GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI KOSTANJEVICA NA KRKI - ŠT. 2, APRIL 1997 BREZPLAČEN IZVOD ‘—...... SPOSTXTVAJVI! Čeprav šc vedno ni znano, kako pogosto bodo med vas prihajale Novice, glasilo krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki, smo tokrat z drugo številko namerno pohiteli. Pred nami je namreč prireditev državnega nivoja -11. festival turističnih podmladkov Slovenije, ki bo v naše kraje privabil mnogo obiskovalcev. Naj bo torej to še dodatna spodbuda, da uredite okolice hiš, stanovanjskih blokov, trgovin, gostinskih in drugih javnih objektov, sedaj pa je priložnost, da tudi društva organizirate čistilne akcije, saj lahko tudi tako poskrbimo, da bo postal kraj lepši in bolj prijazen. Obiskovalec, ki ne pozna Kostanjevice in okoliških krajev, nanireč ne pozna zgodbic o skopo odmerjenih sredstvih občine in države, razloge za stanje, kot pačje, pa vidi samo v krajanih, kar seje izkazalo tudi na občinskem svetu, ko je kar dve uri tekla beseda o ureditvi kostanjeviškega otoka, o čemer lahko berete v tokratnih Novicah, ki prinašajo šc marsikaj drugega. LETO 2002 Že v prejšnji številki Novic smo vas prosili, da sodelujete s predlogi, pripombami in mnenji, vendar pa pravih odzivov ni bilo, razen seveda ustnih pohval, za katere smo sicer hvaležni, vendar pa smo prepričani, da bi tudi kakšno bolj kritično mnenje in predlogi pripomogli, da bo naš Časopis boljši. To pa si gotovo želite tudi vi, zato ponovno vabljeni k sodelovanju. Svoje prispevke lahko oddate v prostorih krajevne skupnosti na Ljubljanski ulici 7, kjer je nameščen tudi nabiralnik. UREDNIŠKI ODBOR IZ VSEBINE DRUGE ŠTEVILKE; 260 milijonov za obnovo Kostanjevice Stran 2 11. festival - TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA 750-LETNICA MESTA KOSTANJEVICA NA KRKI Stran 8 SVET KS OBVEŠČA april 1997_________^H.OOiee_________________stran 2 260 MILIJONOV ZA OBNOVO KOSTANJEVICE OBČINSKI SVETNIKI PREPRIČANI: “ZASPANI KOSTANJEVIČANI NITI OKEN NE POMIVAJO, ZATO SO ZA SLABO STANJE NAJVEČ KRIVI SAMI” V ponedeljek, 17. marca, so se svetniki občine Krško sestali na 24. redni seji (ta je bila sicer ra/pisana že za dva tedna prej, vendar je bila takrat na pobudo 17 svetnikov izredna seja, na kateri je bil izglasovan javni poziv krškemu županu Danilu Siterju, naj odstopi s funkcije župana, sklep o umaknitvi imenovanja tajnika občine Vinka Baha in sekretarja občinskega sveta Tomaža Petana), na kateri so končno obravnavali tudi predlog krajevne skupnosti Kostanjevica na Krki za obnovo starega mestnega jedra. Svetniki so sicer projekt Otoka Kostanjevica podprli, vendar pa je bilo na račun Kostanjevičanov izrečenih precej hudih kritik, a o tem kasneje. Tako bo občina glede na sklepe občinskega sveta v letošnjem in prihodnjem letu zagotovila skupaj 180 milijonov tolarjev, država pa bo za izgradnjo regionalne ceste z odvodnjavanjem prispevala 80 milijonov tolarjev. Sprejetje bil tudi predlog Janeza Abrama, da sc po sprejetem občinskem proračunu (tega občina še vedno nima) pristopi k razpisu oziroma k takojšnji izgradnji komunalne infrastrukture, potrjen pa je bil tudi predlog Petra Žiganteja, da naj urad župana zagotovi hitro razglasitev Kostanjevice za kulturni spomenik in na tem temelju čim prej pridobi dodatne vire sredstev na račun zmanjšanja občinskega deleža. Razprava o vlaganjih v Kostanjevico je trajala kar kakšni dve uri. Najprej je predsednik sveta KS Kostanjevica Milan Hera-kovič v daljšem uvodu predstavil potrebo po obnovi starega mestnega jedra. To je bilo v zadnjih desetletjih odrinjeno od vlaganj in vzdrževanj, ki bi četrto najstarejše slovesko mesto ohranilo v normalnem stanju. “Sedanje občinsko in krajevno vodstvo ne more prevzeti odgovornosti za desetletno propadanje, odgovorni pa smo za postopke in odločitve, ki bodo bistveno vplivali na preživetje in oživitev kultumo-turističnega središča občine Krško. Delež sredstev, kijih v proračun občine prispevajo prebivalci krajevne skupnosti Kostanjevica, se s smiselnim vlaganjem v osnovno infrastrukturo lahko podvoji, predvsem s turizmom,” je dejal Herakovič, kije poudaril, daje v občinskem statutu sicer zapisano, daje Kostanjevica turistično središče občine, vendar se ta do nje pogosto zelo mačehovsko obnaša. Tako velik poseg narekujeta slabo stanje in izgled kraja, ne le približevanje praznovanja 750-letnice mesta. Svetniki, ki so se vključili v razpravo, so precejšen delež krivde za propadajoče in zanikrno stanje v kraju videli v prebivalcih. Tako so le ti po mnenju Ivana Kozoleta v lastnem mestu v večnem izgovoru na spomeniško varstvo zaspani, po besedah Roberta Kerina bi se lahko zaradi slabega odnosa občine, ki bi morala dati mestu kaj več kot le lepe besede, tudi v Kostanjevici pojavil senovški sindrom, ki že pelje postopke za novo občino. Branimir Vodopivc je bil mnenja, da bi sc morali v obnovo mesta v večji meri vključiti tudi krajani. Ti po njegovih besedah niti oken ne pomivajo, kje je šele ostala okolica, spomnil pa je tudi na nekatere vasi, ki so z izglasovanim samoprispevkom pokazali lastno iniciativo. Na ta očitek je odgovoril Jože Zagorc, saj je bilo očitno, da marsikdo med svetniki premalo pozna Kostanjevico, ki je že imela nekaj samoprispevkov. Nov projekt zajema ureditev starega mestnega jedra. Veljal bo nov cestni režim, katerega prvi pogoj je obvoznica za NOVICE - glasilo Krajevne skupnosti Kostanjevica izdaja KS Kostanjevica. Naklada: 1000 izvodov. Uredniški odbor: Milan Kuplcnik, Anica Žugič, Tanja Gazvoda, Marjana Krhin, Melita Skušek. Naslov uredništva: KS Kostanjevica, Ljubljanska 7, Kostanjevica. Telefon: 87-275. Tisk: Grafit, Senovo. Grafična priprava in izvedba: Po mnenju Urada za informiranje pri Vladi republike Slovenije spada glasilo Novice med proizvode, od katerih se plačuje 5 % davek od prometa proizvodov. SVET KS OBVEŠČA regionalno cesto Novo mesto - Kostanjevica - Drnovo, saj sedanja cesta preko otoka preveč obremenjuje staro mestno jedro. Na otoku bo promet dovoljen le za prebivalce, oskrbo in intervencijska vozila. Predvidena je tudi nova ureditev javnih površin, uredili naj bi ulice, trge in komunalne naprave, otok pa bo dostopen iz vseh smeri preko obstoječih lesenih mostov, poleg tercialskega mosta pa se obetata še dva nova mosta za pešce. Kot je na občinskem svetu povedal svetnik Peter Žigante, ki je sicer direktor podjetja Savaprojekt Krško, ki je pripravil projekt obnove otoka, bo potrebno obe ulici na otoku precej globoko razkopati, zato bo potrebno to investicijo izpeljati v dveh letih. V eni sezoni je namreč zaradi nujnega nižjega vodostaja Krke možno narediti le en krak ceste, medtem bo promet speljan po drugem kraku. Če bi se obnova enega kraka vlekla več let, bi drug krak dvosmerni promet hitro uničil, saj nova ureditev otoka predvideva precej popločenja. O ZDRAVSTVU NA ZBORU KRAJANOV! Žo vrsto let opozarjamo prebivalci KS Kostanjevica na Krki na pomanjkljivo zasedenost našega zdravstvenega doma. Kaj Jc tisto kar nas moti? S pridobitvijo novega zdravstvenega doma smo pričakovali tudi popolnejšo oskrbo, po upokojitvi dr. Frlana pa tudi nadomestilo z zdravnikom, ki bo živel v Kostanjevici in nudil nijno zdravstveno pomoč izven ordinacijskega časa ambulante. O svojem odnosu do zdravstva smo sc izrekli tudi z odločitvijo za samoprispevek ob gradnji zdravstvenega doma in z izrednim zbiranjem sredstev za opremo, ki gaje še posebej organiziralo takratno vodstvo KS. Žal se pričakovanja niso uresničila, prav nasprotno, počasi sc zasedenost z zdravstvenim kadrom zmanjšuje iz leta v leto. Že več kot tri leta si v Svetu KS prizadevamo stanje izboljšati, oziroma zagotoviti tak nivo zdravstvene oskrbe, ki nam po standardih in nonnativih pripada. Zvrstilo seje vrsto pogovorov in dopisov z vodstvom občine, kije ustanoviteljica zdravstvenega doma in direktorjem ZD Krško. Kako uspešni, oziroma neuspešni smo, lahko ugotovite sami, ko kot pacienti čakate po več ur v čakalnici in ugotavljate, da vaš zdravnik ne dela vsak dan. Od vseh zahtev je uresničena le tista po namestitvi domače otroške zobozdravnice, V zadnjem letu so se začele v Krškem resne priprave na gradnjo novega zdravstvenega doma. Vsi, ki smo že kdaj bili pri zdravniku v Krškem, se verjetno strinjamo, da je tam stiska s prostorom nevzdržna in da zdravniki potrebujejo boljše pogoje za delo. Sprašujemo pa se; Zakaj je pri nas pol dneva zdravstveni dom prazen? Zakaj moramo vedno več uslug iskati v Krškem? Kaj bo z našim zdravstvenim domom v bodoče? Kdaj bomo deležni v domačem zdravstvenem domu vseh uslug, ki so bile predvidene? Že ob prvih razpravah o gradnji smo v Odboru za družbene dejavnosti in svetniki v občinskem svetu zahtevali obvezujoče odgovore in resnejši odnos do naših zahtev. Na zadnjem sestanku v začetku marca smo se z vodstvom občine in zdravstvenega doma dogovorili, da želimo o vseh problemih spregovoriti javno na ZBORU KRAJANOV. Na zbor krajanov bomo povabili župana občine, predstavnike Oddelka za družbene dejavnosti, direktorja ZD, zdravstveno osebje ZD Kostanjevica na Krki, in predstavnika Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Kako resno razmišljamo o zdravstvu prebivalci KS pa bomo dokazali s čim večjo udeležbo na zboru krajanov v začetku maja.Za tako obliko razgovora se nismo odločili zato, da bi stresali jezo in izkričali svojo pravico, ampak zato, da bi s strpnim dogovorom o konkretnih rešitvah in težavah spregovorili s tistimi, ki o zdravstvenih storitvah odločajo, jih plačujejo in vedo največ. Prav zato, ker želimo, da bi se enkrat tudi dogovorili in se ne samo pogovarjali, vas vabimo, da se skupaj že vnaprej pripravimo. Vsa vprašanja, ki so povezana z zdravstvom posredujte na Krajevno skupnost (ustno ali pisno), ali pa neposredno Anici ŽugiČ, kije v Svetu KS odgovorna za zdravstvo in pripravo zbora krajanov. Vse predhodne priprave ne pomenijo, da na zboru ne boste mogli vpra.šati in povedati svoje mnenje javno, lažje pa bo voditi razgovor v pravo smer in poskrbeti za dodatne informacije, ki bodo dale tudi odgovore. O datumu zbora boste vsi obveščeni naknadno. A.Ž. TERCIJALSKI MOST POSTAJA RESNIČNOST Verjetno ste že prav vsi seznanjeni, da bo končno prišlo do obnove Plečnikove mojstrovine na Krki, znamenitega TERCIJALSKEGA MOSTU. Ta kostanjeviška znamenitost, kije bila dolgo časa tudi naša sramota, bo dokončno dobila svojo prvotno podobo, verjetno pa bo zopet bolj povezala Kostanjevico in Dobe ter sprehajalcem omogočila prijetno sprehajalno pot. Pred časom se je zbrala skupina krajanov in izvolila gradbeni odbor, ki naj bi organiziral in vodil obnovo mostu. Vsi, ki želite kakorkoli prispevati k obnovi (z materialom, denarnimi prispevki, delom), se oglasite članom gradbenega odbora. O poteku akcije boste obveščeni v vsaki številki Kostanjeviških novic. Že v naslednji bomo objavili vse dosedanje darovalce. Moramo povedati, daje odziv krajanov pozitiven in daje veliko prebivalcev že ponudilo svojo pomoč. Bodite med njimi tudi vi! Člani gradbenega odbora: Matjaž Zajelšnik (vodja), Lojze Jordan, Franc Jordan, Silvo Miklavž, Mojmir Pustoslemšek, Ivan Olovec, Sandi Tršinar, Ivo Jelenič, Franc Štokar, Tone Jordan, Tone Žulič, Vili Cvitko, Malči Košak, Vesna Kržičnik, Mija Unetič in Ruža Jereb. DOGODKI KMETICE OBUJAJO STARE OBIČAJE IN LJUDSKO PESEM Pod okriljLMn Društva kiiielic Krško so pred dvema letoma /ciiskc i/. krajevne skupnosti Kostanjevica, pritegnile pa so jih tudi i/. ožje okolice, ustanovile Aktiv kmečkih žena pod (iorjanci, ki danes združuje že okrog 120 članic. Pred enim letom so se znotraj Aktiva ljubiteljic ljudskega petja in starih običajev pod vodstvom Mojce .levšnik združile še v zbor. Ta sedaj šteje 19 kmetic, a kol pravi predsednica Aktiva pod (lorjanci Nuška Abram, pevke z veseljem medse sprejmejo ludi nove članice. “Družimo se enkrat tedensko po dve uri, običajno ob torkih zvečer, naš namen pa je, da se poleg ohranjanja starih ljudskih običajev in ljudskih pesmi ženske ob prijetnem druženju tudi sprostimo,” pravi Nuška. Dejaven je tudi Aktiv, saj organizira oziroma svojim članicam omogoča udeležbo na razstavah, ekskurzijah, tečajih. Tista, ki se jim želi pridružiti, lahko pokliče Nuško Abram na telefon 87 483. Prcdscdnica aktiva kmečkih zenu pod Gorjanci Nuška A hram Kaj počno članice Aktiva kmečkih žena pod Gorjanci, smo si lahko ogledali 15. marca v kulturnem domu v Kostanjevici. Ljubitelji petja in plesa so dvorano napolnili skorajda do zadnjega kotička. K zelo dobrem vzdušju so pripomogli še člani kulturnega društva Svoboda s Senovega in Kostanjeviški oktet. OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA V petek, 21 .marca je v restavraciji Pod Gorjanci potekal občni zbor Turističnega društva Kostanjevica na Krki, kjer je predsednica Marjeta Jankovič podala poročilo o delu društva v preteklem obdobju in predstavila program dela v letošnjem letu, predstavili so nova pravila društva, imenovali nekatere nove člane Upravnega odbora in razpravljali o tekočih problemih turizma v Kostanjevici. Člani Upravnega odbora so: Marjeta Jankovič, Pavel Jankovič, Matej Suhač, Mojmir Pustoslemšek, Marjana Krhin, Janez Tušar, Ivan Pirc, Katarina Zahrastnik, Milan Kuplenik in Lea Colarič. Komisijo za ocenjevanje urejenosti okolja sestavljajo; Janez Tušar, Fanika Pavkovič in Majda Cvelbar, v Nadzorni odbor so imenovani Marjan Jelenič, Matej Drobnič in Iztok Bizjak, Disciplinska komisija pa bo delovala v sestavi; Milan Vodopivec, Leopold Bučar in Majda Cvelbar. Na občnem zboru so prisotni ugotovili, da bi za boljši napredek turizma v Kostanjevici na Krki člani upravnega odbora imenovali tudi delovno telo, ki bi ga sestavljali predstavniki zainteresiranih društev, ki jih je v Kostanjevici na Krki kar 17, delujejo pa nepovezano, vsako društvo zase. V tem delovnem telesu naj bi bili povezani tudi gostinci in tisti, ki so na kakršenkoli način povezani s turizmom v kaju. K Turističnemu društvu je pristopil tudi Prforcenhaus, kije do sedaj deloval pod okriljem Kulturnega društva. Tablo z zgovorno vsebino najdete v Za))ieškem, kaže pa proti Malencam, oziroma Kostanjevici. Njen avtor se zaveda, da je pot v Evropo trnova, pardon - hiknjasta in težka! DRUŠTVA IN KLUBI NA TOKRATNEM SREČANJU REKORDNO ŠTEVILO UPOKOJENCEV Prapor jc razvil edini še živeči ustanovni član društva Ivan J ere h. Društvo upokojencev Kostanjevica združuje okoli 460 upokojencev iz krajevnih skupnosti Kostanjevica in Podbočje, člani pa se večkrat letno družijo na srečanjih in izletih. Tudi v petek, 21. marca so se, saj so v gostilni Žolnir praznovali dan žena, materinski dan in tudi 40. mučenikov, tokrat pa se je zbralo rekordno število članov - kar 180. Ob tej priložnosti so razvili nov društveni prapor, saj je bil prejšnji precej star in še iz socialističnih časov. Novi prapor je ob prisotnosti treh praporščakov in predsednika društva Ivana Abrama razvil edini še živeči ustanovitelj društva pred 50 leti Ivan Jereb. Srečanje so popestrili učenci kostanjeviške osnovne šole, z glasbo in petjem pa družina Frančič iz Čadraž. Praznovanje upokojencev so z venčkom pesmi in recitacij popestrili osnovnošolci. m Kulturni program so olepšali tudi upokojenci sami z zapi himno. Turistično društvo Kostanjevica na Krki vas vabi v nedeljo, 20. aprila na pohod po Krakovskem gozdu, pod strokovnim vodstvom gospoda Mojmirja Pusto-slemška. Dobimo se ob 7.00 uri pred Gostilno Žolnir, oblecite in obujte se vremenu in terenu primerno, za malico poskrbite sami. Pohod bo trajal 4 ure. to I HARLEKINKE V AKCIJI S svetlobno hitrostjo se približuje medijsko najbolj odmeven dogodek v Kostanjevici. Pod sojem odrskih luči bodo zablestele v vsej svoji lepoti brhke llarlekinke. Ne zamudite te enkratne plesne predstave v mesecu ljubezni. Na koncertu bodo pokazale vse svoje znanje, ki so si ga z mukotrpnim delom na vajah, pod strogim vodstvom svetovno znanih koreografov, pridobivale celo leto. Njihovo ime se poja\ija na odrih in prireditvah po vsej Sloveniji. Za njimi je 60 nastopov v enem letu. S tem koncertom pa želijo začeti novo obdobje v delovanju, saj sc približuje njihova deseta oblcliiica. S pomočjo prijaznih donatorjev pripravljajo zanimiv, pester, nepozaben večer glasbe, showa in plesa. Zapomnite si i.latum 17. maj in ga na koledarju označite z rdečo. DRUŠTVA IN KLUBI april 1997___________________ftlooiee. stran 6 JAIVIARSKJE NOVICE FOTOGRAFSKA AKCIJA V soboto, 29. marca 1997, smo v novoodkrite dele Kostanjeviške jame izvedli večjo fotografsko akcijo. Ker postopno odkrivanje jame ni bilo tudi tekoče fotodokumentirano, je nastala potreba po tovrstni akciji. S fotografiranjem smo pričeli takoj na izstopu iz Podome dvorane, tako da smo fotodokumentirali tudi težavne ožine, skozi katere se pride v centralni del jame. Več kot uro in pol smo potrebovali za delo v ožinah, kajti po vsakem posnetku je bilo potrebnč pospraviti dragoceno in občutljivo fotografsko opremo in jo pripraviti za zahteven transport do naslednje točke snemanja. V centralnem delu jame smo posneli domala vse zanimivejše kadre, vključno z ogromnimi podomimi skalami. Ob našem obisku jame smo uspeli fotografirati tudi netopirja, kije bil prvi, ki sem ga videl v tem delu jame. Kasneje smo videli še nekaj pripadnikov teh živali. Daje bila za nami relativno suha zima z malo padavinami, je bilo lepo vidno tudi v jezerih, katerih gladina je od našega zadnjega obiska v januarju 1997 upadla za skoraj 1 meter. Čolna, kiju imamo spravljena v jami, smo našli na svojem mestu. Stari, prerešetan in pokrpan čoln za dve osebi, je v tem času izpustil svojo dušo, enojec pa nas je pričakal v polni formi in izmenoma smo se popeljali tudi čez tri jezera in naredili nekaj posnetkov. V brezno do velikega jezera se nismo spustili, kajti potrebovali bi oba čolna, pa tudi časa nam je začelo primanjkovati (bližala seje ura, ki smo jo določili za povratek). Tudi gladina velikega jezera je bila vidno nižja, slišali pa smo neobičajno šumenje vode, ki ga bo potrebno ob naslednjih akcijah raziskati. Ko smo napravili zadnji posnetek od štirih fimov, ki smo jih imeli s seboj, smo morali končati fotografiranje, čeprav bi se dalo še marsikaj ovekovečiti. Tudi rezultat te akcije boste lahko videli že na skupščini kluba, za ostale krajane pa bomo pripravili posebno predstavo ob koncu aprila ali začetku maja 1997. Na akciji smo sodelovali jamarji: Miro Robek, Jože Mohar, Brane Čuk in pripravnica Nataša Ravbar. V jami smo bili 7ur in pol in ni nam žal, saj smo bili v čudovitem kraljestvu podzemlja. Brane Čuk Vse člane kluba jamarjev Kostanjevica na Krki vabimo na redno letno skupščino, ki bo v nedeljo, 13. aprila, ob 8. uri v jamarskem domu. Na samem začetku bo predstavitev načrta in diaprojekcija novoodkritih delov Kostanjeviške jame. Na skupščini bomo tudi sprejemali spremembe in dopolnitve statuta, katerega moramo prilagoditi novemu zakonu o društvih. Predlog novega statuta je javno razgrnjen na našem stalnem obveščevalnem mestu v podhodu nasproti vhoda v trafiko. Na skupščini bo možno tudi poravnati članarino. Upravni odbor Pravila Turističnega društva Kostanjevica na Krki lahko preberete v pisarni Krajevne skupnosti v času uradnih ur. ^ 053 Kogar zanima dejavnost Kluba jamarjev, Ribiške družine in Turističnega društva, naj si ogleda njihove oglasne deske v podhodu na Kambičevem trgu 1. USTANOVILI KOŠARKAŠKI KLUB V Kostanjevici so pred nedavnim ustanovili KKK ( Košarkaški klub Kostanjevica). Klub deluje v okviru Športnega društva Kostanjevica na Krki. V klubu so se zbrali mladi talenti iz Kostanjevice, Malega Mraševa in okolice Šentjerneja. Vseh igralcev je dvajset, od teh večina obiskuje srednjo šolo, nekaj jih je le-to končalo, imajo pa tudi člana, ki obiskuje še osnovno šolo. Klub trenira pod vodstvom Vinka Stoparja iz Boršta. Člani kluba se sedaj dobivajo enkrat tedensko v šolski telovadnici, kjer se pripravljajo na intenzivne treninge, ki se bodo pričeli v maju.Takrat se bodo kot klub košarkarjev uvrstili na lestvico v D kategoriji, kjer si bodo začeli graditi svojo pot do zaželjenih ciljev, ki vsekakor niso nizko leteči. Fantje so zainteresirani in si nadvse želijo, da bi športna žerjavica, ki sedaj tli, zažarela v vsej svoji luči in s tem vzpodbudila prebivalce Kostanjevice k večjemu športnemu zanimanju in aktivnosti. Kot vsak klub ima tudi ta vse potrebne organe, prav tako pa je tudi naš klub kot večina podobnih v velikih finančnih težavah, saj morajo letno zbrati 12.000 DEM za normalno delovanje. Od celote jim je do sedaj uspelo zbrati le dobro tretjino. Klub zato naproša vse sponzorje, naj jim pomagajo kakorkoli, denarno ali inaterialno. Vsekakor je kakršnakoli pomoč dobrodošla. Za podrobnejše infomiacije o sponzorstvu se, prosimo, oglasite na kostanjeviški pošli pri gospodu Vinku Stoparju, ki je glava košarkaškega kluba. Mladi košarkarji se že vnaprej zahvaljujejo za pomoč. Člani košarkaškega kluba so že odigrali nekaj tekem z drugimi klubi, vsekakor pa je vsem ostala v spominu tekma med domačimi in člani, kije potekala v telovadnici OŠ. Šlo je za prijateljsko tekmo, kateri je sledila stava, ki naj bi prinesla odojka in nekaj pijače. Vsi, ki vam košarka pomeni užitek in zabavo, pa ste vabljeni na tekme, ki se bodo začele, ko se prične sezona košarkaških tekem - jeseni. Fantje pričakujejo vašo podporo! PREDSTAVLJAMO NAŠE KRAJE IN VASI Dobe so manjša vas ob glavni cesti v smeri Šentjerneja, raztegnjena ob robu gozda, z začetkom še ne kilometer od Kostanjevice. Za vas je značilno, da se začenja s tremi hišami ob cesti, se pretrga na Šumcah, zgosti in raztegnjeno vleče do potoka Trebež, kjer se spet malo strne. Posebnost vasi je tudi to, da stoji skoraj vsaka domačija na svojem hribčku. Na južni strani vasi je obširen gozd imenovan Boršt, na jugovzhodnem delu z Dolgimi Dulami, kjer prevladuje smrekov gozd in Velikim bregom neposredno za vasjo, kjer je več kostanja in gabra. Pod vasjo proti severu so rodovitne njive, pod cesto do Krke pa večinoma travniki. V bližnji preteklosti je v vasi skoraj vsaka domačija imela velik sadovnjak s sušilnico sadja. Ker je vas raztegnjena, nima enega samega središča, vlogo središč pa imata križišče pri Brdikovi kapelici in pri vodnjaku s križem pod Kuharjevim bregom. Vas ima tudi zgodovinske posebnosti. Znane so najdbe iz najstarejše železne dobe, shranjene v Posavskem muzeju Brežice. Po ljudskem izročilu pa naj bi na brežičku Gavžnik pred Dvoračkovim ovinkom stale kostanjeviške vislice. Vaščani smo izredno ponosni tudi na zapisani podatek, daje kostanjeviški grad spadal k Dobam inje nosil hišno številko 1. Ni znano, kdaj in kdo je opravil odcepitev. Znani krajani rojeni na Dobah: Alfonz Gspan (1878 - 1963) strokovni pisatelj in zbiratelj, etnolog in florist in Miran Petrovčič (1904 - 1969) gledališki igralec, režiser, dramatizator in prevajalec. V vasi je 31 hiš z 90 prebivalci. Tri starejše hiše so nenaseljene, sicer pa se vas obnavlja in prevladujejo nove hiše. Skoraj tretjina prebivalcev je mlajših od 25 let, najstarejša pa je Marija Cunk, stara 93 let. V preteklosti je bilo večina prebivalcev kmetov, danes pa je način preživljanja zelo pisan, od sodobnih kmetov do delavcev in samostojnih podjetnikov. Čeprav so za delo danes konje zamenjali traktorji, seje v zadnjih nekaj letih število konj v vasi povečalo, predvsem po zaslugi Vodopivčevih, ki so se usmerili v konjeniški turizem. Prijetno novost pomenijo tudi konjeniške prireditve I lija - ho, kjer pa se je z lepimi konji izkazal tudi Cimermanov Marko. Dobe so ena redkih vasi, ki se lahko postavi s slikarsko galerijo, galerijo Jožeta Marinča. Pred dobrimi dvemi desetletji bi se dobeljčani pohvalili tudi z ansamblom Kuharjevih fantov, danes pa tradicijo nadaljujejo njihovi potomci pri Pihalnem orkestru in pevskih zborih, ki jih vodi Janez Kuhar. Pomembno in prizadevno delo pa v Jamarskem klubu opravljata Branko in Vasja Čuk. V zadnjih letih med večje skupne prireditve šteje ureditev odvoza smeti in asfaltiranje vaške ceste. ZaRidi izredne dolžine ceste (2900 m) in majhnega števila gospodinjstev, je bila naložba draga in seje realizacija vlekla dlje časa. Vaščani so prispevali po 1000 DEM in sodelovali tudi z delom. Slovesna otvoritev v okviru krajevnega praznika je pomenila tudi prijetno zbližanje ljudi. Navdušenje nad pridobitvijo se je pokazalo tudi pri pripravi dmžabnega srečanja, kjer se je z lovskim golažem izkazal vaščan, lovec Tone Bobič. V letu 1997 so planirana zaključna dela pri asfaltiranju. Resne pa so tudi pobude in priprave na ureditev dveh vaških središč; z vodnjakom in pri kapelici. V veselje vaščanov in poletnih kopalcev bi bila urejena nekdanja kopališča na Goricah, na Brežini in v Otoku, predvsem pa pri toplem izviru na Toplici, ki je največja posebnost. Vas Dobe ima izredno lepo razgibano lego. Poseben čar ji daje gozd za vasjo in bližina Krke, ki se leno vijuga proti Kostanjevici, zaključuje jo Grajski Boršt, ki bo mogoče z očiščevalno akcijo in roko narave spet zacelil rane opustošenja pred desetletji. Tisti, ki zna gledati s srcem, bo na Dobah v vseh letnih časih našel sprostitev in objem lepe narave. A.Ž, OBVESTILA IN OGLASI april 1997_______________________________________________________________________________________________ stran 8 11. festival turističnih podmladkov Slovenije TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA OHRANIMO PRETEKLOST - STOPIMO V PRIHODNOST Z neustavljivo naglico se bliža dan “D”, dan, ko bomo Kostanjevičani nudili gostoljubje turističnim podmladkom iz 12 slovenskih osnovnih šol. Priprave na prireditev, ki bo potekala 17. in 18. aprila v kostanjeviškem gradu, so v polnem zagonu. Organizator, OŠ Jože Gorjup Kostanjevica, se ukvarja še z zadnjimi podrobnostmi prireditve, starši naših učencev se kar pridno odzivajo na prošnjo za prenočitev gostujočih učencev, krajani pa naj bi v teh dneh še posebej lepo uredili okolico svojih hiš in tudi tako pokazali, daje Kostanjevica turistični kraj, prijazen in gostoljuben. Seveda pa vse prisrčno vabimo, da si festival tudi sami ogledate, še posebej v četrtek, 17.4.1997, ko bo ob 18.30 slavnostna otvoritev festivala z ogledom razstave in odrskimi predstavitvami tekmovalnih nalog. Čas je tudi, da vam predstavimo šole, ki so se uvrstile na državni festival. To so; OŠ Mirana Jarca Črnomelj, OŠ Ig pri Ljubljani, OŠ Božidarja Jakca Ljubljana, OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Blaža Arniča Luče, OŠ IIL Murska Sobota, OŠ Tišina, OŠ Brezno Podvelka, OŠ Šmarje pri Kopru, OŠ Matije Valjavca Preddvor, OŠ Dobrna in OŠ Jože Gorjup Kostanjevica. Poudarek vseh raziskovalnih nalog je na šegah in običajih iz naše preteklosti ter na obujanju in ohranjanju le-teh v prihodnosti. Spoštovani krajani, v kar največjem številu vas torej pričakujemo na prireditvenem prostom (šotor pri gradu in v grajski cerkvi) v četrtek, 17.4.1997 ob 18.30. Še enkrat - bodimo prijazni in gostoljubni, saj je prireditev za vse nas zelo pomembna. Kostanjevica pač ni pogosto gostitelj državnega tekmovanja, zato izkoristimo priložnost! OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA PROGRAM PRIREDITVE Četrtek, 17. april 1997 do 11. ure: Prihod nastopajočih v OŠ Jožeta Gorjupa 11.00-12.00: Voden ogled OŠ Jožeta Gorjupa Ko.silo (v šoli) Pozdrav gostitelja 12.00-16.30: Odhod na prireditveni prostor Postavljanje razstave Ogled galerijskih zbirk Generalka 16.30 - 18.00: Namestitev učencev na domovih gostiteljev 17.00: Sprejem mentorjev pri županu 18.30: Uradna otvoritev 11. festivala Prvi del odrskih nastopov 20.00: Odmor, predstavitev Šelmarije 20.15: Drugi del odrskih nastopov 21.30: Odhod na domove gostiteljev 22.00: Sprejem za mentorje, člane komisij. organizatorje Petek, 18. april 1997 8.00-11.30: Postavljanje razstave naknadno prijavljenih šol 8.20-11.00: Zbor učencev pri OŠ Jožeta Gorjupa Ogled Kostanjeviške jame Vožnja s čolni okoli mestnega otoka 9.00-11.00: Posvet mentorjev v gostišču Kmečki hram 11.30: Ponovitev izbranih odrskih predstavitev Razglasitev rezultatov, podelitev priznanj 13.30: Kosilo v OŠ, odhod - V samozaložbi je izšla serija devetih razglednic iz fotografske torbe gospoda Acija Bučarja. Fotografija na naslovnici je iz te serije. - Kostak Krško pripravlja širitev programa odvoza gospodinjskih odpadkov. V letošnjem letu se pripravlja odvoz za Orehovec, Črnečo vas, Oštrc, Dolšce in Avguštine. - Štorklje, ki so domovale na Ulici talcev so preselili na Lamutov likovni salon. Ker se ne ve, če jim bo novo domo- vanje všeč, naprošamo krajane, da nam pomagajo pri iskanju dodatnih lokacij za gnezda. OBVEŠČAMO VAS: - da je v mesecu aprilu cepljenje psov. Razporede in datume si oglejte na obvestilih. - da bo 24. aprila odvoz kosovnih odpadkov po pravilih, ki ste jih prebrali v prejšnji številki.