di»E£.N,^TVO In UPRAVA v Gorici v ulici ni« . zzut*a 1® " Cena oglasom po dogovoru, oprto vsak delavnik od 10. - 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
izide;jvsako sredo
Postni ček. račun St. ,9 - 17768	—	Poštnino	plačana
v gotovini - Spcd. In abbonamaato postale II. Gruppo
IH. Štev. 34
GORICA DNE 20. AVGUSTA 1947.
Cena L. 10
Ob izmučenih ostankih komunističnih žrtev
Obiskal som g oriš ko pokopališče, so izpostavljeni ua ogled o-stanka 200 žrtev, katere so potegnili z brezen med Eihemberkom ia v omnom. Solznih oči in trepetajoča srca sem stopal od krste do ■ste, motril razbito lobanje, polom-6 kosti, sirte ude, šope las, ko-86 • oblek... V duši mi je vstajalo vprašanje: »Kdo ste, neznani mu-®enci, ki ste končali tako strašne rti? Kaj sto zakrivili, da so vas a o neusmiljeno udarili? Kosti so s ale neme. A vame so se srepo s svojimi votlinami lobanje v kako so bile strašne in izzival--e. — kot bi hotele krikniti, kričati V8e štiri vetrove:	»Kdo	smo?
v°Ji bratje! Kost tvoje kosti, kri vojo krvi! Vipavska nas je rodila, £|las llas je dal. Kaj smo zakrivili?
V°1 si med nami v dneh krvave ^evolueije jj, yi^e] jih padati, boljšo in najvzornojše, ker so 1 dobri in vzorni. Kje je roka, ki * lahko vrgla kamen v mirensko or°. v narodnjaka Brica, v veli-^°zabeljskega Cirila, v šturskega 1 željna m njegovo družino in 'a..^s°ee drugih? Kaj smo zakri-i ' Komunistični bes nas jo iz-ai za svojo žrtev, da bi se preko ^lh trupel povzpel na oblast... In vedi; našo kosti drhtijo od bole-
Katoliška odločnost
Poljskega naroda
Kardinal Griffin se jo odzval va-p a kardinala Hlonda in obiskal 0 Jsko. Imel jo priliko, da jo od sk'ZU	i11	slišal,	kako	je	z	ver
življenjem na Poljskem. Svo-vtise je podal v nekem govoru Uh strnil v tri glavne ugoto-Vltve.
.Najprej zadene obiskovalca dej-v° o strašnih izgubah, ki jih je JTpela Poljska v človeških življe-Tr V ^^erialni škodi.
Buda stiska, ki vlada voled tega, j 6 veliko olajšavo v pomoči, ki
0 Poljakom pošiljajo karitativno stanove od zunaj, posebno iz A-Oriko, pa tudi med narodom sa-
ki kaže izredno usmiljenje in kro srce.
Najmočneje pa prevzame obiskoma globoko in izredno živahno Vsko življenje poljskega Ijud-Va- »Imel sem srečno priliko«, je ®lal kardinal, »da sem *prisostvo-. Procesiji na sv. Bešnje Telo v r4*®* Sovič. To je majhno mestece, u nmogo vernikov je prišlo tu-,l 75 km daleč, da so so mogli u-Ht Ki procesije. Mladina je v vekom številu prišla v slikovitih /^vodnih nošah, kar je nudilo lep p -eiuljiv prizor. Pobožnost vemi-°y,,3o bila silna in peli so z n;ij-je C,,lni navdušenjem. Procesije so
, Udeležilo okrog 50 tisoč vernikov.,
'Kljub temu pa poroča radio zad-j/*?' dni, da so na Poljskem in po-no v Varšavi aretirali večje šte-. 0 duhovnikov. Komunizem bo neizprosno svojo pot dalje in j. U8al tudi vernemu poljskemu rodu iztrgati vero; morda z večjo ^ eknoatjo kot drugod, morda tu-z drugačno taktiko, toda skušal -dosoči svoje brezbožno cilje. Te-^ 80 Poljska hierarhija tudi zive-
1	111 skuša ljudstvo braniti, koli Pac more.
st i, ker jc vsled p ret k me komunist, propagande naš spomin v nečasti. Dokler nas ne opereto madeža izdajstva, ki so ga nam krivično nadeli, bodo naše kosti nemirne in naš duh nespravljen!«
Ob tem pekočem očitku sem zaječal. Sto lobanj in več se je režalo varno, strogo, obsojajoče: »Vsi ste nam krivični! Komunisti! vseh narodov, slovenski zapeljanci, italijanski garibaldinci, mongolski uskoki, hrvaški rdeči komisarji in drugi krvniki so nas krvoločno pokončali; ofarsko usmerjeni, del našega last noga ljudstva je pljunil na nas; vi pa, jasnovidci, ste nas tudi zatajili! Časti nam niste šo vrnili, posvečene zemlje niste še oskrbeli dosetti-sočem nam enakih. Dopuščate celo, da si italijanski šovinisti, ki so včeraj podpirali komuniste z denarjem,- orožjem, živili, lastijo naše izmučmo kosti in nas proglašajo za italijanske žrtve ua oltarju panslavistov. Sorojaki nas zatuje-jete, tujci si pa iz naše krvi kujejo kapitalo na škodo Slovencev...«
Kot v sanjah som za hip začutil grenkobo onih groznih nočnih ur, ko so prihajale v naše vipavske, kraško in gorske vasi »smrtne trojke« VOS-a ter VDV-eja ter novačile v »trinajsti bataljon«. Surovi koraki^ razbijanje po vratih, krik in glasen jok:	v	temno noč je iz-
ginila smrtonosna patrulja z žrtvijo v sredi... Strojnica je zarogljala, krik — in spot je bilo vse tiho, le srca razburjenih vaščanov so razbijala, kot bi hotela pr.-:a raznesti.
Pomirite se, mučemške kosti! Posmrtni begunci sledite desettisočem Slovencev, ki so zbežali pred lastnimi brati v tujino. Ne boste spa-vali ne na Vipavskem ne na Krasu, kjer vam je tekla zibelka, pač pa v posvečeni goriški zemljici, da nun boste v uteho in
pomoč. Vaš skupni grob nam bo svetišče, kamor bomo romali z zaupno pobožnostjo. V vas bomo častili vse one doset 111 desettisoče Slovencev, ki so mučeniško padjli radi zvestobe Bogu in narodu, a ki jih v »sužnjih dnovih« ne obzarja svetniški sij, katerega so- si zaslužili z najvišjo ceno krvi in ki bo, kot trdno zaupamo, kaj kmalu zažarel v veličastni luči.
Kaj pravijo k temu Justi nekomunistični narodnjaki, ki s krvniki sed/jo skupaj v »Demokratični fronti« in delajo s svojo podobo in besedo propagando za pokolje med brati?
^AZNIK BREZMADEŽNEGA SRCA MARIJINEGA
v S6^!£ VIII. bomo obhajali uj^brižki stolnici ob 6. uri zju ■1 kakor ob prvih sobotah.
Malo semenišče v Kopru
Kot poroča radio, so jugoslovansko vojaško oblasti zasegie Malo semenišče v Kopru. Doslej so bili vojaki nastanjeni samo v enem delu sciiieiiisca, sedaj pa so zasegli celo.
Katoliške šole ukinjene v Jugoslaviji
Osserv. Bom. piše, da poroča neka francoska 'katoliška poročevalska agencija, da so dejansko ukinjene vso katoliške šole v Jugoslaviji. Bilo jih je tri sto in jih je obiskovalo 40 tisoč gojencev. Sedaj so vsi ti primorani obiskovati državne šole, kjer se vzgajajo k brezbožnosti.
Učitelji in profesorji, ki niso komunisti, so preganjani kot reakcionarji in oib prvi priliki nadomeščeni s partijci. Križ so odstranili iz eolskih prostorov. Nove šolske knjige pravijo, da je zgodba o Kristusu bajka. Otroke uče raznih pesmi, s katerimi so smešijo duhovniki; pojejo jih ob raznih povorkah. Bogokletstvo: »Nema Boga!« in psovko: »Popovi lopovi« morajo tudi neprestano ponavljati.
Enotnost po zamisli KP in pod njenim vodstvom je prvi predpogoj za. nadaljuje narodne nesreče...
ALI SI RES ŠE KRISTJAN?
Ako hočeš Kristusu dopasti, moraš brati, podpirati in šiliti^ kutoliški list, ki nikogar ne napada in nikomur ne dela krivice* ampak samo odločno brani Kristusa, njegovo Cerkev, njegove duhovnike in vernike pred njihovimi sovražniki, ki jih hočejo uničiti s tako grobo silo in obenem s tako pretkano zvijačnostjo, kakor večje ne najdeš v zgodovini.
Svoboda	vere
»Primorski duovuik« je prinesel .5 VIII' poročilo Tanjuga, da so predstavniki nekaterih izmed neštetih ameriških verskih ločin obiskali Jugoslavijo, kjer so ugotovili, da je Cerkev svobodna, da veroiz-ptvedi vršijo nemoteno »službo božjo«, da nikogar ne preganjajo radi vere iri da tudi Sitepinac ni bil zaprt zaradi »verskega prepričanja« (Prim. dnevnik 12. VILI.).
Noben pameten človek no dvomi, kake vrste »predstavniki cerkva« so ti obiskovalci; niti ne o tem, kdo jih jo povabil, gostil in plaJ cul; uiti no, v kak namen so ti gospodje prišli.
Res pa je, da duhovnikov ne preganjajo v Jugoslaviji zaradi »prepričanja«, ampak samo zato, ker hočejo nemoteno in svobodno vršiti vse dolžnosti, ki jim jih nalaga to prepričanje. če bi hoteli ljudi zapirati zaradi prepričanja, bi moral sedeti v ječi morda celo Tito sam. kajti glavni maršal v Jugoslaviji jo tov. Strah.
O	Stepincu bi se pa skoraj zdelo, da so ga zaprli zato, da ga bodo v ječi sijajno hranili in napajali; neko poročilo pravi, da dobiva ta presrečni škoi' poldrugi lit. vina na dan, česar si noben Vipavec v gostilni ne more več privoščiti. Kako smešno je tako 1‘arbanje svetovne javnosti, se Vidi iz zanesljivih poročil, kako ravnajo po ječah v Sloveniji s štovilnimi zaprtimi duhovniki (okrog 40). Opravljati morajo z golimi rokami najostudnejša dela in ponekod zahtevajo od njih,
SVET
O
OSTRA DEBATA O GRŠKI ZADEVI v Varnostnem svetu kaže, da bo ta zadeva v kratkem najvažnejša mednarodna zadeva. Ameriški tisk zagovarja ameriškega delegata Johnsona, ki jo rekel: »Zaradi neprestane sovjetsko obstrukcije uspešnega delovanja VS z uporabo veta bi bilo najbolje predložiti lo zadevo septembrskemu zasedanju glavne skupščine.«
»St. Louis Star-Times« piše, da se bo SZ »zmariovrirala v položaj, v katerem bo imela edino to izbiro, ua pristano ua zahteve ZN, ali pa aa so odtegne od njih.«
»Daily Telegraph piše: »Sovjetska zveza igra novarno igro, toda če ne bo mogoče ohraniti miru in reda z njo, ga bo pač treba ohraniti brez nje.«
NENASITNI KOMUNISTIČNI MOLOH. Obravnava v Ljubljuni proti skupini izobražencev, obdolženih »vohunstva« proti režimu, se je končala z novimi smrtnimi obsodbami. Na smrt z ustrelitvijo so bili obsojeni inž. Črtomir Nagode, naš rojak iz Trsta vseučeliščni profesor Boris Furlan »n odvetnik Ljube Sire. Ostali so dobili od 1 do 20 let zapora in prisilnega dela. Mod temi je tudi Franc Snoj, bivši član Slovenske ljudsko stranke, ki se je žc med osvobodilnim bojem pridružil Titu, »da bi rešil, kur se še da rešiti«. Zdaj je dobil od svojega gospodarja nagrado:	7	let	zapora
in izgubo državljanskih pravic za več let. Tudi Boris Furlan je bil
nekaj časa vnet pristaš Tita in celo minister v Tito-Subasičevi vladi. Mnogi se bodo še spominjali njegovih govorov na londonskem radiu, v katerih jo pozival Primorce, naj se pridružijo komunističnemu c evobodilnemu gibanju. Sedaj je prejel za plačilo - kroglo. Ljubljanski proces proti slovenskim izobra ženeem nam spet potrjuje ono obče znano, a premalo upoštevano resnico: Komunizem jo najbolj nestrpen sistem, kar jih pozna zgodovina, ki ne trpi poleg sebe nobeno druge skupine. Kdor misli, da lahko kot katoličan, demokrat, Slovenec sodeluje s komunizmom, se bridko vara: postati bo moral pravi komunist in se v vsem ukloniti vsemogočni partiji, ali pa bo končal na vislicah, i pod kroglo ali na prisilnem delu.
Na smrt obsojene so ustrelili na Marijino vnebovaetjo.
DE VALERA O SZ. Irska je le'-tos ponovno zaprosila za sprejem med ZN. In ponovno se je SZ njem prošnji silovito uprla, navajajoč sledečo razloge: 1) Irska je med vojno simpatizirala z Nemčijo in Francovo Španijo. 2) Ni dokazala, da ima vse lastnosti, ki se zahtevajo od članov ZN. 3) SZ nima z Irsko diplomatičnih odnosov. — Irski ministrski predsednik De Valera je podal poročevalcu lista »New York Times« nekaj zelo živahnih izjav o sovjetskem zadržanju glede sprejema Irske med ZN. Poudaril je, da so razlogi, ki jih Sovjeti navajajo, čisto navadno pretveze. Irska ni
nikdar simpatizirala z osnimi silami, je pribil De Valera, kot je n.pr. SZ, ki je skozi dve leti vojne pomagala nacistični Nemčiji. Glede predpogojev za sprejem med ZN-je De Valera dejal:	»Ako moramo
smatrati za miroljubno državo SZ, ki jo napadla Finsko, Poljsko, E-stonsko, Latensko in Litvo, potem je težko razumeti, kako se moro smatrati za nesposobno, da so sprejme med ZN država, ki je ohranila mir in jo veduo vestno izpolnjevala vse svoje obveza isti kot članica Zvezo narodov... Način postopanja SZ, je zaključil Do Valera, »je očitna zloraba moči in jasno je, da nobena organizacija, v kateri je možna taka zloraba, ne bo mogla dolgo obstati.«
MEDNARODNO TABORENJE SKAVTOV. V francoskem mestu Moisson se jo začelo 9. t. m. velikansko mednarodno	taboren je
skavtov, katerega se je udeležilo 40 tisoč članov 37 narodnosti. Več kot polovica skavtov je katoličanov. Zanje je imel 15. t. m. slovesno sv. mašo v taborišču samem kardinal Griffin, westminsterski nadškof.
KATOLIŠKE UNIVERZE NA KITAJSKEM. Na Kitajskem so tri katoliške univerze, ki imajo skupaj 7984 slušateljev:	»Fu-Jen« v
Pekingu ima 3400 slušateljev, »Hau-tes Etudes« v Tientsinu 1988, »Au-rora« v Šangaju 2596. Univerze, ki štejejo mnogo nekatoliških slušateljev, vršijo zelo važno delo s tem, da širijo v kitajskem poganskem svetu katoliško kulturo.
naj pi’eklinjajo Boga in Marijo, da dobijo skorjo trdega kruha.
Imamo duhovnike mučenike in verno ljudstvo naj • moli zanje,, kakor so molili prvi kristjani za sv. Petra in druge mučence v ječah.
V „Sočo“ so 'ga vrgli 1
Koga? Častitljivega biseromašui-ka J os. Kosovela, upokojenega župnika, ki so ga prišli časnikarji v avtu S. P. obiskat v Štamlrež. Marsikaj jim je povedal. Tudi to, kar rad pove vsakemu obiskovalcu, da jo v življenju premagal vse težave, ker ni bil sam, ampak je bil Bog z njim. »Sva dva!« Obiskovalci bi bili radi imeli izjavo: »Smo bili trije: jaz, Bog in OF.« To izjave niso dobili, a vrgli so vseeno gospoda v »Sočo«, da jo njegova olika in beseda posveti m vernim ljudem približa. Tudi »Primorski dnevnik« so rad postavi s kakim zlatoinašni-kom, (n. pr. 3. Vlil. z g. I. Urdioem v Barkovljah), da .ako prikrije svojo sovraštvo do tistih duhovnikov, ki niso še končali svoje zgodovine, urnpak jo morajo šo pisati.
Da »Soča« ceni duhovnike, so bomo prepričali, ko pojdejo njeni odposlanci z avti S. P. reševat iz ječ tiste sobrate naših zlatomašnikov in biseroniašuikov, ki so dolžni de-lati šo danes vse tisto, kar so ti •častitljivi možje delali nemoteno in svobodno skozi 50 in 60 let. Dajte slovenskim duhovnikom vsaj tisto svobodo, ki so jo uživali pod fašizmom, in potem vlačite nihove slike po rdečih časopisih 1
IZJAVA
Podpisani izjavljam, da som pred kratkim sprejel dva mlada časnikarja, misleč, da zastopata demok. časopisje, in da mi’ je bilo neprijetno, ko Bom-videl, da se moja oseba iz izjave zlorabljajo v prid komunističnemu časopisu »Soča«.
Moje srce je tam, kjer se spoštujejo Bog, Cerkev in narod v resnici in lojalnem poštenju.
Štandrež, 15. VIII. 1947.
JOŽEF KOSOVEL, bisoromašuik.
»Le»delu je reditev r
Tako uči neki šempeterski učenik v Primorskem dnevniku 9. VIIL
Radi bi vedeli, kdo neki v .Šempetru oznanja, da je delo kot tako grešno in da zasluži kazen. Tudi to bi radi vedeli, ali jo ta krivi pridigar istoveten s tistim, ki no graja surovosti, pijančevanja in »skrajnega nečistovanja« osrednjih, jftž-nih, severnih, vzhodnih in zapad-ruh grešnikov.
Dopisnik bi po vsej priliki rad napadel uokoga, ki je zaskrbljen ne zaradi delo, ampak zaradi dela ua Gospodov dan, ki ga Bog zahteva zase in za duše. Dotični »nergač« jo tudi zato v skrbeh, kor mnogi dopoldanski nedeljski delavci ob nedeljah popoldne preveč popivajo n. uganjajo vse gori navedone gr-dobijo, tako da v pnoedeljek iu. še marsikak drug dan v tednu no morejo delata za »sirote, vdove in vso prizadete od vojno« — in od rdeča nespameti.
Slran. 2
SLOVENSKli PRIMOREC
Stev. 34
Med tiste »sirote«, ki so zlasti na dušd vsled vojno najbolj prizadete, spada gotovo tudi dopisnik »Prim. dn.« Njegova rešitev ja v krščanskem preizkušenem pravilu: »Moli in delaj!« in sicer vsako ob svojem času. Tako no bo le sejal, ampak z bpžjim blagoslovom tudi žel.
i	O kopanju bunkerjev za Nemce povemo nevednemu to. Če danes ljudje prisiljeno ob nedeljah kopljejo kot pod Nemci, ne grešijo, kakor tudi takrat niso grešili; a potem naj ne govorijo o svobodi in »prostovoljnem« udarniškem delu.
DOMAČE NOVICE
dv. birma v Kanalu
V	znamenju težkih groženj je napočil 15. avgust, praznik Marije v nebo vzete, cerkvene žaščrtnice uekanijske župnije v Kanalu.
Ob poti, ki pelje iz Gorice v ta senčni kraj, so bdi zidovi počečkani z grozilnimi napisi: »Za nadškofa Margotti-ja bo Kanal drugi Koper!« Vkljub temu je prevzvišeni Knozonadškoi' dospel v Kanal v spremstvu svojega osebnega tajnika. Tu ga je sprejel preč. g. dekan Ivan Semič v imenu vsega ljudstva s pozdravnim nagovorom,
v	katerem mu jo zagotovil vdanost uekanijske duhovščine in vseh svojih župijanov. Neka deklica je nato prisrčno deklamirala ter poklonila preVzvišenemu g. knezouadškoiu, ki ljubi otroke, šopek rož, nakar je spregovorila prednica krajevne Marijine družbe, ki inu jo v imenu katoliške ženske mladine izrazila čustva otroške vdanosti in ljubezni.
Prevzvišeni knezonadškoi' je daroval jutranjo sv. mašo. med katero je nagovoril ob priliki skupnega sv. obhajila z očetovsko toplimi besedami dobro kanalsko ljudstvo.
Za deseto sv. mašo se je razvil iz župnišča slovesen sprevod. Prev-zvišeni jo stopal pod baldahinom med prepevanjem slavospevov v župno cerkev, ki je bila nabito polna vernikov. Slovesno sv. mašo je pol preč. g. dekan ob pontifikalni asistenui provzvišenoga knezonud-škofa ter ob prisotnosti vse dekanijske duhovščine. Pri evangeliju je g. nadškof spet povzel besedo v lepi slovenščini. Z ostrimi izrazi je ožigosal umazano propagando, ki zastruplja slovensko ljudstvo s satanskim sovraštvom ter ga neprenehoma strahuje, da bi tako pre prečila škofijskemu pastirju deliti zakrament sv. birme slovenskim o-trokom, ki so tudi njegovi duhovni otroci.
Po končani sv. maši je prevzviše ni g. vladika podelil sv. birmo okrog 200 birmancem obojega spola, ki so prihiteli ne samo iz Kanala ter sosednjih vasi, temveč tudi iz cone B Lokovea, Levpe, Kala, Avč, Deskel, Ročinja, Gorenjega polja, Plavi, Srednjega Marijinega Celja, Zapo-toka. Novim vojščakom Kristusovim jo prevzvišeni spet spregovoril bodrilno besede, jih ponovno blagoslovil ter odpustil.
Ta slovesna sv. birma je ponovno dokazala, kako so katoliški Slovenci Soške doline tesno pov9zani s katoliško Cerkvijo, ki jo predstavlja šk. nadpaatir, in kako so lažnive spletkarske izjavo neznatnega kroga ljubi, ki se širokoustno proglašajo za celotno slovensko ljudstvo in si samovoljno lastijo monopol
Hlape c
»In ti si tepec, če slepo siliš v jo-čo. Meni je pač vseeno, stori, kar hočeš!... V skrajnem primeru bi mogla priti za nekaj dni v preiskovalni zapor. Ker mi pa ni mogoče nič dokazati, bi bila kmalu zopot prosta, in moja poroka s Pepetom bi so kvečjemu za nekaj dni zavlekla. Ti boš pa potem voč let sedel. — Premisli, kaj te čaka, in stori potem zaradi meno po svoji neumni glavi, kar hočeš!«
»Ti vrag!« je zaškripal z zobmi Kosmač. — Ko je stal nekaj časa tam, tresoč se od joze in razburjenja, je hipoma zavpil:
»Daj mi mojih osem sto goldinarjev, potom nočem imeti s teboj nič več opraviti!«
»Kakšnih osem sto goldinarjev! Ne vem nič o tom.«
»Mojo imovino od Dolinarjevega
svobode na škodo širokih ljudskih množic.
Napadi komunistov, ki venomer oznanjajo italijansko - slovensko bratstvo, na nadškofa, ki mu ne morejo po pravici ničesar drugega dokazati kot to, da je Italijan, je čisto navadna hinavščina, s katero hočejo prikriti svoje sovraštvo do vere.
»Cirkuški misijon«
Tako imenuje »Prim. dnevnik« 9. VIII. veliki misijon, ki. ga pripravlja tržaški škof za Trst, ki je pač misijona že dolgo krvavo potreben. Ta list podtika temu misijonu tri namene, ki jih g. škof gotovo ne zasleduje, kakor tudi no večina slovenskih duhovnikov in vernikov, ki se te prireditve zelo veselijo. Za Slovence se bo vršil misijon po starih običajih, za Italijane pa po modernih metodah, ki so se drugod izkazale kot zelo učinkovite. Ta no-
vi	način je za »P. d« »cirkuški in pajacada«. Ker so pa slovensko-ita-lijanski komunisti navajeni na vse progresivno »pajacade«, »cirkuse« in »akrobacije«, je zelo verjetno, da se bodo slovenski OFarji iz šole Primorskega dnevnika rajši udeleževali italijanskih »pajacad« na trgih in v gledališčih, kot resnega misijona v cerkvah, ki bo odgovarjal »duhu in tradicijam slovenskega ljudstva«. Tako bodo hote ali nehote znova dokazali vsemu svetu, da Trst nikakor ni in noče biti slovenski.
LOGA PRI KANALU
Pred Beučarjevo hišo so letos zgradili lično kapelico, ki je bila tudi že blagoslovljena.
Med, zadnjo vojno so pred to hišo partizani napadli italijansko voja-jaško kolono in se nato zgubili v grmovju. Ta zahrbtni napad sta morala plačati brata Mihael in An ton Beučar, ki sta bila odgnana v Nemčijo, odkoder so nista več vrnila. ‘Doma je ostala sama sestra Marija, ki je kmalu nato dobila gotove podatke o smrti obeh bratov. V spomin na nju je postavila novo kapelico, za katero je dala napraviti .uko, ki prikazuje svetogorsko Mater božjo, sv. Mihaela in sv. Anto na, puščavnika. Na sliki pa vidiš oba rajna, ki se v molitvi priporo čata svojima potronoina.
Upajmo, da bodo krivci teh žrtev spoštovali spomenik, ki jim ga je postavila sestra Marija.
ZA DUHOVNIKE Duhovne vaje za duhovnike bodo v Goriei v bogoslovnem semenišču od 8. do 12 sept. zjutraj. Vsak udeleženec naj prine-ne s sabo amikt in purifikatorij, rjuhe in izkaznico za kruh ali kruh. Priglasiti se je treba na škofiji v Gorici ali Trstu do 6. sept.
»Slovensko sirotišče«
v Gorici je spet vstalo! Delo v glavni hiši, izvzemši gospodarska poslopja, je končano. Č. šolske sestre so 3e vrnile. Tudi domača cerkvica je že od 6. avgusta popravlje na in se od tega dne že daruje v njej sv. maša, ob delavnikih ob (i 1/2, ob nedeljah in praznikih pa ob 7. uri. Sv. Družina, ki daje siro-tišču iime in ki je bila 17 let na tujem, se je vrnila iz tujine v svojo hišico in nas že navdušuje, naj pogumno delujemo za zapuščeno in osirotelo slovensko mladino. Križev
denarja, ki sem ti ga dal.«
»Kar kdo da, ni več njegovo. Sploh si zapomni, da denarja več ni in da ne vem nič več o njom. — Menim, da me razumeš!«
»Denarja ti pa nisem daroval, ampak le izročil v varstvo.«
»Dobro, potem ne vem sploh nič o tem, — tedaj nisem prav nič prejela.«
»Ti nesramnica! — Ti tatica! — Ti sleparka!« je vpil Drojc ves iz sebe od jeze; »kaj pa o lepem na-kitju Dolinarjeve gospodinjo, o zlatih verižicah, uhanih in prstanih tudi nič no veš?... Zadavil te bom, ti...«
Prevarani ljubimec je planil razjarjen proti dekletu. Ta pa se je naglo umaknila na stran in zbežala ruta urnih nog gor po cesti.
Drejc je stekel za njo, je pa mo-, ral kmalu opustiti zasledovanje, ker jo bila Rozka bolj uma in ker so prihajali tudi ljudje iz vasi. Ves
pot nam je p. Gracijan s Kostanjevice spet postavil in se ga prav srčno veselimo, kor nam je v teh hudih časih v tolažbo. Sedaj pričakujemo našo ljubo deco, zlasti osirotelo, ki jo naše slovensko ljudstvo tako srčno ljubi, da si ne moremo misliti večje žalosti, kakor je bila ta, ko jo naše ljudstvo slišalo, da mu je Italija zatrla ta zavod, o-Itroke razgnala, e. sestre odslovila in premoženje dala drugim v roke, ki so ga pa le razsipali in razprodajali.
Naj bi se .naše slovensko ljudstvo nikdar tako ne pregrešilo nad svojimi lastnimi otroki, nad Italijani ali nad drugimi narodi, ker je Vsemogočni nad nami, ki maščuje vse krivice! Napredujmo, a nepreduj-mo v ljubezni in pravi&nosit, ker je le tak napredek res pravi in trajen napredek, ki je v čast kulturnhn narodom 1
Misijonar Čarga zaprt Iz Idrijo ob Bači jo doma misijonar lazarist Ciril Čarga. Vse svoje študije je napravil v Italiji ter lansko leto imel novo mašo. Letos za veliki šmaren je prišel domov v domačo vas, da bi imel misijon.
V	nedeljo se je misijon začel, na veliki šmaren bi moral končati. Toda v sredo zvečer so prišli in misijonarja aretirali ter odpeljali neznano kam. Zakaj, ne ve nihče. To jo tretji duhovnik v Idrijski dolini, ki so ga v zadnjem mesiecu aretirali.
• * •
Kristus kraljuj!
Mala izdaja dr. Vrečarjevega molitvenika »Kristus kraljuj!« se dobi v Kat. knjigarni v Gorici in pri Fortunatu v Trstu po sledečih cenah: broš. L 250; v platno vezan na navadnem papirju L 320; v platno vezan na finem indijskem papirju L. 390.
Novi zvon v Novakih
27. julija so ga pripeljali. Bolnemu g. župniku F. Rupniku so prišle ob tej novici solze v oči. Od aprila se je vlekla zadeva. Težave so se vrstile. Mnogi so že obupavali. Bila je drzna misel zbrati blizu pol milijona lir na 900 duš za zvon v pasu B. Pa pok. g. župnik je načrt odobril ■n Gašper Flander je največ pomagal, da se je izvršil.
Vlada LRS v Ljubljani je dala izvozno dovoljenje za 25 kubičnih metrov lesa. Potrebovali bi dovoljenje še za 10 kub. metrov lesa za vse stroške. Upamo na ugodno rešitev tudi te zadeve. Zgled Novakov bo vzpodbudil k »samopomoči« šr> druge fare v pasu B. Tudi krajevne, domače oblasti so pomagale do prelitja zvona; niso ovirale dela. Trdi in strogi s> bili v Gorici«, pač radi znanih nerodnosti v Trstu. Končno se je vse uredilo. A stroški so zelo narasli. Koliko poti v Gorico, Videm in Trst!
Treba je bilo poskrbeti izvozno in uvozno dovoljenje za les, za stari in novi Z', on, dve kemični analizi brona; prodajo lesa, naročilo novega zvona, plačilo prelitja in prevoza; predložitev končnih računov (kolkovanih po 3 od sto vsote) preden se je zadnji les pripeljal in novi zvon odpeljal. Do 100.000 lir vrednosti izdajo dovoljenje v Gorici. Sedaj bomo znali.
Novi zvon ima glas o’+ 5/8 ali cis’—3/8, premer 134 1/2 cm, težo 1458 kg. Ulil ga je De Poli v Vidmu 11.7.47. V okras ima 9 debelih in 10 tenkih obročev sorazmerno razvrščenih od vratu do roba krila. V srednji tretjini so podobe sv. Tomaža ap., sv. Ane in Marije D. Preprosta pa vendar modema zu
naiiH st po vseh pravilih zvonske umetnosti ; model za zvon zvonarju, načrt za okraske in napise tehniku ali kiparju. Ta zvon nima tistega za trdnost nepotrebnega »hleba« iz litega železa, ki le težo poveča — kot preobjlm okraski. Tako smo prihranili okrog 50 kg brona po 800 lir (stanje 31.5.1947). Skoz koreniko gre samo železna cev 50 mm. Dovolj bi bila sama luknja skozi bron. Dno pod koreniko pa mora biti debelo dobro 1/3 debelosti krila. Tam gori ima novaški zvon urezano težo m dan ulitja.
Napisi. Zgoraj na vratu: »SLAVA BOGU NA VIŠAVAH!« * VESEL MF.il TREMI TOVARIŠI SEM PEL — 1943 OSAMLJEN V POŽARU VOJNEM (12 10. 1943 ob nem. bombardiranju) Z ZVONIKA (gorečega) PADEL ONEMEL . . MOJ GOSPOD IN MOJ BOG! + SV. TOMAŽ IZPROSI NAM TRDNO VERO V srednjem polju: Tri om. podobe in znat- livarne.
Spodaj na robu : NOVAKI — ULTL SA MASSA ME V LJUBLJANI 1858. PRE LIL ME V VIDMU JE DE POLI 1947.
Glasovi zvona so se določili s posebnimi precizijskimi zvonskimi zvenuljami (M T. Edelmanu). Za podlago je udarni glas, po katerem se ravnajo vsi drugi. V oklepaju je število tresljajev v sekundi.
1. udarni glas cis’ - 1/8 (274);
2. glavni glas*c’ 5/8 (268.2); 1/4 pol tona prenizek;
3 mala terca es’ 8/8 (3255.9); e’ ; 1/3 poltona previsoka;
4. kvinta g’ 6/8	(404.4);	1/8	po.tona
prenizka:
6. sp. oktava cis’ 1/8	(138.025);	1/4
poltona previsoka.
Pravilu, da naj nobena razlika med glasovi zvona (zvonov) ne bo večja od 1/4 poltona ozir. 1/8 tona, je tu zadoščeno. Naradno uho takih razlik ne zazna.
Ce bi vzeli za podlago glavni glas (pri 1110) c’ 5/8, bi se glasovno razmerje znat-
no spremenilo: mala terca bi bila 3/8 P0'^ tona previska, spod. oktava pa celo ?;■ poltona previsoka; terca skoraj v 816 1 med mol in dur, sp. oktava točno v srei' med septimo m oktavo, kar ni dobro. 1° prvih udarcih smo zaznali preveliko n®60 giasje. Vajeni smo bili manjših glasovnih razlik pri De Poliju. Pa naš čas je doti nesoglasij. Je pa brnenje zadovoljivo. Trl ja 130—150’’. Liv je lep.
A. Mi
Sekanje in prevoz drv
Prošnjo za sekanje drv je ti®)*3 vložiti na gozdno upravo v Goric* do 30. vgusta.
Mnogi so zapadli globi, ker 98 niso držali predpisov glede prenos3 in prevoza lesa. Zato opozarja®8 prizadete, naj si oskrbijo predppjjj/ ne dovolilnice, ki so različne 84 prevoz v coni A, za izvoz iz 0036
A,	za uvoz v cono A.
Dovolilnice E" Lajajo:	Trgovsko - industrijsko •
amotijska zbornica, ZVU v Goric* in Gozdno poveljstvo (to slednJe za majhne količino za družinsk® rabo).
Darovi
V	odgovor na nasprotovanje P10' ti sv. birmi Loga-Bodrež 1305; B00’ čar Marija, Loga, 500; Dolenje C®" iovo 100; N. N. Oslavjo, da bi 80 tistim štirim odprle oči, 200; K- ® Gorice za jubilej msgr.-ja Bruma 500; neka gospa iz Nabrežine, k®r mora kljub svobodi še vedno 10 skrivaj kupovati Slov. Primorc3’ 200. Bog povrnil
Za »Slovensko sirotišče«:
Duhovnik iz Komna 1000 L. B-v8i la tudi vsem, ki so nam darovan razne premičnine.
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ
Tisk. G. lucchi — Gorica Tiskano z dovoljenjem A. 1. S.
Urh in Žcf
iz sebe od srda in togote je stal Drejc nekaj časa tam na mestu, sopihal kot zver in se tolkel v onemogli jezi s pestjo po čelu. Šele po daljšem presledku se je toliko umiril, da je mogel malo bolj mimo misliti. Sprva jo v svoji maščevalnosti še vedno nameraval izvesti svoj naklep, da bi javil tatvino z Rozkino soudeležbo. Kmalu pa je le prišel do prepričanja, da bi spravil s tom le sebe v nesrečo, dekletu pa bi 110 mogel veliko škoditi. Uvidel je, da bi dekle res lahko vse utajilo, on pa da bi no mogel nič dokazati, in tako bi bil radi ovadbo le on sam kaznovan. Tako je polagoma opustil namero, da bi ovadil zločin, in je tem bolj premišljeval, kako bi se na kak drug način zma-ščeval nad nezvestim dekletom; ni mu pa prišlo nč primernega na misel.
Naslednji ponedeljek sta se Rozka in zidar poročila.
SV. VIŠARJE
Urh je tisti večer dolgo molil pred Marijinim oltarjem. Nato je začel premišljevati slike znanega slikarja, ki se odlikuje v upodabljanju le malo človeških ljudi. V prejšnjih časih se Urh ni mogel navdušiti za njegove slike. Danes je pa strmel: »Ta umetnik je 'videe in prerok’.... Kako dobro je zadel nesrečne postave usužujcnih Slovencev! Taki bodo čez nekaj let progresivnega hlapčevanja.«
Stopivši iz svetišča jo srečal najbolj spokorno letošnjo svc-ttovišai(-sko romarico Katjo. Težko breme jo vlekla iz Žabnic navzgor po potoku čez mlake in skale, čez grče in drče, čez drn in stra do precejšnje višine. In spet se je spustila navzdol proti Žabnieam in potem znova navzgor z bremenom, ki ji je postajalo kot sv. Krištofu -Dete pri vsakem koraku težje. In to pokoro je sprejela nase, ker je dozorelim slovenskim bučam priredila sijajno »valeto«, na kar jo pa bila preveč ponosna. Ta gospa je povedala svojemu dobremu znancu Urhu, da bo nocoj velika kresna prireditev najodličnejših predstavnikov slovenske kulture na Goriškom.
Kres je zagorel. Vsi odlični romarji so se zbrali okrog njega. Drug za drugim so nastopali govorniki, deklamatorji, predavatelji, igralci in nekaj malega tudi rajalci in rajalko.
Urh jo spremljal to prosvetno-zabavno prireditev s široko odprtimi očmi in ušesi. Ob koncu je prosil, da bi smel tudi on spregovoriti. Dovolili so mu. In povzel je besedo:
»Nikar se ne čudite, da se predrzne kmečka grča prositi za besedo po tako vznešenih besedah, ki so jih že govorili stebri učenosti naše dežele. Toda živimo v dobi demokracije in moja misel je, da ta beseda med nami no sme ostati tako prazna in smešna, kakor je v deže lali »progresivne demokracije«, kjer vsaka beseda pomeni danes prav nasprotno od tega, kar je pomenila včeraj.
Slišim, da vam delajo velike skrbi zvezde, ki tako izzivalno migljajo po vseh hišah, hlevih in cestah v Soški dolini do Bovca in naprej do Predila, pa tudi drugod po slovenskih deželah, kjer še vlada mrak. Simon Gregorčič bi dejal:
Ve zvezde svetite le v noči, prižge in pa vgasi vas noč; ko z zorom zlati dan napoči, ve ob svetlobo ste in moč.
Da napoči dan in da z njim ug86 ne j o varljive zvezde, morate skrh0" ti prav vi! Luč, ki razganja t®11® iz človeških src, je pa samo KriS^® in zato morate biti popolnoma B*8 stusovi. Na pol Kristusovi b°rf zoper temo so le nova izdaja zm®8' njavarjev.
Sv._Višarje naj bodo danes na! svetlejša točka slovenske zemG0! Bil je čas,, ko so nekateri oskruk* to svetišče s »Koroškimi pisDt*4 in jih jo Bog udaril s slepoto. "" Ne dopustite, da bi postala J4 božja pot najbolj posvetna boŽP pot v Evropi. Sem prihajajo Uu® je celo iz Azije, hočem reči iz c01*0
B.	Tu naj dobijo samo čisto in n0®] madeževano luč brez primesi, zabrisujejo mejo med dnevom 13 temo.
I11 še nekaj priporočam! Današnl* svet, morilec najbolj grobega kov8* se širokousti o telesni higieni 13 stočasno milijone pošilja V s10*’ ’ Gospodje! Polog to higiene je 8° higiena duše, na katero mnogi V3' zabijajo. Ti dve higieni je treh8 spraviti v sklad. Če so komu Z*-1’ da ne more dovolj poskrbeti 84 svojo grešno meso, ne bi pri to®8 trpela duša, mu odločno svetuj®®’ ruj izroči pogubi telo, da 10 dus° reši.
Ne pretiravajmo s higieno tele®8 in kulturo nagote! Otroške hi*1®0 i\a 'šnelfajer’ so šle iz mode, m naj pridejo sedaj v modo hlače na »šuelšpric«? Ali naj tu mi porivamo vez modernega pog81*’ stva?
Končno sem tega mnenja, da e8’* osli 110 hodijo na božje poti. Gosp8 Katja mi je sporočila, da so podobo križevega pota počečka110' 111 tudi sam sem v cerkvi opazil V° no čačk. Znan je rek:	»Koder 8°
osel valja, povsod dlako pudrn*. Gospodje, agitirajte za to, da lliul oslov no spravljajo na božja p°ta' Mislim, da som govoril vsem 1 srca in da bo Bog med vami r0 našel tisto pripravno in nj0®1* povsem poslušno orodje, ki je V0' trebno, da bo mogel sprevesti 8® venski narod iz vse sužnosti v sv<>' bodo otrok božjih.«
Mnogi so Urhu zelo pritrjevali, nekateri so še spogledovali in , nad njtim pohujševali. Prišli so V. slučajno med to resne ljudi. Za®1 je Urh še dodal: »Če vi tega ne ** zumeto, moram priznati, da jaz 'p8 ne razumem.«
Naslednje jutro je Urh odšel dolino proti Ovčji vasi.