje.
Udano podpisani se vsem svojim dosedanjim naročnikom in kupovalcem uljudno zahvaljuje za doslej izkazano mu zaupanje ter priporoča svojo veli k o zalogo raznovrstne železnine in vseh v to stroko spadajočih stvari. Prodaja se povsem trpežno in pošteno blago po najnižjih cenah. Z odličnim spoštovanjem
Franc Sadnikar
v Celovcu, Burggasse štev. 7.
Vsem svojim prejemata in znanim kmetovalcem po celem Koroškem
naznanjam, da sem se dné 1. maja 1892 preselil iz dosedanje prodajalniee „pri sladkornem klobuku44
Burggasse št. 12
na stari trg štev. 19, četrta hiša od hranilnice, „pri zlatem vencu".
Zahvalim se za dozdanjo zaupanje ter zagotavljam, da se bom vselej potrudil, postreči ljudem z dobrim in frišnim blagom po najnižjih cenah.; Z odličnim spoštovanjem
FERDINAND MESSI.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik Podkloštrom. — Odgovorni urednik Filip Haderlap. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.