60-letnica
6. mednarodni festival gorniškega filma
stran 6,7
Pogovor z Ireno Miš Svoljšak
Prihajajo bralnice pod slamnikom stran 16
Center Tuš Domžale
Predlogi za oblikovanje fasadnega plašča
stran 26, 27
Intervju
Nataša Zalokar
stran 4
GLASILO OBCINE DOMZALE
13. april 2012 Letnik LII, št. 5
Občina Domžale in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Domžale
vabita na
Ob 60. obletnici razglasitve Domžal za mestno občino
Domžale v začetku petdesetih let, sedež mestne občine (Foto: Vili Majhenič)
Stran 6,7
Občina Domžale in Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale
vabita na
osrednjo občinsko prireditev
ob 27. aprilu -dnevu upora proti okupatorju,
ki bo v petek, 27. aprila 2012, ob 15. uri v Domu krajanov v Žejah.
Pozdravni nagovor: Toni Dragar, župan Občine Domžale
Slavnostni govor: Tit Turnšek, podpredsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije
V kulturnem programu sodelujejo: Godba Domžale Moški pevski zbor Radomlje recitatorki Janka Jerman, Zlatka Levstek harmonikar Tine Lesjak učenci Osnovne šole Dob povezovalka Draga Jeretina Anžin
Dobrodošli in iskrene čestitke ob dnevu upora proti okupatorju!
Župan Toni Dragar in Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale
Občina Domžale
Spoštovane in spoštovani, vabimo vas, da se nam
v četrtek, 19. aprila 2012, ob 19. uri pridružite v Hali komunalnega centra
na osrednji proslavi ob 60. obletnici razglasitve domžal za mestno občino.
Več na strani 28
Balinarski športni klub Budničar Količevo pod pokroviteljstvom Občine Domžale vabi na
TRADICIONALNO PRVOMAJSKO KRESOVANJE
v ponedeljek, 30. aprila 2012, ob 20. uri
na pokritem balinišču na Količevem - ob Bukovčevi
cesti.
Pripravili bomo kresovanje, prijeten kulturni in zabavni program, poskrbeli pa bomo tudi za hrano in pijačo ter prijetno razpoloženje.
Dobrodošli!
slavnostno akademijo ob občinskem prazniku,
ki bo v sredo, 18. aprila 2012, ob 19. uri v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale.
Slavnostni govornik: Toni DRAGAR, župan Občine Domžale
PODELITEV PRIZNANJ Občine Domžale v letu 2012
V kulturnem programu sodelujejo: - Komorna zasedba Simfoničnega orkestra Domžale Kamnik, dirigent: Tomaž Habe
-	Zoran Potočan, basbariton
-	Klemen Boštjančič, ksilofon
-	Kvartet Grm
- Jože Vunšek, recitator ■ Martina Golob Bohte in Jože Smrekar, pianista
-	Ludvik Kovač
-	Tadeja Flegar, povezovalka
Občina Domžale
vabi na
osrednjo občinsko proslavo ob 9. maju- dnevu evrope,
ki bo v torek, 8. maja 2012, ob 20. uri v KD Franca Bernika.
Slavnostni govornik: mag. Lovro Lončar, podžupan
V glasbeno-plesnem programu se bo vrnila mitska deklica Europa, v en glas bodo zapele različne generacije, z evrovizijskimi napevi se bo vrtel čas.
Prijetno praznovanje ob dnevu Evrope!
2
iz urada župana
13. APRIL 2012
Dragi bralci, drage bralke,
pred nami so za našo občino praznični dnevni. Kmalu bomo obeležili občinski praznik, prav tako pa se bomo letos spomnili na 60-letnico razglasitve naše občine za mesto. Tokrat smo vam pripravili lepo število povabil ob prihajajočih praznikih, poleg že omenjenih proslav nas čaka še proslava ob 27. aprilu, 9. maja pa se bomo »posvetili Evropi«,
nih dni, ki nam jih prinašajo prvomajski prazniki.
Leto gre hitro naokrog, leta tečejo in še preden se dobro zavemo, pride obdobje starosti. Čas, ko ugotovimo, da sami ne zmoremo več. In kaj se takrat zgodi z nami? Ena odpri-jetnejših možnosti je odhod v skupnost, kjer bomo s somišljeniki kar se da lepo preživeli naša upokojenska leta. Prav o tem in priložnostih, ki na tem področju še prihajajo v naše mesto, sva se pogovarjali z novo direktorico Doma upokojencev Domžale. Skrb za starostnike ni tako samoumevna, kot bi morda kdo mislil, potrebno je nadgrajevati, ne le njihove potrebe, pač pa predvsem bogatitev njihovega društvenega življenja. Da v naši občini to znamo, smo skozi različna medgeneracijska povezovanja že večkrat pokazali. Medgeneracijsko je tudi tokrat naše glasilo. V njem si lahko preberete o dogajanjih v različnih društvih, organizacijah, vsakič znova nam pišejo tudi iz šol in vrtcev, pa različnih mladinskih organizacij, kjer so aktivni tako mladi kot starejši. V našem mestu je življenje, kljub nalepki »spalno naselje«, ki se nas drži že leta, vsekakor živahno. Če ne na ulici, pa vsaj v številnih manjših krogih naših društev, skupin, organizacij, zavodov Bodite tudi vi del tega živahnega dogaja-
n]a!
Mateja A. Kegel
V IHANU POSTAVILI TEMELJNI KAMEN ZA PRIZIDEK K VRTCU
Gradnja novega vrtca bo zmanjšala število odklonjenih otrok
Kljub nezavidljivi finančni situaciji in težkim časom, ki smo jim priča, se je občinska uprava odločila, da del proračunskih sredstev nameni za izgradnjo novega vrtca, točneje prizidka k vrtcu Krtek v Ihanu. Na ta način se bo zmanjšalo število čakajočih otrok, ki so bili odklonjeni za sprejem v vrtec. Po zagotovilih župana se bo občina tudi v bodoče prizadevala, da bo v čim krajšem možnem času zgrajenih toliko vrtcev ali prizidkov k njim, da v naši občini ne bo več nobenega otroka, ki bi bil odklonjen zaradi pomanjkanja zmogljivosti v vrtcih. Občina se namreč zaveda problematike varstva predšolskih otrok in si želi, da se ta problematika v čim večji možni meri
uredi. Seveda je to pogojeno tudi s financami, ki bodo za tovrstne namene na voljo iz občinskega proračuna. Cena gradnje prizidka vrtca Krtek v Ihanu bo po pogodbeni vrednosti znašala dobrih 2,3 milijona evrov (seveda brez obvezne opreme), gradnjo bo v celoti financirala občina Domžale iz proračunskih sredstev, izvajalec pa je podjetje Givo iz Ljubljane. V prizidku vrtca, ki bo odprt predvidoma konec februarja naslednje leto, bo v novih prostorih dobilo možnost varstva kar precej otrok, saj bo Vrtec Krtek s tem prizidkom pridobil 9 oddelkov, zgrajena pa bo tudi učilnica, ki bo služila tudi potrebam Podružnične osnovne šole Ihan, saj je to navsezadnje skupni
Dobra volja in veselje ob postavitvi temeljnega kamna
projekt - širitev vrtca ter podružnične osnovne šole v Ihanu. Pri sami postavitvi temeljnega kamna prizidka k vrtcu Krtek v Ihanu so s krajšim kulturnim programom sodelovali otroci vrtca Krtek skupaj z vzgojiteljicami, program pa so obogatili tudi otroci Podružnične osnovne šole Ihan. Prireditve so se
udeležili številni občinski funkcionarji, poleg domžalskega župana Tonija Dragarja tudi podžupan mag. Lovro Lončar, podžupanja Andreja Pogačnik Jarc, načelnica oddelka za družbene dejavnosti Kristina Slapar, ravnateljica Vrtca Domžale Jana Julijana Pirman, predstavniki KS Ihan in še vrsta drugih znanih osebnosti, kar daje izvedbi projekta tudi tisto pravo težo ter tudi neke vrste tiho zaobljubo, da bo gradnja prizidka vrtca Krtek Ihan potekala nemoteno ter da bo res zgrajen v predvidenem roku. Naj omenimo še to, da je projekt pripravilo podjetje TMD Invest iz Ptuja, nadzor nad gradnjo pa je bil zaupan podjetju GEA CONSULT iz Škofje Loke.
Domžalski župan je po kulturnem programu lastnoročno zagrabil za zidarsko žlico (kelo) in z malto nato simbolično pritrdil spominsko ploščo na temeljni kamen. Pri tem sta mu med drugim pomagala tudi direktor podjetja Gevo in ravnateljica Vrtca Domžale. Dobre volje pri sami postavitvi temeljnega kamna ni manjkalo, kar še dodatno nakazuje zainteresiranost vseh, da bo prizidek k temu vrtcu narejen v predvidenem roku in da bomo naslednje leto konec februarja lahko poročali o slavnostnem odprtju prizidka vrtca Krtek Ihan in da bo nato v njem našlo varstvo precej malčkov iz naše občine.
Janez Stibrič
Odprtje razširjene tržnice Domžale
Prijateljstvo s Slovenskim društvom Slovenija Rüti se nadaljuje
Slovensko društvo Slovenija Ruti v Švici je bilo ustanovljeno pred 35 leti, le pet let kasneje pa se je povezalo s tedanjo občino Domžale in z njo sodeluje še danes. Pred kratkim sta bila na obisku pri županu občine Domžale Toniju Dragarju in njegovih sodelavcih Robert Leban, predsednik Slovenskega društva Ruti v Švici, in član vodstva Vojko Rutar, z namenom, da se dogovorimo o skupnem praznovanju 30-letnice uspešnega sodelovanja, ki jo bomo obeležili v Švici v septembru 2012. Tako bomo uresničili dogovor, sprejet pred nekaj desetletji, da vsakih pet let v Švici skupaj praznujemo okrogle obletnice. Slovensko društvo Slovenija Ruti, ki združuje Slovence in Slovenke, pa tudi njihove prijatelje v tem delu Švice, je eno najbolj aktivnih tovrstnih društev, ki z različnimi prireditvami v slovenskem jeziku krepi ljubezen do Slovenije, hkrati pa s sodelovanjem z bližnjo slovensko dopolnilno šolo tudi pomaga pri učenju slovenskega jezika. O prazničnem srečanju v septembru bomo še poročali.
Občina Domžale, Urad župana
Tržnica je vedno predstavljala skupni prostor, kjer so si ljudje izmenjevali blago za denar in obratno, poleg tega pa je predstavljala kraj, kjer so se ljudje srečevali, se družili ter si izmenjevali mnenja in izkušnje. Zato si danes mesta brez tržnice ni mogoče predstavljati.
Občina Domžale je že pred leti v mestnem središču uredila manjšo tržnico, saj se zaveda njenega pomena tako z vidika ohranjanja in spodbujanja dogajanja v mestu, kakor z vidika prebivalk in prebivalcev - tako tistih, ki na tržnici lahko kupujejo lokalno pridelano hrano in
prehranske izdelke, kakor onih, ki imajo možnost, da na tržnici svoje izdelke in pridelke prodajajo. Ker je bilo povpraševanje po razpoložljivih stojnicah vedno večje, se je občina Domžale odločila za razširitev tržnega prostora. Na razširjeni tržnici je tako 23 odprtih stojnic, dve enojni zaprti, šest dvojnih zaprtih, ena enojna s hladilnikom in ena dvojna s hladilnikom. V soboto, 31. marca, je župan občine Domžale Toni Dragar tudi uradno odprl razširjeno tržnico Domžale in poudaril njen pomen, saj lahko občanke in občani ter ostali kupci na enem mestu do-
bijo kakovostno, zdravo in lokalno pridelano hrano ter tudi ostale izdelke. Ponudba je res raznovrstna, v prvi vrsti pa jo odlikuje pridih domačnosti. Naj velja slogan: Tržnica Domžale - mesto domačih okusov! Dogodka so se udeležili tudi podžupan občine Domžale mag. Lovro Lončar, direktor občinske uprave Edvard Ješelnik, nekateri občinski svetniki in predsedniki krajevnih skupnosti. Za prijetno vzdušje so poskrbeli člani ansambla Mladi gamsi.
Občina Domžale, Urad župana
Županja Občine Koprivnica je obiskala
Župan je sprejel dijake Srednje šole Domžale
Zupan občine Domžale Toni Dragar in podžupanja Andreja Pogačnik Jarc sta v sredo, 28. marca 2012, sprejela dijake drugega letnika gimnazijskih oddelkov Srednje
šole Domžale, ki so izvajali projekt na temo Domžale v treh jezikih. Mentorji dijakom so tuji učitelji tujih jezikov, ki v okviru projekta Obogateno učenje tujih jezikov
poučujejo in sodelujejo pri pouku tujih jezikov na gimnaziji. Namen projekta je med drugim tudi ta, da se dijaki seznanijo z raziskovanjem in pridobivanjem informacij na terenu z metodo intervjuja. S tem namenom so se sestali z županom in z njim opravili intervju. Dijaki so si ogledali tudi kratek film z naslovom Občina Domžale - na rečnem bregu spletena prihodnost in tako še dodatno dobili vse podatke o naši občini, zgodovini in prebivalcih, gospodarstvu, kulturi, turizmu, športu itd. Srečanje je potekalo v prijetnem vzdušju. Za konec naj pohvalimo dijake, ki so se na intervju odlično pripravili in dokazali, da so jim tudi veščine komuniciranja dobro znane.
Občina Domžale, Urad župana
našega župana
Občina Koprivnica in njihovo Turistično društvo nadaljujejo svojo tradicijo in vsako leto pred velikonočnimi prazniki v okviru projekta Velikonočno jajce od srca svojim pobratenim občinam podarijo veliko pisanico, ki so jo poslikali člani oblikovalske sekcije Podravka 72. Nedavno so občino Domžale obiskali predstavniki občine Koprivnica in županu Toniju Dragarju podarili pisanico, ki predstavlja simbol prijateljstva, ljubezni in veselja ob velikonočnih praznikih. Pisanica je bila občankam in občanom na ogled v Mercator centru Domžale, ki nam je velikodušno ponudil razstavni prostor.
V znak prijateljstva in medsebojnega sodelovanja med občinama so župana v sredo, 28. marca 2012, obiskali tudi županja občine Koprivnica Vesna Zelježnjak s sodelavcema. Po sprejemu na občini Domžale
je sledil ogled Knjižnice Domžale in pisanice. "Takšna pisanica v našo občino prinese veliko lepega in je pred letošnjimi velikonočnimi prazniki ravno pravšnja za še lepše praznično vzdušje,« je dejal župan in ob tem izrazil željo, da bi ta dogodek postal tradicionalen. Pisanica iz Koprivnice ni bila na ogled le v Domžalah, temveč v več mestih po svetu: v Zagrebu, Va-raždinu, Koprivnici, Dubrovniku, Budimpešti, Bratislavi, Barceloni in Bilbau, prav tako pa je potovala tudi prek Atlantika v oddaljeni New York. "Postavitev pisanic na čim več delih sveta je izjemno lep način, kako nekomu voščiti vse najboljše in najlepše ob velikonočnih praznikih,« so ob nedavnem obisku dejali predstavniki Koprivnice.
Občina Domžale, Urad župana
Slavnostno odprtje nove poslovalnice Abanke v Domžalah
Za Abanko je dobro sodelovanje in vključenost v projekte lokalnega okolja zelo pomembno in zato prisluhne potrebam sredine, v kateri posluje. Banka se je z donacijo 3.000 evrov odzvala na pobudo Zdravstvenega doma Domžale, ki kupuje nov ultrazvočni aparat, zelo potrebno napravo, a zahtevno finančno investicijo.
Na slavnostni otvoritvi poslovalnice, ki je začela poslovati 5. marca, je zbrane goste pozdravil predsednik
uprave Abanke mag. Jože Lenič, ki je poudaril pomembnost prisotnosti delovanja poslovalnice v Domžalah ter prijaznega, učinkovitega in strokovnega odnosa zaposlenih v Abanki do komitentov, poslovnih partnerjev in širšega okolja. Izrazil je prepričanje, da se morajo sodobni poslovni prostori prilagajati tudi nenehnemu razvoju in modernizaciji bančnih storitev.
Zupan občine Domžale Toni Dragar v svojem pozdravnem nagovoru
ni skrival zadovoljstva ob prihodu Abanke v domžalsko okolje in bančnikom v poslovalnici zaželel uspešno delo.
Poslovalnica na Ulici Nikole Tesla 19 je za Abanko velika pridobitev. To je vseslovenska banka in do zdaj ni bila prisotna v Domžalah, ki so pomembno gospodarsko središče v širši ljubljanski regiji.
Občina Domžale, Urad župana
SLAMNiK JE GLASiLO OBCiNE DOMŽALE, iZHAJA V NAKLADi 12 000 iZVODOV iN GA PREJEMAJO VSA GOSPODiNJSTVA BREZPLAČNO. • V.D. ODGOVORNE UREDNiCE MATEJA A. KEGEL, 040 423325. POMOCNiK ODGOVORNE UREDNiCE JANEZ STiBRiC. • E-NASLOV: SLAMNiK.UREDNiCA@GMAiL.COM • ČLANi iN ČLANiCE UREDNiŠTVA: KAMAL iZiDOR SHAKER, MARJETA KASTNER, ANDREJA ŠUŠTAR, DARKA BiTENC, ViLMA NOVAK, BOGDAN OSOLiN, MARiJA PUKL, ROBERT ŠUŠNJARA, KATJA PiRNAT. • TEHNiČNi UREDNiK JANEZ DEMŠAR • LEKTOR PRiMOŽ HiENG • UREDNiŠTVO GLASiLA SLAMNiK JE NA LJUBLJANSKi CESTi 61 V DOMŽALAH • UREDNiŠTVO TiNA KUŠAR, TEL.: 722 5050, FAX. 722 5055, SLAMNiK@KD-DOMZALE.Si • URADNE URE: OD PONEDELJKA DO PETKA OD 9. DO 13. URE, OB SREDAH TUDi OD 14. DO 16. URE. • PRiPRAVA ZA TiSK: iR iMAGE D.O.O., MEDVEDOVA 25, 1241 KAMNiK. • TiSK: SET D.D., VEVŠKA C. 52, 1260 LJUBLJANA - POLJE. • PRiPRAVA PRiSPEVKOV: PRiSPEVKE V DiGiTALNi OBLiKi JE POTREBNO ODDATi V DOC ZAPiSiH, DiGiTALNE FOTOGRAFiJE PA LOČENO V JPG FORMATU (BREZ STiSKANJA) NAJMANJ 200 DPi. TO JE POSEBEJ POMEMBNO ZARADi KVALiTETE TiSKA FOTOGRAFiJ. PRiSPEVKi, NATiSNJENi NA PAPiRJU, MORAJO BiTi ZARADi OPTiČNEGA PREPOZNAVANJA BESEDiL PRiNTANi V ARiAL ALi TiMES NEW ROMAN POKONČNiH FONTiH VELiKOSTi 12 (DO MAX 16) PT • UREDNiŠTVO Si PRiDRŽUJE PRAViCO DO KRAJŠANJA PRiSPEVKOV, V KOLiKOR NiSO V SKLADU Z VSEBiNSKO ZASNOVO.
13.APRIL 2012
iz urada župana
3
ČETRTEK, 5. APRILA 2012 OB 10. URI
Novinarska konferenca Občine Domžale
Aktualne dogodke v občini Domžale so zpredstavili župan Toni Dragar, podžupanja Andreja Pogačnik Jarc in vodja oddelka za investicije Iztok Obreza.
13. Seja občinskega sveta občine Domžale
V začetku novinarske konference je župan Toni Dragar vse prisotne seznanil z vsebino 13. seje Občinskega sveta, ki je bila v četrtek, 12. aprila 2012. Svetnice in svetniki Občinskega sveta Občine Domžale naj bi med drugim obravnavali Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Domžale za leto 2011 in sklep o priznanjih Občine Domžale za leto 2011.
Glede zaključnega računa proračuna Občine Domžale za leto 2011 je župan povedal, da je bil le-ta posredovan Ministrstvu za finance v zvezi z odobritvijo kredita za leto 2012. Občina Domžale trenutno pričakuje pisno potrditev prvega soglasja Ministrstva za finance za odobritev kredita. Občina Domžale je relativno nezadolžena in bo to soglasje verjetno dobila, vendar je postopek več stopenjski (izbor izvajalca oziroma banke in pridobitev drugega soglasja za konkretne projekte). Župan je tudi tokrat poudaril, da se bo Občina Domžale zadolžila zgolj za pomembne projekte, ki bodo dvignili kakovost bivanja vsem občanov (področje družbenih dejavnosti, komunalna infrastrukturo, itd). Ministrstvo za finance je obravnavalo zaključni račun proračuna Občine Domžale za leto 2011 in nanj nima pripomb.
Glede občinskih priznanj je župan povedal, da bodo predloge za priznanja obravnavali svetnice in svetniki na občinski seji. Odbor za priznanja je imel v
letošnjem letu težko delo, saj je bilo predlogov kar veliko. Podeljenih bo 5 nagrad (3 bronaste, 2 srebrni in 1 zlata) in dve županovi priznanji. Odbor je v luči 60-letnice imenovanja Domžal za mestno občino predlagal tudi imenovanje dveh častnih občanov. Občina Domžale je do sedaj imenovala štiri častne občane, od tega sta dva že pokojna. Aktivna častna občana Občine Domžale sta dr. Stiplovšek in g. Pogačnik. Županovo nagrado pa bosta prejela dva vrhunska športnika in sicer Saša Golob (gimna-stičarka, udeleženka olimpijskih iger v Londonu) in Jure Šinkovec (član srebrne reprezentance v smučarskih skokih in poletih).
Občinski svet je obravnaval tudi spremembo Odloka o Kulturnem domu Franca Bernika ter Odlok o javnem glasilu Slamnik, s čimer se izdajateljstvo glasila prenese na Kulturni dom Franca Bernika. Nadalje je obravnaval predlog cene za pomoč družini na domu in Odlok o lokalnem turističnem vodenju na turističnem območju Srce Slovenija.
prireditve in dogodki ob občinskem prazniku
V nadaljevanju novinarske konference je podžupanja Občine Domžale Andreja Pogačnik Jarc predstavila dogodke in prireditve, ki se bodo odvijale v okviru občinskega praznika in ob 60. letnici razglasitve Domžal za mestno občino. Prvi takšen dogodek je bil že v soboto, 31. marca, ko je župan Toni Dragar svečano odprl povečano tržnico Domžale. Dogodki v okviru občinskega praznika bodo tudi:
13.4. ob 17.uri - Odprtje avtobusne postaje Nožice
14.4. ob 20. uri - Godba Domžale: Veseli Slamnik, Kulturni dom Franca Bernika
15.4. ob 10. uri - Žimarjenje (tekmovanje v plezanju na silos), silos na Viru 18.4. ob 19. uri - Slavnostna akademija s podelitvijo občinskih priznanj, Kulturni dom Franca Bernika 19.4. ob 19. uri - Domžalskih 60: osrednja proslava ob občinskem prazniku -60 let od razglasitve Domžal za mestno občino in priložnostna razstava ob izidu knjige dr. Miroslava Stiplovška: Nastanek Mestne občine Domžale leta 1952, pomembna prelomnica v upravnem razvoju domžalskega območja, Hala komunalnega centra Domžale 20.4. ob 17. uri - Odprtje mostu čez Kamniško Bistrico v Biščah 20.4. ob 19. uri - Odprtje Slamnikarske-ga muzeja, Godbeni dom Domžale 21.4. ob 9. uri - 14. tradicionalni turnir v kegljanju Pokal občine Domžale v organizaciji Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine
21.4. ob 10. uri - Dan za spremembe: Bodi z nami, družimo se, Češminov park
21.4. ob 10. uri - 10. kolesarjenje po UE Domžale s startom v Športnem parku Domžale
24.4. ob 17. uri - Predstavitev projektov Društva arhitektov Domžale, Knjižnica Domžale
27.4. ob 9. uri - Tradicionalni balinarski turnir, Ihan 13.4. ob 17. uri.
Investicije v teku in pričakovane investicije
Vodja oddelka za investicije Iztok Obreza je v začetku navzoče seznanil, da je izvajalec Givo v Ihanu pričel z gradnjo oziroma širitvijo vrtca Krtek in podru-
OSNUTEK RAZVOJNEGA PROGRAMA OBČINE DOMŽALE
2012 - 2025
VABLJENI NA JAVNO OBRAVNAVO! DOMŽALE 2025
Občina Domžale bo leta 2025:
ugledno in uspešno gospodarsko, športno in kulturno središče, mesto priložnosti in prostor zadovoljnih ljudi.
Tudi v prihodnje bomo zvesti naslednjim vrednotam:
znanje, inovativnost, ustvarjalnost, podjetništvo, povezovanje in sodelovanje, zdravje in socialna varnost, kakovost bivanja in trajnostni razvoj.
V ponedeljek, 16. aprila 2012, bo v Knjižnici Domžale potekala javna obravnava Osnutka Razvojnega programa občine Domžale 2012 - 2025. Vse občanke in občane vabimo, da se je udeležijo ter sodelujejo pri oblikovanju razvojnega programa naše občine!
Osnutek Razvojnega programa občine Domžale 2012 - 2025, ki vsebuje osnovne podatke o naši občini, vizijo, vrednote, razvojne prioritete, cilje in strategije po dejavnostih do leta 2025, si lahko v času javne razgrnitve, ki traja do 30. aprila 2012,
preberete:
- na spletni strani Občine Domžale [www.domzale.si], - v prostorih Občine Domžale na Oddelku za urejanje prostora, Savska 2, 1230
Domžale in - v prostorih vseh krajevnih skupnosti.
V času javne razgrnitve lahko svoje predloge in pripombe vpišete v knjigo pripomb,
ki je na mestih javne razgrnitve, ali pa jih posredujete pisno na naslov: Občina Domžale, Oddelek za urejanje prostora, Savska 2, 1230 Domžale ali po elektronski pošti: razvojni.program@domzale.si.
Posebej pa torej vabljeni na javno obravnavo, ki bo
v ponedeljek, 16. aprila 2012, ob 17. uri, v Knjižnici Domžale!
Župan Toni Dragar
žnične šole. Zmogljivosti vrtca se bodo povečale za devet oddelkov. V septembru bomo imeli natančnejše podatke, kdaj bodo vrtec odprli, saj bodo večja gradbena dela že zaključena, nastopila bodo obrtniška in instalacijska dela. Večja investicija, ki se bliža koncu, je izgradnja novega mostu v Biščah, ki povezuje Selo pri Ihanu in Bišče. Most je namenjen pešcem in prometu. Izvajalec del, Gorenjska gradbena družba, že zaključuje dela, trenutno poteka urejanje okolice. Vrednost del znaša okoli 500.000 evrov (bruto). Most je v celoti betonski, vključno z ograjama. Občina Domžale bo pričela z gradnjo mostu oziroma brvi čez Kamniško Bistrico v Nožicah, ki bo namenjena pešcem in kolesarjem. Most bo povezoval desni in levi breg rekreacijske osi ob Kamniški Bistrici v Nožicah. S tem bomo omogočili krožno povezavo, vzpostavljena bo pa tudi peš pot proti Arboretumu Volčji Potok. Most bo odprt predvidoma v juliju 2012. Vrednost del znaša okoli 250.000 evrov (bruto), dela izvaja podjetje KPL Ljubljana. Večja investicija, ki trenutno že poteka,
je gradnja kanalizacije v Ihanu. Gre za dvoletni projekt, za kar je občina Domžale pridobila tudi evropska sredstva kohezijskega sklada. Poleg gradnje kanalizacije obnavljajo tudi vodovodno omrežje, v nekaterih delih tudi meteorno kanalizacijo. Vrednost investicije znaša 550.000 evrov (bruto). Občina Domžale namerava graditi tudi prizidek pri Osnovni šoli Rodica. Trenutno je objavljen javni razpis, ocenjena vrednost investicije je okoli 900.000 evrov. V okviru te gradnje je predviden večnamenski športni prostor (kletna telovadnica), štiri učilnice in osem kabinetov.
Občina Domžale bo poleti pričela tudi z rekonstrukcijo ceste Radomeljske čete v Radomljah. Trenutno poteka izbor izvajalca. Ocenjena vrednost investicije
je okoli 350.000 evrov (bruto). Ker cesta predstavlja šolsko pot in da je cesta prometna, je obnova načrtovana v poletnih mesecih. V juniju bodo začeli z deli, zaključena naj bi bila predvidoma konec septembra 2012.
V	Domžalah bo občina nadaljevala z rekonstrukcijo Rojske ceste. Gre za drugo fazo. Trenutno poteka izbor izvajalca. Poleg rekonstrukcije bodo obnovili tudi vodovodno omrežje. Ocenjena vrednost investicije znaša okoli 450.000 evrov (bruto). Gradnja bo potekala v poletnih mesecih.
V	Osnovni šoli Domžale bo potekala rekonstrukcija telovadnice. V telovadnici je prišlo do posedanja tlakov, zato bo občina telovadnico v celoti prenovila in tudi protipotresno sanirala.
Občina Domžale, Urad župana
Saša Golob prejela priznanje župana
V torek, 3. aprila, je župan Občine Domžale sprejel najuspešnejšo slovensko gimnastičarko Sašo Golob in ji čestital ob prejemu priznanja župana. Simpatična 21-letna Domžalčanka je županu kaj hitro povedala več podrobnosti o svoji karieri, pokazala svoje veselje ob dejstvu, da bo 27. julija že nastopila za slovensko reprezentanco na OI v Londonu in povedala tudi nekaj o svojih pričakovanjih za prihodnost. Ob izredni športni karieri je Saša tudi izredno uspešna študentka Medicinske fakultete. Njena želja je postati kirurginja in ob polnem urniku jo lahko le občudujemo in ji zaželimo vse najboljše še naprej. Saša Golob je trenutno najboljša slovenska telovadka, ki je v dolgoletni uspešni karieri postavila piko na i z uvrstitvijo na poletne olimpijske igre 2012 v Londonu. Gimnastičarka Saša Golob, članica Športnega društva Gib iz Šiške, se je z gimnastiko začela ukvarjati še ne kot 10-letna deklica. Že z 11 leti je imela v žepu srebrno državno medaljo, tej pa je sledila še množica državnih odličij v naslednjih letih, nenazadnje tudi poškodb, ki jih Saša vztrajno premaguje. Vedno nasmejana in optimistična Saša nastopa v gim-nastičnem mnogoboju, ki ga sestavljajo štiri orodja: parter, dvovišinska bradlja, gred in preskok. Domžalčanka je stalna članica slovenske reprezentance že od kadetske kategorije, od svojega 13. leta, in ima kategorizacijo mednarodnega razreda pri Olimpijskem komiteju Slovenije. Od leta 2006
naprej redno nastopa na mednarodnih tekmovanjih, med največjimi uspehi sta tretje mesto na gredi na tekmi svetovnega pokala v Szombathelyju in skupno sedmo mesto na gredi na svetovnem pokalu 2009. Konec leta 2011 je Saša postala državna prvakinja v mnogoboju in na parterju, piko na i pa je zagotovo postavila z uvrstitvijo na poletne olipijskle igre, ki bodo letos v Londonu, kjer bo nastopila kot edina slovenska telovadka. Pravico do nastopa si je pridobila kot najboljša slovenska predstavnica na predkvalifikacijskem turnirju 11. januarja 2012 v Londonu. Saši še naprej želimo veliko uspehov tako v športni karieri kot tudi kasneje v medicini.
Občina Domžale, Urad župana
Župan sprejel Jureta Šinkovca
V sredo, 4. aprila, je župan občine Domžale Toni Dragar sprejel smučarja skakalca Jureta Šinkovca, ki mu je ob izrednih uspehih tako za slovensko reprezentanco kot tudi za skakalni klub SSK SAM IHAN podaril priznanje župana Občine Domžale. Jureta sta na obisku pri županu spremljala še Peter Korošec, dolgoletni predsednik kluba, in Simon Po-dreberšek, glavni trener in trener starejših skakalcev. Jure Šinkovec je začel skakati že leta 1991 v Skakalnem klubu Ilirija iz Ljubljane. Že kot otrok je kazal velik potencial za ta šport. V svoji karieri je dosegel kar nekaj dobrih rezultatov, od zmage na kontinentalnem pokalu do 16. mesta v svetovnem pokalu leta 2008. Nato je zapadel v tekmovalno krizo in kar dve leti zapored končal sezono, še preden se je ta dobro začela. Leta 2010 se je odločil za zamenjavo okolja in prestop v skakalni klub SSK SAM IHAN, kjer se je začel njegov velik preporod. Že na začetku nove športne poti je nakazal, v katero smer si želi. S stopničkami in mnogimi odličnimi uvrstitvami v kontinentalnem pokalu v sezoni 2010/2011 si je priboril status B-reprezentanta.
Prek poletne sezone 2011 si je z zmago in tretjim mestom zagotovil nastop na poletni veliki nagradi. Kot drugi je končal tekmo v kazahstanskem Almatyu. S temi rezultati si je priboril status A-reprezentanta.
Celotno zimsko sezono 2011/2012 je tekmoval v svetovnem pokalu in - z izjemo Roberta Kranjca - kot edini Slovenec zastopal Slovenijo na vseh tekmah svetovnega pokala, vključno z ekipnimi tekmami in s kvalifikacijami. Skupno je v sezoni zbral 163 točk, kar je njegov absolutni rekord. Poleg tega je sodeloval tudi pri zgodovinskem uspehu, prvi ekipni zmagi za Slovenijo v svetovnem pokalu v nemškem Oberstdorfu, in ekipnim tretjim mestom na svetovnem prvenstvu v poletih v Vikersundu na Norveškem. Z 11. mestom je tudi izboljšal tudi svojo najboljšo uvrstitev kariere v svetovnem pokalu, z 18. mestom v Planici pa najboljšo uvrstitev v poletih. Juretu želimo veliko uspehov, čim manj poškodb in seveda športno kariero brez padcev. Takšnih in drugačnih.
Občina Domžale, Urad župana
Sprejem
biatloncev v Ihanu
Slovenska mešana biatlonska štafeta v postavi Andreja Mali, Teja Gregorin, Klemen Bauer in Jakov Fak je na svetovnem prvenstvu v Ruhpoldingu osvojila naslov svetovnih podprvakov, potem ko je sodniška komisija norveški izbrani vrsti odbila 25 oziroma 30 sekund zaradi napake pri zaznavi zgrešenega strela. Tretje mesto je pripadlo Nemcem. Kasneje je potekala še individualna preizkušnja na 20 kilometrov. Slovenski reprezentant Jakov Fak je postal zmagovalec te najdaljše preizkušnje SP v Ruhpoldingu, Klemen Bauer pa je dosegel odlično 5. mesto. V četrtek, 22. marca, je uspešne biatlon-ce in vso strokovno ekipo, ki jih podpira, v Ihanu pričakala velika množica ljudi, med njimi tudi župan Toni Dragar in podžupanja Andreja Pogačnik Jarc. Župan Toni Dragar je dejal, da so biatlon-ci ponos Ihanu kot kraju z dolgoletno biatlonsko tradicijo in dodal, da so na njih ponosni prav vsi občani in občanke Občine Domžale, saj jo predstavljajo
po vsem svetu. Občina Domžale se namreč vedno ponaša kot športu in športnikom prijazno mesto. Župan je vsem biatloncem in strokovni ekipi čestital ob njihovih uspehih, najbolj seveda Teji Gregorin in Klemenu Bauerju, Teka-
ško-smučarskemu klubu Ihan pa zaželel, da bi se še naprej razvijali tako uspešno ter imeli v svojih vrstah tako uspešne tekmovalce in tekmovalke.
Občina Domžale, Urad župana
4
intervju
13. APRIL 2012
NATAŠA ZALOKAR, DIREKTORICA DOMA UPOKOJENCEV DOMZALE:
Dom upokojencev Domžale bomo odprli navzven, proti občanom
Dom upokojencev Domžale je s prvim marcem letošnjega leta dobil novo direktorico zavoda. Nataša Zalokar, ki je bila pred tem zaposlena pri koncesionarju občine Domžale -Comett- zavodu za pomoč in nego na domu, je sicer sociologinja, ki je še pred prihodom v Domžale delovala tudi v domu starejših občanov kot zdravstveni tehnik. Svojo energijo za delo s starostniki črpa še iz svoje mladosti, saj, kot pravi, rada dela s starejšimi, motivacijo pa ji predstavlja vse, kar je povezano z njimi, tudi njihov nasmeh. O prihodnosti skrbi za ostarele v Domu upokojencev Domžale sva se pogovarjali dober mesec po njenem prihodu na mesto direktorice.
S prvim marcem ste prevzela funkcijo direktorice DU Domžale, v kakšni kondiciji je bil, po vaših prvih ocenah, do sedaj zavod?
Dom je bil v solidni kondiciji, pa vendar mislim, da je treba še veliko postoriti. Imamo ideje za naprej, imamo vizijo, kako dalje, res pa bo treba na tem aktivno delati. Predvsem v prvi vrsti moramo dom odpreti proti občini, proti občanom občine Domžale. Ze danes se v domu veliko dogaja, veliko je aktivnosti, a ljudje niso vedeli toliko o dejavnostih, ki jih izvajamo.
Katere so vaše prioritete v letu 2012, kratkoročni plani?
Prva prioriteta je zagotovo energetska sanacija doma, za katero smo dobili tudi kohezijska sredstva. Za ta projekt je zaslužna še prejšnja direktorica. Dela se bodo izvajala delno v letošnjem letu, nadaljevala pa v letu 2013. V okviru teh del pričakujemo temeljito energetsko sanacijo od izvedbe celotne izolacije, sanacija kurilnice, zamenjave oken ^ Sredstva, kot omenjeno, prihajajo iz EU, delež, ki ga prispevamo sami, pa znaša 10 odstotkov in plačan davek na dodano vrednost.
Kaj pa dolgoročni načrti?
Dolgoročni načrti so predvsem spre-
meniti koncept doma v bolj socialni koncept doma. To pomeni, da bodo tukaj nastale gospodinjske skupine, kjer bo v skupnosti živelo največ 10 do 12 uporabnikov. Prav tako pričakujemo razvoj posebnih enot, t. i. skupin Oaza, ki vključujejo najtežje, nepokretne stanovalce. Seveda je v našem interesu v prihodnje sodelovati tudi z medgeneracijskim centrom, ki prihaja, čeprav za sedaj še ne vemo, kako bo to sodelovanje potekalo. Vsekakor bi bilo dobro za vse občane in naš dom, ker znanje in voljo imamo, da bi se povezali in delovali skupaj v interesu občine.
Prihod medgeneracijskega centra Bistra bo na področju zagotovo korak naprej. Možna pa sta oba scenarija, da se povežete ali pa, da se ne povežete. Kaj slednji pomeni, konkurenčnost?
Tukaj ne vidim konkurenčnosti, pač pa pozitivno situacijo za vse. Zmagovalna situacija torej. Potreb je še vedno dovolj, čeprav so ponekod v upadu, a po drugi strani so tudi generacije, ki prihajajo v domove, v vedno slabšem zdravstvenem stanju v primerjavi z leti poprej. Prav tako se starajo naši starostniki, tega je precej, ampak mislim, da bi obe situaciji, kakor se bo pač zgodilo, morali prinesti pozitivno rešitev. Ali sodelujemo ali ne, mora biti v dobrobit občine Domžale.
Kakšna pa je danes čakalna doba za sprejem starejših občanov v dom.?
Ta doba je bila včasih dve leti, a je danes bistveno krajša, kot je bila. Aktualnih prošenj v marcu letošnjega leta je bilo 10, zmogljivost našega doma pa znaša 171 z začasnim in dnevnim varstvom. Naj omenim, da izvajamo tako začasno kot dnevno varstvo, je pa to zagotovo tematika, ki jo v prihodnje želimo v domu še nadgraditi. Sami pogoji začasnega in dnevnega varstva v našem domu morajo biti boljši. Koliko pa bi z novim centrom Bistra in če štejemo obe kapaciteti, lahko zmanjšali potem to čakalno dobo?
Verjetno bo še vedno treba nekaj čakati, saj starostniki in njihovi svojci še vedno vlagajo prošnje »na zalogo«. Si pa domovi zelo težko privoščimo prazne postelje, to predstavlja strošek, čeprav se nekatere regije (Primorje, Prekmurje, Bela krajina s tem že soočajo.
Pa si ljudje na ta način iščejo socialno varnost?
To ljudem vedno bolj predstavlja socialno varnost. Zakaj? Ker so tukaj kompletno oskrbljeni, od prehrane, čistoče, ustreznosti bivanja in socialne polnosti. Nenazadnje imajo tukaj tudi varno streho nad glavo.
Kako pa je sicer s pogoji za sprejem, kaj mora upokojenec oziroma starejša oseba izpolnjevati za sprejem??
Po zakonu o socialnem varstvu je pogoj, da je oseba sprejeta v institucionalno varstvo, starost nad 65 let. Prvi korakje, da se oseba prijavi, da izpolni prošnjo za sprejem, ki je za vse domove enaka. Priloga prošnje je obvezno zdravniško mnenje in izjava o doplačilu oziroma zaveza nekoga tretjega za plačilo storitve. V skladu s tem imamo oblikovano prioritetno listo čakajočih za sprejem, ki se redno ažurira. Prednostni kriterij pri sprejemu so vrstni red prispelih prošenj, zdravstveno stanje prosilca, socialni razlogi in seveda stalnost bivališča.
Kaj uvrščate v obvezno oziroma osnovno ponudbo Doma upokojencev Domžale?
Naša osnovna ponudba je osnovna in socialna oskrba in za tiste, ki potrebujejo, tudi zdravstvena nega. Sicer pa je prehrana, prilagojena za starostnike, in glede na njihovo zdravstveno stanje, potem imamo terapije, fizi-oterapije - vsakih 14 dni nas obišče fiziatrinja. Imamo tudi psihiatra, ki nas, zanimivo, obiskuje že 41 let. Zunanjim obiskovalcem potem nudimo tudi dostavo prehrane, imamo tudi skupine za druženje, telovadbo ob večernih urah, razne prireditve, ki se
jih lahko udeležijo, vsakih 14 dni pa tudi mašo. Starostniki imajo pri nas kar nekaj možnosti.
Kaj pa spremljevalni programi v Domu upokojencev, kaj, poleg obveznih aktivnosti, stanovalci počno v prostem času?
Ena izmed posebnosti so pevske vaje, predvsem zato, ker imamo svoj pevski zbor, ki tudi tekmuje na regijskih tekmovanjih. Prav tako v okvir rednih dnevnih aktivnosti štejemo delovne terapije, stanovalci skrbijo za naš vrt, tako zelenjavni kot cvetlični. Imamo tudi svojega psa, ki je sicer že v letih, bil pa je posvojen. Udejstvujejo se tudi v literarnih skupinah, skupinah za samopomoč, delujejo tudi skupine za urjenje spomina, radi igrajo družabne igre ^ V Dom hodijo prostovoljci. Kot zanimivost naj povem, da imamo navijaško skupino NK Domžale. Nogometni klub nam je prijazno podaril 10 letnih kart. V primeru optimalnega zdravstvenega stanja in lepega vremena se naši stanovalci radi udeležijo tekem.
Kaj pa dnevno varstvo, komu je namenjeno in kako poteka?
Dnevno varstvo poteka praktično preko celega dne. Sprejemamo tiste, ki ne morejo ostati sami doma, kjer za njih ni moč dobro poskrbeti oziroma jim je pomoč na domu premalo. Svojci pripeljejo starostnika v dom, mi ga prevzamemo, ponudimo vse obroke v času, ko je tukaj. Prav tako so zanj na voljo vse aktivnosti, ki sem jih prej omenila, če se vanje želi vključiti. Imamo pa zelo različna vključevanja, recimo ena gospa prihaja vsakodnevno, medtem ko ostali prebivalci bolj občasno, čisto po potrebi.
Velikokrat lahko, že samo iz našega medija, razberemo, da otroci, šolarji, pa tudi predstavniki različnih društev radi obiščejo dom starejših občanov, gre za t. i. medgeneracijsko druženje. Koliko se tega pravzaprav dogaja?
To se zagotovo dogaja na mesečni osnovi, vsaj enkrat mesečno potekajo tovrstna druženja. Imamo med drugim tudi glasno branje, prav tako pa se ta trenutek dogovarjamo za med-generacijsko sodelovanje z Osnovno šolo Rodica. Kar se tiče povezovanja, imamo kar nekaj ustaljenih praks, da zunanji obiskovalci kontaktirajo nas.
Katere novosti ste uvedli z vašim prihodom v zavod?
V prvi vrsti moramo poskrbeti za konkurenčnost in dostopnost doma. Dejstvo je, da se je dostopnost tudi v bolj odročnih domovih danes bistveno bolj prilagodila, saj imajo svojci lastne prevoze, zato jih lažje dosežejo. Starostnike domači običajno obiščejo za konec tedna, zato ni težava iz Ljubljane se odpraviti na obisk na Štajersko, Primorsko ali kam drugam. To družini lahko predstavlja družinski izlet in druženje s sorodniki. Če se vrnem na spremembe, pa trenutno delamo predvsem na celostni podobi doma, izbiramo nov logotip, delamo novo zloženko. Zelimo predstaviti naše dejavnosti tudi navzven, prav tako je trenutno v pripravi nova spletna stran. To so drobni koraki. Delamo pa tudi na interni komunikaciji, v prvi vrsti z zaposlenimi v smeri večje povezanosti znotraj doma.
Kaj je, za lažjo predstavo, v domu upokojencev drugače v primerjavi z oskrbovanim stanovanjem?
V oskrbovanih stanovanjih lažje do-ziraš, koliko pomoči si želiš, medtem ko si v domu uvrščen v skupino, imaš dnevno nego, si stalno oskrbovan. Oskrbovana stanovanja predstavljajo pomoč glede na aktualne potrebe, življenje je absolutno bolj samostojno kot v domu. Ne smemo pa pozabiti še na pomoč na domu, kjer je razlika v tem, da se izvaja v bivališču upravičen-
ca, tako da so izvajalci pomoči njihovi gostje. Ze to, da so starostniki lahko čim dlje v svojem življenju na svojem domu, se mi zdi, da predstavlja zelo pozitivno možnost.
Kje menite, da bo v prihodnjih letih največ izzivov, ko govorimo o institucionalnem varstvu starejših občanov?
Zagotovo največji izziv predstavlja individualna obravnava vsakega stanovalca. Največ, kar jim lahko ponudimo, je, da se dejansko počutijo kot doma oziroma skoraj kot doma. Potrebno je sprejeti miselnost, da domovi niso hiralnice, da to ni le njihova zadnja postaja.
Predvsem v tujinije praksa, da imajo starostniki bivanjske skupnosti in velikokrat komaj čakajo, da zaživijo tovrstno življenje. Kaj pa pri nas?
To na nek način predstavljajo gospodinjske skupnosti, ki sem jih omenjala. To so skupnosti, kjer skupaj zaživi 10 do 12 prebivalcev, njim se prilagodi bivanje, kuha hrane, pranje perila, še vedno se zadnje skrbi in še vedno v okviru doma. Vendar pa v tem primeru odpade centralna pralnica, odpade centralna kuhinja. Takšne skupnosti imajo svojo gospodinjo, ki skrbi zanje, seveda tudi druge sodelavce, a ona je vodilna in nanjo se običajno tudi navežejo. Pri nas bo to zaživelo lahko takoj, ko bodo ustrezna sredstva.
Mateja A. Kegel
Dom upokojencev Domžale je odprl vrata na sedanji lokaciji leta 1977. Osnovno in socialno oskrbo ter zdravstveno nego nudi 167 stanovalcem. Dom ima 46 enoposteljnih sob, 10 enoposteljnih s sanitarijami in tušem, 8 enoposteljnih z lastnim WC-jem, 29 dvoposteljnih, 7 dvoposteljnih z lastnimi sanitarijami in tušem, 5 dvoposteljnih z lastnimi sanitarijami in 7 tripostelj-nih sob. Bivalni del ima poleg pritličja še dve nadstropji. Večina sob v domu ima lasten balkon. Dostop v nadstropja je zagotovljen z dvema dvigaloma. Dom ima tudi velik in urejen vrt, zasajen z lepimi in negovanimi drevesi, rožami, grmovnica-mi in gredicami ter veliko teraso, na kateri se v lepem vremenu odvijajo številne dejavnosti (telovadba, prireditve, pikniki, maša^). V Domu upokojencev Domžale je zaposlenih 81 delavcev, katerih poglavitna skrb je dobro počutje stanovalcev.
Anketa
Domžale letos praznujejo okrogli jubilej - 12. aprila leta 1952 so bile namreč proglašene za mestno občino. Sedemindvajset let prej, leta 1925, pa so bile Domžale proglašene za trg. Statusa mestne občine po sedanji lokalni samoupravi nimamo, kljub vsemu pa se število prebivalcev vrsto let zelo povečuje. Razlogov je kar nekaj - bližina avtoceste, oddaljenost (oziroma bližina) do Ljubljane, do letališča Jožeta Pučnika itd. Pa smo Domžalčani seznanjeni z nastankom in zgodovino našega mesta in občine? Kako bi našo občino predstavili tujcem, kako domačini gledajo na sedanji razvoj občine. To je bila tokratna tema ankete in preberite, kaj so na ta izziv odgovorili naključni mimoidoči.
Mateja, 26 let, Ihan
Same zgodovine nastanka iz razvoja občine ne poznam preveč dobro, vem pa, da so Domžale postale slavne zaradi izdelave slamnikov, ki so jih baje izvažali po vsej Evropi in celo v Ameriko. Je pa zanimivo, da se je slamnikarstvo razvijalo tudi v Ihanu, pa se Ihan ni raz-
vil toliko kot Domžale. Se pravi, da ena sama panoga (slamnikarstvo) ni dovolj za razvoj nekega kraja, ampak mora biti to skupek več dejavnosti, ki so povezane med seboj. Je pa vseeno lepo slišati, da smo nekdaj bili mestna občina, čeprav je to pred časi imelo verjetno povsem drugačen pomen kot danes.
Jože, 71 let, Domžale
Ker sem staroselec, rojen v Domžalah, se še dobro spominjam, kako je bilo včasih. Od starih Domžal je sedaj ostalo bore malo, porušili so Alko, pa Helios, Univerzale se je uničilo, pa Toko, da ne naštevam dalje. Glede tega sem kar razočaran. Sedaj se samo gradi trgovske centre in bloke, tovarn pa ni več, zato ni več zaslužka v Domžalah. Center Domžal je prek vikenda povsem prazen, prav žalostno je. Včasih pa se je večina stvari dogajala prav čez vikende. Mogoče sem že prestar, da bi znal ceniti vse te moderne pridobitve, ampak verjemite mi, da smo se včasih imeli prav lepo, pa čeprav brez trgovskih centrov, odprtih vse dni v letu. Ob sobotah dopoldan smo opravili še
SAMO ŠE DO KONCA APRILA! Nekatere odločitve so lahke. Ne zamudite odlične ponudbe Renault z Izjemnimi prihranki. Stopite do najbližjega Renault salona zdaj, razmišljali boste kasneje. In zadovoljni bostel
SaRRSlJJnp.rači [533 RENAULT
PORABA PRI MEŠANEM CIKLU 4,0-8,2l/100km. EMISIJE C0; 106-190g/km
AVTO SET
DragomeU 26,1230 Domžale
Prodaja vozil: 01/56 27111,041/648166, Servis: 01/56 27 333,031/648166 Renault pomoč: 0801 080, Avtovleka: 031 331 357 E-mail: info@avtoset.si, Internet: www.avtoset.si
DELOVNI CAS: SALON: od 8. d018. ure, SERVIS: Od 8. d017. ure
zadnje nakupe in potem do ponedeljka nič, sedaj pa je vse kar skozi odprto in ne vem, kam gre ta svet. Nič dobrega se nam ne piše, če bo šlo tako naprej.
Jana, 34 let, Domžale
Ker sem priseljenka v Domžale, same zgodovine nastanka mesta in občine ne poznam dobro. Opažam pa, da v zadnjih letih infrastruktura zaostaja glede na priseljevanje. Domžale so postale zanimive za bivanje zaradi dobrih povezav z Ljubljano, ampak žal ni nič več kot to. Pozno popoldan in ob vikendih se vse kar izprazni, center mesta je kot omrtvel. Manjka nekakšnega mestnega jedra, ni tistega pravega centra mesta. Zato so Domžale res sinonim za »spalno naselje«, kdo pa je temu kriv, pa ne bi vedela. Mogoče je bližina Ljubljane v tem primeru dvorezen meč, saj se tam vseskozi kaj dogaja in zaradi dokaj lahke dostopnosti ljudje iz domžalske občine rajši hodijo v Ljubljano.
Martin, 48 let, Radomlje
Razvoj mesta in občine Domžale sta po mojem mnenju močno povezana z gradnjo cest oziroma železnice do Ljubljane. Nekdanja občina Domžale, ki je bila vse do Trojan in Moravč, pa še Trzin in Mengeš, je bila po mojem mnenju boljša rešitev, saj je bilo več povezav med ljudmi, sedaj pa vse bazira samo na relaciji Domžale-Ljublja-na. Ze v Radomljah čutimo zaostanek razvoja v primerjavi z Domžalami, kaj šele kje drugje. Moj dedek mi je pred leti razlagal, kako je bilo včasih v Domžalah, ko se je ob vikendih marsikaj dogajalo, pa tudi delovnih mest je bilo veliko - od tovarn pa do obrtniških delavnic. Sedaj bi tujcem bolj težko rekel kaj dobrega o Domžalah, čeprav sem s tem mogoče preveč kritičen, ampak tako je.
Sonja, 22 let, Domžale
Stari starši so mi povedali, da je bilo včasih v Domžalah precej tovarn, ki pa so druga za drugo šla v stečaj. Ker sem
mlajša, se tega seveda ne spomnim, sem pa pred časom v domžalski knjižnici gledala knjigo o starih Domžalah in sem videla, da so bile res lepe, sicer ne velike, ampak kar razgibane. Meni osebno center mesta s temi stolpnicami SPB deluje zelo čudno, pogrešam tudi sodobnejšo avtobusno postajo in pa kaj več dogajanja za mlade. Če se ne motim, so Domžale nastale s spojitvijo nekaterih vasi, ki so sedaj sestavni del mesta npr. Stob. Ravno ta del mesta pa zasluži še prav posebno grajo, saj deluje res neurejeno in lahko si predstavljate, kaj si mislijo obiskovalci iz drugih mest, ko se skozi Stob peljejo v Domžale. To bi bilo potrebno čim prej urediti, saj razpadajoče hiše res niso naš turistični biser.
Stane, 63 let, Dob
Sam se še spomnim, kako so se Domžale začele razvijati, čeprav sem bil po koncu druge svetovne vojne še zelo mlad. Ampak takrat so se mi Domžale kar prikupile, še posebej, ker smo se lahko peljali z vlakom v Ljubljano in je to bilo res nekaj posebnega. V sedanjem času imam občutek, da se vse gradi, mislim na razvoj mesta, samo v gradnji stolpnic in velikih naselij stanovanjskih hiš, kjer je sla po dobičku šla tako daleč, da so hiše ena od druge oddaljene toliko, da praktično lahko sosed sosedu skozi okno popopra ali posoli juho na štedilniku. Liberalni turbo kapitalizem res ni prinesel preveč dobrega, še posebej z napihnjenimi cenami nepremičnin, ko so se nekateri z zvezami znašli in so močno obogateli - zato pa sedaj imamo takšno krizo. Upam, do bo v bodoče malo več reda na tem področju. Nas Dobljane pa tudi zanima, kaj bo s poslovno cono Zelodnik in pa s cestno povezavo Ze-lodnik-Vodice - vse to nam obljubljajo že vrsto let, pa se nikamor ne premakne.
Andreja, 33 let, Domžale
Sam zgodovinski razvoj nastanka Domžal mi ni povsem tuj, je pa zanimivo, da so se Domžale začele razvijati
zato, ker so se Mengšani odrekli železniški povezavi in je tako železnica šla iz Ljubljane mimo Domžal v Kamnik. Dodaten razvoj Domžalam je prinesla tudi avtocesta, saj so postale bolj tržno zanimive zaradi hitrega dostopa do Ljubljane - se mi pa zdi, da občina nekako ni uspela izkoristiti te prednosti in namesto novih delovnih mest so v Domžale prišli novi prebivalci. Ravno tu mislim, da je glavni problem razvoja v novejšem času in v bodoče - če se bo ustvarilo nova delovna mesta, boljši pogoji za mlade, potem bo občina lahko napredovala, drugače pa bo nazadovanje neizbežno. Tujci sicer pri nas imajo kaj videti, sicer v samem centru Domžale ne prav veliko, okolica pa ponuja številne možnosti, a žal se tega ne izkorišča v tolikšni meri, da bi bile Domžale prepoznavne kaj bolj kot spalno naselje oziroma zaledje Ljubljane. Škoda.
Nada, 27 let, Vir
Razvoj Domžal je bil prav zanimiv -od združitve manjših vasi v trg in nato mesto pa vse do danes. Tista vezna nit je bila slamnikarstvo, v času po drugi svetovni vojni pa podjetništvo oziroma obrtništvo. Imam pa občutek, da je sedaj razvoj kar malo zastal, pa ne v smislu graditve bivalnih zmogljivosti, teh je res veliko, ampak na področju ostale spremljajoče infrastrukture. Vem, da so sedaj krizni časi, ampak tudi v letih pred krizo ni bilo kaj bolje. Se mi zdi, kot da že vrsto let vsakdo vleče na svoj konec in ni neke enotne poti za razvoj občine. Zato se je zaustavil razvoj mesta kot tudi ostalih krajev v občini. Seveda pa ni vse tako črno, kot se sliši, saj so Domžale tudi zanimive, seveda pa tudi tu velja staro pravilo, da stvari, ki so doma (torej v občini), ne znamo toliko ceniti, rajši gledamo na tuje. Mogoče pa bi bilo zanimivo povprašati nedomžalčane, kaj menijo o naši občini. Mislim, da bi bili odgovori kar presenetljivi.
Anketo pripravil: Janez Stibrič
13.APRIL 2012
očistimo občino domžale
5
očistimo domžale 2012
S skupnimi močmi smo očistili občino Domžale
Za nami je še ena uspešna čistilna akcija Očistimo Slovenijo 2012, ki je po zadnjih podatkih združila skoraj 12 odstotkov vseh prebivalcev.
Tudi Občina Domžale se je letos pridružila vseslovenski akciji. Kot že v preteklih letih so tudi letos pri čiščenju občine sodelovale vse krajevne skupnosti, ki so v sodelovanju s šolami, društvi, podjetji in krajani prispevale k bolj čisti in lepši občini Domžale. Prostovoljcem so se letos pridružili tudi pripadniki 10. motoriziranega bataljona Slovenske vojske.
Lokalno organizacijo so v celoti prevzele in odlično izvedle krajevne skupnosti, ki so določile zbirna mesta za začetek akcije v svojih krajih, poskrbele, da so udeleženci dobili osnovne pripomočke in oblikovali delovne skupine. Vrečke za smeti
in rokavice je prek JKP Prodnik zagotovila Občina Domžale. Občina je tistim krajevnim skupnostim in skupinam, ki so sporočile približno število sodelujočih v čistilni akciji, zagotovila tudi malico.
Okoli 1.700 otrok iz vrtcev in osnovnih šol se je čiščenja lotilo že v petek, 23. marca, dan kasneje pa je s čiščenjem naše občine nadaljevalo okoli 2.300 prostovoljcev, ki so z vrečkami v rokah in zaščiteni z rokavicami pridno nadaljevali z delom. Prostovoljci so pobirali odpadke na različnih predelih občine in tudi na brežinah rek, kjer so odpadki pogosti.
Čistilne akcije se je udeležil tudi župan Občine Domžale Toni Dragar, ki se je najprej srečal s predstavnikom Slovenske vojske, podpoveljnikom mag. Blažem
iz krajevne skupnosti dob
Tudi mi smo čistili
Tomšičem in se mu zahvalil za pomoč. Pohvalil je tudi vse udeležence akcije, saj so s svojim delom znova dokazali, da jim ni vseeno za naše okolje, v katerem živimo.
Iz JKP Prodnik so nam sporočili, da je bilo v Center za ravnanje z odpadki Dob v čistilni akciji pripeljano 350 kubičnih metrov materiala, kar je manj kot v lanskem letu.
Iskreno se zahvaljujemo vsem skupinam in posameznikom, ki
so sodelovali v čistilni akciji Očistimo Domžale 2012 in s svojim trudom pripomogli, da je naša občina lepša in še bolj čista.
S takšnimi čistilnimi akcijami res veliko prispevamo k čistejšemu planetu, vendar pa naša skrb za okolje ne sme biti omejena zgolj na en dan v letu. Za čisto okolje si moramo prizadevati prav vsak dan. Morda potem v prihodnosti morda takšne akcije sploh ne bodo potrebne ^
Občina Domžale, Urad župana
V Krajevni skupnosti Dob smo se, kot vsako leto, z veseljem priključili pobudi občine Domžale, da tudi v letu 2012 organizira vse-občinsko čistilno akcijo. Letos je akcija ponovno potekala v okviru čiščenja vse Slovenije.
Tudi letos so se društva in krajani, ki delujejo in živijo na območju KS Dob, velikodušno odzvala in pomagala, da je kraj, v katerem živimo, lep in očiščen nesnag sodobnega načina življenja.
S soncem obsijana sobota, 24. marca 2012, je kar vabila v naravo. Na različnih zbirnih mestih se nas je zbralo prek 300 ter oboroženi z vrečami in rokavicami smo samo v enem dopoldnevu zbrali za osem velikih zabojnikov odpadkov, ki so ležali vsepovsod. Otroci OŠ Dob so po domovih zbirali papir, čistili gozd vseh možnih navlak in pobirali smeti v širši okolici šole. Društvo upokojencev Naš dom iz
Doba je po zaključku čistilne akcije pripravilo okusno malico in prijetno družabno srečanje. Kot predsednik Sveta KS Dob bi se v imenu sveta, lastnem imenu in imenu občine Domžale rad zahvalil Osnovni šoli Dob, Športnemu društvu Dob, Čebelarski družini Dob-Krtina, Jamarskemu društvu, Kulturnemu društvu, Krajevni organizaciji za vrednote NOB Dob - Krtina, ŠRD Konfin-Sv. Trojica, Društvu upokojencev Naš dom, PGD Dob, PGD Žeje-Sv. Trojica, TRD Turnše -Češenik, Mladi boksar Dob, ŠRD Žejan, ekipi krajanov, ki je čistila potok, in vsem ostalim krajankam in krajanom za sodelovanje pri letošnji čistilni akciji OČISTIMO DOMŽALE (KS DOB) 2012.
HVALA in že sedaj povabljeni na akcijo 2013!
Predsednik Sveta KS Dob Jurij Milanovič
Ekodan na OŠ Domžale
V petek, 23. 3. 2012, smo na OŠ Domžale organizirali EKODAN s sklopu akcije Očistimo Slovenijo 2012. Približno polovica učencev
predmetne stopnje je zavihala rokave ter očistila sprehajalno pot ob Kamniški Bistrici od Domžal do Preloške ceste. Ostali učenci pred-
metne stopnje so medtem v šoli poglabljali svoje znanje o okoljevarstvu v ekodelavnicah. Učili so se angleške okoljevarstvene abecede, debatirali so o okoljevarstvenih problemih v angleščini in slovenščini, se literar-
no izražali in likovno ustvarjali o ekoloških vsebinah. Izvajali so eko-eksperimente in fotografirali sonce ter poglabljali znanje o varčevanju z energijo. Prepevali so ekopesmi, delavnica ekoosveščanja je izdelala maskoto Smetka, ki je najmlajše podučila o ločevanju odpadkov. Ekoporočevalci so vse posneli, fotografirali in objavili na šolski spletni strani. Na koncu so učitelje pogostili učenci gospodinjske delavnice z zdravimi obroki. Učenci razredne stopnje so si na ekološkem otoku ogledali odvoz in čiščenje zabojnikov. Potem sta jim predstavnika iz podjetja Prodnik razložila vse o pravilnem ločevanju odpadkov. Učenci četrtih razredov so ob pomoči predstavnikov Geološkega zavoda
krajevna skupnost jarše - rodica
V sožitju z naravo
Sobotno jutro, 24. marca 2012, je napovedovalo sončen dan. Prav tak je spremljal udeležence akcije Očistimo Domžale. Aktivnost pod tem geslom je sicer potekala v KS Jarše - Rodica ves mesec. Da prizadevnost krajanov ni bila zaman, zadošča že pogled v okolje.
Pred gasilskim domom se je zbralo kar zavidljivo število udeležencev, in sicer 163, pogled po društvih pa pokaže: iz turističnega društva 30, gasilsko društvo 15, 22 iz društva mladih, iz OŠ Rodica 50, iz Društva Klas 6, iz Sveta KS 4 ter 36 krajanov - župljanov. Tisto, kar pa je še posebej opogumljajoče, je velika prisotnost mladih in posebej šolarjev vseh starosti. To dokazuje visoko ekološko osveščenost in tudi, da izvajanje te dejavnosti v OŠ Rodica daje sadove. Pozabiti pa seveda ne smemo na krajane, ki se sicer niso udeležili skupne akcije, so pa zato skrbno uredili okolico svojih domov in širše. Dan pred sobotno očiščevalno akcijo so OŠ Rodica ter vrtca Ostržek in Mali princ pripravili svojo čistilno akcijo, v kateri je sodelovalo prek 200 otrok. Zbrali so okoli 30 kubičnih metrov različnih odpadkov. Okrasile so nam jih celo tri bombe, ki pa so bile k sreči že deaktivirane in so le »počivale« ob Mlinščici.
fti'«h v..., r
-Ji M
J.	,
ur®
Ob sami čistilni akciji so ugotovili nekaj pomanjkljivosti, ki kličejo po nadaljnji ureditvi oziroma
odpravi le-teh:
-	Mlinščico je potrebno očistiti mulja;
-	v spodnjem delu ni bila očiščena celotna Mlinščica;
-	ob otroškem igrišču za Bistrico naj se postavijo koši za odpadke;
-	ob sprehajalnih poteh manjkajo pasja smetišča;
-	lastnikom zemljišč je potrebno predlagati, da jih ustrezno urejajo, odstranijo navožene odpadke (ali jih zravnajo), ker se vse to dogaja ob strugi Kamniške Bistrice;
raziskovali v delavnicah na temo kamnine, minerali, fosili, voda. Ostali učenci razredne stopnje so sadili rožice in v delavnicah ustvarjali različne izdelke iz odpadnega materiala, ki smo jih razstavili v šolski avli. Potekala je tudi zbiralna akcija papirja, elektronske in električne opreme, baterij in sijalk, s katero smo želeli opozoriti na smisel ločevanja, recikliranja in posledično zmanjševanja odpadkov. Povezali smo se s Skupino Počivavšek, ki je v sodelovanju s podjetjem ZEOS pripeljala zabojnike in odpeljala aparate. Za sodelovanje se zahvaljujemo strokovnim sodelavcem podjetja Prodnik, Geološkega zavoda, skupini Počivavšek in podjetju ZEOS. Verjamemo, da smo z dejavnostmi ekodneva pripomogli k osveščanju učencev o okoljevarstvenih problemih in odgovornem ravnanju do okolja.
Ekokoordinatorke OŠ Domžale in PŠ Ihan
EKO DAN na ŠCRM Kamnik
Dan pred vseslovensko akcijo Očistimo Slovenijo 2012 smo na ŠCRM Kamnik organizirali Eko dan. Dijaki šolskega centra so si razdelili različne naloge in skupaj s svojimi profesorji očistili Kamnik z okolico. Dejavnosti so potekale tudi na šoli, saj smo uredili zunanje športno igrišče, označili z imeni vsa drevesa v okolici šole, uredili prostore šolskih živali in zeliščni vrtiček ter slavnostno zasadili danes redko drevo skorš. Čiščenje Kamnika in okolice, ki je organizirano enkrat letno, je lahko vzpodbudno in poučno dejanje, saj bi morali od tu naprej vsi ljudje v našem in slovenskem okolju skrbeti za čistočo in pravilno ločevanje odpadkov. Namen tega dne bi bil izpolnjen, če naslednje leto akcija ne bi bila potrebna.
EKO novinarji ŠCRM Kamnik
-	klopi, ki jih je postavila KS, je potrebno preple-skati;
-	urediti je potrebno okolico »Male vodice«;
-	na pločniku Mlinske ceste je vedno neprimerno parkiran kombi.
Tudi te pomanjkljivosti so »bera« akcije in udeleženci upajo, da bodo odpravljene. Glavno organizacijsko in svetovno pomoč je izvedel Marjan Ručigaj, s čigar kleno besedo je aktivnost potekala še bolj zavzeto. Tudi gospodu Marjanu pohvala vseh udeležencev.
Leon Senger
Čistilna akcija v Ihanu
Kot povsod drugje smo se tudi Ihanci lotili čiščenja svoje okolice, ni se nas zbralo sto, a vendar dovolj, da smo se razkropili od Kamniške Bistrice do Sela in vse do Goričice. Lep dan, ki nam je bil dan, smo koristno uporabili in se obenem hudo-vali nad tistimi nemarneži, ki odlagajo odpadke vsevprek. Zbrali smo celo manj odpadkov kot preteklo leto, na tri kupe smo jih razvrstili,
kar pomeni, da se okoljska ozaveščenost ljudi le nekoliko izboljšuje, a vseeno pogrešamo kaznovanje grešnikov, saj je kazen le vzgojna. Še večji preventivni učinek smo dosegli dan prej, ko so čistili šolarji in tisti najmlajši iz vrtca. Komur uspemo dopovedati, da ni potrebno čistiti, če ne smetimo, si lahko štejemo za velik uspeh, a žal se železnih srajc, predvsem pri posameznih odraslih ne da sleči. Pa manj smeti prihodnjič.
Janez Gregorič
Učenci in učitelji OŠ Preserje pri Radomljah pomagali očistiti Slovenijo
Čeprav si vsi želimo, da bi bila Slovenija čista, se žal še vedno pojavljajo številna divja odlagališča in veliko ostalih razpršenih odpadkov, ki kazijo podobo naše prelepe Slovenije. Zato je bila v sklopu svetovne čistilne akcije Očistimo svet 24. marca že drugič
izpeljana prostovoljna čistilna akcija Očistimo Slovenijo, h kateri so se že v petek, 23. marca, pridružili tudi vsi učenci in učitelji OŠ Preserje pri Radomljah. Prvi dve uri so učenci imeli različne ekološko obarvane delavnice, kjer so izdelovali žveč-kožere, oznake za zapiranje vode,

ugašanje luči in ločevanje odpadkov, popisovali so drevesa v šolskem parku, urejali tekaško stezo, pripravljali kompostnik, snemali oglas in izdelovali prospekte z ekološko vsebino ter popisali divja odlagališča ob Kamniški Bistrici. Nadaljnje ure so bile namenjene čiščenju šolskega okoliša, zato so se učenci z učitelji razpršili po Radomljah, Preserjah, proti Homcu, ob levem in desnem bregu Kamniške Bistrice. Odpadke so skrbno ločevali v rumene in črne vreče, nato pa jih zložili pred šolo ter bili ob pogledu na kup odpadkov zadovoljni, da so tudi oni nekaj pripomogli k čistejši Sloveniji. Vsi so se razšli v upanju, da se jim prihodnje leto ne bo potrebno udeležiti čistilne akcije, pa ne zato, da ne bi bili pripravljeni čistiti, ampak zato, da bodo ljudje bolj ekološko ozaveščeni in čistilne akcije sploh ne bodo potrebne.
Tanja Kastelic
Ekodan na podružnični šoli Ihan
Petek, 23. marca, je bil na Podružnični šoli Ihan prav poseben dan. Organizirali smo ekodan v sklopu akcije Očistimo Slovenijo 2012. Učenci petega razreda so si ogledali kmetijo na Goropečah, ostali pa smo prvi dve šolski uri namenili pogovoru o našem odnosu do okolja.
Ogledali smo si predstavitve, ki ponazarjajo, kaj se dogaja zaradi prekomernega nastajanja odpadkov in neodgovornega odlaganja le-teh. Učili smo se, kako poskrbimo, da proizvedemo čim manj odpadkov in kako že nastale odpadke vestno ločujemo. Za popestritev smo si ogledali tudi risan-
ke o omenjeni tematiki. Učenci dramskega krožka so nam pripravili igrico Prišla bo pomlad, s katero so prikazali, da tudi živali skrbi za okolje, v katerem živijo. Po malici smo odšli na čistilno akcijo. Ob spremstvu in pomoči učiteljev so najmlajši čistili okolico šole, drugi razred je odšel po poti ob potoku Žabnica, tretji in četrti razred pa sta čistila pot in breg ob Kamniški Bistrici od Ihana do mostu med Prelogom in Študo. Napolnili smo veliko vreč s smetmi, ki v naravo niso sodile. Učenci so se čudili in jezili, kako lahko nekateri odlagajo odpadke v gozd in tako umažejo svojo okolico. Upajmo, da bodo tako razmišljali tudi, ko bodo starejši. Če bodo ostali takega mnenja, je cilj čistilne akcije dosežen oziroma še presežen.
Daša Sojer in Melita Langus Peterlin
6
domžale
13. APRIL 2012
Domžale s slamnikarskimi tovarnami. V drugi polovici 19. stoletja so Domžale s tovarniškimi in drugimi večjimi zgradbami spremenile vaški videz in dobile novo arhitekturno podobo.
OB ŠESTDESETLETNICI NASTANKA MESTNE OBČINE DOMŽALE
Razglasitev Domžal za trg
(1925) in mestno občino (1952),
priznanje za velik gospodarski napredek in uspešen razvoj družbenih dejavnosti
Leta 2012 je minilo šestdeset let od nastanka Mestne občine Domžale, ki pomeni z združitvijo
območij trškega ljudskega odbora
Domžale ter krajevnih ljudskih odborov Dob, Ihan, Jarše, Krtina in Vir v njeno sestavo pomembno prelomnico v upravnem razvoju domžalskega območja. Zakon o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine, ki ga je Ljudska skupščina LR Slovenije sprejela 12. aprila 1952, je v povojnem času na novo uvedel institucijo občin v sistemu lokalnih teritorialnih enot, pri čemer so večje dobile status mestne občine. Slovenija je bila razdeljena na 386 občin, v okraju Ljubljana okolica pa je bila z 9403 prebivalci največja Mestna občina Domžale, s katero je bilo oblikovano tudi teritorialno jedro sedanje Občine Domžale. Datum razglasitve zakona v Uradnem listu Republike Slovenije 19. aprila je od leta 1996 praznik Občine Domžale. Sedež mestne občine so bile Domžale, ki so se že v obdobju pred drugo svetovno vojno uveljavile kot gospodarsko-socialno in prosvetno-kulturno središče za širše območje. Z nastankom Mestne občine Domžale leta 1952 so postale tudi upravno središče domžalskega območja. Prvo priznanje za velik napredek, ki je temeljil zlasti na razmahu slamni-karske industrije od šestdesetih let 19. stoletja, so dobile že leta 1925, ko so bile s kraljevim dekretom razglašene za trg. Pridobitev trškega in mestnega statusa sta pomembni priznanji Domžalam in širšemu območju za vsestranski napredek, ki je bil od sredine 19. stoletja dalje izjemen tudi v primerjavi z drugimi predeli Slovenije.
O posameznih krajih in območjih sedanje Občine Domžale je že bogata krajevno-zgodovinska literatura, posebej naj omenimo dela župnika Franca Bernika in kronista Staneta Stražarja, o Mestni občini Domžale pa je veliko gradiva v Zgodovinskem arhivu Ljubljana.
Slamnikarska industrija, temelj za velik napredek Domžal od sredine 19. stoletja do prve svetovne vojne
Prvi korak k širši prepoznavnosti domžalskega območja in k skromnemu izboljšanju gmotnega položaja revnejšega kmečkega prebivalstva je bila širitev sla-mnikarske domače obrti v 18. stoletju, s katero se je ukvarjalo sredi naslednjega stoletja okoli 12.000 oseb. Tedaj se je uveljavilo že tudi nekaj slovenskih slamni-karskih obrtnikov. Prelomna v razvoju slamnikarstva in z njim povezanega napredka Domžal so šestdeseta leta 19. stoletja, ko so tirolski podjetniki začeli s tovarniško proizvodnjo slamnikov. Do začetka osemdesetih let je nastalo pet največjih slamnikarskih tovarn tirolskih podjetnikov, ki so nato evropsko tržišče obvladali tudi z 12 podružnicami. V začetku 20. stoletja je v Domžalah delovalo okoli 20 večjih in manjših slamnikarskih obratov z okoli tisoč sezonsko zaposlenimi delavci in delavkami. Vzporedno se je prepolovilo število pletilcev kit, za izboljšanje njihovega gmotnega položaja pa je skrbelo Kitarsko društvo.
Razmah slamnikarske industrije, pomemben za izboljšanje gmotnega položaja kmečkega prebivalstva širšega domžalskega območja, je imel velike demografske, politične, socialne in kulturno-prosvetne posledice. V Domžalah se je število prebivalstva do leta 1910 več kot podvojilo, na 1960, ob dejstvu, da se je v kraj preselilo nad 250 Tirolcev, še večje pa je bilo število domžalskih izseljencev v ZDA, kjer so se zaposlili v slamnikarskih tovarnah. Zlasti privilegiranost Tirol-cev pri zaposlovanju na vodilna mesta v tovarnah in velik vpliv podjetnikov v občinski upravi sta sprožila odpor proti germa-nizacijskim prizadevanjem, ki se je od osemdesetih let dalje kazal tudi v oblikovanju množičnih
slovenskih društev. Ta so z različnimi dejavnostmi, posebej na kulturnem in telesnovzgojnem področju, utrjevala tudi narodno zavest. Domžale so vzporedno z gospodarskim in prosvetno-kul-turnim napredkom postale tudi sedež nekaterih medobčinskih ustanov (pošta, orožniška postaja, davčni urad, zdravstveno okrožje). Pomemben dosežek v njihovi uveljavitvi je bila leta 1908 ustanovitev fare in imenovanje prvega župnika Franca Bernika, ki je z ustanovitvijo Katoliškega izobraževalnega in podpornega društva ter zadružnih organizacij, z izgradnjo društvenega, dobrodelnega in otroškega doma »Domžalam zapustil neizbrisno sled in občudovanja vredno zapuščino« (mag. Blaž Otrin). V desetletjih pred prvo svetovno vojno so Domžale na vseh področjih dosegle napredek kot le redko kateri kraj v Sloveniji.
Razglasitev Domžal za trg leta 1925 in njihov nadaljnji napredek pred drugo svetovno vojno
Prva svetovna vojna, nastanek novih držav po razpadu Avstro-Ogr-ske leta 1918 in z njimi povezane carinske ovire ter velika zadolženost tirolskih podjetnikov so prizadejali hud udarec slamnikarski industriji. Sredi dvajsetih let je z omejeno zmogljivostjo in zmanjšano zaposlenostjo delovalo še pet večjih tirolskih podjetij in prav toliko manjših slovenskih slamni-karskih obratov, za domžalsko gospodarstvo pa je bil pomemben tudi začetek obratovanja kovinske in lesne tovarne Bistra leta 1920. V Domžalah sta bili zelo razviti obrt in trgovina, pomembni tudi za širšo okolico. V šestrazredni osnovni šoli je leta 1921 začela delovati tudi obrtnonadaljevalna šola.
Glede na gospodarsko in prosvetno razvitost so Domžale po ugotovitvi občinskega odbora izpolnile pogoje za njihovo povišanje v trg. Njegov predlog je 31. marca
1925 s svojim ukazom uveljavil kralj Aleksander. Proslava razglasitve Domžal za trg je bila nato izjemno odmevna v tedanjem slovenskem političnem življenju. Leta 2005 je Občina Domžale s številnimi prireditvami proslavila 80-letnico tega pomembnega priznanja napredku Domžal. Županja Cveta Zalokar Oražem je na slavnostni prireditvi poudarila, da je bilo to upravno povišanje »zelo pomemben dogodek v zgodovini našega mesta in občine« ter tudi »spodbuda za vsestranski nadaljnji razvoj Domžal v središče južnega dela tedanjega kamniškega okraja«.
V prvi polovici tridesetih let je
v	razmerah velike gospodarske krize propadla »svetovnoznana domžalska slamnikarska velein-dustrija« (Franc Bernik). Njeno tradicijo so od leta 1936 nadaljevali slovenska tovarna Univer-zale v zgradbi podjetnika Jakoba Oberwalderja in nekaj obrtnikov, Matija Ravnikar in Alojz Škrabar pa sta imela manjša tovarniška obrata. V nekdanji Ladstatterje-
vi	tovarni je konec tridesetih let Zornovo podjetje začelo s proizvodnjo usnjene galanterije, leta 1940 pa sta za to dejavnost ustanovila podjetje brata Okršlar, v nekdanji elektrarni pa je bila Pol-lakova usnjarna. Za domžalsko gospodarstvo je bila pomembna leta 1926 preusmeritev tovarne Bistra v kemično industrijo. Najstarejše kulturno društvo Godba Domžale je leta 1929 zgradilo Godbeni dom, v katerem je sedaj dobila prostore slamnikarska muzejska zbirka. Tudi za širšo okolico je bil pomemben začetek delovanja meščanske šole leta 1938. Konec tridesetih let so imele Domžale že okoli 3000 prebivalcev, več kot polovica pa se jih je ukvarjala z industrijo, obrtjo in trgovino, zelo razvite so bile tudi družbene in društvene dejavnosti, še okrepila pa se je njihova vloga središča za okoliške občine.
Velika upravna razdrobljenost domžalskega območja in razmah industrije med vojnama v okolici Domžal
Na območju sedanje Občine Domžale je od sredine 19. stoletja do leta 1933 delovalo 12 vaških občin (Domžale - od leta 1925 trška občina, Brezovica pri Dobu, Depala vas, Dob, Drago-melj, Homec - sedež Preserje, Ihan, Jarše, Krtina, Radomlje, Rova in Vir - Podrečje. Tedaj so zaradi povečanja njihovih upravnih in samoupravnih pristojnosti, ki so jih lahko izvajale le večje občine, z zakonom izvedli njihovo komasacijo - združitev - in na domžalskem območju so poleg trške občine Domžale nastale še dobska, ihanska, homška in radomeljska občina.
Ugodne prometne zveze, obilni energetski viri in številna delovna sila z izkušnjami v slamnikarskih tovarnah so po prvi svetovni vojni privabili v okolico Domžal podjetnike kar osmih industrijskih
panog. Že predvojno tradicijo sta imeli lesna industrija v Preserjah in opekarna v Radomljah, največja prelomnica v industrializaciji širšega domžalskega območja pa je bila prva polovica dvajsetih let. Tedaj so začele obratovati Bonačeva papirnica in Marxova tovarna lakov na Količevem, Industrija platnenih izdelkov - In-duplati v Jaršah in Kocjančičeva tovarna sanitetnega materiala na Viru. Nova podjetja so širila proizvodnjo, se uveljavila na jugoslovanskem trgu in nekatera tudi v tujini. Konec tridesetih let je bilo v industriji na domžalskem območju skozi vse leto zaposlenih okoli 1700 delavcev in delavk. To je imelo velike socialne posledice in v okolici Domžal je bilo do 60 odstotkov industrijskega in obrtnega prebivalstva. V industrijskih krajih se je naglo večalo tudi število prebivalstva. Vzporedno z gospodarskim napredkom se je na domžalskem območju uspešno razvijalo tudi šolstvo in se razmahnila društvena dejavnost. Štiriletna okupacija je bila prelomnica v upravnem razvoju z vzpostavitvijo nemških uradov, s preusmeritvijo pomembnega dela industrijske proizvodnje za okupatorjeve potrebe in s prepovedjo slovenske prosvetne-kulturne dejavnosti, proti okupatorjevemu raznarodovanju slovenskega naroda pa se je krepilo narodnoosvobodilno gibanje.
Nastanek Mestne občine Domžale leta 1952, pomembna prelomnica v upravnem razvoju domžalskega območja
Povojni upravno-oblastni razvoj je doživel temeljne spremembe. Novi oblastni organi v lokalnih upravnih enotah, ki imajo svoje zametke že v vojnem času, so bili dejansko državni organi z le skromno samostojnostjo, težišče njihovega operativnega dela pa je bilo povezano z uresničevanjem oblik socialističnega gospodarstva (nacionalizacija, kolektivizacija kmetijstva, plansko gospodarstvo), s povojno obnovo in organiziranjem obveznih oddaj za racionirano preskrbo. Domžalski trški odbor je že avgusta 1945 kot pomemben pogoj za uspešno delovanje predlagal tudi upravno razširitev domžalske občine na okoliške industrijske kraje. Po preoblikovanju narodnoosvobodilnih odborov v krajevne ljudske odbore jeseni 1946 je bilo na domžalskem območju ustanovljenih deset KLO, kar je pomenilo podobno upravno razdrobljenost kot pred letom 1933. Glede na nadaljnji uspešni razvoj Domžal v povojnem obdobju se je KLO s soglasjem okrajnih forumov decembra 1949 preimenoval v mestni ljudski odbor (MLO). Pri delovanju prevelikega števila krajevnih ljudskih odborov so se pokazale slabosti, ki so zahtevale upravno reformo zlasti glede oblikovanja večjih temeljnih enot in povečanja njihovih pristojnosti. Zakonodaja spomladi 1952 je na področju uprave pomenila
prelomnico, in sicer z upravno združitvijo v ponovno uvedene občine in z opredelitvijo ljudskih odborov ne le kot predstavniških organov državne oblasti, temveč tudi kot organov ljudske samouprave za izvajanje nekaterih lokalnih gospodarskih in prosve-tno-kulturnih zadev ob nadzoru okrajnih oblasti. Tako je bila 19. aprila 1952 ustanovljena Mestna občina Domžale, ki je predstavljala v teritorialnem pogledu dve tretjini sedanje Občine Domžale. Z okoli 9500 prebivalci je bila ne le največja, temveč tudi industrijsko najbolj razvita mestna občina v okraju Ljubljana okolica. Na sestanku 75 odbornikov dotedanjih krajevnih ljudskih odborov Domžale, Dob, Ihan, Jarše, Krtina in Vir so že 25. aprila izvolili 25-članski ljudski odbor Mestne občine Domžale. Ta je na konstitutivni seji izvolil za prvega župana mestne občine Franca Habjana. Na rednih občinskih volitvah decembra 1952 je bilo izvoljenih 35 odbornikov mestnega ljudskega odbora, ki je nato deloval do razširitve občine z radomeljskim območjem in Občino Lukovica leta 1955. Ljudski odbor je za uspešno delovanje ustanovil tudi svete za gospodarstvo, zdravstvo in socialno politiko ter prosveto in kulturo. Oblikoval je tudi vaške odbore, predhodnike sedanjih krajevnih skupnosti. Mestna občina Domžale je prek svojega ljudskega odbora od aprila 1952 do srede 1955 vzporedno s krepitvijo svojega rednega proračuna in pomembnim povečanjem sredstev za negospodarske naložbe uspešno skrbela za izboljšanje komunalnih naprav in stanovanjsko izgradnjo, za razvoj socialnih, šolskih in kulturnih ustanov ter za društvene dejavnosti. Mestna občina je končala tudi obnovo občinske upravne zgradbe v nekdanji slamnikarski tovarni. V začetku leta 1953 se je občinska uprava iz gasilskega doma, kjer je imela sedež od leta 1911, preselila vanjo. V občinski stavbi so dobile svoje prostore tudi pomembne javne ustanove (banka, zdravstveni dom, pošta in od leta 1960 tudi občinsko sodišče), ki so kasneje zgradile lastna poslopja.
Gospodarsko-socialna in prosvetno-kulturna podoba Mestne občine Domžale
Mestni status, ki ga je v okraju Ljubljana okolica imela tudi sosednja kamniška občina, je bilo priznanje novemu velikemu napredku domžalskega območja v povojnih letih, ki je temeljil na uspešnem razvoju že v dvajsetih in tridesetih letih; za Domžale kot novo mesto pa naj poudarimo, da so se uspešno razvijale že od srede 19. stoletja do razglasitve za trg leta 1925. V Mestni občini Domžale je bila temeljna gospodarska panoga industrija, kar naj ilustriramo s podatki, da je bilo ob njenem oblikovanju v 18 tovarnah že okoli 3000 zaposlenih ter da je
Slavnostna razglasitev Domžal za trg 9. avgusta 1925
13.APRIL 2012
domžale
7
tudi v kasnejših obdobjih. Sedanja Občina Domžale, ki se je dokončno oblikovala leta 1998, potem ko se je po nastanku mengeške, lukovške in moravške občine izločila iz njene sestave še Občina Trzin, je v teritorialnem pogledu naslednica nekdanje mestne občine, razširjene za tretjino ozemlja z radomeljskim območjem (1955), s katastrsko občino Sv. Trojica (1958) ter z vključitvijo Dragomlja in Pšate (1961). Z Upravno enoto ter s sedmimi izpostavami ministrstev in osrednjih državnih uradov, s številnimi gospodarskimi, socialnimi, izobraževalnimi, kulturnimi in športnimi ustanovami in organizacijami je sedanja Občina Domžale »geografsko, gospodarsko in kulturno središče svojega gravitacijskega območja«. Za pridobitev mestnega statusa z nad 34.000 prebivalci znatno presega demografski pogoj (najmanj 20.000 prebivalcev), le glede števila delovnih mest ne izpolnjuje visokih zakonskih zahtev. Po uradnih ocenah je Občina Domžale uvrščena med najbolj razvite, po številu prebivalcev pa tudi med največje slovenske občine. Pomemben upravni temelj za njeno uspešnost je bilo tudi oblikovanje Mestne občine Domžale.
Miroslav Stiplovšek
bilo v njeni socialni sestavi kar 47 odstotkov industrijskega in še 20 odstotkov obrtnega prebivalstva. Po letu 1945 so vsa predvojna podjetja širila proizvodnjo in število zaposlenih, največ v tekstilnih, usnjarskih, kemičnih in papirniških tovarnah. V povojnih letih je nastalo tudi nekaj manjših industrijskih obratov (Mli-nostroj, Gradbeno in Mizarsko podjetje, Termit, Oljarna). Zlasti v Domžalah je bila močna tudi zasebna obrt, oblasti pa so podpirale nastajanje državnih obrtnih podjetij. V mestni občini je bilo nad 150 zasebnih obrtnikov in 12 državnih obrtnih podjetij, večina v Domžalah. V primerjavi s predvojnim obdobjem je bila največja sprememba na področju trgovine, kjer je bil ukinjen zasebni sektor, izvajanje racionirane preskrbe pa je prevzela državna trgovina. Prav ob nastanku mestne občine je bila ukinjena in normalno trgovsko poslovanje sta prevzeli novi podjetji Napredek in Planina. Razvoj industrije in drugih panog je terjal v Domžalah tudi ekspoziture Narodne banke Jugoslavije in Zavoda za socialno zavarovanje leta 1950. Domžale so po letu 1945 še okrepile svojo širšo vlogo na zdravstvenem, socialnem, šolskem, kulturnem in športnem področju. Med pomembnimi dosežki naj omenimo ureditev prostorov za zdravstveni dom, začetek delovanja gimnazije in Usnjarskega teh-nikuma, knjižnice in kinopodjetja ter izgradnjo športnega parka v
Domžalah. Razmahnilo se je tudi delovanje kulturnih, športnih, gasilskih ter drugih društev za različne družbene, humanitarne in tehniške dejavnosti.
Uvedba občinskega praznika na datum razglasitve Mestne občine Domžale
Občinski svet je 24. januarja 1996 sklenil, da datum uzakonjenja Mestne občine Domžale 19. april razglasi za občinski praznik. Na slavnostni seji občinskega sveta je njegov predsednik dr. Miha Brejc poudaril, da novi praznik »ne temelji na nikakršnih ideoloških in političnih podlagah. Je preprosto dan, ko so Domžale kot kraj, z vsemi naselji, ki jih obkrožajo, dosegle tisto razvojno stopnjo, da je bilo že mogoče oblikovati ne le lokalne organe, ampak tudi zadovoljevati večino javnih potreb«. Izrazil je tudi željo, »da bi se vsako leto na ta dan poveselili ob naših skupnih uspehih in tudi uspehih posameznikov«. Občina Domžale jo že poldrugo desetletje uresničuje s slavnostno sejo občinskega sveta in s številnimi prireditvami ob svojem prazniku. Ta je priznanje vsem, ki so na kateremkoli področju prispevali k velikemu napredku domžalskega območja na poti do oblikovanja Mestne občine Domžale in k njegovemu uspešnemu razvoju
Optika iltofii
I lUSllJnsIiB HT.tHFTlillP r ni »
ilFjlTFTlI (ifll-
ftiti il-1 ? 14-liH uihnri-^-PS-
w vtodi: LE ■ T C rmi i
I TrigAvInl I tft]^ Qt 7227
Dvlsvnlu
di T227 S9A
1 miir.	iiiil

MEDICINSKA PEDIKURA PAINČUR
VUeT« It^rfCU«
Inr lon&i ntnnnmn d^K« r iiii|
»i«}*
DDP«k3»: liMvh. bbrtrt-iprtrt.
8
društva
13. APRIL 2012
območno zdruzene veteranov vojne za Slovenijo domZale
Redni letni zbor
OZVVS Domžale je stanovska organizacija, ki združuje veterane vojne za Slovenijo na območju UE Domžale (Domžale, Mengeš, Trzin in Lukovica), ne glede na politično, ali drugo nazorsko prepričanje.
23. marca 2012 smo se zbrali v kulturnem domu v Ihanu. Najprej nas je pozdravila Zdravljica v izvedbi naše gostje Olge.
S svojo prisotnostjo so nam letni zbor oplemenitili podžupan občine Mengeš Bogdan Ropotar, podžupan občine Lukovica Bojan Andrejka in delegacija OZVVS Kočevje. Iz poročila predsednika OZVVS Domžale, Janeza Gregoriča je bilo moč razbrati pestrost različnih dogodkov. V svojih aktih imamo opredeljen cilj in namen našega delovanja, to je krepitev domoljubja in pripadnosti narodu ter skrb za svoje člane. Ukvarjamo se izključno z nepridobitno dejavnostjo. Glavni vir prihodkov je članarina, ki jo plačuje večina članov, poleg tega pa še dotacije občin ZVVS ter razne donacije. Pri vseh naših akcijah upoštevamo načelo samoudeležbe. Vse zadolžitve se opravljajo na ljubiteljski ravni,
Tajnikovo poročanje zboru
kar terja veliko prostega časa in ne nazadnje tudi materialnega odrekanja. Naše združenje dobro sodeluje z ostalimi veteranskimi in domoljubnimi organizacijami.
Uresničili smo skoraj vse zastavljene naloge (preko štirideset). Bili smo na pohodu spomina in prijateljstva v Vrbi, na praznik slovenske kulture, na borčevski proslavi na Oklem, pri našem osrednjem pomniku Braniteljem slovenske samostojnosti se zberemo ob državnih praznikih in drugih prilikah. Še posebej pestro je bilo preteklo leto, ko smo praznovali dvajsetletnico osamosvojitve.
Udeležujemo se praznovanj in slovesnosti , na katere smo povabljeni tudi izven naših upravnih meja. Na Pohodu na Triglav nikoli ne manjkamo. Redno se udeležujemo športnih tekmovanj in veteranskih športnih iger.
Naš sedemnajsti tradicionalni pohod Po poteh vojne za Slovenijo je lepo uspel, iz česar sledi, da izkoristimo skoraj vsako priliko tudi za prijateljsko druženje. Po vseh OŠ naše UE vsako leto organiziramo predavanja s področja osamosvojitvene vojne in domovinske vzgoje. S tem ima največ dela Jože Kosmač. Predavanja so tudi v občinah Dol pri Ljubljani in Komenda. Da celo z izletom naših članov utrjujemo duh slovenstva, smo dokazali s potepanjem po sledeh Karantanije. Svojim članom nudimo stalno pomoč v pravni, moralni in tudi denarni obliki. Podelili smo tudi nekaj priznanj našim najzaslužnejšim članom, tako so bronasto priznanje OZVVS Domžale dobili: Janez Lomovšek, Vladimir Dajč, Jakob Reven, Drago Anžin, Janez Stele, Barbara Ropotar in Maksimilijan Karba. Srebrno priznanje OZVVS Domžale: Roman Ropotar, Slavko Pevec, Bine Kladnik, Marjan Galien in Jože Kosmač.
Zlato priznanje OZVVS Domžale: Janez Gre-gorič.
Posebno zahvalo smo izročili KS Ihan in Gostinskemu podjetju Trojane. Po končanem zboru smo se ob prigrizku in lanski vinski letini prepustili spontanemu prijateljskemu druženju in se v enakem duhu tudi razšli.
Janez Gregorič
zdruzenje borcev za vrednote nob občine domzale
Ohranitev spoštljivega spomina ter domoljubje - glavni in stalni nalogi
Združenje borcev za vrednote NOB občine Domžale je konec marca pripravilo skupščino, ki je bila zelo dobro obiskana, od 52 se je skupščine udeležilo 46 delegatov. Na njej so sprejeli Poslovno poročilo za leto 2011, program dela združenja za leto 2012, obravnavali so financiranje združenja, izvolili novo vodstvo in spremenili oziroma dopolnili statut
Marija Majhenič, dosedanja in nova predsednica Združenja borcev za vrednote NOB občine Domžale, se je po pozdravu in izvolitvi delovnega predsedstva, ki ga je vodil Vlado Cerar, v poslovnem poročilu za leto 2011 spomnila, da živimo v nemirnem in nestabilnem svetu, polnem negotovosti ob pomanjkanju vizije prihodnosti, hkrati pa predstavila uresničene naloge združenja borcev kot naslednice tradicij in vrednot NOB. Aktivnosti so bile povezane s 70-letnico ustanovitve OF in številnimi aktivnostmi, v katere so se vključevali vsi člani in članice združenja. V naši občini je bilo konec leta včlanjenih 678 članov in članic, z minuto molka pa so se prisotni spomnili 26 članov, umrlih v letu 2011. Združenje je organiziralo vrsto spominskih svečanosti, ki so bile pripravljene zelo kakovostno, tako vsebinsko kot organizacijsko, in zelo dobro obiskane, člani združenja pa so se redno udeleževali tudi svečanosti v drugih občinah. Posebej je predsednica izpostavila skrb za spomenike in spominska obeležja ter pohvalila občino Domžale, še enkrat čestitala Ani Lenič in Hermanu Brezniku za srebni plaketi, ki jima jih je podelil Odbor za priznanja pri ZZB Slovenije, naštela pa tudi druge konkretne aktivnosti v letu 2011, med katerimi so pomembni tudi obiski borcev, socialno ogroženih
in jubilantov, sodelovanje z ostalimi veteranskimi organizacijami in druge aktivnosti.
Prisluhnili smo tudi programu dela za leto 2012, v katerem združenje borcev tudi v prihodnje odpira vrata novim, mlajšim članom, ki niso bili udeleženci NOB, se pa zavzemajo za ohranjanje vrednot in idealov NOB ter ohranitev spoštljivega spomina in domoljubja, kar sicer ostajata glavna in stalna naloga združenja. Prisotni so po krajši razpravi vsa poročila z večino glasov sprejeli, prav tako tudi spremembo oziroma dopolnitev statuta, po razrešitvi dosedanjega pa z večino glasov izvolili nov občinski odbor ter Marijo Majhenič za predsednico in Majdo Zevnik za podpredsednico združenja ter dopolnjen Nadzorni odbor. Ob koncu je predsednica Marija Majhe-nič vse povabila, da se udeležijo tako
državne slovesnosti, ki jo bo pripravil Glavni odbor Zveze združenj borcev NOB Slovenije, kot občinske slove-
ko društva izgnancev domžale
Gremo na Rab
Letošnje leto nas je pomlad kar malce pozabila in videti je, da smo že sredi poletja, s katerim pa pridejo tudi naši obiski zanimivosti in znamenitosti domačih in tujih krajev. Letos smo se poleti namenili na avstrijsko Koroško, jeseni gremo v Rogaško Slatino in njeno okolico, v začetku junija se bomo izgnanci zbrali v Mostecu na tradicionalni prireditvi ob dnevu izgnancev in še kakšen prijeten dogodek bo vmes.
Danes bi vas radi povabili na obisk Raba ter v nadaljevanju tudi Go-
lega otoka in Grgurja. Največ časa bomo seveda preživeli na enem najlepših otokov Rabu in se ob tej priložnosti poklonili žrtvam vojnega nasilja, ki so med drugo svetovno vojno trpeli v znanem italijanskem taborišču na Rabu, spoznali pa bomo tudi njegovo zanimivo zgodovino. Upamo, da nam bo tokrat vreme bolj naklonjeno in se bomo z ladjo odpeljali na že omenjena otoka Goli otok in Grgur. Letošnji obisk Raba načrtujemo v juniju - 24. in 25. junija 2012.
Na tradicionalne prireditve z novim zemljevidom
Nova zgibanka z zemljevidom območja Srce Slovenije predstavlja tradicionalne prireditve, zanimive za različne obiskovalce. Nova promocijska zgibanka opozarja na glasbene, športne, kulturne, literarne in druge dogodke po občinah. Zgibanka je na voljo na Centru za razvoj Litija, Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik, na voljo pa bo tudi na različnih dogodkih, sejmih in predstavitvah območja.
Zgibanka je nastala v okviru projekta Promocija turističnega območja Srce Slovenije, ki ga vodi Zavod za turizem in šport v občini Kamnik in ga delno financira Evropski sklad za regionalni razvoj. V njem sodeluje sedem občin: Dol pri Ljubljani, Domžale, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš in Trzin.
skupščina gasilske zveze domžale
Zelo uspešni na vseh področjih
snosti ob 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju.
V. V.
Vsi, ki ste se prijavili, boste pisno obveščeni, vse, ki bi želeli potovati z nami, pa vabimo, da pokličete najkasneje do konca aprila 2012. Ker nas je kar nekaj naših članov in članic poklicalo in se zanimalo za obisk Informacijskega centra Društva izgnancev Slovenije 1941 - 1945 v Ljubljani na Linhartovi ulici 13, vas obveščamo, da je center odprt vsak prvi ponedeljek od 8. do 12. ure ter vsako prvo sredo med 14. in 8. uro, pa tudi v drugem času - po dogovoru, pokličite 01/434-48-80. Dobrodošli!
D. I.
Veliko sončnih dni in | praznovanje 27. aprila - dneva upora proti okupatorju in 1. maja - praznika dela!
Zelo dobro obiskana Skupščina Gasilske zveze Domžale se je 23. marca 2012 v Domu krajanov v Zejah začela z minuto molka v spomin na pokojnega častnega predsednika Aleksandra Rihtarja in pozdravnim nagovorom predsednika Rajka Novaka, v katerem je poudaril, da so bili cilji v letu 2011 uresničeni.
Delovni predsednik Stane Kovač je skupščino vodil zelo uspešno, k čemer so prispevala pisna gradiva o delu v letu 2011 in uporaba sodobnih avdiovizualnih sredstev. Predsednik Rajko Novak je v poročilu povedal, da se je število članov Gasilske zveze Domžale povečalo na 2995, v letu 2011 je bilo sprejetih kar 77 najmlajših članov. Povečalo se je strokovno izobraževanje, vanj je bilo vključenih kar 248 članov in članic, veliko je bilo praktičnega usposabljanja (vaje), doseženi so bili številni tekmovalni uspehi - na različnih ravneh je sodelovalo 67 enot - 13 se jih je uvrstilo na državna gasilska tekmovanja, uspešno so bili izvedeni različni kvizi in tabori, srečanja, strokovna ekskurzija, aktivnosti v mesecu požarne varnosti (Požarna varnost doma), nadaljevali so z aktivnostmi pri opremljanju gasilcev (nakup zaščitnih kombinezonov), pri posodabljanju voznega parka, nakupu brizgaln in drugo. Pohvalil je drugi dobrodelni koncert in organizacijo 6. plenuma Gasilske zveze Slovenije v Radomljah. Opozoril je še na uresničevanje srednjeročnega plana sofinanciranja gasilske opreme za obdobje 2011 - 2016 in se zahvalil za pomoč, še posebej občini Domžale, izpostavil pa vzorno sodelovanje s Štabom CZ, CPV
in PGD, s katerimi delajo z roko v roki.
V letu 2011 je bilo 207 intervencij, je poročal Matjaž Merkužič, poveljnik GZD. Ukrepali so: v poplavah (2), delovni nesreči (1), požarih (56), prometnih nesrečah (48), nesrečah z nevarnimi snovmi (9) tehničnih in drugih nesrečah (91). PGD Ihan vozi pitno vodo v del KS Ihan. Ponovil je podatke o izobraževanju in usposabljanju članov, predstavil dve občinski in osem sektorskih vaj, opravljanje pregledov hidrantov, urejanje odjemališč za gasilsko vodo, skrb za opremo in drugo. Tajnik Stanko Grčar je govoril o administrativnem delu zveze, poudaril pa zelo dobro usposobljenost za vse strokovne zadeve.
O pridnosti, požrtvovalnosti in lepih uspehih na svojih področjih so poročali predsedniki komisij in odborov, nato pa so prisotni soglasno sprejeli vsa poročila, realizacijo finančnega načrta in nova statutarna določila, program dela in finančni načrt za leto 2012. Sledili so pozdravi in najboljše želje gostov, tudi župana občine Domžale Tonija Dragarja in predstavnika trzinskega župana Andreja Grila. Skupščino so pozdravili tudi predsedniki gasilskih zvez sosednjih občin, Koprivnice, Lendave in od drugod ter izrazili vrsto pohval o delu in sodelovanju z Gasilsko zvezo Domžale. Ob koncu sta posebni priznanji za požrtvovalno delo prejela Darko Jenko in Cveto Rihtar, ki mu je Matjaž Markovšek v imenu Gasilske zveze Slovenije izročil priznanje za posebne zasluge.
Vera Vojska
iskrene čestitke!
Tovarišu Cvetu Rihtarju odlikovanje GZS za posebne zasluge
Na skupščini Gasilske zveze Domžale sta Matjaž Markovšek v imenu Gasilske zveze Slovenije in Raj-ko Novak v imenu Gasilske zveze Domžale tovarišu Cvetu Rihtarju na predlog Prostovoljnega gasilskega društva Domžale - mesto podelila Odlikovanje za posebne zasluge, s katerim ga je odlikovala Gasilska zveza Slovenije. Dobitnik je bil deležen glasnega aplavza in čestitk.
Tovariš Cveto Rihtar je dolgoletni član Prostovoljnega gasilskega društva Domžale -mesto. Na gasilskem področju se je izobraževal in svoje strokovno znanje z veseljem prenašal na mlajše rodove ter ostale gasilce znotraj celotne zveze. Bil je zelo aktiven, saj je med drugim opravljal zadolžitve sektorskega poveljnika, pomočnika poveljnika
GZ, bil pa je tudi poveljnik GZ in je uspešno usklajeval delo več kot 30 gasilskih društev. V društvu je bil tehnični referent, podpredsednik in predsednik, hkrati pa je dolgoletni član upravnega odbora, v katerem sedaj predstavlja veterane. Redno se udeležuje delovnih akcij, občnega zbora mladih in je aktiven na vseh sestankih. Svoje bogato strokovno znanje posreduje kot predavatelj na tečajih za naziv strojnika, sodnikov ter tečajih za izprašane gasilce in častnike. Sodeloval je v tekmovalnih desetinah, uspešen pa je tudi v vrstah veteranov. Kot prvi šofer v društvu je na intervencijah operativno znanje prenašal na sodelavce ter se vselej zavzemal za pridobitev novih gasilskih vozil in posodobitev opreme. V društvu se je dobro izkazal kot mentor mladine in še vedno rad priskoči na pomoč s svojimi nasveti. Gasilskih tekmovanj se redno udeležuje tudi kot gasilski sodnik. Sodeloval je na številnih gasilskih kongresih ter je nosilec mnogih plaket, pohval in priznanj. Po mnenju bralcev Nedeljskega dnevnika je oktobra 2005 postal drugi Naj gasilec veteran. Je tudi aktiven praporščak Gasilske zveze Domžale.
Tovarišu Cvetu Rihtarju ob prejemu visokega gasilskega odlikovanja iskrene čestitke!
Vera Vojska
13.APRIL 2012
iz urada župana
9
Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet, ki ga vodi predsednica Majda Knehtl, izvaja organizirano prostovoljno delo in ima status humanitarne organizacije. Vanj je vključenih prek 240 članov vseh generacij, ki se srečujejo v 26 skupinah; vodi jih 38
ČEBELARSKI krozek NA osnovni soli
dob vodi Marjan koderman
Mi gremo pa na državno prvenstvo
Ko bo 5. maja 2012 v Osnovni šoli Laško slovensko državno prvenstvo čebelarskih krožkov, bo med približno 500 do 600 udeleženci tudi Čebelarski krožek z Osnovne šole Dob. Tega dobro leto vodi Marjan Koderman, doma z Gorjuše, sicer pa čebelar že blizu 50 let, svetovalec in preglednik ter predsednik Čebelarske družine Krtina, njegov med pa ima tudi priznano blagovno znamko - med slovenske kakovosti.
Čebelarski krožek je našel mesto med številnimi interesnimi dejavnostmi Osnovne šole Dob, posebej pa ga je podprla tudi ravnateljica Barbka Drobnič, ki njegovo delo skrbno spremlja. Čebelarski krožek, trenutno v njem pridno dela osem učencev in učenk, ki sicer obiskujejo peti oziroma šesti razred,
se seznanja z življenjem ter delom čebel in čebelarja, posebno skrb pa namenjajo tudi zgodovini čebelarstva. Pri svojem delu uporabljajo poseben učbenik za ljubitelje čebel Čebela se predstavi, v pomoč pa jim je tudi delovni zvezek. So trenutno edini tovrstni krožek v naši občini. Dobivajo se vsakih štirinajst dni in v dobrih dveh urah spoznavajo vedno nove zgodbe o čebelarstvu, teoretično so že spoznali čebelnjak in vlogo čebelarjev, obiskali so čebelnjak v Centru za čebelarstvo v Lukovici, spomladanski dnevi pa prinašajo veliko možnosti za praktično obiskovanje čebel.
»Vsi člani čebelarskega krožka so zelo prizadevni, radi ga obiskujejo in postavljajo vprašanja, da se včasih kar čudim,« pripoveduje čebe-
lar Marjan Koderman in se ob teh otrocih spominja svojega začetka čebelarjenja pri dvanajstih letih. Čebelarjenju je ostal zvest vse svoje življenje, pridobljena znanja in spretnosti pa rad posreduje krožku, mladi pa ga z navdušenjem sprejemajo. Pa ne le zato, ker gredo na državno prvenstvo krožkov, temveč jih čebele in čebelarstvo veselijo, najbrž pa med njimi lahko iščemo tudi bodoče
območno zdruzenje rdečega kriza DomZALE v letu 2011
Tokrat o humanitarno socialni dejavnosti, katere rast je očitna, potrebe po njej pa še bolj
Iz obširnega poročila o delu Območnega združenja Rdečega križa Domžale, ki je tudi v letu 2011 skupaj z 12 krajevnimi in občinskimi organizacijami deloval na območju petih občin, je razvidno, da se je program humanitarnega poslanstva ob pomoči številnih prostovoljcev uspešno izvajal, enako to velja tudi za naloge, namenjene lajšanju težav občanov, in nudenju vsakovrstne pomoči.
RK Domžale je izvajal zakonsko
določena javna pooblastila za državo in socialni program, preventivno zdravstveno dejavnost, prvo pomoč in usposabljanje enot za CZ, krvodajalstvo, delo z mladimi in preprečevanje zasvojenosti, letovanje zdravstveno in socialno ogroženih otrok, pomoč pri nakupu učbenikov, izleti, srečanja, obiski starejših, bolnih in invalidnih oseb, ponudba toplega obroka v javni kuhinji za brezdomce, izvajana v dogovoru z Občino Domžale, ter nudenje bivanja in
namestitev brezdomcev v bivalnike, številne aktivnosti pa so povezane z zbiranjem, skladiščenjem in delitvijo rabljenih oblačil, obutve, posteljnine in hrane za socialno ogrožene prebivalce.
Javna kuhinja zagotavlja topli obrok za brezdomce in socialno ogrožene občane in je delovala 252 dni. Povprečno je dnevni obrok prejemalo do 15 oseb - skupaj 3981 toplih obrokov. Opaža se velika fluktuaci-ja brezdomcev in neredno dnevno prihajanje, lepo je bila sprejeta pred-novoletna pogostitev za brezdomce. Skupaj je bilo porabljenih 23.339,14 evra - topli obroki 16.232,44 evra, ostalo za najemnino, komunalne storitve, čiščenje in vzdrževanje, elektriko in razdeljevanje. V sklopu javne kuhinje ima RK postavljena dva bivalnika za brezdomce. V letu 2011 so gostili štiri brezdomce, potrebe po namestitvi pa so zelo velike v zimskem obdobju. Skupna poraba za tovrstno dejavnost je 4.665,00 evrov, postelje, mize, omare in posteljnino so darovali občani.
RK Domžale je v letu 2011 dejavnost za blažitev socialnih stisk in posledic krize okrepil, saj so se potrebe socialno ogroženih povečale najmanj za 10 odstotkov. Velik porast opažajo pri delavcih v gradbenih podjetjih, delavcih na začasnem delu (iz južno balkanskih držav), pri enostarševskih družinah in pri starejših upokojencih z nizkimi pokojninami. Beležijo velik porast ekonomske migracije (zaposleni v gradbeništvu so pripeljali cele družine iz Bosne, Kosova). RK zagotavlja materialno pomoč tudi za socialno ogrožene občane iz vseh petih občin. Pomoči donatorjem
društvo podeželskih zena domzale
Za večjo prepoznavnost še več nastopov in predstavitev
Društvo podeželskih žena Domžale že več kot tri desetletja skrbi, da se sliši njihov glas, pa naj bo to ob dnevu kmetic, na sejmih in drugih prireditvah ali pa le pri pridnem delu na kmetijah, kjer v zadnjem času veliko pozornosti namenjajo ekološki in zdravi pridelavi hrane. Letošnji občni zbor Društva podeželskih žena Domžale je minil v prijetnem vzdušju v povezavi s praznovanjem materinskega dne in v pohvalah opravljenega dela s strani gostov iz sosednjih društev. Predsednica Sergija Šuštar je povedala, da svojo odgovorno funkcijo opravlja prvo leto, zato morda delo ni bilo tako uspešno, vendar je hkrati ugotovila, da je bilo, ob pomoči najožjega vodstva Julijane Černivec, Mojce Hafner in Rozalije Gabršek, in s sodelovanjem vseh članic, blizu sto jih je, dobro opravljeno. Tako so na dveh strokovnih ekskurzijah spoznavale izkušnje kmetij, sodelovale na eko dnevu v OŠ Dob, se predstavljale na različnih sejmih in
delavnicah, pridobivale nova znanja na dveh kuharskih tečajih, se redno sestajale in izmenjale izkušnje, sodelovale pri izboru kmetice in mlade kmetice leta 2011, za kar so predlagale Ivanko Brodar in Špelo Černi-vec, in na srečanjih kmetic iz Slovenije, kuhale na prvi dobski golažiadi in uspešno nastopale na kmečkih igrah v Moravčah, sodelovale pa tudi z Zvezo kmetic Slovenije in s sosednjimi društvi ter opozarjale na vlogo kmetic v današnji družbi. Po sprejemu vseh poročil so po krajši razpravi sprejele tudi bogat program dela za leto 2012, v katerem bo posebna skrb namenjena izobraževanju in predstavitvam dejavnosti, kjer naj bi sodelovale predvsem mlajše članice. Govorile so tudi o problematiki krize in ukrepih v kmetijstvu. Medtem so že obiskale zdravstveno predavanje, se predstavile v Komendi, aktivnosti pa bodo nadaljevale s strokovno ekskurzijo in kuharskim tečajem.
Vera Vojska
čebelarje. Držimo pesti za mlade čebelarje iz Doba, hkrati pa zapišimo še, da bo morda Osnovna šola Dob drugo leto gostiteljica državnega tekmovanja čebelarskih krožkov. O uspehih mladih čebelarjev in o morebitnem gostiteljstvu pa v prihodnji številki. Srečno, mladi čebelarji iz Doba in mentor Marjan Koderman!
Vera Vojska
skoraj ni bilo, pomoč sta zagotovili Evropska skupnost ter Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Opozarjajo na visoko najemnino za skladiščne prostore, kjer razdeljevanje poteka skoraj vse leto, pa tudi psihosocialna pomoč. RK je iz naslova različnih akcij, tudi lastnih, v letu 2011 razdelil 1250 prehrambenih paketov in 3750 (3 kg) pralnega detergenta v vrednosti 35.323 evrov, posebej pa še 10.800 litrov UTV mleka, 8640 kg testenin, 393 kg pšeničnega zdroba, 9.000 kg riža, 4.940 kg moke, vse v vrednosti 32.801 evrov.
V	letu 2011 je iskalo materialno pomoč povprečno 5628 oseb: 1608 veččlanskih družin in 174 enočlan-skih družin. Razdelili so preko 624 kg rabljenih oblačil in obutve. Za skladišče rabljenih predmetov so porabili 1.835,00 evrov. Socialno ogroženi občani lahko prejmejo tudi denarne pomoči (plačilo stanarin, stanovanjskih stroškov, zdravstvenih storitev, zavarovanj in pripomočkov, električne energije, ogrevanja, nakupa oblačil in obutve, vrtcev, kosila, malice v šolah, šole v naravi, kurjave, letovanja socialno ogroženih otrok na Debelem Rtiču in drugo). Socialna komisija je odobrila finančno pomoč 363 družinam ali posameznikom, 177 otrok iz 91 družin je prejelo pomoč za šolske potrebščine v vrednosti 3.750 evrov.
V	letu 2011 beležijo več kot 20-od-stotni porast izplačanih denarnih pomoči občanom. Skupaj je bilo izplačanih za 20.899 evrov denarnih pomoči za občane iz občine Domžale, 8.265 evrov pomoči pa so dobili občani drugih občin.
Vera Vojska
Vegov pohod in delavnica izdelave butaric in brezovih meteL
Jurij Vega je edini Slovenec, po katerem se imenuje krater na Luni. Slovenci smo ga ovekoveči-li tudi na našem papirnatem denarju na bankovcu za 50 tolarjev. Rodil se je leta 1754 v vasi Zago-rica pri Dolskem, blizu geometričnega središča Slovenije. Člani ŠRD Konfin - Sv. Trojica se z veseljem udeležimo proslave v Zagorici v čast Juriju Vegi. Na proslavi so po uvodnih besedah obeh županov (Primož Zupančič in Martin Rebolj), o pomenu odličnosti, preboja v takratnih časih in pomenu dela velikega matematika Jurija Vege spregovorili tudi nastopajoči kulturnega programa. Slavna gostja letošnje proslave je bila ministrica Ljudmila Novak. Ministrica je na slovesnosti ob 258-letnici rojstva slavnega matematika pozvala k marljivosti in premisleku. Pri tem je za svetel zgled navedla Jurija Vego, ki je rasel v skromnih razmerah, a je pristal med
najboljšimi, s čimer je veliko naredil za Slovence in za ves svet. ŠRD Konfin - Sv. Trojica je letos drugič organiziralo delavnico izdelovanja butaric po starem ljudskem običaju. Namen društva je bil, da otroke spodbudimo k izdelavi bu-taric iz naravnih materialov. Zanimanja je bilo kar veliko, udeležba na delavnici torej številna. Skupaj z otroki smo izdelali čudovite butarice iz bršljana, leskovih palic, rese, vej forzicije, brinja, oljčnih in sadnih vejic. Poleg butaric smo izdelali tudi brezove metle. Za izdelavo teh metel potrebujemo brezove veje, vrv, žico, škarje in seveda dobro voljo. Ob pripovedovanju rokodelca Franca R. o svojih življenjskih izkušnjah in modrostih smo lažje dojemali svet starejše generacije in se zavedali pomena medgeneracijskega druženja, ki je pomemben za razvoj ustvarjalnih potencialov mladih.
Marija Ravnikar
10
društva
13. APRIL 2012
Očistili smo naš kraj in zapeli mamicam ob njihovem prazniku
Po ocenah strokovnjakov v naši državi na približno 50.000 lokacijah leži okoli 40.000 ton odpadkov, mnogokrat na vodovarstvenih območjih, kar predstavlja veliko okoljsko breme. Z željo, da pripomore-mo k lepši Sloveniji, je tudi društvo ŠRD Konfin - Sv. Troj ica v soboto, 24. marca 2012, organiziralo očiščevalno akcijo na Sv. Trojici. Zbrali smo se ob 9. uri, ko nam je predsednik društva razdelil rokavice in vrečke za smeti, ki jih je priskrbela
krajevna skupnost. S traktorjem in prikolico smo se podali v naravo, da očistimo vodna obrežja, gozdne in travnate površine. Nabrali smo eno polno traktorsko prikolico smeti. Udeleženci očiščevalne akcije SRD Konfin - Sv. Trojica smo zelo ponosni, da smo očistili večji del okolice Sv. Trojice.
In kako je bilo naslednji dan, ko smo pripravili prireditev vsem našim mamam? Metka je napisala: »Če bi imela čarobno palico, bi pričarala, da bi si starši za vsakega otroka vzeli čas, da bi mu pomagali, se z njim igrali in da bi ljudje sprejemali drug drugega Metka je bila znova drugačna, ampak tokrat na dober način. Iz odlomka je razvidno, kaj otroci pričakujejo od svojih staršev. Ni pomemben denar, niso
pomembne igrače, ali katere druge materialne dobrine, pač pa samo čas, ki ga posvetijo otroku ^ Tako skromni in iskreni so otroci, na nas starših je samo to, da jih znamo poslušati. Seveda ni vedno in povsod tako, kljub hitremu tempu življenja, ki nas preganja iz dneva v dan. V zahvalo za vse to, kar nam starši nudijo, smo našim mamam člani društva SRD Konfin - Sv. Trojica pripravili prireditev ob materinskem dnevu Mamici moji v žejskem gasilskem domu. Nedeljsko popoldne so vsem obiskovalcem nastopajoči popestrili z dobro uro dolgim kulturno-zabav-nim programom, ki so ga v največji meri pripravili domači izvajalci.
Marija Ravnikar
Članice in člani zbora Veseli teoretiki Glasbene šole Domžale so pod vodstvom prof. Tomaža Pirnata zapeli črnsko duhovno pesem The Gospel train.
Ob praznovanju materinskega dne
Ob prazniku nesebične in požrtvovalne ljubezni, ki je najbolje upodobljena v materini ljubezni in ga zato imenujemo materinski dan, smo se želeli zahvaliti vsem ljudem, ki nosijo v svojem srcu ljubezen in jo nesebično delijo drugim s svojimi dejanji. Materinska ljubezen naj živi med vsemi nami, kajti samo med ljudmi, ki si med seboj nesebično pomagajo, se spoštujejo, so
dobri med seboj, je življenje lepše in lažje premagamo skrbi in težave, s katerimi se vsak izmed nas srečuje. Ljubezen rešuje svet. Vsakodnevno nas žal tudi obveščajo o hudobijah, nesoglasjih, celo pobojih in drugih hudodelstvih, ki nastajajo zaradi pohlepa, požrešnosti in egoizma. Vse to je zaradi pomanjkanja ljubezni, zato je tako zelo pomembno, da otroke vzgajamo v ljubezni, najprej
matere in očeta ter nato v spoštljivi, razumevajoči, delovni in pravični družbi. Le z vztrajno vzgojo in zgledom lahko pričakujemo lepšo sedanjost in prihodnost. Res nekaj posebnega mora biti v tem, da že toliko let, odkar je Slovenija samostojna država, praznujemo materinski dan, da vsakoletna prireditev ni zbledela ali se opustila. Nasprotno, vedno več je navdušenja za praznik in nastope, vedno več je ljudi, ki bi radi prišli na predstavo, a so žal vse vstopnice pred prireditvijo razdeljene. Ali ni to znak, da Slovenci cenimo svoje korenine, navade, običaje in naravne pravice do družine, da v bistvu verujemo v dobro, da smo pripravljeni žrtvovati svoje udobje in ugodnosti za druge in predvsem za otroke, zakaj brez otrok smo kot narod obsojeni na propad. Rojevanje otrok je edina pot do ohranitve naroda, in to lahko storita samo mati in oče, ki skupaj z otrokom pomenita družino. Blagor narodu, ki ima zavedne in zdrave družine.
Pomena te vzgoje se zavedajo tudi vzgojitelji in učitelji domžalskih šol in vrtcev, saj njihovi otroci in učenci že enaindvajset let sodelujejo na prireditvah ob materinskem dnevu v organizaciji Župnijske Karitas Domžale. Tudi letos je sodelovalo nad dvesto otrok iz vseh domžalskih osnovnih šol, vrtcev Urša in Domi-
nik Savio Kariatas Domžale, Glasbene šole Domžale, otroški cerkveni zbor in otroška folklorna skupina Domžale. Skupaj z njihovimi mentorji Andrejo M. Soklič, Andrejo Mali, Natašo Banko, Tomažem Pirnatom, Ivico Janež, Miro Korbar Mlakar, Lucijo Kodrca, Nino Sever, Lili Sever, Drago Jeretina Anžin, Stefko Zore, Spelo Kases-nik, Ester Severhen in Božo Bauer so pripravili pester program. Vezni tekst, ki ga je z ljubeznijo napisala Blaženka Mali, je občuteno podala Draga Jeretina Anžin. Zaradi velikega števila nastopajočih nam je pomagala s prostori tudi Glasbena šola Domžale, zato se Olgi Stele iskreno zahvaljujemo. Ne smemo pozabiti »našega« režiserja Lojzeta Stražarja, ki je za nas nepogrešljiv. Hvala vrtnariji Tratnik za okrasitev, Branetu Beno za oblikovanje vabil, ki jih vsebinsko pripravlja že vsa leta Marija Bizjak-Schwarzbartl in Antonu Pestotniku za tiskanje, Kulturnemu domu Franca Bernika za prijaznost in Občini Domžale za finančno pomoč. Hvala tudi prostovoljcem Župnijske Karitas Domžale za organizacijo prireditve in pogostitve nastopajočih. V imenu Župnijske Karitas Domžale
dr. Marija Bizjak Schwarzbartl, dr. med.
v
ZA praznik na vrh Šumberka
Letošnji materinski dan je bil res nekaj posebnega. Sekcija dečki, deklice TVD Partizana Domžale je mamice in seveda tudi očke povabila na prijeten popoldanski pohod na vrh Sumberka. V lepem sončnem popoldnevu smo se družno izpred telovadnice OS Domžale, po poti ob Kamniški Bistrici, odpravili na sam vrh Sumberka. Na vrhu nas je čakala športna sadna malica in seveda obvezen nageljček za mamice. Ker v našem športnem društvu želimo, da se športno udejstvuje vsa družina, smo bili z odzivom na naš športni dogodek prijetno nagrajeni. Verjetno so bili v skupnem druženju zadovoljni tudi otroci in starši, ki so se odzvali na naše vabilo. Naj velja - čim več športne zabave za vso družino!
Tudi nordijska hoja, ki je v našem programu od vsega začetka njenega razvoja v Sloveniji, je v našem društvu vse bolj obiskana. Našo redno tedensko vadbo ob četrtkih smo dopolnili še z Gymstick vadbo. To je vadba, pri kateri se uporabljajo palice v kombinaciji z elastikami za ogrevanje in vadbo moči. Po novem smo se prilagodili na poletni čas in se zbiramo ob 19. uri. Tudi tečaji iz nordijske hoje se izvajajo ob četrtkih ob 17.30 po predhodnem dogovoru. Nudimo društvene palice za nordijsko hojo, za čas tečaja in skupnega pohoda.
Naš nov projekt - bosonogi tek in hoja je na voljo vsak torek ob 19. uri. Zberemo se pri TVD »smrekcah« v Športnem parku Domžale (otroško igrišče pri TEN-TEN). Rekreativni
tekači se odpravimo na krajši nezahtevni rekreativni tek v minimalistič-ni obutvi, ki postaja trend v tekaškem svetu. Naš namen je izmenjati izkušnje pri teku z minimalistično obutvijo, predvsem pa se družiti in
TURISTICNO-REKREATIVNO DRUSTVO TURNSE-CESENIK
Ko pride Zvonček, zvemo vse o delu v posameznem letu ^
Že 11. številka glasila Turistično--rekreativnega društva Turnše-Če-šenik Zvonček je prišla v marcu na domove članov in članic ter jim prinesla gradivo za redni občni zbor. V njem so našli poročilo predsednika Armanda Reje za leto 2011, pa še vrsto drugih prispevkov, ki dokazujejo: društvo je bilo tudi v letu 2011 zelo uspešno.
Vse tradicionalne dejavnosti so bile izvedene, so ugotavljali na občnem zboru. Malce razočarani so bili nad obiskom tradicionalne Čudežne noči, v katero so vsi, brez izjeme, vložili ogromno truda in energije, ki ju je zahteval prihod grajskega pisarja, spopad vitezov, gostovanje letečih čarovnic in še bi lahko naštevala. Ampak malce slabša volja je hitro minila in ne pozabite: Čudežna noč letos bo - 15. junija na prireditvenem prostoru - še lepšem
in bolj urejenem. In kaj vse je bilo še postorjeno v letu 2011: društveni koledar, Zvonček, pikniki, izleti, pohodi, obujanje običajev kot so koline, ličkanje, sejmula, pa novoletni golaž, koncert godbe ob grajskem ribniku, čistilne akcije, miklavževa-nje, pustovanje, pa 15. otroški tabor, pevski zbor in smučarska sekcija ^ Za program 2012 je predsednik Armando Reja zapisal: »Tako kot vsako leto je tudi letos pred nami nov izziv. Vsi dogodki so ponovno na sporedu, pa tudi volja članov društva je. Nas ta del ne skrbi, bolj pa nas skrbi, na kakšen način bomo zagotovili sredstva za naše delovanje, saj so pipice vsako leto bolj priprte. In roko na srce, vedno več in več truda je potrebno za prepričevanje tistih, ki odločajo o tem, kako se denar dela, da je naše delo res poslanstvo, da imamo tradicijo, da imamo zna-
nje in voljo in da nas je zato vredno podpreti.« Vse leto 2012 bo v Turn-šah in Češeniku živahno. Veliko akcij bo in že prva - čistilna akcija, je
Foto, kino in video klub Mavrica je v Radomljah 19. marca pripravil zanimivo prireditev, s katero so obeležili 80 let življenja in več kot šest desetletij družbenega društvenega ustvarjanja svojega predsednika Janeza Kosmača.
Osrednji del je bil namenjen predstavitvi kolaža, ki ga je o svojem življenju pripravil slavljenec. Obiskovalci so ob množici fotografij in duhovitih zapisih, ki so se pojavljali na platnu, zvedeli več o krajih, ljudeh in dogodkih v radomeljskem koncu kot pa o Janezu Kosmaču. S predstavitvijo je segel do svojih starih staršev. Obledele fotografije so prinesle vonj smodnika 1. svetovne vojne, ki je bil nalepljen na njegovega očeta. Na delo v krojaški delavnici je bil naslonjen utrip prve Jugoslavije, na v otroštvu umrlega brata Francija 2. svetovna vojna. Povojni razvoj druge Jugoslavije je bil podložen s fotografijami Janezovih kolesarskih podvigov, njegovim šolanjem in služenju domovini v črtasti uniformi
na lahkotnem teku narediti nekaj dobrega zase.
Več informacij na naši spletni strani:
http://www.tvdrustvo-partizan-domzale.si
lepo uspela, saj je bilo udeležencev veliko, Češenik in Turnše pa od 24. marca še lepša kot sicer.
V. V.
Trgovina z obutvijo Elegance v
sodelovanju s Škofijsko Karitas Ljubljana ponovno organizira humanitarno akcijo Praznimo omare. Zbi- uporabni in očiščeni. Za vsak po rali bodo obutev, jeans in trenirke darjeni par darovalci v znak hva z namenom obuti in obleči vse, ki so socialno šibkejši. Zlasti otroci čevlje hitro prerastejo in v naslednji sezoni potrebujejo že nove-večje. »Stari« čevlji so lahko povsem uporabni
in lahko razveselijo tiste, ki si jih manitarna akcija je potekala že lan ne morejo kupiti. S tem namenom jeseni in je bila zelo uspešna ter j vabijo vse Domžalčane, da prispeva- ponavljamo tudi spomladi. jo obutev, ki jo lahko v času od 16.
JAVNI POZIV DELODAJALCEM
REGIJSKA ŠTIPENDIJSKA SHEMA 2012/2013
Obveščamo vas, da je na spletni strani RRA LUR www.rralur.si objavljen nov Javni poziv delodajalcem za vključitev v regijsko štipendijsko shemo Ljubljanske urbane regije za šolsko/študijsko leto 2012/2013. Poziv omogoča 50-odstotno sofinanciranje štipendiranja delodajalcem, kjer pa bodo sodelovale občine, je lahko odstotek sofinanciranja tudi višji.
Rok za oddajo vlog delodajalcev je 29. 6. 2012.
PREDMET POZIVA je izbor delodajalcev za vključitev v RŠS v šolskem/študijskem letu 2012/2013.
Štipendi a iz RŠS je sestavljena iz:
-	dela, ki ga iz Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendi e zagotavlja štipenditor (RRA LUR) v višini 50% dode jene kadrovske štipendije, vendar največ v višini 30% minimalne plače skladno s 37. členom Zakona o štipendiranju;
-	preostalo polovico zagotavljajo delodajalci, pri katerih se bodo štipendisti zaposlili za čas trajanja izobraževalnega programa oz. za čas sklenitve pogodbe o štipendiranju.
V obveznost delodajalca v višini do 40% višine štipendije se lahko vključite tudi občine. Sofinanciranje je vezano na sedež podjetja ali poslovne enote v posamezni občini ali stalno prebivališče štipendista. Sredstva občin so sredstva iz proračunov občin in drugih
POGOJI
Pravico do vključitve v RŠS, za izvajanje kadrovskega štipendiranja imajo delodajalci, ki so pravne osebe zasebnega prava, fizične osebe ali pravne osebe javnega prava, s sedežem ali prebivališčem na območju Ljubljanske urbane regije in se prijavijo na Javni poziv s predpisanimi obrazci, v katerih opredelijo svoje potrebe po štipendiranju.
Na osnovi potreb, ki jih bomo pridobili od delodajalcev, bo v mesecu septembru 2012 RRA LUR objavil razpis za štipendije.
13.APRIL 2012
društva
ll
TURISTIČNO DRUŠTVO RACA
Če človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče
Turistično društvo Rača se je v zadnjih letih na različnih prireditvah predstavljalo z domačim kruhom, zato so se odločili, da letos spet pripravijo razstavo kruha in peciva iz kvašenega testa ter izdelkov lastnih rokodelskih delavnic. Razstava je bila v Osnovni šoli Krtina 24. in 25. marca 2012, pred šolo pa prodajna stojnica z različnimi vrstami mok iz žit iz ekološke pridelave, kruha, kvašenega peciva, rezanci in drugimi izdelki.
V času, ko vsi hitimo, je bila razstava dobrodošla priložnost, da se vrnemo
v zgodovino in v njej poiščemo različne vrste kruha, ki se je pripravljal v metrgah. Eno smo videli na razstavi, kjer je bilo tudi drugo orodje za pripravo res dobrega domačega kruha. Veliko vrst so ga spekle pridne gospodinje, tudi kakšen go-spodinjec je bil vmes, iz različnih vasi Krajevne skupnosti Krtina, ga ponudile na ogled pa tudi v pokuši-no. Ob ogledu razstave ni manjkalo pregovorov o kruhu, tudi literarnih del na temo kruha ne, hkrati pa si je bilo mogoče prebrati tudi kratke informacije o vrstah moke in izdel-
Razstavljali so: Brezje: Tatjana Majdič, Cvetka Štirn; Gradišče: Mija Cerar; Krtina: Evgenija Arnuš, Ana Grošelj, Valerija Kos, Darja Lapanja, Milena Oražem, Marija Pirnat, Janja Rems, Erika Sever, Petra Sever, Mojca Sever, Janez Šlibar, Vilma Zabret; Imovica: Stanka Franko; Ljubljana: Marjeta Gratzer, Lukovica: Karolina Smerkolj; Moravče: Mojca Smerkolj; Peče: Lidija Gomboc; Škocjan: Marinka Stražar, Zalog pod Sv. Trojica: Gashi Avdi.
OB DNEVU VODA IZŠEL RAZPIS ZA OBNOVO VODNJAKOV 2012
Imamo vodnjak, ki bi ga radi oživili
Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda je 22. marca - na svetovni dan voda - objavil javni razpis za dodelitev sredstev projekta Oživljanja slovenskih krajevnih vodnjakov. Razpis je namenjen občinam za projekte obnove slovenskih krajevnih vodnjakov in šolam za idejne zasnove vodnih učnih poti. Heliosov sklad razpise objavlja že 14 let in v tem času je bilo obnovljenih
78 različnih vodnih virov v 67 občinah in izdelanih 28 idejnih zasnov vodnih učnih poti. Celotna razpisana vrednost projekta je 21.200 evrov, od tega je 17.000 evrov namenjenih za obnovo vodnjakov, 4.200 evrov pa za šole. Rok za oddajo prijav je 30. april 2012, prijave pošljite na naslov:
Helios Domžale d.d., Služba za marketing »Razpis - VODNJAKI«, Količevo 2, 1230 Domžale. Posebna
dent
d.o.o.
ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Krašnja 57a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212
popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje zobna protetika z uporabo sodobnih materialov zdravju prijazna brezkovinska keramika beljenje zob
kih iz nje. Tako smo lahko izvedeli, da je pirina moka verjetno najbolj priljubljena moka v zadnjih letih, ko smo se ljudje pričeli zavedati pomena zdrave prehrane in se obrnili proč od izdelkov iz bele moke. Prebrali smo lahko tudi pojasnila o videzu posameznih mok, njihovih prednostih in uporabi. Vsi, ki so za razstavo prispevali kruh in pecivo, so ob zaključku razstavljeno podarili. Turističnemu društvu Rača iskrene čestitke za razstavo!
Vera Vojska
80. rojstni dan je praznoval Jože Lekan
V	ponedeljek, 19. marca 2012, je svoj 80. rojstni dan praznoval Jože Lekan iz Ihana, ki smo ga v Slamniku že predstavili in se ob tem spomnili njegovega velikega prispevka k tradicionalnim prireditvam pod Krumper-kom, s katerimi smo oživljali spomin na viteza Adama Ravbarja. Prav vlogo nepozabnega Ravbarja je več desetletij pel prav Jože Lekan.
V	Domu počitka Mengeš je imel na praznični dan vrsto obiskov. Obiskali so ga vsi domači, župan Občine Domžale Toni Dragar s sodelavci, popoldne pa sta mu prišli zaželet vse najboljše in predvsem veliko zdravja Marija Majhenič, predsednica krajevne organizacije za vrednote NOB Ihan, katere član je jubilant, in Vera Vojska v imenu Društva izgnancev Domžale. Praznovanju se je pridružila tudi sestra Marija Rogelj. Jubilantu še enkrat iskrene čestitke in veliko zdravja!
Vera Vojska
izbirna komisija bo izbrala med prijavljenimi projekti in rezultate javno objavila do 16. maja 2012, nato bo z izbranimi občinami sledil še podpis pogodb za obnovo izbranih vodnih virov.
Glavni namen projekta Heliosovega sklada je oživljanje vodnjakov v Sloveniji in širjenje zavesti o celovitem pomenu vode v človekovem okolju in vzpodbujanje aktivnega delovanja za ohranjanje in izboljšanje kakovosti vode v lokalnem okolju. V Sloveniji je na podeželju veliko zapuščenih in propadajočih vodnih virov, ki so del bogate naravne in kulturne dediščine ter jih s tem projektom ponovno oživimo in vključimo v lepšo podobo trgov, krajev, vasi ali mest. Zaradi intenzivnega kmetijstva in vpliva industrije, onesnaženja podtalnice in neracionalne rabe vode, vplivov sušnih obdobij in globalnih podnebnih sprememb so takšne prvotne oblike vodnih virov vedno pomembnejše v lokalnih okoljih. Voda je vir življenja in trajnostna skrb zanjo bi morala biti vodilo posameznikom in celotni družbi za ohranjanje njene kakovosti v vseh pojavnih oblikah.
Več informacij o razpisu Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda: Andreja Roš, vodja projektov tržnega komuniciranja Helios Domžale d.d., tel. 01/7298-253, 041/631843, andreja.ros@helios.si
Vera Vojska
slovenski paraplegiki - 14. turnir v kegljanju
Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine, v katerega se aktivno vključujejo tudi paraplegiki iz občine Domžale, bo 21. aprila 2012 pripravilo ob prazniku Občine Domžale že 14. turnir slovenskih paraplegikov v kegljanju, ki se bodo pomerili za Pokal Občine Domžale in Društva paraple-gikov ljubljanske pokrajine. »Turnir slovenskih paraplegikov ob 19. aprilu - prazniku Občine Domžale je postal tradicionalna oblika tekmovanja in druženja vseh slovenskih paraplegikov, ki se ob kegljanju ukvarjajo tudi z drugimi športi,« je povedala Cvetka Štirn, paraplegičarka, ki omenjeni turnir organizira od vsega začetka in je na njem že osvajala prva mesta, hkrati pa ima v vitrinah tudi številne pokale, ki jih je osvojila na državnih in drugih prvenstvih. Tudi letos pričakuje, da se bo tekmovanja, na katerem se bodo med seboj pomerile članice ter člani posamezno, posebej kegljajo veterani, pa tudi društva posameznih pokrajin, udeležilo veliko kegljačev. Tekmovanje bo potekalo na kegljišču v Kamniku, razglasitev rezultatov pa bo v Gostišču Kovač na Količevem.
APRlL/maii traven
MAÏ/veliki traven

15 Ne
l6Po
17Tb TÎsT
T9cr ZÖ^
zns
Sr
ZEce Z7pe
D. upora proti okup
Zffšo


M. dan zma. nadfašizmom
Èe
HPê
izzidSlamnika
KOZOROG
KORENINA
SVEŽE SVETLO)
Z	goleni,
R	vene
A
K	maščoba, olje
VODNAR
CVET
(MOKRO)
V stopala, O nart, 'U prsti na ^ nogah
ogljikovi hidrati
LIST
TOPLO)
O ,
Q glava, r možgani,
N
J beljakovine
OVEN
PLOD
Z HLADNO) ^
^ vrat, tilnik,
ušesa, zobje
I/
L
sol, korenina, Dll# g0m0lji
BIK	KORENINA
DVOJČKA
(SVEŽE SVETLO)
dihala, ramena, roke, dlani
maščoba, olje
CVET
MOKRO)
V pljuêa. O prsi'
[i želodec, U jetra
A
ogljikovi hidrati
^ TOPLO)
G	srce,
E	krvni obtok,
m	arterije,
N	hrbet
beljakovine
LIST
PLOD
(HLADNO)
p	prebavila,
^	vranica,
I"	trebušna
L	slinavka
nrifi^aA	sol, korenina,	,
DEVICA	gomolji KORENINA
"TEHTNICA
SVEŽE SVETLO)
Z
koUd, Â ledvice, mehur
maščoba, olje
CVET
SKORPljON
^ (MOKRO)
Q spohii Q organi, ^ sečevod
ogljikovi hidrati
LIST
STRELEC
o ,	E
Q. ^.V .I'l
fl) -	J
stegna, vene
beljakovine
(HLADNO)
sklepi, kolena, kosti, koža
PLOD
KOZOROG
sol, korenina,
gomolji KORENINA
- VODNAR
CVET
12
iz življenja in dela političnih strank
13. APRIL 2012
SD
Iz skrajnosti v skrajnost
»Ni kaj varčevati, varčuješ lahko s tistim, kar obstaja. Potrebno bo zategniti pas, preveč smo - beri: so - zapravljali« so večkrat ponavljane misli visokih predstavnikov vlade, nazadnje jih je za njimi večkrat citiral tudi sam predsednik vlade.
Vendar je taista vladajoča opcija, resda z drugim finančnim ministrom, v času svoje vladavine 2004-2008, celo v zadnjem delu mandata, ko so naši severni evropski sodržavljani že krepko bili boj z recesijo, sprejemala zakone, ki so dopuščali in celo spodbujali zapravljivost: zastonj hrana v šolah, za vse sloje, in mnogo hrane, kar je zastonj, nima cene, končane v smeteh. Posledično je bilo spreminjanje šol v prehranske obrate. Velika slovenska posebnost: študentski boni, in to za vse, ne glede na socialni položaj. Vrtec za drugega otroka zastonj, tudi za najpremo-
žnejše. Zaradi sistemske nemarnosti o ugotavljanju dejanskega socialnega položaja družin in premoženjskega stanja so bili subvencionirane cene za prvega otroka deležni celo zelo premožni. Nekateri od teh, celo v naši bližini, so uveljavljali tudi pravico do otroškega dodatka. Občine so bile prisiljene graditi, beri metati denar za prizidke za šolske kuhinje, za dograditve in nove vrtce. Zaposliti je bilo potrebno dodaten kader v šolah in vrtcih, če začnemo v kuhinjah, nadaljujemo z vzgojnim kadrom in vodstvom novih vrtcev in tiste, ki so morali skrbeti za izpolnjevanje izjemno visokih standardov v teh ustanovah.
Nov plačni sistem za javni sektor je pobral velik del denarja, znižanje dohodnine in davka na plače je prineslo korist zgornjemu sloju, zadolževanje bank pa je bilo usmerjeno namesto v razvojne v tajkunske, od vlade pože-gnane projekte.
Zaradi političnih ciljev je prevladala »politična slepota« za krizo pred vrati in tako je bil denar porabljen za vse navedeno, namesto da bi bil del shranjen za krizne časa, javna dela in pokojninsko blagajno.
Največje breme teh ukrepov je padlo na začetek mandata Pahorjeve vlade. In očitki opozicije: »Nesposobnost vlade - javni sektor se je razbohotil, zaposlovanje skokovito narašča, država meče denar za socialni mir, obresti naraščajo!« Ob tem pa veliko ogorčenje, ko je minister Lukšič uvedel delno plačevanje obroka. In rušenje reform, pri tem da je prejšnji predsednik vlade vedel, da bo padec reform plačalo prebivalstvo. Prava slika, bedna vloga sindikatov, Erjavca in študentskih zastavonoš pa se že nakazuje v posledicah predlaganih drastičnih ukrepih nove vlade, kjer poje predvsem palica in malo korenčka. Žetev je bedna. In kot je sedaj videti, bo na udaru srednji in najrevnejši sloj. Pametno bi bilo, da občina stokrat premisli, preden gre v nove investicije za vrtce: otroci bodo ostali doma zaradi ponovne uvedbe plačil ter staršev brez služb in nenazadnje bo brez služb del vzgojiteljskega kadra, ki bo moral na nek način preživeti.
SDS DOMZALE
Po kongresu, na katerem smo dobili novega predsednika Liberalne demokracije Slovenije, dr. Iztoka Podbre-garja, in vrsto konkretnih zadolžitev vodstva, pri katerih pripravi zelo pridno sodelujeta Domžalčana Anton Preskar in mag. Peter Pengal, se je življenje vrnilo v bolj običajne vode, čeprav to težko napišemo. Običajnega brezskrbnega življenja ni več, pa naj bo to v strankah, v katerikoli generaciji, skrb načenja družine, posameznike in posameznice, vsak pogovor, razmišlja-
«'g
il g«
LDS
nja se dotikajo krize, ki trka na skoraj vsa vrata.
Brezskrbnih trenutkov zaradi napovedi, ki sploh še niso uradne: »Kako pa razpravljate o njih, če vas uradno z njimi sploh še nismo seznanili,« pravijo in naglašajo ministri na številnih srečanjih in pogovorih na TV, v časopisih in med ljudmi, ni več. Stranke predlagane ukrepe, ki jih uradno še ni (prispevek oddajamo 04. 04. 2012), obravnavajo v vsebini, kot jih iz dneva v dan (drugačne) prinašajo mediji, se
z njimi strinjajo, če se bodo z njimi strinjali sindikati, in se ne strinjajo, če se z njimi ne bodo strinjali sindikati, ob tem pa zlasti opozicijske stranke vedno znova izjavljajo, da socialne države ne bodo dale za nobeno ceno.
^ da socialne države, ki ne manjka niti v Ustavi, ne bodo dale za nobeno ceno ^ ne bodo dale, pa so jo že? Marsikdo namreč to občuti že dalj časa, na to opozarjajo vsak dan daljše vrste pri dobrodelnih organizacijah, v medijih, kjer nam predstavljajo ljudi in družine, kjer denarja ni niti za položnice, in nas prosijo, naj pomagamo, da bodo ljudje preživeli. Preživeli, pa sploh še ne velja noben od številnih ukrepov, s katerimi nas, po mnenju nekaterih, straši država. Kaj šele bo ^ Ampak varčevanje je zaukazano, velikokrat tudi tisto, čemur so nekateri v prejšnjem mandatu nasprotovali in preprečevali, da bi bilo sprejeto že pred letom, dvema ^ Pravijo, da bomo krizo rešili tudi z zmanjšanjem števila praznikov. Nismo vsi ekonomisti, ampak znamo sešteti 1 + 1 in vemo, da bo prihranek, če sploh bo, majhen. Ampak varčevati moramo, pa naj stane kolikor hoče.
Tudi proslav bo manj. Zanimivo,
SLS
»Naredili bomo vse, da zaščitimo najbolj ogrožene!«
»Verjamem, da se v slovenski družbi danes strinjamo, kateri so tisti največji izzivi naše države v danem trenutku: gospodarska situacija ni rožnata, stanje v državnih javnih financah je izjemno resno, gospodarski razvoj ni v pospešku, posledice pa se negativno izražajo na socialnem področju ocenjuje predsednik SLS mag. Radovan Žerjav.
»Brez nepotrebnega leporečja in visoko zvenečih besed si moramo povsem iskreno priznati: situacija ni optimistična, razmere so zaskrbljujoče in preprosto - zelo resne. Čas terja odgovornost, najprej od nas na vladi, ki smo odgovorni, da pripravimo izhodišča za ukrepe, kot tudi od vseh političnih strank, predvsem pa tudi socialnih partnerjev - delodajalcev, sindikatov ^ Reševanje trenutnih razmer je naša skupna odgovornost! Kakršnokoli odlašanje z ukrepanjem bi Slovenijo
pahnilo še v večje probleme: padanje bonitet države v mednarodnem okolju, dražja cena denarja in podobno.« »Vendar pri tem ne bomo nikoli pozabili na socialno ogrožene! Dolžnost države je - in jaz osebno si bom zato prizadeval - da ne bomo socialno ogroženih družin pahnili čez rob krize! Čeprav smo po eni strani prisiljeni iskati vse rezerve, skoraj vsak evro in cent v državnem proračunu, bo vlada naredila vse, kar je v njeni moči, da se zaščiti vse tiste, ki so resnično najbolj socialno ogroženi. Slovenija je socialna država, in če hočemo, da takšna ostane tudi na srednji in dolgi rok, moramo ukrepati zdaj! Da z manjšimi in sicer trenutno s ponekod resda bolečimi ukrepi vendarle uspemo preprečiti najhujše scenarije. In da se namesto s pomočjo drugih - rešimo sami!« »Več konstruktivnosti pričakujem tudi od parlamentarne opozicije: da odvrže demagogijo v kot in se namesto pavšalne kritike varčevalnih ukrepov vsebinsko posveti vsakemu ukrepu posebej: ga argumentirano podpre ali zavrže oziroma poda konstruktivne predloge za njihovo izboljšanje. Le s čim širšo podporo varčevalnim in
Varčevati bo potrebno -če to želimo ali ne
Majda Zevnik
OBČINSKA ORGANIZACIJA LDS DOMŽALE
Kljub krizi in ukrepom - prijetne praznične dni
da začenjamo pri 27. aprilu - dnevu upora proti okupatorju. Če me spomin ne vara, je bila to ena cenejših prireditev, tudi v naši občini. Namenjena je bila spominom na dogajanja in žrtve druge svetovne vojne, za katero še vedno velja, da smo bili zmagovalci, da smo se z odporom uvrstili ob bok mnogo močnejšim narodom ter bili enakopraven član zmagovalcev nad nacizmom in fašizmom. Spoštujemo in cenimo vse žrtve vseh vojn ter smo jim hvaležni za današnjo domovino, za katero smo prepričani, da bo krizo preživela - tudi z državno proslavo ob dnevu upora proti okupatorju. Zato naj bodo državne proslave ob vseh priložnostih, ki so pomenile korak naprej k osamosvojitvi države, ali pa naj jih ne bo.
Praznujte 27. april - dan upora proti sovražniku, to je in ostaja pomemben del naše zgodovine; praznujte prvi maj in ne pozabite na tisoče delavcev, ki so nam ga priborili, in praznujte dan Evrope, sami smo se odločili zanjo. Čestitke in veliko prijetnih trenutkov vam želimo - pa ne le v prazničnih dneh!
LDS Domžale
Slovenija se je znašla v zelo težkem položaju. Poleg ekonomske je nastopila tudi politična kriza, rezultat katere so bile prve predčasne volitve v samostojni Sloveniji. Kot se verjetno spomnite, je bilo prvo glasovanje za novega predsednika vlade neuspešno, saj kandidat Zoran Jankovič ni uspel sestaviti vladajoče koalicije. Slovenija je bila pred dilemo - ponovne predčasne volitve, ki verjetno ne bi prinesle drugačne rezultatske razdelitve politične pogače ali pa poskus oblikovanja
SDS
vladne koalicije s strani druge najmočnejše politične stranke, SDS. Prevladal je razum in parlament je potrdil Janeza Janšo za novega predsednika vlade, oblikovala se je vladna koalicija, ki je že zavihala rokave.
Vlada je tako sedaj pripravila najobsežnejši varčevalni sveženj, kar jih je politika kadarkoli doslej predlagala v samostojni Sloveniji. Zagrizla je torej v kislo jabolko, kar je posledica čezmernega trošenja države v preteklih treh letih. Svetovna finančna kriza, ki se je začela poleti leta 2007 v Združenih državah Amerike in nato zajela tudi države Evropske unije, je prešla tudi v gospodarsko krizo. Slovenija
se je na začetku temu uspešno uprla, ker pa vlada Boruta Pahorja ob koncu leta 2008 ni sprejela pravočasnih ukrepov za izhod iz krize, se je ta razbohotila in se prelevila v spiralno krizo. Pahorjeva vlada nato ni zajezila niti proračunske porabe, saj je bila ta vsako leto višja, v letu 2011 so proračunski porabniki porabili že 200 milijonov evrov mesečno več, kot je bilo prilivov v državno blagajno. Na letni ravni je bil primanjkljaj v letu 2011 kar 2.400 milijonov evrov, odhodki so naraščali, kar je razvidno tudi iz podatkov Statističnega urada RS, objavljenih konec marca letos. Ob tem je pomembno tudi to, da je bila Slovenija v času pred Pahorjevo vlado najuspešnejša država med novimi članicami EU, v vsega treh letih pa je pristala na dnu lestvice. Slabšo gospodarsko rast od Slovenije sta imeli le dve državi članici EU. Statistični urad RS je tako konec marca objavil podatek, da so se skupni prihodki države v letu 2011 nominalno povečali za 1,2 odstotka, skupni izdatki pa za več kot 2 odstotka. Primanjkljaj je bil 2.289 milijonov evrov ali kar 6,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Primanjkljaj v letu 2010 je bil 2.127 milijonov evrov ali 6 odstotkov BDP. V statističnem uradu navajajo, da so na tako visoko raven tekočega primanjkljaja sektorja države v letu 2011 dodatno vplivale specifične transakcije, ki so v skladu s Priročnikom EU o primanjkljaju in dolgu države prikazane kot tekoči transfer kapitala (pokrivanje izgub državnih
podjetij z dokapitalizacijo, prepoznanje terjatev državnih podjetij in plačila zapadlih državnih poroštev). V letu 2011 je država dokapitalizirala Novo Ljubljansko banko (NLB), in sicer z 243 milijoni evrov, Adrio Airways z 49 milijoni evrov, družbo Peko s 6 milijoni evrov in podjetje Nafta Lendava z 10 milijoni evrov. Poleg tega je Pahorjeva vlada v letu 2011 prevzela še terjatve Slovenskih železnic v vrednosti 119 milijonov evrov (v letu 2010 43 milijonov evrov), plačala je 20 milijonov evrov zapadlih poroštev (v letu 2010 je bilo teh plačil 7 milijonov evrov) in prevzela dolg javnega podjetja za graditev savskih elektrarn Infra v vrednosti 10 milijonov evrov (leto pred tem pa še 33 milijonov evrov). Lahko bi še navajali številne podatke, vendar je kot na dlani, da je Slovenija v težki situaciji in da bo potrebno varčevati, drugače se iz krize žal ne bomo izkopali. Zato je varčevalni sveženj, ki ga je pripravila vlada, nujno potrebno zlo, pravzaprav edina možna rešitev iz krize. Žal se je v času prejšnje vlade več zapravljalo kot ustvarilo, posledice tega sedaj čutimo vsi. Prepričani smo, da bodo varčevalni ukrepi kmalu pokazali sadove in da bo sedanja Janševa vlada Slovenijo spet popeljala tja, kjer je nekdaj že bila - med najuspešnejše države EU.
Janez Stibrič, tajnik in tiskovni predstavnik SDS Domžale www.domzale.sds.si
ZARES
Poudarki s 7. konvencije stranke Zares
Stranka Zares - socialno liberalni je na 7. konvenciji sprejela usmeritve za delovanje v zunaj parlamentarni opoziciji. Med drugim tudi resolucijo za spremembo protikrizne politike Predsednik stranke dr. Pavel Gantar med drugim poudarja, da Slovenija danes bolj kot kadarkoli prej potrebuje politično izbiro in program, ki ga ponuja stranka Zares. Zato smo odločeni, da politično pot nadaljujemo samo-
stojno, pri čemer smo pripravljeni sodelovati s tistimi strankami, ki imajo podobne vrednote in cilje. Naš cilj je takšna Slovenija, ki temelji na svobodi in solidarnosti, na odprtosti in ne na kulturi strahu.
Gantar je opozoril, da danes plačujemo ceno za neuveljavljene reforme pred letom dni. Prav tisti, ki so nujne reforme preprečili, pa zdaj ponujajo recepte, s katerimi bodo socialno državo uničili namesto preoblikovali in gospodarstvo potisnili v še globljo
recesijo, namesto da bi vzpostavili okolje za njegovo oživitev in traj-nostno rast. Žal tudi parlamentarna opozicija ne opravlja svoje vloge, saj ne predlaga alternative in drugačne poti. Največji problem slovenskega gospodarstva ni prevelika javna poraba, temveč vsesplošna zadolženost in nelikvidnost gospodarstva ter omejena posojilna dejavnost bančnega oziroma finančnega sektorja. Na zgrešeno protikrizno politiko EU je opozoril Gregor Golobič. Evropa, s podporo evropski politiki pa tudi Slovenija, se z osredotočanjem na zniževanje javnega dolga izogiba reševanju problema tam, kjer je nastal. Danes se preprosto pozablja, da se javni dolg v Evropi ni povečal zaradi neodgovornega ravnanja vlad, ampak zaradi nujne sanacije uničujočih posledic neodgovornega ravnanja zasebnega sektorja. V večjem delu Evrope se je tako z ogromnimi javnimi sredstvi reševalo finančne institucije. Janševa vlada - tako kot bivša Pahor-jeva - brezrezervno podpira fiskalni pakt EU, namesto da bi podprla in okrepila tiste kritične glasove, ki se vse bolj zavedajo, da prevladujoča
in zapovedovana evropska doktrina reševanja krize ni recept za grenko zdravilo, ampak odmerek strupa, ki zgolj poglablja recesijo ter vodi v socialni in politični kaos. Ne smemo pristati na podobo EU kot grožnje z zunanjo prisilno upravo. Fiskalna konsolidacija ne more biti sama sebi namen, ampak je smiselna samo, če je v funkciji zagotavljanja varnosti čim večjega števila ljudi, v prvi vrsti njihovih zaposlitev in razvoja. Stranka Zares zato ponovno poziva k bistveno aktivnejši vlogi Slovenije pri oblikovanju korenite spremembe protikrizne politike EU. Minimalni cilj znotraj tega angažmaja mora biti dogovor o razumnem podaljšanju roka, v katerem naj bi Slovenija zmanjšala javnofinančna neravnotežja. Ključna naloga doma pa je priprava nove družbene pogodbe na podlagi resne in vključujoče razprave na podlagi argumentov, brez logike moči ali strašenja.
Povzeto po: http://www.zares.si/7--konvencija-stranke-zares/
Marjan Mirai
DESUS
Simbioza ali parazitstvo
stabilizacijskim ukrepom lahko stvari premaknemo, zato pa najprej potrebujemo pogovarjanje in dogovor.« »Upam, da bomo v tem izjemno občutljivem trenutku za družbo in državo zmogli pogum, da vsi, ki smo v tem procesu: vlada, opozicija, socialni partnerji - sindikati, delodajalci, državljani in državljanke ^ to zgodbo zmagamo! Ta današnji ključni izziv slovenske države in družbe: samostojno potegniti se iz krize in se vrniti na pot razvoja ter gospodarske rasti lahko zmagamo le SKUPAJ!« Prirejeno po nagovoru mag. Radova-na Žerjava udeležencem Pučnikovih dnevih.
R. R.
Nikoli in nikomur ni prijetno ob naslovitvi s kakšno grdo besedo, še posebej, če ta v sebi nosi omalovažujoč pridih ali neupravičeno kritizerstvo.
Gospodu s fakultete je padlo nekaj
takega iz ust. V sveti prepričanosti v svoj prav pri delitvi vrednostnih sodb o razmerjih v družbi in vrednotenju posameznih skupin državljanov je vehementno izustil, da so upokojenci paraziti. Očitno gre za človeka, ki je še tako mlad in neizkušen, da mu ni popolnoma nič jasno v zvezi z obdobji človekovega življenja. Ne razume, da je človeško življenje sestavljeno iz treh obdobij - mladosti, zrelosti in starosti, ki skupaj
tvorijo en življenjski cikel, eno življenje.
V naravi poznamo pojma simbioza in parazitstvo, kjer je odnos med dvema ali več bitji povsem jasno določen. Simbioza pomeni medsebojno sobivanje, pomoč, delitev, skrb. Parazitstvo pa je enosmerno, torej eden izkorišča drugega, obratne poti ni.
Kako pa je to v človekovem življenju? V stilu gospoda profesorja bi rekli, da otrok izkorišča starše, torej je parazit, dedki in babice pa, ko potrebujejo pomoč svojih najbližjih, izkoriščajo svoje otroke in po profesorjevo družbo, in so tudi paraziti.
Smo torej družba parazitov? Samo sprevržena duša lahko izusti kaj tako neprimernega. Se bo zmogla opravičiti za takšno trditev? Najbrž ne.
Tako ne moremo komunicirati, tako enostavno ne gre več naprej. Ni vse v kritiki in omalovaževanju, temveč v povezovanju in pozitivnosti. Vsi moramo ohladiti glave in spet najti poti do bližnjih in stkati zlate niti medsebojnih odnosov, spoštovanja in sodelovanja. Povsem jasno je, da se v teh odnosih pretaka ista kri in da trepetamo drug za drugega, da se ne bi kateremu kaj zgodilo, da naredimo vse za to, da damo najboljše svojim otrokom, svojim bližnjim, svojim staršem.
Še dobro, da ljudje živimo, delujemo in razmišljamo po svoje in v večini primerov živimo simbiotično, torej v odnosih pozitivnih vezi.
Mija Pukl
13.APRIL 2012
iz urada župana
13
LISTA VERBIC
Obnova perona na železniški postaji v Domžalah
V septembrski številki 2011 je lista Peter Verbič opozorila na slabo
^^ ZA DOMŽALE ;
in nevarno stanje vstopno - izto-pnega perona na železniški postaji v Domžalah. V teh dneh občani lahko opazijo potek obnove perona, kar je razvidno tudi iz priložene fotografije, zato smo se odločili za pričujoč prispevek, saj je prav, da bralcem predstavimo odziv na preje omenjeni prispevek. Obnovljeni peron bo zagotavljal varno čakanje ter vstop in iztop potnikov z vlaka ter vsem zagotavljal ustrezno varnost.
LTD
Bodo tudi Domžale del varčevalnih ukrepov?
Najverjetneje. Žal. Se strinjam, da moramo biti solidarni in strpni. Pa vendar smo Domžale ena izmed redkih občin, ki zelo dobro »poslujemo« in nismo do vratu v dolgovih. In lahko bi rekli, da smo za zgled. Tako smo kljub neprijaznim obetom lokalna skupnost,
poni Dnggr
LTD

kjer življenje živahno teče naprej. Naj omenim dva dogodka, ki kažeta na to, da so Domžale kljub finančni in gospodarski krizi še naprej napredno mesto, ki se razvija in teži k večanju blagostanja njegovih prebivalcev. Ena od teh je zagotovo razširitev domžalske tržnice, kar pomeni, da tržnica v Domžalah živi in je eden izmed ključnih »objektov« družbenega življenja. Je pa to le delček mozaika in začetek urejanja mestnega jedra, ki si ga seveda vsi želimo. V LTD verjamemo in prizadevali si bomo, da Domžale dobijo urejeno mestno jedro in trg, kot se za tako mesto spodobi. Druga dobra novica, ki bo v veselje in zadovoljstvo družinam v Domžalah, pa je, da je župan in nosilec liste LTD
N.SI
Življenje zmaguje
25. marca smo ob izidu referendumskega glasovanja na naši Facebook strani zapisali: »Z močno voljo dan za dnem in z Božjim blagoslovom ...« je danes zmagala družina! Zmagala je strpnost nad nestrpnostjo, argumenti nad besedičenjem, resnica nad lažjo, pokončnost nad praznino ^ Veselimo se tega uspeha, ki ni samo uspeh Nove Slovenije, Civil-
ne iniciative ter ostalih strank, društev, organizacij in posameznikov, ki so družinskemu zakoniku javno nasprotovali, ampak je uspeh Slovenije, pravzaprav vseh Slovencev, pa če se tega zavedajo ali ne, če to priznavajo ali zanikajo. Kljub bojazni, da bo zaradi sovpadanja volitev ljubljanskega župana prevladala volja Ljubljančanov, se je izkazalo, da je bil materinski dan za referendum, na katerem se je odločalo o usodi družine, prava izbira. Tudi na simbolni ravni! Za rezultat, kakršnega
POSLANKA SDS V EVROPSKEM PARLAMENTU
EU ima tudi dušo in srce
V imenu liste Peter Verbič izrekamo zahvalo investitorju kot izvajalcu obnovitvenih del. Prenovljeni peron in sama oklica postaje bo postala prijaznejša vsem občanom in uporabnikom.
Florjan Zabret Lista Peter Verbič - lista za Domžale
Ljudje v Sloveniji so tako kot v mnogih drugih evropskih državah vedno bolj nezadovoljni, nekateri s strahom pričakujejo prihodnost, mnogi se ukvarjajo s problemi osnovnega preživetja. Sprašujejo se, kaj se je zgodilo z državo, kaj se dogaja z Evropsko unijo (EU). Zelo problematično stanje javnih financ je novo slovensko vlado prisililo, da se v prvih tednih svojega dela ukvarja predvsem s tem, kako ustaviti slovenski vlak, da ne bo zdr-sel v enako brezno, v kakršnega je že padel grški. Trpki so komentarji o EU, ki zahteva izpolnjevanje pogojev, ki bodo dali naši skupni valuti evru večjo trdnost. A to so zahteve, ki jih je sooblikovala tudi Slovenija in bodo terjale od držav članic večjo odgovornost kot doslej. Zdaj je trenutek, da znova dokažemo sebi in svetu, da smo kot narod odgovorni in sposobni sami skrbeti za svojo državo. V nasprotnem primeru bomo namreč ob še težjem položaju pla-
čevali kazni in dodatno izgubili tudi del suverenosti. Težko je v teh časih Grčiji, ko neka neizvoljena ne-grška trojka narekuje potrebne protikrizne ukrepe v tej prezadolženi državi. A če imamo skupno valuto, če oblikujemo skupni trg in gospodarstvo, potem moramo zbližati tudi politično kulturo evropskih držav. Pravno zavezujoči ukrepi morajo resnično zavezovati, uradni dokumenti morajo biti odraz resničnega stanja. A prispevek EU k stabilnejšemu stanju niso le fiskalni ukrepi. Unija razvija in uvaja številne politike za oživitev gospodarstva. Glede na načelo subsidiarnosti je to sicer v največji meri dolžnost samih držav članic, a navkljub temu evropska politika pospešuje inovacije, spodbuja raziskave in vidi priložnost za evropsko prihodnost v trajno-stnem razvoju.
Toda, ali ima EU tudi dušo in srce, ali se zaveda trpljenja ljudi v stiski? In če se zaveda, ali jim
pomaga? Eno temeljnih načel EU je solidarnost. Verjamem, da tako dolgo, kot bodo evropski narodi solidarni, bodo živeli v miru in bodo vedno tudi našli pot iz kakršne koli krize. Od začetka krize v letu 2008 smo v Uniji zelo hitro preoblikovali enega od skladov, tako da ga je bilo moč uporabiti za pomoč ljudem, ki so izgubili službo zaradi krize. Tudi Slovenija je bila prejemnica pomoči za nekoč zaposlene v Muri. V trenutkih, ko človek ostane brez dela in v najboljšem primeru z nizko socialno podporo, pa se mnogi začnejo spopadati tudi z osnovnimi življenjskimi pogoji. Kaj dati v lonec, ali bo dovolj hrane za tri obroke dnevno? Tudi tem najbolj ranljivim ljudem je Unija priskočila na pomoč z razdeljevanjem hrane najbolj ogroženim in tudi to pomoč je prejela Slovenija. Evropski parlament je ves čas glasno zagovarjal tovrstno obliko pomoči in že nekaj časa opozarjamo, da trenutna zakonodaja ne omogoča take pomoči po letu 2013. Zato smo na svojem zadnjem marčnem zasedanju zahtevali od Evropske komisije, da si prizadeva za nadaljevanje pomoči ljudem v stiski, in veseli
smo bili, da smo tako zavezo tudi dobili. Zdaj je odvisno le še od vlad posameznih držav članic, ali se bodo z nadaljevanjem programa strinjale. Seveda si vsi želimo, da bi se finančni in gospodarski kazalci v celotni EU čim prej začeli dvigati. A vedno bodo med nami ljudje, ki bodo potrebovali tudi pomoč v hrani.
Za nami so velikonočni prazniki. Cas, ko življenje zmaga nad smrtjo, ljubezen zmaga nad sovraštvom, veselje zmaga nad trpljenjem. Naj upanje ostane v nas skozi vse leto in nas takrat, ko utečenih poti zmanjka ali vodijo v poraz, vzpodbuja k iskanju novih poti.
Dr. Romana Jordan,
POZITIVNA SLOVENIJA NASPROTUJE
Mi smo proti ACTI
- Liste za vse generacije Toni Dragar položil temeljni kamen za izgradnjo prizidka za vrtec v Ihanu. Morda boste rekli: »Ja, zadnji čas je bil.« Ja, se strinjam. Ta prizidek bo trikrat večji od sedanjega vrtčevskega objekta in z njim bomo zagotavljali prostor za okrog 150 malčkov. Rast števila prebivalstva je velika tudi v Ihanu, to pa je pozitiven kazalnik za občino, saj to pomeni, da smo razvita občina, v kateri bi si družine rade ustvarile novo življenje. Kakorkoli že. Želja in interes župana ter svetnic in svetnikov LTD je, da še naprej zagotavljamo visoko kakovost življenja v občini Domžale in udejanjamo dobre projekte, ki bodo v korist občankam in občanom naše občine.
ACTA - ali po slovensko Trgovski sporazum za boj proti ponarejanju
-	je multilateralni sporazum, ki predlaga urejanje novih mednarodnih kriterijev za uveljavljanje avtorskih pravic. Slovenija ga je, čeprav o njegovi vsebini ni bilo predhodne širše javne razprave in je bilo do skrajnega roka za podpis še daleč, podpisala (že) konec januarja, še v času prejšnje vlade. Nova vlada se je odločila za zamrznitev ratifikacije predvsem zato, ker razprava o ACTI poteka še na ravni EU.
V Pozitivni Sloveniji, ki je dala pobudo, da je bila v Državnem zboru Republike Slovenije organizirana javna obravnava ACTE, menimo, da je potrebno sporazum zaradi številnih pomislekov, tako domače, kakor tuje -strokovne javnosti, zavrniti. Svojo odločitev utemeljujemo z naslednjimi razlogi:
-	način sprejemanja sporazuma ACTA ni upošteval načela javnosti in odprtosti delovanja državnih orga-
nov, saj pred podpisom sporazuma ni bila opravljena široka javna razprava. Kako pomembna bi bila za kakovostnejšo pripravo vsebine sporazuma javna razprava, priča dejstvo, da so se, kljub precejšnji tajnosti zaradi opozoril strokovne javnosti, nekateri predvideni in precej invazivni ukrepi iz prvotnega predloga že omilili. Buren odziv strokovne in širše javnosti lahko torej pripišemo tudi odsotnosti javne razprave. V sklopu le-te bi lahko vlada javnosti namreč pojasnila, kaj sporazum prinaša državljanom, uporabnikom interneta ter, ali naša zakonodaja v celoti ustreza sporazumu in v kolikor ne - kaj bo v zakonodaji treba spremeniti.
- obstaja utemeljen dvom o tem, ali bi uveljavitev ACTE nemara ne povzročila neizogibne regulacije interneta. S tem pa bi se odprla številna vprašanja, povezana z informacijsko družbo. Lastniki intelektualne lastnine bodo legitimnost svojih poslovnih modelov dosegli le, če ti ne bodo porušili
ravnovesja med njihovimi pravicami in pravicami do varstva osebnih podatkov in drugimi temeljnimi človekovimi pravicami kot so domneva nedolžnosti, svoboda izražanja in učinkovito sodno varstvo.
-	sporazum vsebuje nekatere zelo odprte določbe, ki bi lahko bile zlorabljene za uvedbo zelo invazivnih ukrepov kot je uporaba DPI tehnologij.
-	regulacije interneta se je potrebno lotevati z veliko mero razuma in sub-
tilnosti, saj je internet eden pomembnejših gradnikov človekovega (socialnega) življenja v sodobni družbi na številnih področjih. - za zaščito intelektualne lastnine je zagotovo moč najti način, ki ne bo posegal v svobodo izražanja, svobodo obveščanja in varstva podatkov ter bo hkrati užival večjo podporo v strokovni javnosti.
Saša Kos, poslanka v DZ RS
Saša KOS
Poslanka Pozitivne Slovenije v Državnem zboru RS
Obveščam vas, da v Domžalskem domu Domžale, Ljubljanska cesta 58 s 1. aprilom 2012 odpiram
POSLANSKO PISARNO,
kjer se s svojimi predlogi, pobudami in vprašanji lahko oglasite vsak ponedeljek med 14. in 16. uro.
Vesela bom najave po elektronski pošti sasakos.kos@gmail.com.
Dobrodošli!
POSLANEC V DRŽAVNEM ZBORU
Kamal Izidor Shaker
smo dosegli, smo zaslužni vsi, ki smo z zdravim razumom in odprtim srcem doumeli, kam nas vodi slab zakonik, ki so nam ga vsiljevali ter odšli na volišča, da bi ga zavrnili. Zato se vsem in vsakemu posebej zahvaljujemo za vse besede in napore, ki ste jih vložili v referendumsko kampanjo in seveda za vsak glas, s katerim ste prispevali k razveljavitvi družinskega zakonika.
Za nami je največji krščanski praznik, velika noč. Želim vam, da veselja, ki ga je prineslo velikonočno jutro, ne bi nikoli uničili trenutki trpljenja, strahu ali obupa, ampak bi ga neprestano podžigalo neuničljivo upanje in zaupanje v to, da življenje vedno premaga smrt. Zato se v prizadevanju za dobro nimamo česa bati, saj nam vstali Jezus zagotavlja, da bomo skupaj z njim premagali svet, ali kot pravi pesem velikonočnega tridnevja: »Zaman napada knez teme,/ noben poskus mu ne uspe«. Res je, življenje zmaguje!
Andreja Šuštar OO NSi Domžale
Zategovanje pasu
Da je bil soc-komunizem jugo-slo-venski vsaj takšna utopija kot trditev, da smo vsi enaki, je danes jasno že vsakomur, ki ima količkaj smisla za realnost. Vsi skupaj v Sloveniji naši ljubljeni živimo čas, za katerega bi lahko popolnoma argumentirano rekli, »da je vrag šalo vzel!«. Prej ko bomo to prepoznali, ne le skupinsko, temveč tudi vsak v svoji lastni glavi (zadnje zapisano posebej argumentirano velja zlasti za vse, ki kakorkoli odločajo(mo) o naših usodah!), prej bomo ustvarili prepotrebne pogoje za izhod iz krize, v kateri smo. Duhovne, vrednostne, miselne, družbene in - posledično materialne. Tisti, ki smo že vsaj malo v zrelih letih, še dobro pomnimo čase bivše države in takratno zategovanje pasov. In smo jih zategovali, in so nam jih zategovali, vse za skupno dobro, ki ga pa ni in ni hotelo biti. Tudi danes nekateri v aktualnih varčevalnih ukrepih Vlade RS vidijo »ponavljanje zgodovine«. Pa se zgodovina res ponavlja?!? Niti slučajno! - je pravi in resnici zavezan odgovor. Zdaj nismo več Juga. Zdaj ne tiskamo več denarja po mili volji, če ima realno pokritje ta denar, ali ga pa nima. Zdaj smo del nekega razvitega evropskega sveta, kjer niso nikoli imeli soc-komunizma. Del sveta, kjer je bil nek družbeno-konsenzni red že takrat, ko se je Juga dušila v neodgovornosti in v totalnem preziranju splošnih človeških vrednot na vseh nivojih. Zdaj MORAMO, oziroma smo prisiljeni (hvala Bogu!) biti odgovorni za svoja ravnanja. Zdaj smo prisiljeni zapravljati toliko, kolikor ustvarimo. In niti centa več! Ker nas je prejšnja Vlada (oziroma
prejšnja vladajoča garnitura) uspela prekomerno zadolžiti (vse naredimo, samo da ohranimo oblast! - je bila njih parola!), smo zdaj pred vrati - Grčije. Pa nikakor ne zato, ker bi želeli tja na dopust. O, ne! Temveč zato, ker se bomo tudi samo samosesuli. Po »grškem scenariju«. Zdaj je čas, ko moramo kot vladajoča oblast doumeti, da je edino pravičnost tisti vseobsegajoči vrednostni element, s katerega doslednim upoštevanjem in udejanjanjem v vsakdanjem življenju lahko dosežemo tako bolj človeku prilagojeno obdavčevanje kot tudi vse tisto, kar bo preprostemu človeku povrnilo že zdavnaj izgubljeno vero v državo Slovenijo in v vse njene institute splošnega pome-
na. In poleg vladajoče oblasti morajo to doumeti in preprosto sprejeti tudi vsi drugi soodločujoči tvorci državno--gospodarskega in upravnega sistema, predvsem sindikati. Zdaj res ni čas za skrivanje za neštetokrat prežvečenimi, floskulativnimi, kvazi-populističnimi parolami tipa: »Borimo se za delavski razred!« (zraven pa sedimo v uglednih pisarnah, daleč od delavskega razreda, opremljeni z najmodernejšimi tehno-
logijami vseh vrst. In s fikusi! In, vsi po vrsti - na dobrih, rednih, vsako-mesečnih plačah!). Zdaj je čas, ko ni časa za najrazličnejša stavkovna izsiljevanja najrazličnejših bolj ali manj popularnih segmentov družbe, še prav posebej pa ne tistih, ki so pri ljudeh prepoznani kot a priori priviligirani. Zdaj je čas za trezno streznitev, za realen pogled na realnost, za dejanski premislek o vsem in o vseh, predvsem pa o vrednotah. Zdaj res ni čas kupovanja oblasti in političnega »fopanja« ljudi z vsem, kar že poznajo in vedo, da ne more prinesti nič dobrega. Vsaj za preproste ljudi ne. Ce kdaj, potem je prav zdaj zadnji čas, da se pravičnost naseli v vse pore našega bivanja. Kot tista nedotakljiva vrednota, ki nam je bila, nekoč, že davno tega, nacionalno - lastna. Ce ne bo res »vrag šalo vzel!«. Vsem!
Robert Hrovat
Kako smo glasovali 25. marca 2012
Referendum o Družinskem zakoniku 2012
Referenduma, na katerem smo tudi v naši občini 25. marca 2012 glasovali o Družinskem zakoniku, je v volilni enoti štev. 4 Ljubljana - Bežigrad, v Volilnem okraju štev. 10 (del občine Domžale, občini Lukovica in Moravče) od skupaj vpisanih v volilni imenik 22.879 glasovalo 7.288 volivcev in volivk, kar pomeni 31,85 odstotka, v volilnem okraju štev. 11 (del občine Domžale, občini Mengeš in Trzin) pa je od skupaj 21.481 vpisanih v volilni imenik glasovalo 7.173 volivcev in volivk, kar pomeni 33,41 odstotka. Poglejmo še rezultate:
VOLILNI OKRAJ ŠTEV. 10:
VOLILNI OKRAJ ŠTEV. 11:
Glasovalo	7.288	
ZA	2.875	ali 39,69 odstotka
PROTI	4.369	ali 60,31 odstotka
NEVELJAVNI	44	
Glasovalo	7.176	
ZA	3.803	ali 53,17 odstotka
PROTI	3.350	ali 46,83 odstotka
NEVELJAVNI	20	
14
uredništvo
13. APRIL 2012
Pisma bralcev
Objavljamo prispevke avtorjev, katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Hkrati obveščamo bralce, da stališča, zapisana v Pismih bralcev, niso stališča uredništva.
Bo ostal le še spomin na stob?
Stob že zdavnaj ni več tisto, kar je bil nekoč. Skladno grajena obcestna vas s premišljeno razporejenimi hišami, gospodarskimi poslopji, kozolci, vrtovi, njivami in travniki. Logičen red, ki ga je iz izkušenj gospodarjenja z zemljo v preteklosti ustvaril preprost človek brez posebnih urbanističnih znanj. Kasneje sta to prvobitno ureditev načeli železniška proga na jugu in glavna cesta na severu, kljub temu pa so se osnovne prostorske značilnosti vasi, ki je bila zametek kasnejših Domžal, še vedno ohranile. Sedaj pa iz časopisov izvemo, da se pripravlja gradnja soseske Stobušak, ki ne bo imela s stavbno identiteto kraja nič skupnega. Ne motijo me ravne strehe v centru Domžal, nisem pa prepričan, da bodo Stobu dale načrtovane ravne strehe stanovanjskih stavb novo prostorsko kakovost. Naravna vrednota Stoba pa je še nekaj travnikov, obdanih z drevjem in grmovjem, ki nudi zadnja zavetišča pticam in poljski divjadi, ščiti pred vetrovi, zadržuje vlago in bogati zrak s kisikom. To pomlad so se
jih lotili z žagami in sekirami. Brez razumnega razloga. Če sem zajedljiv; še sreča, da imamo gospodarsko krizo, zaradi katere je nepotrebnim investicijam vsaj za nekaj časa odklenkalo. Prav bi bilo, da bi jim za vedno.
Jože Nemec, DVO Domžale-Kamnik
Domovina, ti si kakor _ (lešniki)
In tu sem brez besed. In misli. Spomin na trenutek v tistem četrtku, 22. marca, ko sem se vračal po zasebnih opravilih iz Domžal in mimogrede zavil v prijazno gostišče, ostaja.
Notranjost je samevala, le točajka Andreja. Zunaj nekaj gostov. Pozdrav in nekaj besed z naročilom po osvežujoči kavi. Ura, tam pol sedmih
Med vhodom z dvorišča pa se v notranjost zariše tiha silhueta pobiča, tam okrog deset, enajst let. Glas polglasno zaprosi za kozarec vode. Ustreženo in fantič jo popije. Zasliši se beseda zahvale. Fant odhaja, ko se sunkovito zaustavi med vrati. »Prosim, tam zunaj na mizi sem videl polno skledo lešnikov.« »Arašidi«, pripomnim. »Ja, gospod. Prosim, ali si jih lahko vzamem samo za pest, že dolgo Moje in oči Andrejke sta se zastrmeli ... Tiho in le cmok v grlu. »Polno, polno, obeh dlani, si jih vzemi, pa priden bodi!« zaslišim kot odmev Andrejkine besede. In povsem nezavedno sem pomislil, skorajda zasužnjil me je čas med obema
Opravičilo nagrajencem številke 3
V	prejšnji številki smo pomotoma ponovili objavo nagrajencev nagradne križanke številke 2, zato tokrat objavljamo nagrajence tudi prejšnje številke, ki so: -Tatjana Karlovšek, Domžale, prejme brezplačni vikend najem vozila Honda Civic
Anton Pavlin, Ljubljana, prejem plastično ročko 4 l olja Castrol SLX Marko Kmetič, Domžale, prejme plastično ročko 4 l olja Castrol GTX Anton Jamnik, Radomlje, prejme preventivni pregled vozila z meritvami. Nagrajencem čestitamo!
Nagrajenci križanke številka 4
Rešitev nagradne križanke številka 4: BERGEN, OSLO, DRAM-MEN, LARVIK. Nagrajenci nagradne križanke številka 4 pa so: - Janez Jereb, Domžale, Darinka Sekular, Novo mesto in Janez Rom, Dob, ki prejmejo po dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale za sezono 2011/2012.
V	tokratni številki nagrajuje Honda Ambrož, nagrade pa so brezplačni najem vozila Honda Civic, plastična ročka, 4 l olja Castrol SLX, plastična ročka, 4 l olja Castrol GTX in preventivni pregled vozila z meritvami.
Pravilne odgovore nam lahko pošljete do četrtka, 3. maja 2012 na naslov: Uredništvo Slamnik, Ljubljanska 61, 1230 Domžale. Veliko sreče!
NAGRADNA	Kulturni dom
KRIŽANKA	Franca Bernika, p. p. 2,
5	1230 Domžale.
vojnama, čas socialnega realizma, ki so ga naši vrhunski književniki (Ingolič, Krefti, Voranc, Kranjec, Potrč, Seliškar tako realno ubesedili. Mar ni prav tak čas, surov, neusmiljen tudi pred nami?
In zavem se, da ta čas, ki ga doživlja moj narod, moja domovina kliče po dr. Franu Govekarju, da bi popisal svoj novi roman krutega naturalizma V krvi in s krvjo in solzami. Da se tam nekje izza koprene pojavi podoba Zofke Kvedrove in v svojih socialnih črticah izpoje bolečino ljudstva, še posebej žena in mater. In da si je ta osamosvojeni narod slovenski prav zdaj tak, kot njen onemogel konj, po katerem samosvoj gospodar pobesnelo udriha, a zanj voza več ne more vleči. Kje si Cankar, da bi nam izpovedal, napovedal veliki petek Vstajenja in pesnik Udovič, ki bi nam zapel, kot v času NOB: »Zbežite sence, vzidi čist dan!« Ali se je kleno ljudstvo slovensko zares pred dvajsetimi leti odločevalo za to in na to pot, ki nas je privedla, kjer smo zdaj. Osamosvojitelji, med seboj pljuvajoči, polni očitanj, polnih grehov, pa ne vidijo in ne slišijo lakot, tožbe žalostnih src, ki v žalosti žive (citat pesnika Josipa Murna Aleksandrova). Nam povojna oblast vsaj ni ukradla otroštva, mladosti, čeprav v pomanjkanju, ali pustil nam je sanje in brezskrbnost. Posebej Upanje In tako vem, da prihaja čas, kot je zapel Simon Jenko: »Ko v gomili črni bodem jaz počival, veselih časov sreče moj narod bo užival!« Takrat tudi fante več ne bo prosil za »LEŠNIKE in Domovina, ti boš kakor en sam vedno naš MAJ! Vzdrami se ljudstvo slovensko! p. s.
Na to pomislite ljudstva predstavniki!
Leon Senger
Država v krizi
Ste med sabo se zmenili, da ne boste popustili. Če bi vam plačo odtegnili, ste s stavko zagrozili.
Vam, ki imate dobre plače, srce skočilo je v hlače. Revež pa nič ne grozi, ko 400 evrov le dobi.
Vlada tudi naj varčuje, ne pa luksuz si kupuje Zakone take naj postavi, ki pomagajo državi
Narod pa naj tudi ve, da tako naprej ne gre. Vsi, ki bajno zdaj živite, tudi pasove zategnite.
Marija Jenc
Naša pevka Tanja Žagar je dobesedno zablestela na Viktorjih 2011
V soboto, 17. marca, so v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma podelili 20. viktorje popularnosti. Slavila je RTV Slovenija in Mito Trefalt, ki je prejel viktorja za življenjsko delo. Pred malimi ekrani pa se je najbolj priljubil odlični voditelj Klemen Slakonja z oddajo Misija Evrovi-zija. Viktorja popularnosti je poleg Klemena Slakonje, ki je morda celo presegal tekmeca Slavka Bobovnika in Boštjana Romiha, med drugimi
prejela tudi naša domžalska pevka TANJA ŽAGAR. Tanja je izredno simpatična, preprosta in prijazna glasbenica; zares zna osvajati srca gledalcev in poslušalcev. Kot dobitnica viktorja kar ni hotela z odra in si je kar nekaj minut vzela z zahva-ljevanjem prav vsem in vsakomur. Letošnji Viktorji so bili res nekaj posebnega. Nekaj posebnega je bila tudi Tanja Žagar, ki si je na odru privoščila res maratonski zahvalni govor, katerega del je bil namenjen tudi njenemu varuhu in managerju Mikiju Šarcu.
Draga prijateljica Tanja Žagar, v imenu mnogih navdušencev in se-
veda v svojem imenu ti čestitam iz vsega srca, seveda v globoki želji, da nas boš čim večkrat osrečevala in duhovno dvigala s svojimi nastopi. Neki starozavezni svetopisemski izrek pravi: Omnia flumina intrant in mare et mare non reduntat, kar pomeni: Vse reke tečejo v morje, a morje se ne prenapolni (Prd1, 7). Tudi tvoje srce se ne more prena-polniti tvoje osvajajoče in osvežujoče vedrine. Kdaj boš nastopila v Domžalah, se marsikdo sprašuje. Bodi Bog s teboj. Želimo torej doživeti čudež tvojega smehljaja.
Ivan Kepic
SEZNAM PRODAJALCEV NA TRZNEM PROSTORU V DOMŽALAH V APRILU 2012
NAZIV PRODAJALCA	PRODAJNI ARTIKLI	DNEVI PRODAJE
ČERNIVEC ALOJZIJ, Radomlje	mleko iz mlekomata	24 ur na dan
ANŽIČ BRANKA, Bišče, Domžale	različni polizdelki (moka, zdrob, kaša) iz pšenice, koruze, ječmena in ajde ter fižol iz lastne pridelave	*
ABRAM MARJAN, Brestanica	klobase, salame, hamburger, ocvirki, tlačenka	*
Kmetija - sirarna BOGATAJ, Gorenja vas	mleko, fermentirani mlečni izdelki, skuta, siri	*
DOMES D.O.O., Zajelše, Dol pri Ljubljani	mesni domači izdelki	*
GLOBOČNIK DUŠAN, Radomlje	suhomesnati izdelki (salame, klobase, pršut, bržole, krvavice, pečenice, zaseka, ocvirki)	*
HUBAT d.o.o, Mengeš	različne vrste cvetja ter ikebane	* (od 16.4.2012 dalje)
LOBODA ŠTEFI, Domžale	različne vrste zelenjave	*
PROSENC ANA, Beričevo , Dol pri Ljubljani	različne lončnice, sadike za balkone, vrtove in grobove, rezane krizanteme, zelenjavne sadike	*
SRČEK D.O.O., Lukovica	vse vrste kruha, testenin, slaščic in peciva	*
VI-JA d.o.o., Žalec	Sveče	*
ZAVOD JERMAN, Vače	suhomesnati izdelki, krvavice, pečenice	*
ŽMAVC ANTON, Bočna, Gornji Grad	med in medeni izdelki	*
BOHINEC JAMNIK DRAGICA, Kamnik	zelenjavne in okrasne sadike, semena in plodovi	vsi dnevi
ERKLAVEC VALENTIN, Domžale	različne vrste zelenjave	torki, srede, četrtki, petki, sobote
SVETEK FRANC, Dobrunjska cesta, Ljubljana	vse vrste zelenjave, sadje, jabolčni sok, kislo zelje, repa in kisle glave iz lastne pridelave	torki, srede, petki, sobote
ALIJA ŠKERIC, Rožno, Blanca	različne vrste sadja, zelenjave, mošt in kis iz lastne pridelave	srede, petki, sobote
SAŠO ŽALJEC s.p., Domžale	nagrobne sveče, nagrobne elektronske sveče, dekorativne sveče, dišeče sveče	srede, petki, sobote
JDJ-AVRIKELJ d.o.o., Sp. Brnik	sadike zelenjave, sadike balkonskega cvetja ter sadike za gredice in grobove	petki
TOMAŽIN VINKO, Straža pri Raki	vino CVIČEK	petki
KOPAČ JANEZ, Podgorica, Lj. - Črnuče	različne vrste zelenjave	sobote
RIBNIKAR DUŠAN, Nasovče, Komenda	različne vrste zelenjave	sobote
HAUPTMAN MARTIN, Šmartno pri Litiji	različne vrste zelenjave	sobote
OCVIRK PETRA s.p., Laško	različne vrste nogavic	prva sobota v mesecu
Opomba: Prodajalci z oznako* imajo mesečni najem zaprtih stojnic in imajo možnost prodaje vse dneve obratovanja tržnega prostora.
^ suacuKi
www. nov i ^Avfac^nt^r^l
NAŠ PESNIK (ÄLOJZ)
HAZADRNA KRAS KARTAMI
AH KOCKAMI
ALBERTO TOMBA
IGO GRUDEN
TONE SVETINA
KRATEK SUNKOVIT POTEG, ----J«
ŠPANSKI MOTO-CIKUST (PABLO)
REKA V JUGOZAHODNI AZUI
BRKATI OREL
OSTROSTRELEC
OBRAT TELESA
RUSKA BAJKA, POLNA FANTA-SnKE
OBIČAJNIH DOGODKOV
GRADBENI MATERIAL
MKRO-BIOLOŠKA IGLA
SESTAVA, NOTRANJA ZGRADBA
KARL ERJAVEC
AMERäKI IGRALEC (RIP)
(URIVaZA PLAVŽE
PRVA, POZITIVNA STRAN BILANCE
ŠTEVILO Z DVEMA NIČLAMA
PEVSKI ZBOR
AMERIŠKA IGRALKA BLYTH
Tradicija in zaupanje: Že 20 let z vami!
Honda in Suzuki Avtocenter Radomlje vam nudi največjo izbiro novih vozil Honda in Suzuki. Obiščite jili na predstavitvenili vožnjah in se zapeljite v pomlad z novim vozilom. Vabi in pričakuje vas Novi Avto Center, d. o. o., Radomlje.
DIVJA OUKA
HHER DVIG DOTAL
HLMSKA IGRALKA JAPON. RODU (YOKO)
NOVI AVTO CENTER, D. O. O.
Prešernova 12, 1235 Radomlje Telefon: 01 722 75 34 GSM: 041 390 094 E-pošta: info@honda-avtocenter.si Splet: www.novi-avtocenter.si
MANJŠI PARK MED ZGRADBAMI AU SREDI TRGA V ANGLEŠKIH MESnH
REKREA-CUAV NARAVI KITARIST FARLOW
ZGORNJI DEL HIŠE
NAŠ PESNIK (LOJZE)
ZNAMKA JAP. HI-FI NAPRAV
VOHUN, OGLEDUH
RIMSKA BOGINJA RODOVIT-Nosn
ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA
VRHUNSKI ŠPORTNIK
TEKSTILNA DELAVKA
NEPRAVILNOST
ORGAN VIDA
KANOVA OBLAST
ŠRILANŠKI JELEN
NAVEDBA DNEVA, MESECA IN LETA
STARORIMSKI
BOG VRAT IN PREHODOV
DOBA, VEK
CIMA, POGANJEK
KATARINA SREBOTNK
BIBLUSKI PREROK
NAJDALJŠA REKA V nALUI
GOJIIEU PSOV
ZLATO JABOLKO
CIRKUŠKI KONJIČEK
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA THURMAN; INDUSKA BOGINJA MATI, ŠIVOVA ŽENA
NOGOMETAŠ^ OMLADIČ
PESNIK (KAROLY)
ORGAN SLUHA
DOMOVINA NEKDANJIH TRAČANOV
ELDA VILER
ŠPORTNA DESKA, SKEJT
ZNAMKA AVTOMOB.
GRŠKA IGRALKA (IRENE)

NAŠ KOMORNI ZBOR
EGIPČANSKI BOG SONCA
JUŽI»-AMERIŠKI DVOPRSn LENIVEC
FRANCOSKI REŽISER (OSKAR ZA
FILM UMETNIK)
ATENSKI ŠPORTNI
URŠKA PESNIŠKA OBLIKA
PRILETNA ŽENICA
ŽRTVENK V CERKVI
ZAVADLAV ANJA
CLAUDE ANET
DIGITALNI ZAPISS SKENER-
ŽIVČNO VLAKNO, NEVRIT
NAJVIŠJI TU,^"
SOJENA rALSK VRSTA
MESTO V VZHODNI ROMUNIJI
g^ISH
BOGOV
POMOČ: AKSON-žIvčno vlakno, nevrit, JANUS-starorimski bog vrat in prehodov, JONA-biblijski prerok, MAKAO-vrsta hazardne igre, SKASKA-ruska bajka, SKATE-skejt, TANI-filmska igralka japonskega rodu (Yoko), UNAU-južnoameriški dvoprsti lenivec
13.APRIL 2012
kultura
15
PELO VEC KOT 20 RAZLIČNIH PEVSKIH ZBOROV
52. območno srečanje odraslih pevskih zborov
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Domžale, je tudi letos pripravil območno srečanje odraslih pevskih zborov iz vseh petih občin, ki jih pokriva s svojo dejavnostjo. Na dveh koncertih so poslušalci že 52. po vrsti lahko prisluhnili vrsti pevskih zborov, ki so se predstavljali s svojimi različnimi programi. Kratke informacije o njihovi zgodovini in sedanjosti je posredovala povezovalka programa Marta Starbek Potočan, strokovni spremljevalec obeh koncertov je bil
Tomaž Habe. Na dveh srečanjih so prepevali:
Kulturni dom Groblje: Mešani pevski zbor Klas Groblje, zborovodja Matevž Kink; Moški mešani pevski zbor Zerjavčki, DU Trzin, zboro-vodkinja Ksenija Kozjek; Zenski pevski zbor Stane Habe, DU Domžale, zborovodkinja Marika Haler; Moški pevski zbor Radomlje, zbo-rovodkinja Olga Kuzmich; Ljudske pevke KD Domžale, mentorica Mara Vilar; Moški del Komornega zbora Limbar »Narciseki«, zboro-
vodja Tomaž Pirnat; Zenska vokalna skupina DRUZ Radomlje, zborovodkinja Uršula Jašovec; Moški komorni zbor Mengeški zvon, mentor Anže Hribar; Komorni zbor Limbar, zborovodja Tomaž Pirnat.
Kulturni dom Lukovica: Zenski nonet Vigred, mentorica Ana Ke-šnar; Peški oktet, mentor Peter Pir-nat; Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš, zborovodja Aleksandar Spasič; Mešani pevski zbor Hippemus, zborovodkinja Nastja Osol-
nik; Zenska vokalna skupina Vrtca Domžale, zborovodkinja Uršula Jašovec; Mešani pevski zbor Sent-viški zvon, zborovodja Karel Lesko-vec; Moški pevski zbor KD Janko Kersnik Lukovica, zborovodja Igor Velepič; Kulturno društvo Grajski oktet, mentor Peter Pirnat; Dekliški pevski zbor Moj spev, zborovodja Peter Pogačar; Komorni moški zbor Lek, zborovodja Milivoj Surbek; Mešani pevski zbor Slamnik Ihan, zborovodkinja Ana Černe; Domžalski komorni zbor, zborovodja Fernando Mejias.
Večera sta bila zelo raznolika in sta poslušalcem prinesla vrsto lepo zapetih pesmi, med katerimi so sicer prevladovale ljudske pesmi, smo pa lahko prisluhnili tudi nekaterim krstnim izvedbam posameznih pesmi. Nekateri zbori svoj program dopolnjujejo tudi z mednarodnimi pesmimi in pesmimi iz zakladnice sakralne glasbe.
Oba pevska večera sta pokazala, da se nam za dobre pevske skupine, ki jim radi prisluhnemo, ni bati, ter da pevci in pevke v svojem petju uživajo ter radi hodijo na vaje in na nastope. Čestitke prav vsem!
V. V.
SOBOTNA DRUZiNSKA USTVARJALNiCA V MENACENKOVi DOMACiJi
Oblikovali smo cvetje iz papiga
Velika škoda bi bila, da bi se znanje izdelave papirnatih rož, ki se je na Slovenskem tako dolgo ohranjalo, danes pozabilo. Včasih je bila uporaba suhega cvetja veliko bolj razširjena. Moda izdelovanja suhega cvetja je prišla v naše kraje v prvi polovici 19. stoletja. Sprva so jo gojili le v meščanskih krogih, kasneje pa so jo prevzeli tudi kmetje, ki niso imeli na izbiro kupiti ali vzgajati svežih rož, kot jih lahko na primer danes. Z izdelanim cvetjem iz krep
ali navadnega papirja so si gospodinje poživile marsikateri zimski dan, z njimi so okraševale velikonočne butarice, okraševale prostore ob večjih cerkvenih praznikih in drugih praznovanjih življenjskih dogodkov kot je rojstvo otroka, poroka, pogreb. V Menačenkovi domačiji smo se poklonili tej skoraj pozabljeni ročni spretnosti ter se v sobotni družinski ustvarjalnici naučili izdelati nagelj, vrtnico in drugo cvetje iz krep papirja. Na pomoč so nam priskočile
spretne roke mojstric iz Medge-neracijskega društva Jesenski cvet Domžale, skupina MASIMM. Gospe, ki so skupini nadele ime po prvih črkah svojih imen, so nas prijetno vodile skozi različne postopke izdelovanja, predvsem pa smo se zabavali in obudili marsikateri že pozabljeni trenutek iz otroških dni. Zanimanje za delavnico je bilo izredno veliko, zato smo se odločili, da dogodek kmalu ponovimo. Na koncu se demonstratorkam spet
zahvaljujemo, saj se bo po njihovi zaslugi obujanje veščine izdelovanja papirnatega cvetja še nadaljevalo v Menačenkovi domačiji.
Katarina Rus Krušelj
STUDiJSKi KROZEK SLAMNiKARSTVO ZAKLJUČUJE PRVi DEL SVOJEGA DELOVANJA
Odpiramo stalno razstavo Slamnikarskega
muzeja v Godbenem domu Domžale
VEČER LJUDSKIH PRIPOVEDK IZ KAMNIŠKEGA KONCA
Ivanka Učakar: Veronika z Malega gradu
Ob topli krušni peči nas je na sredin večer, 21. marca, pripovedovalka Ivanka Učakar iz Kamnika popeljala v čas njene babice. Za svoje poslanstvo si je izbrala pripovedovanje ljudskega izročila, kar je slišala od svoje stare mame in tete, spomin pa si je osvežila tudi s knjigama Veronika z Malega gradu in Čuden pre-čudež. V domačem kamniškem narečju nas je naprej vodila na Veliko planino med »dovje može« in »bele deklce«, nato na kamniški Mali grad h grofični Veroniki in še v Tuhinjsko dolino, kjer je doma prebrisano dekle. S prijetnim glasom in mojstrsko veščino pripovedovanja nam je dokazala, da uživa v svojem delu in da je izredno povezana s knjigo, z otroki in starši ter pravljičnim svetom. Ivanka Učakar je slavistka in je večino svoje delovne dobe do upokojitve preživela kot učiteljica in knjižničarka na Osnovni šoli Frana Albrehta v Kamniku. Danes sodeluje s kamniško knjižnico, kjer med drugim vodi ure pravljic in s pripovedovanjem sodeluje še ob drugih priložnostih, s čimer se zadnja leta zelo intenzivno ukvarja.
Katarina Rus Krušelj
Stalno razstavo Slamnikarskega muzeja je pripravil Studijski krožek Slamnikarstvo, ki je deloval pod okriljem Kulturnega doma Franca Bernika Domžale in pod strokovnim vodstvom Gorenjskega muzeja. Stalna razstava v Godbenem domu Domžale odpira svoja vrata v petek, 20. aprila 2012, ob 19. uri - namenjena je obeležitvi praznika
Občine Domžale, in vabi vse, ki vas slamnikarstvo in vse v povezavi z njim zanima, da jo pridete pozdravit ob njenem prvem koraku med obiskovalce in obiskovalke. Članice in člani Studijskega krožka: Ana Beno, Matjaž Brojan, mag. Tatjana Dolžan Eržen (mentorica), Urška Justin, Roman Kos, Joži Košak, Igor Kuz-mič, Milan Marinič, Vilma Vrtačnik
Merčun, Helena Rant, Saša Roškar, Katarina Rus Krušelj, Zora Torkar, Vera Vojska in Barbara Zupanc smo se vsak po svojih močeh trudili, da bi, kot smo radi rekli, z razstavo o slamnikarstvu izpolnili svoj dolg do preteklosti. Sodobno predstavitev slamnikarstva dolgujemo svojim prednikom, pa tudi potomcem, saj je slamnikarstvo, predvsem pa slamni-karska industrija omogočila razvoj nekdanjih vasi v mesto in postavila Domžale kot pomemben kraj na zemljevid Slovenije.
Dobrodošli zato na stalni razstavi v Godbenem domu v Domžalah vsi, ki bi radi izvedeli še kaj več o sla-mnikarstvu, pa tudi vsi, ki o njem veliko veste in ste nam pripravljeni pomagati, da bo razstava živa in bo - v skupno zadovoljstvo - rasla tudi po odprtju.
Dobrodošli torej v petek, 20. aprila 2012, v Godbenem domu v Domžalah!
Vera Vojska
Kulturni dom Franca Bernik^
APRIL
petek, 13. april 20h
SENCE UUBEZNI / skladbe ljubezni, ljubosumja in
rr
%

.-p
osamljenosti
Nastopajo: Godalni kvartet Kuss, Mate Bekavac (klarinet) in Pavle Ravnohrib (interpretacija besedil) / Program: Janaček: Godalni kvartet št.l "Kreutzerjeva sonata" Brahms: Kvintet za klarinet in godalni kvartet
"Človek je podoben žogi, s katero se Igrata naključje in strast." (iz dnevnika devetnajst letnega Schuberta) Janačka je ta žoga navdihnila, da se je se v svojih zadnjih desetih letih kot najbolj strastni mladenič poigral z njo, Brahms pa je to igro raje opazoval iz osamljenih tribun jesensko obarvanih avstrijskih hribov in samotolažilno refletoral, da človek hrepeni po tistem, kar nima...
sobota, 14. aprillOh
USTVARJALNA SOBOTA V GALERUl DOMŽALE ob razstavi Aprilije Lužar
Po ogledu razstave z vključenimi poučnimi igrami se bomo učili osnov risanja obraza. Pogovarjali se bomo o značilnostih portreta in avtoportreta. Z uporabo fotografij, besedil in drugih risarskih in slikarskih materialov bomo ustvarili izvirne lastne podobe, pri tem pa razvijali zgodbo o sebi z uporabo simbolov, besed, slik in barv. 3+
sobota, 21. aprillOh
Slovenske narodne: MARKO SKAČE
glasbena predstava / Sobotna otroška matineja / Glasbeno gledališče Melite Osojnik/35 min, 3+
Marko skače. Lisička je prav zvita zver. Srečali smo mravljo. Prvo leto služim, Šmentana muha... saj jih poznate, kajne? V nova, sveža oblačila je te otroške ljudske pesmi preoblekla Melita Osojnik in jih izdala na kaseti z naslovom Marko skače. Boste te hudomušne pesmice z Melito zapeli tudi vi? Če jih še ne znate, se jih boste skupaj naučili. Podali se bomo v deželo živali: tam bomo srečali gosposko mravljico, hudobnega volka, polža, ki se je šel ženit; nevesto si je zaželel tudi komar in se oženil z muho. A njuna sreča ni dolgo trajala, saj... no, vsega vam pa ne povemo. Pridite na predstavo in se zabavajte z nami!
ponedeljek, 23. april 20h torek, 24. april 20h Vinko Moderndorfer: NEŽKASE MOŽI
komedija / SNG Drama, ljubljana / režija: Jaka Andrej Vojevec, igrajo: Nina Valič, Bojan Emeršič, Jurij Zmec/ Valter Dragan
Že naslov Moderndorfer-jeve najnovejše igre kaže, da seje avtor navdihoval pri Linhartovem znamenitem delu Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Toda naš moderni matiček ni mlad grajski služabnik, ampak slavist v zrelih letih, ki služi kruh kot srednješolski učitelj slovenščine. Z mlajšo Nežo sta sveže zaljubljeni par, ki se veseli raznovrstnih vidikov skupnega življenja, od kulinaričnih do posteljnih. Dokler se nekega popoldneva ne pojavi Nežkin bi\«i, uspešni trgovec z avtomobili, ki zahteva svojo ljubo nazaj...
četrtek, 26. april 20h / Galerija Domžale BRINA
Jazz v galeriji / Brina Vogelnik (glas, klavir). Jelena Ždrale (violina), Luka Ropret (kitara), Nino de Gleria (bas), Blaž Celarec (bobni) / vstop prost
Skupino Brina je leta 2003 ustanovila pevka Brina Vogelnik z željo po svežem in drznejšem glasbenem ustvarjanju, s katerim so obujali in predelovali ljudsko blago, vedno več repertoarja pa sestavljajo avtorske pesmi. Skupina seje že dodobra zasidrala na zemljevidu svetovnih glasb, kar dokazujejo številni nastopi na domačih in tujih koncertnih odrih in festivalih. Brina je izdala dva albuma: Mlado leto (2004) in Pasjo legendo (2006), lansko leto pa je sledil še tretji z naslovom Slečena koža. Njegova rdeča nit je potovanje, iskanje samega sebe skozi usode junakinj sodobnega in starinskega sveta s prepletanjem ljudskega in sodobnega gradiva.
INFORMACUE:
Ljubljanska 61, Domžale tel. 722 50 50 www.kd-domzale.si
Q
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
16
kultura
23. MAREC 2012
IRENA MIS SVOLJSAK:
Trudimo se narediti dobro knjigo
Domžalska, natančneje dobska Založba Miš se izjemno uveljavlja na slovenskem knjižnem trgu. Obilica nagrad, kakovost, zanimiv program, stabilno poslovanje, skrb za promocijo branja ^ Deluje kot družinsko podjetje, od leta 2002. Janez Miš se je zanj odločil po izkušnji s prodajo knjig, gospa Irena se je pridružila kasneje. Za založbo zdaj delata še sin Anže in njegovo dekle. Irena Miš Svoljšak je ekonomistka, rojena v Medvodah, na Gorjušo jo je iz Ljubljane pripeljala ljubezen. Vedno so jo privlačile knjige, zato je zapustila bančništvo, čeprav je bila pri tem uspešna in je bančno kariero končala kot direktorica marketinga. S čim se trenutno ukvarjate pri založbi Miš? Včasih se zdi, da je izdajanje knjig naša postranska dejavnost, saj je papirologija tisto, s čimer se ukvarjamo skorajda več kot s knjigami. Trenutno največ časa posvečamo mladinskemu literarnemu festivalu Bralnice pod slamnikom, ki bo od 15. do 22. maja v Domžalah. Prebiram tudi prispevke za literarni natečaj Drevo besed - prispelo je kar 73 prispevkov iz 20 šol.
Ena od usmeritev Vaše založbe je izdajanje knjig »manj znanih« držav kot so Avstralija, Nova Zelandija, Kanada. Kaj lahko pričakujemo letos?
Treba je biti drugačen, oddaljene literature pa so vredne prevajanja. Pravkar je izšel izvrsten avstralski triler s pomenljivim naslovom Miši, nadaljujemo z izdajo knjig Moritza Gleitzmana, knjigama Nekoč in Potem sledi Zdaj, v programu je tudi zadnja knjiga nobelovca Patricka Whitea. Z novozelandsko agentko se dogovarjam za izjemno knjigo iz zbirke najboljših knjig na svetu v letu 2011 White Ravens Mednarodne knjižnice v Munchnu, kamor se je uvrstila tudi naša knjiga Toneta Pavčka Po morju plava kit. Sodelovali ste s pokojnim pesnikom Tonetom Pavčkom, letos pa boste prvič izdali tudi pesmi Neže Maurer. Zakaj?
Mož Janez pravi, da je sodelovanje s takim avtorji milost, da je to nagrada za dobro delo. Najboljši avtorji so pogosto celo manj zahtevni kot začetniki - seveda pa obstajajo izjeme. Ko imaš svoje podjetje, lahko izbiraš, s kom boš delal. Kriza. Očitno je, da bo vplivala tudi na področje knjige. Kako ste pripravljeni na težke čase? Pri naši založbi se že od začetka obnašamo kot v kriznih časih, zato nas niso presenetili. Z dvema zaposlenima smo izdajali letno toliko naslovov kot druge založbe z desetimi ali več. Šele lani smo prišli do sodobnih poslovnih prostorov in to v lastni hiši. In ves čas vso pozornost usmerjamo v kakovost: besedil, ilustracij, izvedbe in odnosov s sodelavci ter kupci. Izkazalo se je, da je to odlična strategija za krizne čase. Ker smo majhni, se lažje prilagajamo vsakršnim razmeram. Kakšna je po vaši oceni prihodnost knjige? Knjiga ne bo prav kmalu izginila. Tudi v klasični obliki ne, čeprav je bo več v elektronski. Sama že
nekaj let berem na elektronskem bralniku, a le za ,službo', če se želim s knjigo sprostiti, vzamem v roke papirnato. Ocenjujem, da bodo pravi bralci še kar nekaj časa vztrajali ob klasičnih knjigah. Vaša založba je pravzaprav na prvem mestu po številu izdanih knjig otroške in mladinske literature najvišje kakovosti. S kom in na kakšen način sodelujete pri tem? Kako prepoznati dobro knjige za mlade bralce? Res imamo največ dobrih mladinskih knjig med izdanimi, čeprav ga ni strokovnjaka za mladinsko književnost, ki bi se nas upal postaviti na prvo mesto; velika korporacija ima pač svojo moč. A nič zato, trg je dovolj velik za vse, ki dobro delamo. Pred dnevi smo osvojili še zadnjo možno slovensko nagrado za mladinsko delo, ki je doslej še nismo (prejeli smo že desetnico, večernico in zlato hruško): nagrado za najboljšo slovensko izvirno slikanico za knjigo Vitomila Zupana z ilustracijami Damijana Stepančiča Pravljica o črnem šejku z rdečo rožo. Poleg nagrajene je bila med petimi nominirankami še slikanica Toneta Pavčka z Jurijem Murijem po Sloveniji. V Londonu bo avgusta na kongresu IBBY (svetovne organizacije za mladinsko literaturo) Bina Štampe Zmavc uvrščena na častno listo z našo knjigo Cesar in roža.
Med našimi knjigami je že prek 60 odstotkov del slovenskih avtorjev, svoja dela nam zaupajo najboljši. Očitno smo z dobrim delom uspeli pridobiti njihovo zaupanje.
Založba Miš je družinsko podjetje. Kako ste si razdelili delo?
Čeprav sem ekonomistka, je moje področje ,ume-tnost', izbiram besedila za izdajo in pripravljam knjige, vse do tiska. Včasih kakšno tudi prevedem. To je moje najljubše delo. Zal moram veliko časa posvetiti bolj zoprnim opravilom: vlogam za subvencije doma in v tujini, poročilom, pripravljanju gradiv za promocijo itd. Mož se ukvarja s financami, vodenjem založbe, tehnično izvedbo knjig in predvsem prodajo. Še vedno tretjino prodaje knjig izvede sam, imamo pa tudi tri zastopnike, ki prodajajo naše knjige v šolah in knjižnicah, skoraj petino knjig pa prodamo prek knjigarn. Le kako mu to uspe ...
Stike s tujino, ki jih je veliko, zdaj izvaja sinova žena Jitka, počasi bo prevzela tudi marketing. Anže skrbi za oblikovanje in tisk, se pa vključuje tudi v vodenje založbe.
Hm, založniške izkušnje - založništvo je posel za dušo. Če bi želeli obogateti, pa bi morali početi kaj drugega. Ker sva si z možem materialne osnove postavila v drugih dejavnostih, še gre, verjetno pa bosta morala mlada dva, če bosta nadaljevala v tem podjetju, založništvu dodati kaj bolj donosnega. V maju bo drugič potekal mladinski literarni festival, ki ga skupaj pripravljate s Knjižnico Domžale. Festival se širi. Kaj ga bo še posebej zaznamovalo letos?
KULTURNO DRUSTVO GROBLJE:
Zakonski vrtiljak
Zelo se veselimo festivala. Širi se v Tolmin, obiskali bomo Rezijo. Knjižnica Domžale bo spet priredila v petek, 18. maja, celodnevni program v Češminovem parku, ob slabem vremenu pa šotoru v športnem parku. Kateri bo najodmevnejše gost festivala? Letos bo to nizozemska pisateljica Joke van Lee-uwen, obišče nas tudi dr. Katja Wiebe iz Mednarodne otroške knjižnice v Munchnu, pa še kakšno presenečenje se bo našlo.
Namen festivala je tudi graditi medgeneracij-sko sodelovanje. Kaj se bo dogajalo v tem delu?
Letos je leto medgeneracijskega sodelovanja, zato bo kar nekaj aktivnosti v znamenju tega. Na srečanju starejših bralcev bomo predstavili novosti ustvarjalcev, ki bodo gostovali na festivalu (da spodbudimo medgeneracijsko branje), povezovali pa bomo tudi mlade s starejšo generacijo in z branjem mladih popestrili obisk avtorjev v domovih za ostarele. V Domu počitka Trzin bo gostovala Neža Maurer, v Domu upokojencev Domžale bo predstavitev knjige Janeza Medveška, otroci pa bodo brali njegove zgodbe.
Na kakšen način skušate zagotoviti finančna sredstva, saj najbrž stroškov ni tako malo?
Lani smo festival izvedli brez kakršne koli finančne pomoči, z lastnimi sredstvi. Letos upamo, da bo kaj pridodala občina Domžale, saj se trudimo, da bi Domžale postale osrednji center mladinske literature v Sloveniji. Lepo bi bilo, da bi sodelovala tudi Javna agencija za knjigo RS, ki lani za nas ni imela posluha. V vsakem primeru festival bo, s finančno pomočjo v večjem obsegu, brez nje pa nekoliko okrnjen. Zaenkrat smo optimisti, zagotovo pa bomo pokrili več kot polovico stroškov. Pomembno je, da bo festival zanimiv, dobro izveden. Naš motiv je približevati branje mladim. Ima festival prihodnost tudi v času krize? Takšne stvari so v krizi še pomembnejše, še posebej, ker so brezplačne. Težko je, saj je pedagoški kader že zelo obremenjen in se nam odzivajo le entuziasti, a tudi takih učiteljic je kar nekaj. Ni kar tako srečati se - na primer s Prešernovim nagrajencem ali odličnim ilustratorjem. S festivalom bi radi mladim približali prostočasno branje, za katerega ne potrebujejo denarja. Dokazano je, da imajo mladi, ki v prostem času berejo, večje možnosti za poklicni uspeh. Pa še zabavno je vse skupaj.
Pogovor pripravila: Cveta Zalokar - Oražem
GODBA DOMZALE
vabi na
SOBOTA, 14. april ob 20. URI KD FRANCA BERNIKA DOMŽALE
Zabaven večer bodo popestrili člani zasedbe PAJDAŠI in voditelj TILEN ARTAČ.
www.godba-domzale.si
Simfonični orkester Domžale Kamnik na izletu v neklasičnih vodah
Ze nekaj časa smo priča nenavadnim pomenkom, ujetim na vlaku, mimogrede med obiskom domžalske tržnice in na sprehajalni poti za Bistrico. Veliko se šušlja, dosti šepeta in premleva in debata se vedno zaključi z:
»Kaj neki se je zgodilo z našim Simfoničnim orkestrom Domžale--Kamnik - mar ne bodo več igrali Straussa?!«
In kje tiči vzrok govoricam? Kar lepo po vrsti bomo šli.
Člani Simfoničnega orkestra Dom-žale-Kamnik so se skupaj z dirigentom Simonom Krečičem po letošnjem tradicionalnem novoletnem koncertu odločili, da gredo na izlet. Malo ven iz klasike. Če so lahko simfoniki RTV igrali z znanimi ro-kerji, Helena Blagne pa pela z Demolition Group, če je divja Metallica lahko zaigrala z omikanimi simfoniki, potem se lahko malo pomešajo glasbene zvrsti tudi pri nas. Tako so z veseljem sprejeli povabilo Katarine Karlovšek, lastnice Regijske tiskov-
Izsiljena ženitev, Trije vaški svetniki, Lumpacivagabundus, Pričarani ženin, Skupno stanovanje, Gonja za srečo, Gosposka kmetija, Charleye-va tetka, Jara meščanka in Zakonski vrtiljak - deset gledaliških predstav od leta 2003 do letos, ki jih je, v okviru Kulturnega društva Groblje, po vrsti režiral in mnoge tudi priredil Drago Plevel. Zadnjo, komedijo Zakonski vrtiljak, Leslia Stevensa, prevedla jo je Maila Golob, smo si lahko ogledali 17. in 18. marca 2012 v Kulturnem domu v Grobljah.
Predstava se je začela kot dvoboj med zakoncema Delville: Paulom (Viljem Kaker) in Content (Urška Maja Jamnik), ki nas vsak na svojem predavanju skušata prepričati v svoj prav in nam na zanimiv način skozi celo predstavo komentirata, včasih pa napovedujeta, svoje ravnanje ob prihodu mlade, za ameriške razmere, super seksi Švedinje Katrin Sweg (Pika Polona Penca), ki si ne želi nič drugega, kot da bi bil stari znanec oče njenemu otroku. Zato je pripravljena na vse načine osvajati mono-gamnega Paula. Malo bolj obrobno vlogo, po vsebini pa zelo odločilno, ima Ross Barnett (Borut Marter) kot pravi družinski prijatelj ali za Content rama, na kateri se vedno lahko razjoče.
Poglejmo še ostale sodelujoče, ki so vsak po svoje prispevali k prijetni predstavi z mnogo uporabnimi nasveti za boljše zakonsko življenje in (ne)upoštevanje pravila: En moški je, po vseh pravilih, poročen samo z eno žensko ...: maska in kostumi Marjeta Plevel, za sceno sta poskrbela Martin Leban in Anton Košenina, ki je skupaj z Borisom Preskarjem vodil tudi organizacijo; tehnika je bila v rokah Jureta Ger-garja; glasba in grafična podoba je delo Gašperja Plevela, šepetalca sta bila Boris Presekar in Špela Gergar, kot že rečeno, pa je komedijo zakonski vrtiljak priredil in režiral Drago Plevel.
Ob koncu predstave, ki je med drugim zahtevala, da se nasprotniki spola med štiri minute in 15 sekund pavze, ne pogovarjamo, so bili nastopajoči in sodelujoči deležni glasnega aplavza ter pohvalnih besed in cvetja Pavla Pevca z območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Domžale, pri postavitvi predstave pa so pomagali še: Občina Domžale, KS Jarše-Rodica in Lek d. d. Vsem skupaj iskrene čestitke za Zakonski vrtiljak in naj se ta vrti - v zadovoljstvo vseh - tudi v prihodnje.
Vera Vojska
NA VIRU SMO DOMA 2012
Tega se kupiti ne da, ker sem jaz tukaj doma
ne agencije iz Domžal, da nastopijo skupaj s pevskim triom Eroika in začeli vaditi precej drugačne viže od tistih, ki so jih vajeni. Taktirko je začasno prevzel Patrik Greblo, dirigent, aranžer in produ-cent Eroike, in zgodila sta se dva velika koncerta v Brežicah in Celju (23. in 24. marca 2012). Z orkestraši, ki so se iz zagrizenih klasikov prelevili v prave crossover glasbenike, so simpatični pevci na oder pripeljali pisano paleto znanih melodij, od nostalgič-ne Moje orglice, prek Solinarja za romantike, do Pop Designove Ko si na tleh za rokerske duše ^ Ljubitelji južnih ritmov so prišli na svoj račun z Lane moje, privrženci domačega Krasa pa z Vandimo. Ker je koncertoma botrovala tudi bližina materinskega dne, so vse mame v dvoranah prepevale ob klasiki Mati, bodiva prijatelja, babice in dedki pa so se kasneje zavrteli na glasbenem vrtiljaku Nono, dobri moj nono. Na koncu obeh koncertov sta bili nabito polni dvorani na nogah, trio Eroika in Simfonični orkestre Dom-žale-Kamnik pa sta doživela huron-ski aplavz. Zadnjo pesem so peli vsi v dvorani, ne le šolani pevci na odru. Zdaj so naši simfoniki doma, vendar izleta v druge glasbene vode še ni konec. Tako se 21. aprila obeta koncert dalmatinske glasbe s Klapo Subre-num v dvorani Kulturnega doma v Mengšu. Za vse, ki pa jim je zadišala Eroika, pa lahko povemo, da bodo skupaj s Simfoničnim orkestrom Domžale-Kamnik zapeli in zaigrali tudi bližje - v Poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah, 23. junija. Na koncu naj potolažimo vse ljubitelje našega orkestra, ki se v strahu sprašujejo, kaj se je z nami zgodilo. Orkestraši sporočamo vsem: »Seveda bomo še igrali Straussa. In Mozarta tudi.«
A. H.
Kulturno društvo Vir pri Domžalah je tudi letos pripravilo že tradicionalno prireditev Na Viru smo doma, s katero vsako leto predstavlja obiskovalcem in obiskovalkam glasbenike, igralce, plesalce, glasbene in pevske skupine, ki so doma na Viru, Količevem in Podrečju; to so namreč tri naselja v KS Toma Brejca Vir. Tudi letos je bilo prav zadnji dan marca 2012 v Kulturnem domu na Viru nadvse živahno in veselo, saj se je predstavila vrsta ustvarjalcev, doma z Vira in okolice, ki jih je v prijeten večer povezal voditelj in humorist Tilen Artač. Prijeten večer so začeli mladi plesalci in glasbeniki Otroške folklorne skupine KD Domžale s pravim glasbeno-plesnim spektaklom iz kulturne dediščine: Ihanske Plevca. Folklorno skupino že vrsto let vodi Boža Bauer, v središču pozornosti pa sta bila Neža Pirnat in Matej Orehek, doma z Vira. Sledil je nastop učencev Glasbene šole Domžale: kitaristke Aleksandre Kokot, njen mentor je Miro Novak, ter rogistke Klare Einfalt in trobentača Mitja Petka, ki ju je za nastop pripravil Miran Juvan. Rock ansambel z Vira sestavljajo fant in pet deklet, med njimi dve Lei pevki. »Farovški band«, kot ga je poimenoval voditelj, je zlasti navdušil z Zeleno dolino,
pred katero so nas obiskali nekateri gostje, ki jih je iz Radia Ga Ga pripeljal voditelj: dr. Dimitrij Rupel, Karl Erjavec, Gregor Golobič, ša-hist Ivo Bajec pa tudi Milan Kučan. Pozdravil nas je tudi novinar Sandi Čolnik ter na oder povabil novinarko in urednico Karolino Vrtačnik, ki nam je v pogovoru z gostom večera Božidarjem Časom razkrila lepoto poklica pilota in inštruktorja, predvsem pa življenjsko zgodbo svojega sogovornika, ki ima skupaj z družino, ženo Alenko ter otrokoma Urško in Gašperjem Vir zelo rad in se med krajani odlično počuti. Tako smo slišali, da je bil eden prvih civilnih pilotov pri nas, ki ni izšel iz vojske, da je bil med prvimi piloti airbusa 320.
Večina je ta večer prvič prisluhnila klapi Stari trg, ki jo vodi Marjan Potočnik, glasnega aplavza pa je bil deležen tudi harmonikar Andrej Šega, ki ga je na Viru kar v obliki pesmi napovedala Svetlana Maka-rovič. Zaploskali smo plesalcema latinsko ameriških plesov Natji in Marku Orehek ter jima zaželeli veliko uspeha pri ubranitvi naslovov državnih prvakov. Kot zadnje so se predstavile Pepine, ženski pevski zbor, ki ga vodi Simona Hrovat. Hvala Kulturnemu društvu Vir pri Domžalah in nasvidenje v letu 2013!
J	I»	n '
J J J-
18
domžale
23. MAREC 2012
Razstava Klepet cvetja slikarke Tatjane Žmavc
Ob 8. marcu - Dnevu žena in 25. marcu - Materinskem dnevu - je 9. marca v hotelu Krona v Domžalah odprl razstavo avtorice Tatjane Žmavc radijski novinar Matjaž Brojan. Po uspešnih razstavah je Tatjana povzela slovenski pregovor, ki pravi »Da se kotalečega kamna mah ne obraste«, zato je že komaj čakala na novo razstavo, da bi delila svoje veselje in občutke s sorodniki, sosedi, znanci in prijatelji. V kulturnem programu so sodelova-
li: Ljudski pevci iz Boštanja in Kapel, Tatjanin vnuk Tim ji je zaigral na harmoniko - Tatjanin najljubši instrument. Med obiskovalci razstave je bil tudi igralec Polde Bibič, ki mu je Tatjana spekla prekrasen srček. V prijetnem vzdušju se je ču-
tilo navdušenje nad njeno razstavo. Njene slike so v akvarelni in kolaž tehniki, delujejo sveže, inovativ-no, barvito; skratka so privlačne in vredne ogleda. Ob prijetnem vzdušju in kozarčku vina ter dobrem pecivu se je klepet podaljšal pozno v noč. Tatjana je bila navdušena nad obiskom in po glavi se ji motajo že nove ideje za novo razstavo. Tokratna pa je na ogled do konca maja.
Marjeta Kristan
Valček za mamo
Najlepša zahvala mami sta spoštovanje in iskrena ljubezen, polna zaupanja in hvaležnosti, ki jo z radostjo duše podarja srce, nasmejanih oči in toplega dotika.
Prav tak je bil zadnji marčni nedeljski večer, v katerem je Kulturno društvo Ihan vsem mamam, že devetnajstič, podarilo Valček za mamo. Kulturno prireditev, ki do zadnjega kotička vselej napolni dvorano Doma krajanov, sta letos suvereno vodila osnovnošolca Luka Štiftar in Aleš Ljoljo. Besede so utihnile, ko so v pesmi Ne prižigaj luči zazvenele citre Tomaža Plahutnika in zapel vokal Klemena Torkarja. Tišina in bučen aplavz sta nazorno pokazala stanje src. Na oder so prišli najmlajši iz vrtca Krtek in navdušili s svojo domiselno plesno kreacijo. Zvoki harmonike Matevža Goropečnika so nas popeljali med nostalgične spomine, v katerih se ni-
smo mogli zadržati, saj je pred nami že stal pevski zbor osnovne šole Ihan z odličnimi recitatorji. Številčna folklorna skupina Domžale je s svojimi izvirnimi oblekami, plesom in celotno postavitvijo prikazane zgodbe poskrbela za zares prijetno presenečenje, nagrajeno z dolgim aplavzom. Nastop Beneški fantov pa ni ogrel le dlani, temveč tudi glasilke, saj smo skupaj z njimi peli njihovo legendarno pesem Rudeči cvet. Tudi darilo, ki smo ga žene dobile ob prihodu v dvorano, je izražalo nežno pozornost: majhne kuhalnice so se
roke mnogokrat dotaknile, da so jo spremenile v lepo rožo, katere središče cveta je določal droben gumbek, steblo pa nosilo verze pesnika Toneta Pavčka Kako raste mama, zapisane na lično oblikovanem papirju, z drobno vrvico pritrjenem na steblo. Prireditev je bila lepa, ker je bila narejena s srcem, pozornostjo in ljubečo toplino, ki jo je vanjo vtkala Klavdija. Lep sončen dan se je tako končal s svetlim večerom, čigar notranji žar bo še dolgo ogreval srca vseh zbranih.
Jana Poljanšek Foto: Klemen Ložar
Naj ne mine dan brez knjige
Preberimo skupaj knjige celjske Mohorjeve družbe.
Tone Pavček: Svit, krilati konj
To je prelepa pesnitev o prijateljstvu osirotelega Marka in krilatega konja Svita, njunem skupnem popotovanju in osvajanju širjav sveta. Pesnikovo pripoved o poteh fantovskega odraščanja, ki bo navdušila mlajše in starejše bralce, je ilustriral Danijel Demšar. Knjiga je tudi založbino slovo od velikega pesnika.
Tone Pavček: Nina
Nežna, krhka, pa vendar na čudežen način močna osirotela Nina si sama utira pot v svet. Ob Pavčkovih rimah in blagohotni pomoči neba tudi ona najde srečo in topel dom. Pripoved o dekliškem odraščanju je ilustrirala Daša Simčič.
Zorko Simčič: Zgodaj dopolnjena mladost
Akademik Zorko Simčič, slovenski
pisatelj, esejist in dramatik, je v letih 1948-1994 deloval v Argentini in bil eden najvidnejših literatov tamkajšnje slovenske povojne emigracije. Za svoj roman Človek na obeh straneh stene, ki sodi med najpomembnejša dela slovenske povojne proze, je prejel nagrado Prešernovega sklada. Večkrat ponatisnjena drama Zgodaj dopolnjena mladost je izšla v počastitev avtorjeve 90-letnice. Snov črpa iz najbolj tragične epizode slovenske zgodovine. Jože Pogačnik je Simči-čevo dramo označil kot slavospev ljubezni in željo po spravi med Slovenci.
Daša Drndic: Canzone di guerra
Pripovedovalka romana sestavlja pozabljen mozaik zgodovinskih dogodkov. Pred bralci se odvija kolaž različnih žanrov - od avtobiografije do dokumentarnega gradiva in kulinaričnih receptov. Z njimi avtorica spretno izrisuje različne perspektive izseljenske problematike, nerazrešene zgodovine 2. svetovne vojne in
izpostavi nesmiselnost poudarjanja razlik med sosednima narodoma.
P.G. Wodehouse: Doktorica Sally
Novela je prvič izšla v Londonu leta 1932 in bila prirejena tudi za gledališče. Naslovna junakinja, prikupna družinska zdravnica in strastna gol-fistka, je s svojo ameriško hladnokrvnostjo povsem zmešala glavo angleškemu plemiču in do srečnega konca je bilo treba rešiti kar nekaj zapletov ^ vse dokler se stvari le ne uredijo, in to na najboljši možni način.
Lorenzo Di Maria: Blaženi Pier Giorgio Frassati
Pier Giorgio Frassati, postaven športnik, vedno pripravljen za dobro šalo, je bil karizmatični vodja skupine bučnih prijateljev. Kadil je, užival v ekstremnih športih, pozno v noč zavzeto razpravljal o politiki, obenem pa na skrivaj razdajal svoje bogastvo, da je pomagal ubogim: nepričakovano ovdoveli materi, invalidnemu brezdomcu, dečku brez toplih oblačil.
MorJokai: Ubogi bogataši
Roman je pisatelj napisal leta 1860. V njem pripoveduje življenjsko zgodbo bogate peštanske oderuške družine, katere usoda se v določenem trenutku začne prepletati z zloglasnim transilvanskim razbojnikom. Ta po svojem dvojnem življenju nekoliko spominja na Drakulo. Roman ni le zgodba o hudodelstvu in vznemirljivem pustolovstvu, pač pa tudi zgodba o neminljivem ljubezenskem hrepenenju dveh vzvišenih duš, o njuni boleči, prepovedani in zatajevani ljubezni. Je tudi zgodba o pohlepu po veljavi, slavi in bogastvu, ki se mu zoperstavi ponosni mladenič, ko se da razglasiti za mrtvega.
John Steinbeck: Mesec je zašel
Roman, ki je izšel tik pred vstopom ZDA v drugo svetovno vojno. Tudi v vojni človek ostaja posameznik, ne glede na to, ali je na strani okupatorja ali prebivalca zasedenega območja. Steinbeck se je odločil pokazati tudi človeško plat zavojevalcev.
Tatjana Kokalj
HROŠCEK SIMON IN OBČINSKO PRAZNOVANJE
»DEDEK, ZAKAJ ME OTROCI TAKO GLEDAJO,
skačejo okoli mene in se želijo z menoj
FOTOGRAFI^TI?«, PRESENEČEN SP^ŠUJE SIMON-
NI VEDEL, ZAKAJ GA OTROCI SKRIVAJ OPAZUJEJO, SI ŽELIJO V NJEGOVO NAROČJE IN SE Z NJIM IGRATI.
»IN ZAKAJ SEM MASKOTA P^V JAZ IN NE KDO DRUG?« SPET RADOVEDNO SP^ŠUJE SIMON-
»ZATO KER SI PRIJAZEN, SIMPATIČEN IN ZABAVEN. SAJ VIDIŠ, DA SO TE OTROCI TAKOJ SPREJELI ZA SVOJEGA. P^V TAKO PA BOŠ NA SVOJ RAČUN PRIŠEL V NASLEDNJIH DNEH, KO BO OBČINA DOMŽALE P^ZNOVALA SVOJO 60. OBLETNICO OD RAZGLASITVE DOMŽAL ZA _MESTNO OBČINO,« MU POVE DEDEK-
»NAJINA ZGODBA SE PRIČNE ŽE P^D VEČ KOT 150 LETI«, P^VI DEDEK. »TAK^T NAS JE V JAMAH V OKOLICI DOBA NAŠEL SIMON ROBIč, NAVDUŠEN NARAVOSLOVEC IN RAZISKOVALEC JAM. PO NJEM SI TUDI DOBIL SVOJE IME. SVA POSEBNA VRSTA ^ŠČEV, KI SE IMENUJE ASTOBAGIUS ROBICI,« ŠE NATANČNEJE RAZLOŽI DEDEK.
»ŠE VEDNO NISI POVEDAL, ZAKAJ ME VSI TAKO GLEDAJO,« SPET POTOŽI H^ŠČEK. »^ŠČEK SIMON JE MASKOTA OBČINE DOMŽALE,« MU POVE DEDEK. »MASKOTA?« SE ZAČUDI SIMON. »TAKO JE. TI PREDSTAVLJAŠ NAŠE MESTO IN NAŠO OBČINO.
NAJMLAJŠIM IN VSEM, KI OBIŠČEJO OBČINO DOMŽALE, P^V TI RAZKAZUJEŠ NARAVNE IN KULTURE ZNAMENITOSTI DOMŽAL,« REČE DEDEK.
^ŠČEK SIMON JE BIL TAKO VSREDIŠču POZORNOSTI NA VSEH PRIREDITVAH OB OBČINSKEM PAZNIKU: OB OTVORITVI AVTOBUSNE POSTAJE V NOŽICAH, V KULTU^EM DOMU F^NCA BERNIKA Z GODBO DOMŽALE, NA ŽIMARJENJU, NA SLAVNOSTNI AKADEMIJI IN OB P^ZNOVANJU V HALI KOMUNALNEGA CENT^ DOMŽALE. »BOVA ŠLA ŠE KAM?« VP^ŠA SIMON, KI MU JE SLAVA ŽE POSTALA ZELO VŠEČ.
»SEVEDA. ŠLA BOVA ŠE NA OTVORITEV SLAMNIKARSKEGA MUZEJA V GODBENI DOM DOMŽALE, NA TURNIRV KEGLJANJU, NA DRUŽENJE V čEŠMINOV PARK, UDELEŽIL SE BOŠ TUDI SVOJEGA PRVEGA KOLESARSKEGA TEKMOVANJA PO UE DOMŽALE, ZA KONEC PA SI V IHANU OGLEDAL ŠE BALINARSKI TURNIR,« ŠE DODA DEDEK IN ^ŠČEK SIMON SE LE VESELO NASMEJI.
23. MAREC 2012
vrtci - šole
19
EKO vzgoja
Če želimo, da bo človek živel v sožitju in sodelovalno s tem, kar je okrog nas, si moramo prizadevati, da bodo naši otroci do življenja z naravo in v naravi pozitivno naravnani.
Otroci danes ne živijo tako blizu in neposredno z naravo kot nekoč, zato je naloga nas staršev ter tudi vzgojiteljev in učiteljev, da otrokom naravo približamo na način, ki bo otroku blizu in razumljiv. Občutek za naravo, ki jo je včasih otrok pridobil »mimogrede« ob neposrednem življenju, je potrebno danes načrtno gojiti. Otroku moramo omogočiti bogata in raznolika doživetja narave in konkretne izkušnje. Pomlad je čas, ko nas narava kar sama sili v to, da se ustavimo in jo občudujemo. Koliko barvitosti in raznolikosti ter novega začetka življenja nam ponuja. Problem je lahko le ta, da ob vsakodnevni hitrici in obilici zadolžitev pomlad odhiti mimo nas ^
Vzemimo si čas in popeljimo otroka v naravo! Kadar želimo otroka poučevati in vzgajati za življenje v naravi, pojdimo s tem ciljem že od doma. Posvetimo se otroku, spoštujmo njegov interes, poslušajmo ga kot enakopravnega člana. Največjo napako na tovrstnem sprehodu naredimo, ko otroka prepustimo samemu sebi, mi odrasli pa klepetamo in se pogovarjamo med seboj. Prvo pravilo naj bo, da otrok določa, kaj in koliko časa bomo opazovali (včasih so otroci pripravljeni pol ure opazovati »navadno« malo mravljico). Dovolimo jim in ne pri-ganjajmo jih, češ, da se nam mudi! Pokažimo mu zanimive cvetlice, povejmo jim njihova imena. Pogovorimo se o tem, kakšne barve so, kje rastejo, poduhajmo in ugotovimo, kako lepo dišijo. Naberimo skromen šopek, a prej z otrokom skupaj ugotovimo, ali bo šopek do našega doma še lep in primeren za v vazo. V nasprotnem primeru pustimo cvetlice tam, kjer rastejo. Prve čebele so idealna priložnost za pogovor o medu in o tem, kako so čebele koristne, in da je naša naloga skrbeti za njih. V naravi je priložnost, da naberemo regrat in si doma ob pomoči otroka skupaj pripravimo solato. Tako otroka usmerjamo k zdravi prehrani. Nekoliko starejši otrok naj spozna odnose v naravi ter pravice in dolžnosti glede na naravo in življenje okoli nas. Poznati mora naše dolžnosti v zvezi s čuvanjem narave, kot je zbiranje in reciklaža smeti, kurjenje ognja spomladi, skrb za vrt in njivo ter za to, da na njej zraste zdrava hrana. Starejši otrok mora biti seznanjen tudi s tem, kako letni časi vplivajo na naravo, kako »pomagamo« naravi in kakšni so načini sobivanja.
Večji otrok bo z veseljem in rad pomagal pri različnih opravilih okrog hiše, pri čemer ne bodimo nestrpni in ga ne omejujmo preveč z navodili in nadzorom. Otrok naj ima svojo gredico, kamor naj poseje, kar želi in svojo cvetlico, za katero skrbi. Otrok, ki je doma v stanovanjskem bloku, lahko goji svojo cvetlico v lončku. Skupaj izberimo sadiko oziroma vrečko s semeni v semenarni. Otrok naj jo skrbno in ob naši pomoči posadi, nato pa dnevno skrbi zanjo, in opazuje, kaj se z njo dogaja. Kadar živimo v stanovanjskem bloku, je več priložnosti tudi za to, da otroka spomladi odpeljemo na tržnico. Tam bo spoznal, kaj vse zraste na polju in kaj lahko kupimo. Ob skupni pripravi solate ali zelenjavne juhe se bo mimogrede navajal na zdrav način življenja in na spoštljiv odnos do naravnih dobrin.
Z opazovanjem in skrbjo za hrano ptičja krmilnica v zimskem času poskrbi, da se otrok seznani s pticami, ki živijo pri nas, a tudi z njihovim načinom življenja. Spomladi pojdimo v gozd, postojmo in prisluhnimo ptičjemu petju. Skušaj-mo razpoznati, katera ptica poje in občudujmo njihovo petje. Hkrati se ob poslušanju sprostimo in naberi-mo novo energijo v naravnih zvokih gozda.
V Domžalah imamo to srečo, da je v naši bližini Šumberk in Volčji Potok. Izkoristimo ju in ko naši otroci zrastejo bomo vedeli, da smo ravnali prav. Zrasli bodo v odgovorne, k zdravju in sožitju naravnane odrasle ljudi. To pa je in mora biti cilj naše družbe!
Darka Bitenc
»Ko starši v Hiši otrok Mali princ postanejo spet otroci«
Ob materinskem dnevu smo otroci iz skupine Zvezdice povabili starše v vrtec. Vsak otrok je pokazal, s katerim Montessori materialom najraje dela in kako se uporablja. Tako so tisto popoldne starši za trenutek odjadrali nazaj v otroške dni, otroci pa so postali njihovi dobri učitelji. Zanimivo je bilo opazovati, kako so otroci vlogo učitelja resno sprejeli in staršem pokazali, kaj vse so se že v vrtcu naučili. Ob tej priložnosti so
otroci tudi skupaj s starši izdelali svojo Prvo knjigo. V veselje je bilo opazovati nasmejane obraze staršev in zadovoljne otroke. Ob zaključku ustvarjalnih uric so otroci svojim mamicam podarili še simbolična darila, ki smo jih naredili v vrtcu. Tako smo se polni lepih vtisov poslovili od prijetnega druženja.
Vzgojiteljica Ksenija Satler
Šola v naravi, in to kar v Rimu
V sredo, 21. marca 2012, smo se 8. razredi OŠ Preserje pri Radomljah odpravili na dolgo pričakovano potepanje po Rimu. Pozno zvečer smo z avtobusa pomahali staršem in na poti pobrali še učence z dveh osnovnih šol z Vrhnike. Med vožnjo smo se zabavali, zato se nam prevoženih deset ur ni zdelo tako dolgih. Po neprespani noči smo bili v četrtek še bolj nadležni kot ponavadi. Prvi dan smo si ogledali nekaj rimskih znamenitosti, med njimi Španske stopnice, Fontano di Trevi, Angelski grad, Pantheon, Kapitol, Navonski trg ... Razgledali smo se tudi po Vatikanu in se povzpeli na vrh kupole Bazilike sv. Petra, kjer smo imeli čudovit razgled na okolico. Po napornem dnevu nas je v hotelu čakala večerja. Ne boste verjeli kaj, makaroni ... Do 22. ure smo se še preganjali po sobah, se pogovarjali in smejali. Učitelji so bili najbrž veseli, da smo kmalu zaspali, saj je bil pred nami še en naporen dan. Po zajtrku smo se odpeljali do Vezuva. Navdušenje
nad čudežem narave je bilo veliko, zato so nas komaj spravili z vrha. Kasneje smo se sprehodili po Pom-pejih, kjer smo imeli kosilo in čas, da smo nakupili spominke. Po večerji smo se družili z učenci z Vrhnike in stkali nove prijateljske vezi. Naslednji dan smo spakirali, pojedli zajtrk in se še zadnjič odpeljali v Rim. Ogledali smo si Kalistove katakombe in Kolosej, se sprehodili po Forumu Romanum in poslušali Brutov govor po umoru Cezarja, ki so ga pripravili naši sošolci. Šli smo še do Ust resnice, kjer smo k sreči vsi obdržali cele roke. Kmalu smo se, polni vtisov, vkrcali na avtobus. Od-
peljali smo se proti domu, v objem domačih in domače postelje, kjer smo nadoknadili »hudo« pomanjkanje spanja.
Veseli me, da imamo na šoli učitelje, ki so pripravljeni vložiti veliko energije v organizacijo tako zahtevne, a za nas učence zabavne in poučne šole v naravi. V imenu vseh učencev se zahvaljujem vsem učiteljem, še posebej organizatorici, učiteljici Saši Kosten Zabret, razredničarki Mateji Peršolja in vsem staršem, ki so nam omogočili nepozabno dogodivščino.
Katja Beden, 8.c OŠ Preserje pri Radomljah
Dedki in babice na obisku
Sredi marca smo povabili na obisk naše dedke in babice. Pripravili smo jim topel sprejem. Skupaj smo prepevali, plesali, se igrali ter ustvarjali. Smeh, spontanost in radoživost vnukov je stare starše ponesla v čas otroštva, v čas, ko so se sami brezskrbno igrali.
Srečanje je bilo zelo prijetno, zadovoljstvo pa obojestransko.
Vrtec Urša, Veveričke Marta in Sonja
Zajtrk z mamico in očkom v vrtcu
V prvem pomladnem mesecu, mesecu mamic, vseh žensk in včasih malce pozabljenih očkov, sva vzgojiteljici in otroci skupine Sove v enoti Gaj povabili starše naših otrok na zajtrk. V štirinajstih dneh so se razvrstili najprej očki, sledile so jim še mamice. Veseli smo bili, da so si vzeli dragoceni čas in prilagodili ali drugače uskladili svoje delovne obveznosti. Zajtrka so se starši udeležili v res velikem številu. K mizi so zajtrk prinesli in postregli njihovi otroci ter tako pokazali svojo samostojnost. Očki in mamice so imeli priložnost, da pokukajo v otroški
svet, ki je pisan in barvit tudi pri zajtrku. Otroke so z zanimanjem opazovali, jim prisluhnili, jih vključevali v pogovor in odgovarjali na njihova vprašanja.
Skupni zajtrki so ena od možnosti za aktivno odprt sodelovalni odnos s starši. Le-ta nas lahko še bolj povezuje, bolje se spoznamo, starši se počutijo vključene, za trenutek pozabijo na vsakodnevne skrbi, se sprostijo in zabavajo ter v krogu otrok počutijo igrivo razpoložene.
dipl. vzg. Miranda Grošelj, Vrtec Domžale, enota Gaj
Utrinek iz nekih zapiskov -23. marca 2012
Danes je potekala svetovna akcija Očistimo svet v vrtcih in šolah. Za vrtec je bila akcija organizirana na nivoju enot. Tudi najmlajši otroci so prispevali svoj delež pri čiščenju. V vrtcu smo se opremili z rokavicami, ki so bile malce prevelike za majcene roke, pa nas to ni prav nič motilo, še celo povečalo je pripravljenost na akcijo.
Z otroki smo se najprej podali na porečje Kamniške Bistrice , kjer smo, na varni razdalji od vode, čistili nabrežje v smeri proti Homcu. Otroci so bili zelo aktivni, iskali so tudi najmanjše smeti, jih prav zavzeto odnašali v rumeno ali črno vrečo. Skrbno smo jih razvrščali in
HALO OLM OI
www.hala-olje.si
Dostava kurilnega olja v Ljubljani, Domžalah Kamniku, Vrhniki, Grosupljem in okolici.
TEN TRADE d.o.o., Videm 6b, Dol pri Ljubljani
Pridih Rimljanov na OŠ Preserje pri Radomljah
^ Rimljani ^ Skrivnostne legende, monumentalne zgradbe in čas gladiatorjev nam pričajo o ljudstvu, ki je živelo pred skoraj dva tisoč leti. Skrivnostnost in spoštovanje do te civilizacije učencem 8. razredov ni dala miru, da se ne bi vsaj za dva dneva poskušali vživeti v antični čas, v čas bogate rimske kulture in gospode, ki je življenje zajemala z veliko žlico.
19. in 20. marca 2012 so v ta namen na šoli potekale številne delavnice, kjer so učenci spoznavali in okušali slast rimskega časa. Mali večnamenski prostor se je spremenil v rimsko
sobano, ki je vsebovala izdelke, nastale na tematskih in ustvarjalnih delavnicah. Preplet iznajdljivosti, ročnih spretnosti, domišljije in odličnega poznavanja dejstev je postregel z bogato rimsko pojedino, tradicionalnimi rimskimi oblačili, nepogrešljivo obutvijo, rimljankami, izvrstno narisanimi freskami, mojstrsko izdelanim mozaikom in gledališkimi maskami, ki so v rimskem času predstavljale tipične junake.
Učenci so na zanimiv, predvsem pa na »izkušenjski« način osvojili znanje, za katerega sem prepričana, da jih bo vedno bogatilo in jim širilo obzorja. Češnjo na vrhu tortice je zagotovo predstavljalo nepozabno potovanje v Rim, Vatikan, Pompeje in na ognjenik Vezuv. Tam so učenci v okviru šole v naravi potrdili, dopolnili svoja znanja, predvsem pa jih doživeli. Neprecenljiva izkušnja zanje. Z gotovostjo lahko rečem, da smo doživeli nekaj nepozabnega, za kar sta zaslužna vodstvo šole in izjemna organizacija Saše Kosten Zabret. Zavedamo se, da je ta izkušnja toliko pomembnejša za nas, saj se v enaki zasedbi zagotovo ne bomo nikoli več vrnili v rimski čas.
mag. Jasmina Pogačnik
Pavčkasto obarvan 8. februar
Celotna prireditev je bila posvečena sodobnemu poetu, začetniku inti-mizma, Tonetu Pavčku, človeku z velikim srcem, igrivim nasmehom, in njegovim neminljivim, razigranim, otroškim, miselnim, življenjskim, preprosto večnim pesmim. Učenci so z mentorji mag. Jasmino Pogačnik, Tanjo Kastelic, Antonom Brezarjem, mag. Natašo Cot-man, Karmen Logar in Boštjanom Domjaničem pripravili kulturno
poslastico, kjer so si roko podajali izbrane pesmi Toneta Pavčka, Orf-fovi inštrumenti, pesmi, odpete z dušo in ponosom, dramska priredba Jurija Murija ter živalska Romeo in Julija. Celoten program je temeljil
na spoznanju, da je kultura, ki je mozaik vseh zgoraj naštetih biserov, nepogrešljiva v posameznikovem vsakdanjiku, je hrana človeštvu in balzam za dušo ^ Vse to se je odražalo v učencih, ki so ponosno, samozavestno, predvsem pa sproščeno odigrali, odpeli ali oddeklamirali svojo točko. Njihovi nastopi so odražali pomembno sporočilo: Kultura je skozi stoletja bogatila človeka, ga osmišljala ter dopolnjevala in temu bo tako tudi v prihodnosti.
mag. Jasmina Pogačnik
navdušeno vzklikali, kadar so našli večje kose smeti (plastenko ali papir ). Tudi njihove izjave so bile prav prisrčne:
»^ a ne, da bo račka zdej lahko jedla?«.
»^ a veš, a veš, to je pa tist vlgu, k se mu kadi nos.«
»^ moj oči ma pa velik kant.« »... jest bom pa vse pobrau, pa n bo
več!«
Naši mali ekologi so uživali v opravljanju naloge in samo upam lahko, da jim bo zavest o skrbi za okolje ostala za vse življenje.
Vrtec Domžale, Enota Mlinček Vzgojiteljica Dragica Repanšek
Mačje mesto na OŠ Roje
Ze tretje leto zapored smo se odločili, da se pod mentorstvom učiteljice Danice Ujc, ki načrtuje in zelo uspešno režira predstave pri predmetu Gledališki klub, prijavimo na 3. republiško srečanje gledaliških skupin osnovnih šol z nižjim izobrazbenim standardom, ki se je letos odvijalo 27. in 28. marca v Mlinšah. Tokrat smo izbrali in priredili znamenito delo Kajetana Koviča Maček Muri. Brez samohvale lahko zapišem, da smo 28. marca v Mlinšah blesteli. Naša predstava, ki spominja na mu-zikal, saj je v njej veliko pevskih vložkov, je bila prava paša za oči in ušesa. Predstavili smo dan v Mačjem mestu z dialogi v rimah ter z domiselno sceno in izvirnimi kostumi, za kar je poskrbela Meta Košir, učiteljica tehničnega pouka.
Po uspešni predstavitvi našega dela
nas je pohvalila tudi predstavnica Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Trud je bil poplačan. Tudi z odzivom publike v dvorani. K uspehu je pripomogla tudi naša ravnateljica Marjanca Bogataj, ki vedno podpira našo ustvarjalnost, za kar se ji zahvaljujemo. Prisrčna hvala tudi Krajevni skupnosti Groblje, ki nam je brezplačno odstopila dvorano.
Nina Sever
Lutkovna predstava gozdni strah
Tudi letos smo se udeležili predstave ob materinskem dnevu v KD Franca Bernika in sicer 26. marca 2012. Tokrat smo se odločili, da se ne bomo predstavili s pevsko točko, ampak se bomo izkazali s predstavo Gozdni strah, ki smo jo pripravljali pri izbirnem predmetu Gledališki klub, v posebnem programu pod mentor-
stvom Nine Sever in Lucije Kodr-ca. Zgodbo je napisal Tomo Kočar, mentorici pa sva jo priredili tako, da je bila primerna za učence, ki imajo ovirane zmožnosti pri govoru. Predstavo smo pripravljali dva meseca. V tem času smo izdelali sceno in lutke, zadnjih štirinajst dni pa smo vsakodnevno vadili. In vsak dan nam je šlo bolje. Učenci so pridobivali samozavest, mentorici prav tako, in na koncu smo se že prav veselili dneva, ko bomo pred občinstvom prikazali naše znanje. Ko je napočil datum nastopa, smo imeli iz ure v uro večjo tremo. Vendar je na odru popolnoma izginila. O njej ni bilo več ne duha ne sluha in odigrali smo skoraj bolje kot na vajah. Na koncu smo prejeli bučen aplavz in se z nasmehom na ustnicah odpravili z odra, v zakulisju pa so me učenci že spraševali, kdaj bo naslednja predstava. Bili so zelo ponosni sami nase, nanje pa sva bili ponosni tudi mentorici.
Nina Sever, OŠ Roje
Predstavnici OŠ Rodica na ACES akademiji
Od 27. do 30. marca 2012 sva bili predstavnici naše šole na mednarodnem srečanju v mestu Senec na Slovaškem. Tja smo potovali udeleženci iz Slovenije skupaj z mini avtobusom. Nekaj časa smo se le nemo gledali, potem pa smo začeli klepetati in tako je vožnja hitro minila. Le neradi smo zapustili 'varno območje' slovensko govorečih ljudi in se pomešali med množico udeležencev iz celotne Evrope. Kmalu smo ugotovili, da je vse skupaj super - dobra
družba, delavnice o glasbi in medijih, izdelovanje svečnikov in okraševanje platnic, hrana ^ Spoznali smo mnogo novih načinov za delo, spletli nove prijateljske vezi in predvsem odprli svoja srca za vse in vsakogar. Predstavniki sodelujočih šol smo predstavili svoje projekte, na slavnostni akademiji pa so nam podelili zlato plaketo, saj smo v programu ACES sodelovali že tretjič.
Jasna Kešnar
Fotografija: Predstavitev moldavsko-slovenskega projekta Od srca do srca
20
šport
23. MAREC 2012
DIJAKINJA SREDNJE sole domzale
Nina Štefan - zmagovalka iz Slovenije na natečaju za mlade prevajalce iz držav EU
Generalni direktorat za prevajanje pri Evropski komisiji od leta 2007 organizira prevajalsko tekmovanje za šole iz držav članic Evropske unije. Glavni deli tekmovanja so priprava, pisanje prevoda in podelitev nagrad. Prevajalci na Generalnem direktoratu prevode ocenijo in izberejo najboljše iz vsake države članice EU.
Učitelji Srednje šole Domžale smo bili letos izjemno veseli in počaščeni, saj smo v pismu učiteljem zmagovalcev Juvenes Translatores 2011-2012 generalnega direktorja Generalnega direktorata za prevajanje Rytisa Mar-tikonisa lahko prebrali, da je Ninin prevod izmed vseh prevodov iz Slovenije »najbolj točen, berljiv in jezikovno ustvarjalen«. Kriteriji ocenjevanja so namreč točnost prevoda, pravilna raba izrazov, tekoče izražanje v izbranem jeziku - berljivost in domiselnost pri iskanju rešitev. Dober prevod pisnega besedila iz tujega jezika v materinščino mora v bralcu vzbuditi enak odziv kot izvirno besedilo, kar je možno le, če prevajalec dojame pomen celotnega besedila, hkrati pa upošteva tudi pravopisno in slovnično pravilnost ter slogovno ustreznost. Kvalitetno
prevajanje je torej tesno povezano s poznavanjem vseh ravnin jezikovnega sistema maternega jezika.
Gimnazijke Srednje šole Domžale, ki so se v letošnjem šolskem letu prijavile na natečaj, so za pripravo prevedle nekaj besedil, nato pa so jih skupaj z učitelji pregledale in ovrednotile. Prevajale so iz tujih jezikov (nemščine, angleščine in italijanščine) v slovenščino, pri čemer so največ pozornosti posvečale pravopisni in slovnični pravilnosti ter besedišču. Tekmovanje je na šoli potekalo že tretjič, kar kaže na izjemen interes tako dijakov kot tudi učiteljev. Da je učenje jezikov na šoli res kakovostno, ne potrjuje samo letošnja zmagovalka Nina Štefan, ampak sta pokazali veliko znanja tudi prejemnici posebne pohvale za odličen prevod Teja Bricelj in Katarina Baškovič. Pomembno se je zavedati, da je namen tekmovanja Juvenes Translatores prav spodbujanje učenja jezikov in prevajanja, pomoč učiteljem in dijakom ter tudi spodbujanje skupne dejavnosti s šolami v tujini.
Najprijetnejši del tekmovanja je prav gotovo podelitev nagrad najboljšim
mladim prevajalcem, ki poteka v konferenčni stavbi Evropske komisije V Bruslju. Letos je 27. marca evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Androulla Vas-sillou izročila priznanja 27 zmagovalcem ob prisotnosti njihovih staršev in učiteljev. V svojem uvodnem govoru je poudarila, da priljubljenost natečaja iz leta v leto narašča in dokazuje, kako pomembne so jezikovne veščine, ki jih danes mladi vse bolj razvijajo s pomočjo družabnih omrežij. Uporaba različnih instrumentov sodobne družbe omogoča nagle kulturne izmenjave med Evropejci, pri čemer so izredno pomembni prevajalci, saj gradijo mostove med narodi - prenašajo različne načine razmišljanja, mentalitete in kulture. Za sklepanje novih prijateljstev je pomemben prav vsak jezik, gre namreč za ohranjanje nacionalno-kul-turne identitete in hkrati za prispevek k skupnemu kulturnemu razvoju evropskih narodov. Svoje izkušnje na področju prevajanja in poglede na jezikovno kulturo so prisotnim predstavili tudi štirje nagrajenci. Vsem je prevajanje strast in izziv, ustvarjalno, a ne naporno delo. Sledijo sloganu EU:
tokrat na gotiku v Trzinu
Taborniki Rodu skalnih taborov spet v akciji ...
Po dobri predstavi grč in PPjev na NOTu v Vodicah, smo tudi GG ji pokazali, da nam orientacija po temačnih trzinskih gozdovih ni španska vas. V noči na prvi april se je 5 GG ekip RST-ja, udeležilo orientacijske dirke imenovane GOTIK, ki jo vsako leto pripravljajo taborniki in tabornice Rodu dobre volje. Po reševanju težkih nalog iz topografije in sprejemanju Morsejevih znakov smo se odpravili na progo, ki je tokrat potekala na karti v merilu 1:10 000. Z lahkoto smo našli vseh 8 kontrolnih točk in vmes pokazali veščine prve pomoči in rešili tematski test. Ko smo se vrnili v šolo, smo večerjali, nato pa klepetali in se zabavali dolgo v noč. Zjutraj smo se zbudili v mrzlo jutro, ampak nas je grela radost, saj so bili doseženi rezultati naravnost fantastični, in sicer: dosegli smo prvo mesto med mlajšimi in tretje mesto med starejšimi GG-ji! Tudi ostale ekipe, ki niso stale na stopničkah, so pri nalogah zbrale lepo število točk!
En M za naše GG-je!
14. čistijna^ akcija ŠD Želve v sodelovanju s FKVK Mavrica
V soboto, 24. marca 2012, smo se člani ŠD Želve in FFK Mavrica ter krajani iz Hudega in naselja
Pod hribom ter Opekarniške ceste priključili vseslovenski čistilni akciji Očistimo Slovenijo oziroma Očistimo Domžale. V sodelovanju s KS Radomlje in JKP Prodnik smo čistili na lokaciji od Opekarniške ulice do Rudnika in Hudem. Zbrali smo polno vreč odpadkov. Akcije se nas je udeležilo 30 otrok in odraslih. Vsak
udeleženec je dobil malico, ki jo je podarila občina Domžale. Vsi, ki smo pobirali odpadke imamo željo in sporočilo: imejte radi naravo in skrbite, da bo čista. Vozite odpadke na urejena odlagališča.
Predsednica SD Želva: _Olga Šraj Kristan
projektni teden drugih letnikov gimnazijskih oddelkov sS domZale
Domžale v treh jezikih
Tudi v letošnjem šolskem letu je SŠ Domžale v okviru projekta Obogateno učenje tujih jezikov pod okriljem Zavoda RS za šolstvo v 2. letnikih gimnazijskih oddelkov izvedla projektni teden Domžale v treh jezikih, in sicer med 26. in 30. marcem. S tem se je dejavno vključila v praznovanje 60. obletnice občine. Projekt smo zaključili z javno predstavitvijo, na katero so bili povabljeni vsi sodelujoči Domžalčani, ki so jih dijaki med projektnim tednom intervjuvali: župan občine Toni Dragar, trener mladincev KK Helios Dejan Cikic, direktor Kulturnega doma Franca Bernika Milan F. Marinič in naša odlična plesalca, nekdanja dijaka SŠ Domžale, Špela in Matej Kralj.
Srednja šola Domžale kot regijski center za tuje jezike ima v okviru tega projekta zaposlene tri tuje učitelje
tujih jezikov: nemškega, angleškega in italijanskega učitelja, ki poučujejo sodelovalno (timsko) s slovenskimi učitelji tujih jezikov. Projektni teden so pripravili in izvedli vsi trije tuji učitelji: Rebecca Ehalt (za angleščino), Philip Jakobs (za nemščino) in Andrea Valenti (za italijanščino), koordinirala pa sem Miranda Kabaj Vončina (prof. italijanščine, koordinatorica in vodja projektnega tima).
Cilji projektnega tedna so bili usmerjeni v predstavitev Domžal v dveh tujih jezikih: nemščini in italijanščini, angleščina pa je bila delovni povezovalni jezik. Dijaki so Domžale predstavili na različnih področjih, kot so prebivalstvo (demografska struktura, odnos do pripadnikov tujih etničnih skupin, odnos prebivalcev do lastnega kraja, do sokrajanov), geografski
položaj Domžal (naravne pokrajinske značilnosti, posebnosti, spomeniki), zgodovina Domžal (razvoj Domžal skozi zgodovino), kultura (umetnost in umetniki, glasbeniki, mladinska subkultura), šport (športniki in športni klubi v Domžalah), promet, kulinarika in arhitektura. Uporabili smo različne aktivne metode dela in učenja: avtentično učenje, zbiranje in kritično izbiranje informacij iz različnih virov, intervjuvanje, snemanje, fotografiranje, urejanje in obdelavo podatkov, posnetkov in fotografskega materiala ter razvijanje različnih zmožnosti (jezikovnih, komunikacijskih, socialnih, podjetnih, IKT, estetskih in drugih). Delo je potekalo v skupinah po pet do šest dijakov po šest ur dnevno.
Večina dijakovje bila s takim načinom dela zadovoljna. Rezultat tega dela je bila uspešna predstavitev v tujih jezikih, ki so jo dijaki pripravili zadnji dan projekta kot tudi brošuri o Domžalah v italijanščini in nemščini.
Miranda Kabaj Vončina, prof. italijanskega jezika, koordinator projekta
Študentski klub Domžale - Čas je za 15. Škisovo tržnico
Leto je naokoli, pomlad je spet tu in z njo tudi naša in vaša Škisova tržnica, ki še vedno s svojimi skoraj 20.000
obiskovalci zaseda zmagovalno stopničko med enodnevnimi open air dogodki. Letos bo jubilejna 15., na
kateri le ne manjkaj, 9. maja 2012 na že znanem mestu, seveda na letnem telovadišču Narodni dom Ilirija v središču Ljubljane. Čez dan se bo predstavilo 57 študentskih klubov iz vse Slovenije, takoj ko pade mrak, pa Ilirija z vso 20.000 glavo množico zadiha skupaj z zvezdami slovenske glasbene scene na nekaj odrih z različno vrsto muzike. Torej se zagotovo najde nekaj za vsakega. Tudi zate! Zato le za-znamvaj datum v koledarčku in odloži študijske skrbi ter pridi na Ilirijo tudi ti! In še to, vstopnine ni! Lepo torej vabljeni, da ob dobri hrani in glasbi, v družbi starih in novih znancev do-živite Slovenijo v malem. Poišči info točko tvojega ŠKD-jkota. Le kaj bomo skrivali na njej letos? A naj le še opozorim, da le skrbno organiziraj svoj čas, da študijske zadeve ne bodo trpele na račun družabnih, a še kako nujnih. Klubovci ti lahko pomagamo pri obojih, zato le skoči na spletno stran HYPERLINK »http://www. studentski-klub.si« www.studentski--klub.si, kjer si lahko pogledaš, kaj vse ti nudimo tako pri izobraževanju kot organiziranju prostega časa. Veseli bomo vsake družbe!
Ana Strnad
Če vaš otrok še ni rojaj
Cas sončnih dni nas vabi na prosto, kjer skušamo svoj prosti čas izkoristiti aktivno in tudi z veseljem. Otroci so energija gibanja in varnost je na prvem mestu. Rolanje in izkušnje na rolerjih otrokom prinaša predvsem samozavestna drža koordinacije. Zaščitna sredstva, ki jih pri tem uporabljamo, pa so vsem zelo znana. Ščitniki kot so ročniki, kolenčniki, komolčniki, zapestniki in seveda najpomembnejša je čelada. Naj bo na zadnji stani bolj zaobljena, tako ob padcu varujemo hrbtenico. V društvu priporočamo veliko preizkušenj na raznih igriščih in praznih parkirnih prostorih, preden se podate na cestišče.
Če otrok še ni rolal, se v ŠAD MAVRICA, lahko vključi v začetni tečaj rolanja, v kolikor že zna nekaj osnov-
Prispel je Grini, ki vas bo popeljal na skrivnostno misijo!
Tokrat bo obiskal vse osnovnošolce od 1. do 4. razreda. Opremil vas bo s posebnimi zapestnicami Grini - začetnik, s katerimi boste dostopali do posebnega spletnega mesta. Tam vas bodo pričakali, Grinijeva znalnica polna zanimivosti, hitrostno odpad-
PR©DNiK
JasTd L^nunah^ iiDtUr^'*
kanje, ekološki kviz, Grinijeve zapovedi in še marsikaj. Postani mojster v poznavanju in ločevanju odpadkov in se pridruži Griniju na skrivnostni misiji.
Psst: »Z misijo začnemo 23. aprila 2012 ob 15. uri.«
nih funkcij, kot so zaviranje, padanje, vstajanje, rolanje, lahko napreduje v Nadaljevalni tečaj rolanja, če je vse to že preizkusil, seveda ostane le še igra, zabava in utrjevanje rolanja s programom Igre na rolerjih. Za vse vrtčevske otroke in tudi šolske otroke, ki se tečaja niso udeležili v šoli ali vrtcu oz. bi radi svoje aktivnosti nadgradili, organiziramo 16., 18., 20.,
23. in 25. 4. 2012 rolanje, na ploščadi poleg bivšega drsališča v Domžalah. Tečaj bo potekal od 17. ure do 18.30, vsak drugi dan. Več o rolanju si lahko preberete na spletni strani društva www sadmavrica.si. PRIVOŠČITE SI DAN BREZ TELEVIZIJE IN RAČUNALNIKA!
Predsednica društva, Mojca Grojzdek
Taborniki v mestnem kinu Domžale
Devetega marca 2012 smo si domžalski taborniki ogledali film z naslovom Vratar Liverpoola. Film je bil v sklopu akcij GG EKSTREM. Naš vod Žerjavca je sodeloval pri organizaciji dogodka. Pozanimali smo se za vozni red v Ljubljano, ceno vstopnic v Koloseju, spored filmov ... Na koncu smo se odločili za MESTNI KINO DOMŽALE, kjer so nam z
veseljem pomagali in odprli predstavo na našo željo, na dan, ko smo si to želeli. Udeležba je bila velika - prišli so skoraj vsi naši GG-ji (50 gozdovnikov in gozdovnic ter vodniki). Film nas je dobro nasmejal, saj je glavnemu junaku domišljija delala 100 na uro. Priporočamo ogled.
Taborniški pozdrav, vod Žerjavca
ŠPORTNO DRUŠTVO ŽELVA
VABI V SOBOTO, 21. 4. 2012 OB 10. URI VSE OTROKE STARE OD 3 DO 8 LET NA TEKAŠKO PRIREDITEV
EINBUI
NA IGRIŠČU OŠ PRESERJE PRI RADOMLJAH
TEKAŠKE KATEGORIJE: 100 m - OTROCI STARI 3 LETA 200 m - OTROCI STARI 4 LETA 250 m - OTROCI STARI 5 LET 350 m - OTROCI STARI 6 LET 450 m - OTROCI STARI 7 LET 500 m - OTROCI STARI 8 LET
VSAK OTROK BO ZMAGOVALEC, ZATO BO DOBIL DARILO IN MALICO.
PRIREDITEV BOMO ZAKLJUČILI DO 12. URE.
PRIJAVNINA 5 EVROV.
V PRIMERU DEŽJA BO TEK ODPADEL.
LEPO VAS POZDRAVLJAMO IN SE VESELIMO VAŠE UDELEŽBE. ŠPORTNO DRUŠTVO ŽELVA Tel.: 01/722 73 36
23. MAREC 2012
šport
21


«IS
Domžal«
Martina Ratej in Domžale prva na svetovnih tablicah
Kar dve zimski prvenstvi Slovenije v metih so gostile Domžale, ki bodo v najlepšem spominu ostale 20 novim državnim prvakom. Tako so 25. februarja kladivo, kopje in disk metali mlajši mladinci in člani, 10. marca pa pionirji in starejši mladinci. Z aplavzi so bili nagrajeni vsi zmagovalci, v »klub dvojnih prvakov« pa se je zapisal tudi Domžalčan Rok Balantič, ki je bil v pionirski konkurenci najboljši v metu kopja in kladiva. Najlepše presenečenje je z vrhunskim dosežkom uprizorila Martina Ratej, trenutno ena najboljših kopijašic na svetu, katere kopje je v tretjem poskusu pristalo pri znamki 65,24 m. Članica celjskega Kladivarja je s tem dosežkom postavila trenutno najboljši izid sezone na svetu, vendar po besedah aktualne slovenske rekorderke s 67,16 m to za letos še zdaleč ni vse: »Izida, ki sem ga dosegla danes, nisem pričakovala. Tudi zato, ker na treningih mečem največ okrog 63 metrov, poleg tega pa sem zadnjih 14 dni vadila brez trenerja Andreja Hajnška, ki je zbolel. Letos sva ponovno vadila tako, kot sem delala na treningih pred dvema letoma. Rezultati kažejo, da mi ta način najbolj leži. Tako ne vidim težav in mislim, da bom lahko izboljšala državni rekord. Pričakujem, da ga bom krepko popravila.« Veliko razlogov za veselje in priložnosti za ploskanje so imeli tudi domači navijači. Domžal-čani so osvojili štiri naslove državnih prvakov: Gabriela Kumek je najboljša kladivašica med mlajšimi mladinkami (53,35 m), Denis Kumek najboljši mlajši mladinec v metu diska (43,27 m), posebne čestitke pa veljajo Roku
Eva Aljančič je 24.3.2012 svojo zbirko medalj oplemenitila s še enim zlatim odličjem - s Prvenstva Slovenije v krosu, kjer je bila najhitrejša med mlajšimi mladinkami! Čestitke za že drugi naslov prvakinje Slovenije v sezoni 2012!
Foto: Član »kluba dvojnih prvakov«, Domžalčan Rok Ba antič
Balantiču, ki se je v »klub dvojnih prvakov« zapisal z zmago v kopju (49,82 m) in kladivu (49,03 m). Poleg Roka so dvakratni prvaki Slovenije postali še Tjaša Stanko (Poljane Maribor), Veronika Domjan (Ptuj) in Katja Zof (Kronos Ljubljana). Srebrne medalje so prejele: članici Bernarda Letnar (kopje) in Erika Pirnat (disk) ter Gabriela Kumek v kladivu med starejšimi mladinkami. Dvakrat bronasta je bila Tamara Cerar v kladivu med starejšimi mladinkami in članicami, še en bron pa je svoji in domžalski beri dodal Rok Balantič med mlajšimi mladinci v kopju. Zimskega dela sezone 2012 je konec. Glede na številne osebne rekorde Domžalčanov se lahko veselimo uspehov v poletnem delu sezone, ko bodo na svoj račun zagotovo prišli tudi metalci, ki se na zimskih prvenstvih niso zapisali med nosilce medalj: Grega Cotman, Urša Eftimov, Petra Pavlič, Tjaša Rajh in Matevž Potrbin.
Na obisku pri Brigiti Bukovec
Vsako leto se na troboju za najmlajše začnejo kazati novi atletski talenti, pa naj bo to v skoku v daljino, sprintu na 60 m ali disciplini ene najuspešnejših slovenskih atletinj, na kratkih ovirah. Desetega marca so se v ljubljanski atletski dvorani tradicionalno izkazali tudi domžalski atleti, ki so uživali ne le v za nekatere prvi tekmovalni izkušnji, ampak tudi v ravno prav tekmovalnem vzdušju, spodbujanju in spominskih medaljah, ki so jih najmlajši prejeli iz rok Brigite Bukovec. V svojih kategorijah so bili najboljši Tea Pod-bevšek, Tilen Ulčar, Zan Vrhovnik in Klemen Ribaš, le za najboljšo trobojko je čestitke prejela Eva Pristov, medaljo za tretje mesto pa sta osvojila Luka Razpotnik in Miha Strmčnik. Čestitke tudi preostali 18-članski ekipi AK Domžale!
Bojana Vojska
Roman Lazar, predsednik AK Domžale
Del prisotnih na občnem zboru, prvi od desne dobitnik priznanja Marjan Gorza
ATLETSKI KLUB DOMZALE O LETU 2011
Uspešna organizacija BAVI, veliko tekmovalnih uspehov
Povedal je, da je za Atletski klub Domžale, ki ima več kot 240 članov in članice ter spada med najuspešnejše slovenske atletske kolektive, leto 2011 nadaljevanje uspešnega dela, ki ga predvsem odlikuje delo z mladimi v okviru atletske šole, v katero je vključenih od 50 do 60 otrok, atletika pa je pomembna interesna dejavnost v nekaterih osnovnih šolah. Devet aktivnih vaditeljskih skupin vzgaja mlade bodoče perspektivne atlete, nekatere pa sestavljajo že uspešni atleti, ki s svojimi uspehi, tudi na evropskih mladinskih in drugih prvenstvih, dosegajo odlične rezultate. Klub jim skuša zagotavljati kar najboljše pogoje, ki so se za nekatere atletske discipline izboljšali prav zaradi organizacije BAVI. Tako AK Domžale postaja slovenski metalski center (letos je bilo organiziranih že dvoje državnih prvenstev), imamo možnost vadbe skoka s palico, boljši pogoji so tudi za sprint. Pohvalil je tudi sodniško organizacijo, opozoril pa na gospodarsko krizo, ki vpliva tudi na zagotavljanje finančnih pogojev za delo, saj je mnogo težje kot prej pridobiti sponzorje in donatorje,
napovedana pa so tudi manjša sredstva s strani lokalne skupnosti. Klub je pripravil strategijo, v okviru katere bodo posebej pomembni ustvarjalni dogodki in skrb za mlade, vodstvo kluba pa bo posebno skrb namenilo vadbenim skupinam in jih v kratkem obiskalo. Tudi v letu 2012 bo v Domžalah kar nekaj atletskih dogodkov, domači atleti pa bodo veliko nasto-
pali
atlets
kih tekmovanjih. Ob koncu se je prav vsem, ki kakorkoli pomagajo klubu, ki izrazito temelji na prostovoljstvu, zahvalil za delo in pomoč. Prisotni so prisluhnili tudi finančnemu poročilu in posebej opozorili na potrebo razrešitve problema sofinanciranja izvedbe BAVI, sicer pa pohvalili delo vodstva kluba. Občni zbor je sprejel vse potrebne sklepe in dokumente ter glasno zaploskal Marjanu Gorzi, tudi častnemu predsedniku Atletskega kluba Domžale, ki mu je predsednik AK Domžale Roman Lazar podelil srebrno priznanje Zbora atletskih sodnikov Slovenije za opravljenih več kot 300 sojenj. Čestitamo!
Vera Vojska
Klub borilnih veščin Domžale
Ne le borbeni, temveč tudi ljubitelji narave
Ob rednih treningih, uspešnih nastopih na tekmovanjih, člani in članice Kluba borilnih veščin Domžale ne pozabljajo niti na prostovoljstvo in naravo. Tako so se 24. marca udeležili čistilne akcije, že 14. aprila pa klub čaka finalni državni turnir za državno prvenstvo v kickboxing športu za kadete, mladince, člane in veterane disciplin light contact, K1-rulles in kick lighta v Brežicah. Poleg članic in članov kluba bo tekmoval tudi perspektivni mladinec kluba Andrej Repnik, ki je bil prvi na prejšnjem turnirju v Murski Soboti in bo nastopil v disciplini kicklighta in K1-rullesa. Člani in članice Kluba borilnih veščin so trdno
odločeni pokazati kar največ hrabrosti in borbenosti, saj se bodo državni prvaki iz Brežic uvrstili v slovensko reprezentanco, ki bo junija nastopala za najmočnejšem Svetovnem kickboxing pokalu svetovne organizacije WAKO »Best fighter« v Italiji. Boksarji že težko čakajo letošnje državno prvenstvo v boksu od 27. do 29. aprila v Slovenskih Konjicah. Organizator, Boksarska zveza Slovenije, bo 27. aprila ob 13. uri organizirala uradno tehtanje, pričetek bojev pa ob 18. uri. Ob enakem času se v soboto začnejo boji, nedeljski finalni dvoboji pa v nedeljo, 29. aprila, ob 11. uri. Iz Kluba borilnih veščin bodo boksali: mladinca
Anže Merič-Krnc in Andrej Repnik; kadeta Zan Škarja in Lana Kovič ter član Matej Opara. Če ste kje v bližini, jih lahko pridete bodrit, vsi skupaj pa držimo pesti za njihove uspešne nastope!
Vera Vojska
O
SANKUKAI KARATE KLUB DOMŽALE
Regijska tekma in državno prvenstvo
Za člani Sankukai karate kluba Domžale je še en izredno uspešen mesec. Na regijski tekmi so potekale kvalifikacije za državni turnir in prvih pet iz posamezne kategorije se je uvrstilo naprej. Otroci so se odrezali odlično in vsem, tudi tistim, ki jim je tokrat športne sreče zmanjkalo, čestitamo za dosežene rezultate. Prav tako se že veselimo prikazov odličnih bojev in tehnično dodelanih kat, ki nam jih bodo prikazali naprej uvrščeni otroci v Kočevju, 15. aprila. Dan po regijski tekmi so se državnega prvenstva v Grosupljem udejstvovali mladinci in člani. V dopoldanskem času je najprej potekalo predtekmovanje, iz katerega so se najboljši uvrstili v finalni del, ki se je začel ob 15. uri. Boji so potekali v štirih kategorijah, samo tekmovanje pa sta odprla župan občine Grosuplje Peter Verlič in tehnični mentor Sankukai karateja Vlado Paradižnik. Prikazov dobrih borb vsekakor ni manjkalo, vidnejše rezultate pa so za Sankukai karate klub Domžale dosegli Tjaša Šinkovec s prvim mestom in Sara Humar s tretjim mestom pri mladinkah ter Teja Grad, ki se je prav tako
uvrstila na tretje mesto pri članicah. Tudi pri članih in mladincih smo videli veliko zanimivih bojev, fantje pa so dosegli odlične rezultate, čeprav jim tokrat ni uspelo priti na stopničke. Rezultati najboljših treh so:
Mladinke absolutna kategorija - 1. mesto Tjaša Šinkovec (Domžale), 2. mesto Nuša Babnik (Forum), 3. mesto Sara Humar (Domžale) Mladinci absolutna kategorija - 1. mesto Uroš Bla-gojevič (Forum), 2. mesto Zan Dežman (Ivančna Gorica), 3. mesto Tadej Grmek (Forum) Članice absolutna kategorija - 1. mesto Karmen Globokar (Ivančna Gorica), 2. mesto Katja Čop (Forum), 3. mesto Teja Grad (Domžale) Člani absolutna kategorija - 1. mesto Samo Levačič (Forum), 2. mesto Dean Levačič (Forum), 3. mesto
Mihael Borštnik (Grosuplje)
V aprilu nas poleg državnega turnirja za otroke čaka še 3. pokalna tekma, ki bo potekala 22. aprila v karate klubu Forum - Center. V sredo, 4. aprila, je potekal tudi seminar za Jiu Ippon in Jiu Randori kumite, kjer smo izpopolnjevali in dopolnjevali naše znanje o sojenju, saj se ti dve kategoriji odvijata tudi na pokalnih tekmah in je poglobljeno poznavanje pravil sojenja izredno pomembno. Konec aprila nas čaka še en zanimiv dogodek, in sicer vaditeljski seminar, ki bo tudi tokrat potekal v Umagu. April bo torej še bolj pester in karatejsko obarvan, česar se seveda zelo veselimo. Vsem želimo prijeten mesec, našim otrokom pa veliko znanja in športne sreče na državnem turnirju 15. aprila!
Tjaša Š.
KARATE DRUSTVO ATOM SHOTOKAN-DO DOMZALE
Ogrevanje pred
svetovnim
prvenstvom
Kljub osmim S.K.I.F. reprezentancam na karate turnirju 17. marca v italijanskem Giavenu, je bil cilj vseh nastopajočih isti - nastopiti čim uspešneje in osvojiti pokal M. Miura.
V slovenski izbrani vrsti je bila karateistka in sedem karateistov, med katerimi je bil tudi ATOMovec Timotej Kokalj, 2. DAN. Domžalčan je v Katah posamično osvojil 5. do 8. mesto, pomembno vlogo pa je odigral v ekipni preizkušnji v Katah in Ku-miteju. Ekipa v Katah se je veselila tretjega mesta, za še večje presenečenje pa je poskrbela peterica v Kumiteju, kjer je bila boljša le domača ekipa. Kot sodnik je na turnirju sodeloval še en ATOMovec, Lovrenc Kokalj.
Bojana Vojska
Foto: Slovenska izbrana S.K.I.F. karate vrsta
Nova
napredovanja v klubu Wan Kan
V četrtek, 15. marca 2012, so nekateri člani kluba opravljali izpite za višji KYU pas. Izpiti so potekali pod strogim očesom glavnega inštruktorja kluba. Vsi prijavljeni so uspešno napredovali v višji nivo. Izpit za 9.kyu so opravljali naslednji člani: Sara Skapin, Anja Zupanc in Gal Jeromel, 8.kyu, Anja Zupanc, 4.kyu, Igor Papler in Aleš Semolič, 3.kyu, Teja Bonča, 1.kyu, Boštjan Peroša.
Vsem skupaj iskrene čestitke!
ČETRTFINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA V NAMIZNEM TENISU ZA OSNOVNOŠOLCE
Domžalski predstavniki z lepimi uspehi
Nedavno so potekala četrtfinala državnega prvenstva, tekmovanja v Ljubljani so se udeležili tudi mladi igralci in igralke iz domžalske občine, ki so si priborili pravico do nastopa na področnem tekmovanju.
V	ekipnem tekmovanju je domžalske barve zastopala ekipa z OŠ Preserje pri Radomljah - ekipo sta sestavljala dva učenca in dve učenki. Premagali so ekipi iz OŠ Vodmat in OŠ Šmihel, klonili pa z najtesnejšim možnim izidom proti ekipi OŠ Brezovica in tako osvojili drugo mesto.
V	posamičnem delu je v tekmovanju v
kategoriji absolutno (učenci s točkami namiznoteniške zveze) Martin Peter-lin iz OŠ Preserje pri Radomljah osvojil šesto mesto. V kategoriji učenk od 1. do 5. razreda je Katarina Stražar (OŠ Preserje pri Radomljah) osvojila prvo, Nika Kobetič (OŠ Rodica) pa tretje mesto - obe sta se uvrstili v nadaljnje tekmovanje - polfinale državnega prvenstva. V enaki starostni kategoriji je pri učencih Jan Čirič (OŠ Preserje pri Radomljah) osvojil peto mesto in se mu je uvrstitev v polfinale izmuznila za las. V kategoriji dečkov 6. do 9. razreda je Žan Stankovič (OŠ Domžale)
osvojil prvo, Tim Pavli pa tretje mesto - oba sta se seveda uvrstila v polfinale državnega prvenstva. O njihovih uspehih bomo poročali v eni od prihodnjih številk Slamnika - upajmo, da se bo kdo od njih uspel uvrstiti tudi na finale državnega prvenstva v namiznem tenisu za osnovnošolce, kar bi vsekakor bil lep uspeh. Če lahko malo napovedujemo - lepe možnosti za uspeh in preboj v finale imata predvsem Zan Stankovič in Katarina Stražar.
Janez Stibrič
H
Karate klub Wankaii
Vi wni.kfc. ■.^■,^[ïÎL anioni
tmU 04Ö »73 706
rcfjH
SJITlULlbj-Jltltj
Individiu^cii trening iub u ülrati 4. Irt^mimli
tdciv3Libj 7J ïtirq^
Najboljši s področnega tekmovanja naše regije, ki so nastopili na četrtfinalu državnega prvenstva, skupaj s trenerjema
in spremljevalci.
22
šport
13. APRIL 2012
21. APRILA 2012
10. kolesarjenje po krajih Upravne enote Domžale
Hitro se bliža sobota 21. aprila, ko bo s startom ob 10. uri na sporedu že 10. kolesarjenje po krajih Upravne enote Domžale.
Pozivam vse ljubitelje kolesarjenja, da se udeležijo te velike športno-rekrea-tivne akcije, ki ima še poseben dodatek - dirko rekreativnih tekmovalcev. Ni odveč še enkrat predstaviti trasi za rekreativne kolesarje in sicer: a/ krajša-za slabše pripravljene kolesarje (na relaciji Športni park Domžale--Dob-Gorjuša-Veselka-Brezje-lmo-vica in nazaj v Športni park Domžale; brez vzpona na Račni vrh) in b/ daljša - za že bolj pripravljene kolesarje (na relaciji Športni park Domža-le-Dob-Gorjuša-Veselka-Brezje-Selo pri Moravčah-Vrhpolje-Tuštanj-Dole
pri Krašcah-Videm-lmovica-Brezje--Veselka-Gorjuša-Dob-Športni park Domžale; torej tokrat tudi brez vzpona na Račni vrh).
Tudi letos bo vsak udeleženec prejel spominsko medaljo (drugačen dizajn, v primerjavi s preteklimi leti), majico in topli obrok po koncu kolesarjenja. Udeleženci se lahko prijavijo vnaprej, vse pa bo poskrbljeno tudi za prijavo na dan prireditve.
Vse aktualne informacije so tekoče objavljene na spletni strani Zavoda za šport www.zavod-sport-domzale.si, možno pa jih je dobiti tudi s poslanim vprašanjem na e-naslov: jzupancic@ siol.net. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji kolesarjenja!
J. Z.
Zaključna dela na drsališču -večnamenskem športnem igrišču
Drsalna sezona je sicer že zaključena. Niso pa zaključene aktivnosti za ureditev drsališča-večnamenskega športnega igrišča. Trenutno se postavlja konstrukcija, na katero bo montirana ustrezna (kakovostna) šotorska prevleka.
Pokrita površina bo zagotavljala popolno izkoriščenost objekta skozi vse leto, za razne športno-rekreativ-
Akcija Očistimo športni park Domžale je uspela
Tako kot je uspela akcija v Sloveniji in tudi svetu, ocenjujem, da je uspela tudi na ožjem območju, v Športnem parku Domžale.
Predhodnih prijav oziroma potrditev je bilo malo. Taborniki in predstavniki TVD Partizan so bili vključeni že neposredno v občinski projekt in s tem razporejeni na določena divja odlagališča. Kljub temu je bilo v soboto zelo živo. Akcije smo se udeležili vsi zaposleni v Zavodu in začeli z delom na celotnem južnem območju Športnega parka že dobro uro pred vsemi. Na zbor so prišli tudi predstavniki Športnega društva EZ3X, ki so poskrbeli predvsem za Skate park in okolico do Kamniške Bistrice, že v petek pa so svoje delo opravili tudi predstavniki Teniškega kluba Domžale na celotnem območju zunanjih teniških igrišč. V petek so akcijo na Trim stezi Šumberk izvedli tudi predstavniki TVD Partizan, ki so bili delavni tudi na dan akcije, v soboto. Predstavniki drugih društev, ki delujejo na tem območju, se vabilu niso odzvali.
Uspeh
cicibanke Nike
Smučarsko društvo Domžale zaključuje uspešno zimsko sezono. Pod vodstvom strokovnega kadra v alpski sekciji društva trenirajo tri skupine otrok - cicibani, Alpska šola ter mlajši in starejši dečki/deklice. Udeležujejo se vseh tekem, ki jih prireja Smučarska zveza Slovenije, Centralna regija in smučarski centri. Tako je v nedeljo, 18. marca 2012, članica cicibanske vrste smučarskega društva Domžale Nika Murovec na državnem prvenstvu Slovenije cicibanov in cicibank v veleslalomu na Arehu osvojila tretje mesto in se okitila z bronasto medaljo. Za zmagovalko je zaostala le 0,18 sekunde! Nika je kot mlajša cici-banka (letnik 2001 in 2002), pometla z vso konkurenco svojega letnika. Nika je po tekmi povedala: »Smučanje mi je zelo všeč, ker mi gre dobro in ker je zanimiv šport. Moja vzornica je Tina Maze in upam, da bom tako uspešna kot je ona.«
Čestitamo!
Miha Kosec
Turistično društvo Ihan
vas vabi na
6. prvomajski pohod.
Zbrali se bomo 1. maja 2012 ob 9. uri na igrišču v Inanu.
Ob povratku se bomo okrepčali z golažem. Prispevek za golaž in pijačo bo 3 evre, za otroke do 15 let brezplačno.
Pohod bo v vsakem vremenu.
Vse, ki boste letos dobili na kartonček 5. žig, čaka presenečenje.
Lepo vabljeni!
Bojevitost Heliosa je le obrodila sadove (zmage)
ne in tudi druge namene. Objekt bo sedaj v celoti pokrit. Pokritih površin primanjkuje, zato gre v tem primeru za pomembno pridobitev, za Športni park in šport v celoti. Priložena fotografija prikazuje trenutno stanje v postopku montaže, po zagotovilih izvajalca pa bodo dela zaključena najkasneje 20. aprila.
J. Z.
Po prvi tretjini odigranih srečanj drugega dela lige za prvaka se je uspelo Heliosu prebiti do drugega mesta na lestvici. Tekmeci, proti katerim so se domžalski košarkaši bojevali, so bili iz naslednjih klubov. Prvi v vrsti je bil Šentjur, proti kateremu je morala domžalska vrsta kar dodobra zavihati rokave, saj so bili gostje praktično celih 35 minut enakovredni nasprotnik. V zadnjih petih minutah so šele varovanci Sagadina naredili delni izid 8:0 in si zagotovili zmago. Do rezultata 83:76 so največ prispevali Pašalič (22), Čebular (18), Prepelič (16) in Bubnič (15).
Sledila je tekma pri Elektri Šoštanj, ki pa ni bila pretrd oreh za domžalske košarkarje. Po polovici tekme je že dišalo po lahki zmagi, saj so varovanci Zmaga Sagadina odšli na 15-minutni premor s sedmimi točkami naskoka. Po vrnitvi na parket tekmecem za celih šest minut niso dopustili zadevati košev iz igre. Tako je Helios z rutinirano
igro, čvrsto obrambo pod svojim košem in natančnimi meti prišel do druge zmage v ligi za prvaka. Rezultat 67:78 in najzaslužnejši igralec pri Domžalčanih ponovno Klemen Prepelič z 22 točkami (met za tri točke 7:9, 6 podaj). Ze tri dni kasneje je v hali KC gostovala ljubljanska Union Olimpija, proti kateri so bili Heliosovi košarkarji večji del tekme boljši tekmec, vendar je kakovost Olimpijinih posameznikov na koncu le prevladala. V zadnji četrtini so tako popuščale moči kot tudi zbranost, kar so znali kaznovati zmaji in postaviti rezultat v svojo korist 59:65. Ponovno je v domači vrsti blestel Klemen Pre-pelič, ki je nanizal 17 točk, takoj za njim pa je bil Bubnič s 14 točkami. Ze tri dni kasneje je sledila še težja tekma. Namreč, Helios je doma gostil novomeško Krko, ki na papirju nikakor ni bila ugoden tekmec za domače. Lahko bi govorili o pravi košarkarski akcijski drami, saj je bil rezultat kar 17 krat izenačen,
32 krat pa se je rezultat spremenil v prid enih in drugih. Skratka, gledalci so bili priča pravi prvoligaški predstavi, ki jo je bolje začel Helios, nato pa sta ekipi vse do 35. minute držali ena drugo blizu na največ štirih točkah prednosti. Šele zadnjih pet minut se je začelo odvijati na nož, ko je bila praktično vsaka sekunda pomembna in vsaka napaka usodna. Helios je imel dve točki naskoka, kar pa ni vlilo dovolj motiviranosti, da bi znali to prednost ohraniti ali vsaj povečati. Krka je izkoristila rahlo popuščanje v igri Heliosa in pobegnila na +7, kar pa na koncu vseeno ni zadostovalo za Novomeščane. Domžalča-ni so namreč znali strniti vrste in ujeti ritem, zmanjšati zaostanek ter na koncu po uspešni asistenci in podaji Prepeliča Bubniču zaključiti tekmo v svojo korist. Slednji je tako vknjižil tudi največ točk na tekmi (21) in s to zmago postavil mejnik za nadaljne tekme 79:78. Ponovno je blestel tudi Klemen Prepelič, ki je dodal 19 točk in 7 podaj.
Za konec smo za izjavo o tekmi povprašali ravno Klemna Prepeliča: Kakšni so vtisi po tako razburljivi tekmi, ko se zaveš, da si premagal novomeško Krko in ko se končni del tekme odvija na nož? Ker je Krka državni prvak lanske sezone, mislim, da so bili kolikor toliko favorit te tekme, bili so malo pod pritiskom glede tekme, ker so izgubili pred štirimi dnevi tekmo proti Ele-ktri. Tekma je bila obvladljiva od začetka do konca, res da je Krka padla dve minuti pred koncem kljub prednosti sedmih točk. Pomemben je na koncu tudi nasmeh sreče, na koncu nas je ponesla tudi publika do zmage in bilo bi nepošteno, če bi nekdo zadel za zmago čez celo igrišče.
Sašo Kozlevčar
Na črnobelih poljih
Ko se je začela občinska akcija, ob 9. uri, je bilo mogoče že začeti z odlaganjem odpadkov na zbirno mesto pri Ten-Tenu. Tam je bilo mogoče zaslediti še nekaj znanih obrazov, kot npr. Boruta Peršoljo z družino, celotno družino Košak, veliko skupino drugih občanov, ki se je lotila okolice Ten-Tena in drugih območij. Stalno kontrolo in pozornost akciji so izvajali tudi predstavniki občine, tako da po mojem mnenju na tem območju ni bilo nobenih posebnih problemov, razen da je skoraj zmanjkalo vrečk, vendar pa je Janez Bizjak, odgovorna oseba za to zbirališče, takoj poskrbel, da so udeleženci lahko svoj delež pri tej akciji zadovoljivo opravili. Ob zaključku moram pohvaliti vse, ki so se na akcijo Očistimo Športni park Domžale odzvali, posebej pa zaposlene v zavodu. Za prevoz večjih odpadkov smo angažirali tudi traktorski prevoz (g. Anžin), tako da smo na zbirno mesto lahko prepeljali vse odpadke, »odkrite« na območju Športnega parka.
Janez Zupančič
TEZKOATLETSKI KLUB DOMZALE
Pišejo zgodovino
V marcu so se težkoatletom Domžal vrstile številne pomembne tekme, tako za posameznika na mladinskem državnem prvenstvu kot za ekipo, kjer so se v slovenski ligi Domžalčani pomerili z VigorGroundom iz Ljubljane in na pokalnem tekmovanju, kjer so se pomerili vsi slovenski klubi v dviganju uteži. In če gremo kar po vrsti: Domžalčani se lahko pohvalijo s tremi novimi mladinskimi državnimi prvaki in sicer v kategoriji do 63 kg pri ženskah je prvo mesto osvojila Petra Pavlič z rezultatom poteg 30 kg, sunek 40 kg in biatlon 70 kg, v kategoriji do 69 kg pri ženskah je prvo mesto osvojila Tjaša Rajh z rezultatom poteg 46 kg, sunek 56 kg in biatlon 102 kg, v kategoriji do 85 kg pri moških je prvo mesto osvojil Jure Svetlin z rezultatom poteg 80 kg, sunek 105 kg in biatlon 185 kg in drugo mesto Tadej Cerar z rezultatom poteg 55 kg, sunek 60 kg in biatlon 115 kg. Mišice in hitrost so Domžalčani pokazali tudi v drugem kolu za ekipnega državnega prvaka Slovenije proti VigorGroundom iz Ljubljane, kjer so se v nedeljo, 25. marca 2012, pomerili in gladko zmagali z rezultatom TAK Domžale 1250 točk in VigorGround z osvojenimi 1076,31 točke. Za TAK Domžale so nastopali Jure Svetlin (poteg 75 kg, sunek 105 kg, biatlon 180 kg, 213,90 točk), Blaž Kuhar (poteg 78 kg, sunek 100 kg, biatlon 178 kg, 224,70 točke), Dominik Kozjek (poteg 93 kg, sunek 113 kg, biatlon 206 kg, 239,23 točke), Tine Orešek (poteg 90 kg, sunek 115 kg, biatlon 205 kg, 238,06 točke), Boštjan Peterca (poteg 96 kg, sunek 135 kg, biatlon 231 kg, 254,75 točke) in Jernej Orešek (poteg 110 kg, sunek 130 kg, biatlon 240 kg, 293,26 točke). Najmočnejši Domžalčani so težkoatletski klub Domžale popeljali na sam vrh razpredelnice za pokal Slovenije 2012. V klubskih prostorih KDU Olimpije, se je v nedeljo, 1. aprila, odvijalo prvo tekmovanje v dviganju uteži za pokal Slovenije. Ekipo so zastopali po trije tekmovalci iz posameznega kluba TAK Domžale, KDU Olimpija,
VigorGround in TK Plamen, oba iz Ljubljane. Za ekipo TAK Domžale so Jernej, Tine in Boštjan opravili odlične dvige in osvojili največ točk. Tekmovanje se je točkovalo po Sinclarjevih tablicah, kar pomeni, da se seštejejo najboljši dvigi posameznika v potegu in sunku. Seštevek disciplin potega in sunka se imenuje biatlon, ki se množi z indeksom telesne teže tekmovalca in tako dobimo število točk posameznika. Domžalčani so po opravljeni disciplini poteg povedli in si pridvigali zavidljivo prednost pred konkurenco, ki pa so v naslednji disciplini sunek samo še dokazali, da so najmočnejši in z odlično taktiko in bojevitostjo povedli za dobrih 31 točk pred drugouvrščeno Olimpijo. Končni rezultati: 1. mesto TAK Domžale, 816,24 točke, 2. mesto KDU Olimpija, 785,73 točke, 3. mesto Plamen, 588,74 točke in 4. mesto VigorGround, 544,69 točke. Za TAK Domžale so nastopali Valentin Orešek z rezultatom poteg 100 kg, sunek 120 kg, biatlon 220 kg, 255,10 točke, Boštjan Peterca z rezultatom poteg 100 kg, sunek 135 kg, biatlon 235 kg, 260,20 točke in Jernej Orešek z rezultatom poteg 115 kg, sunek 130 kg, biatlon 245 kg, 300,94 točke. Čestitke!
T. P.
Športno društvo Sovice - Mladinke ponovno na vrhu
Letos se je v športni palači PALASPORT AQU1L1N1A v Žavljah pri Trstu odvijalo že 3. mednarodno
Cheerleading tekmovanje Millenium Cup. Nastopilo je skoraj 500 tekmovalcev iz 24 klubov iz Avstri-
je, Hrvaške, Slovenije in Italije. Tekmovanja se je udeležila tudi mladinska skupina Sovice, ki je v kategoriji mladinskih freestyle cheer dance skupin ugnala vso konkurenco in si priplesala še eno 1. mesto v letošnji sezoni. Tekmovanje je minilo v odličnem vzdušju, punce pa so z mislimi že pri novih izzivih. Čaka jih državno prvenstvo, ki bo 3. junija v Hali Tivoli, kjer se bodo prvič pomerile tudi v hip hop kategoriji. Obljubljajo presenečenje, ki naj zaenkrat ostane še skrivnost. Do takrat bodo pridno pilile svoje plesno znanje, ki jim ga pri njihovih letih zagotovo ne primanjkuje. Kar tako naprej, punce!
Mateja Grbec
Ljubljanska liga: zmagala Komenda Popotnik, Domžale druge
Od začetka januarja pa skoraj do konca marca je potekala že 65. Ljubljanska liga, ki velja za eno najbolj tradicionalnih tekmovanj v Ljubljani in širši okolici. Z leti je izgubila svoj delavski značaj, saj se je sprva tako tudi imenovala. Zdaj v njej tekmujejo tako rekoč vse generacije, tudi dijaki in študentje ter upokojenci. Letos je tekmovanje potekalo v treh ligah, v super, prvi in drugi, v vsaki se je pomerilo po deset ekip, skupaj torej 30.
V	najmočnejši super ligi je premočno zmagala zasedba ŠK Komenda Popotnik, ki je tudi večino tekmovanja nastopala s svojo najboljšo ekipo. Zmagala je kar šest točk in pol pred Domžalami, ki so osvojile druge mesto. Z enakim izkupičkom je bil tretji ŠK Ig, vendar z dvema meč točkama manj. Za Komendo Popotnik so nastopali Bojan Hribar, Gantar, Debevec, To-mašev in Juhant. Vsi so bili tudi med najboljšimi na svojih deskah. Domžale niso igrale ves čas v najboljši zasedbi zaradi študijskih obveznosti mlajših članov, zato je drugo mesto dobra uvrstitev. Plaskan je na prvi deski iz dveh partij osvojil poldrugo točko, Bojan Osolin tri in pol iz šestih partij, Petra Grošelj pa poldrugo točko iz štirih partij. Šemrl je zbral 4 točke iz sedmih partij, kapetan Jože Skok šest iz devetih partij, Vilma Nadvešnik pa štiri iz šestih partij. Med vsemi je Skok edini dobil bronasto kolajno med rezervami, medtem ko se je Osolinu in Nadve-šnikovi kolajna izmuznila tako rekoč za las. Najboljših pet članov Domžal je prejelo srebrno medaljo za drugo mesto, ekipa pa pokal. Precejšnje presenečenje je izpad zelo močne zasedbe Mentorja v prvo ligo, saj je zasedel zadnje mesto. Sicer pa so bili ravno na za-čelju tabele zelo ostri boji do zadnjega. Druga zasedba Domžal Sahara dogsi je pristala na sedmem mestu, osvojila pa je 16,5 točke. Karnar je iz sedmih partij zbral štiri točke in pol ter srebrno kolajno na drugi deski, Vavpetič pa je na četrti deski iz devetih partij osvojil tri točke in pol, dejansko pa je skoraj ves čas igral vsaj na drugi deski. Ka-petan ekipe Franc Košir je iz sedmih partij zbral tri točke in pol. Vrstni red: Komenda Popotnik 28, Domžale in lg s po 21,5, Višnja gora Stična 18, Zagorje, Klinični center 2 in Sahara dogi s po 16,5, Klinični center l 15, Komenda pogi 14 in Mentor 12,5.
V	prvi ligi je zmagala Komenda Gaber 26,5, sledili so Podpeč 21,5, Vrhnika 20, Buscotrade 19,5 itd. ŠS Bor Dob je s 15,5 točkami osvojil zanj bolj skromno osmo mesto. Bogdan Oso-lin je na drugi deski zbral tri točke iz šestih partij, najboljši mož ekipe pa je bil kapetan Edo Bohorč, ki je zbral tri točke in pol iz sedmih partij in srebrno kolajno na tretji deski.
V	drugi ligi je slavil Črni graben 29, sledili so Borovnica 26, Kočevje 19,5. Barob Šmarca 18,5, itd. Ljubljanska liga je potekala v organizaciji ŠK Komenda, tekmovanje je vzorno vodil državni sodnik Franc Poglajen.
Dve priznanji Domžalam
Na 37. rednem občnem zboru Šahovske zveze Slovenije je svetovni prvak v dopisnem šahu, dopisni velemojster Marjan Šemrl, prejel visoko priznanje ŠZS - srebrno plaketo. Posebno priznanje v obliki diplome je prejelo tudi Šahovsko društvo Domžale za šesto mesto v točkovanju za najuspešnejši šahovski klub v letu 2011. V konkurenci je bilo 68 šahovskih društev oziroma klubov. Pred Domžalami so bili edinole ŠD Radenska Pomgrad, ŠK Nova Gorica, ZŠK Maribor, ŠK Komenda in ŠK Milan Majcen Sevnica.
Jože Skok
Fotografija: Marjan Šemrl s srebrno olaketo ŠZS
13.APRIL 2012
šport
23
Combi team - prvaki MSD lige 2012
Šesta sezona domžalske zimske lige v dvoranskem nogometu - poznane kot MSD liga - se je z zadnjimi finalnimi tekmami uspešno zaključila 18. marca. Po trdem boju in vrhunski predstavi, ki sta jo v boju za prvo mesto prikazali ekipi TCP in Combi team, so slavili slednji. Ekipi Combi team in njenemu vodji Matjažu Kunstlju to zmago iskreno privoščimo, saj gre za ekipo, ki je praktično v enaki postavi sodelovala prav v vseh sezonah MSD lige. Svojo kakovost so tudi v preteklosti dokazovali s tem, da so se praviloma uvrščali med najboljše tri ekipe, osvojitev pokala pa se ji je do letos vedno izmuznila. Tretje mesto je osvojila ekipa AMG. Za najboljšega vratarja je bil razglašen Marko Lunder iz ekipe Combi team, kot najboljši strelec te sezone pa se je s kar 55 zadetki izkazal Hasan Dizdarevič iz ekipe TCP Rok Pirnat, vodja projekta MSD Liga, je ob zaključku zadovoljen sklenil: »Vesel sem, da se je MSD Liga letos igralsko pomladila, saj to daje vse obete za še nadaljnje sezone ene izmed najmočnejših amaterskih malonogometnih lig.« Njegovo oceno, da imamo v Domžalah priložnost
Foto: Combi team - najboljši v MSD Ligi 2011/2012
spremljati eno najbolj kakovostnih zimskih lig v osrednji Sloveniji, lahko podkrepimo tudi s podatkom, da je drugo uvrščena ekipa TCP pod sicer drugim imenom gladko osvojila vsem poznano zimsko ligo v Ljubljani. Ob zaključku sezone smo ponovno lahko zadovoljni tudi organizatorji; kljub težkim finančnim razmeram, in splošno znanemu pomanjkanju ustreznih pokritih površin za dvoranski nogomet smo 18 ekipam in skoraj 200 aktivnih udeležencem omogočili kakovostno in dostopno športno tekmovanje. V povprečju so bili s 17,5 leta najmlajši člani ekipe Talenti, najstarejši pa - zanimivo - s povprečnimi 29,5 leti kar zmagovalci iz Combi teama. Na svoj račun so prišli tudi ljubitelji dobrega nogometa na tribunah: v 132 odigranih tekmah smo videli kar 1270 golov oziroma več kot 9 na tekmo!
Velika večina ekip je že več let stalnica MSD Lige, kar nam potrjuje, da smo s trudom na pravi poti. Za podporo in pomoč pri organizaciji se želimo letos še posebej zahvaliti Mladinskemu svetu Domžale, Zavodu za šport občine Domžale in podjetju Gradnje Berlec, Društvu mladih Dob in tudi Osnovni šoli Venclja Perka. Za prispevek k razvoju športa je v preteklosti projekt MSD liga že prejel tudi malo plaketo Občine Domžale. Še naprej se bomo trudili, da bi ljubiteljem nogometa v Domžalah nudili kakovostno in dostopno tekmovanje tudi v sezoni 2012/2013. Razpis bo objavljen predvidoma v septembru, za čim bolj tekočo izvedbo pa se že sedaj priporočamo za predhodne neobvezne prijave zainteresiranih ekip. Več o ligi na www. msdliga.si.
Rok Ravnikar
Brez velikonočnega jutra bi bilo krščanstvo kolosalna prevara, brez smisla in brez vrednot za človeka. Z eno besedo, kot pravi apostol Pavel, »prazno« . Da, prazno, brez vsebine in nezanimivo.
Franc Rode, kardinal
Praznovali smo veliko noč, praznik Kristusovega vstajenja od mrtvih
Praznovali smo veliko noč in jo še praznujemo, saj je pred nami že bela nedelja, ki jo imenujemo tudi mala velika noč. Velikonočnih praznikov se seveda veselimo vsi, saj nas spet čaka, tudi na belo nedeljo, bolj ali manj ustvarjalna zagnanost sploh nekaterih ob zopetnem barvanju pirhov. Okrašena jajca niso le za hrano, ampak tudi za kakšno veselo igro kot na primer sekanje pirhov, ki zahteva že kar malo mojstra, saj jajčne lupine s kovancem, ki ga igralec vanj zaluča z določene oddaljenosti, ni prav lahko predreti, pa je za druge igre dovolj le nekaj spretnosti in veselja za druženje. Lahko si izmislimo poleg že ustaljenih kakšno povsem novo igro, da bo le veselo in prijetno; tudi na trkljanje pirhov ne pozabimo. Verjamem tudi, da se bodo posamezniki »postavili« s pravimi velikonočnimi umetninami in mojstrovinami, da bomo spet lahko občudovali njihov neizčrpni ustvarjalni polet.
Vse lepo in prav, pomembnejša pa je naša notranja zbranost in ubranost ter razpoloženje, kaj za nas osebno pomeni velika noč - ali se zadovoljimo »samo« z zunanjostjo in morda še z oživljanjem in vstajenjem narave. Velika noč je zagotovo praznik pomladi ali pa »samo« to? Cvetovi v naših vrtovih, nasadih in gmajnah res naznanjajo prebujenje in prenavljanje, brstenje in rast ter nas vabijo k občudovanju. Toda, ali je velika noč res »samo« to? Ali še kaj drugega? Ob pospravljanju in urejanju domov zunaj in znotraj pospravimo tudi svojo notranjost v odnosu do samega sebe, do bližnjega in do Boga. Vstajenje, to je ozelenelost narave, je prav gotovo naznanilo velike noči, največjega krščanskega praznika.
V posebnem smislu je nekakšna pravelika noč vstajenje duha že v pradavnini. Kajti prvi »ti«, izrečen Bogu od nekega pračloveškega bitja, čeprav še tako nejasno in megleno, izpričuje, da je v svetu ostal duh, ki je naznanil, da je človek presežno, transcendentno bitje. Velika noč. Bog sam je stopil med nas in postal eden od nas, tudi v trpljenju. Ni prišel kot »deus ex machina«, ki vse razreši kot čudež, am-
pak je šel po poti tako rekoč vsakega od nas: prišel je v naše konkretno življenje in vanj prinesel neko popolnoma novo razsežnost in veliko upanje: ni odpravil trpljenja, ampak ga je osmislil.
Brez križa ni vstajenja in ravno v tem je nedoumljivost našega Boga. To je pravzaprav bistveno sporočilo velike noči, je povsem prepričljiva in jasna dr. Metka Klevišar, s katero sem imel čast osebno govoriti na govorilnih urah za mojega očeta leta
1989, v katerem je tudi umrl; naj bo na tem mestu blagoslovljen njegov spomin. Bog torej ni obstal samo pri trpljenju, ampak je z vstajenjem pokazal, da SMRT NI NAŠE ZADNJE DEJANJE, ostaja pa skrivnost, kakor je skrivnost tudi vse naše življenje. Kljub vsemu napredku znanosti in tehnike nam velikonočna skrivnost nikoli ne bo do konca razumljiva, nas pa lahko napolnjuje z velikim upanjem. Vsem bralkam in bralcem želim
lepo praznovanje vsega velikonočnega časa, zlasti v zavesti, kaj velika noč pomeni za naše življenje. Prav vsem tudi želim, da velike noči ne bi praznovali samo enkrat ali dvakrat na leto, ampak da bi nas velikonočna skrivnost spremljala vsak dan in nam pomagala živeti, kadar se bojujemo sami s seboj, kadar želimo vstati iz svoje vseenosti in naveličanosti ^ kadar hočemo zavestno postati boljši, ustvarjalnejši in uporabnejši za okolico, v kateri živimo ^ Vse to želim najprej vsem cerkvam v naši občini, z nezmanjšanim poudarkom tudi občini Domžale z županom Tonijem Dragarjem, dalje posebej uredniškem odboru Slamnika z urednico Matejo A. Kegel, in seveda vsem in vsakomur, zlasti še tistim, ki kakorkoli mislijo, da jih je Bog zapustil. In za konec: Et cognoscetis veritatem, et veritas liberabit vos. In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila. (Jn 8,32)
Ivan Kepic
Občina Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS, št. 11/11 - UPB4) ter Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti turističnih in drugih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma na območju občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale št.03/04), objavlja
JAVNI RAZPIS za sofinanciranje dejavnosti turističnih in drugih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma na območju občine Domžale v letu 2012
I.	Predmet javnega razpisa je sofinanciranje turističnih in drugih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma na območju občine Domžale v letu 2012.
II.	Pravico do sofinanciranja imajo nosilci in izvajalci turistične dejavnosti, ki imajo sedež na območju občine Domžale in so registrirani najmanj eno leto ter imajo urejeno evidenco o članstvu in predložijo finančni in vsebinski program za leto 2012.
Pri postopku dodeljevanja sredstev se bodo upoštevale določbe Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov.
III.	Sredstva se bodo dodelila v obliki dveh dotacij in sicer prva po podpisu pogodbe, ki se bo sklenila po sprejemu rebalansa proračuna za leto 2012, druga pa najkasneje v decembru 2012 po predloženem finančnem in vsebinskem poročilu o realizaciji programa društva za obdobje
od 1.1.2012 do 31.10.2012, ki ga morajo društva predložiti do 15.11.2012.
IV.	Merila in kriteriji za vrednotenje programov društev:
a.)	Ohranjanje kulturne in naravne dediščine do 20 točk
b.)	Animiranje krajanov in mladine za delo na področju turizma do 15 točk
c.)	Organizacija in usklajevanje aktivnosti do 20 točk č.) Promocija kraja do 15 točk
d.)	Urejanje turistične infrastrukture do 20 točk
e.)	Širitev članstva do 10 točk
Programi prosilcev se točkujejo. Posamezno društvo lahko doseže maksimalno 100 točk. Seštevek točk vseh društev daje vsoto točk, s katero se delijo razpoložljiva letna sredstva predvidena v proračunu za sofinanciranje dejavnosti turističnih in drugih društev. Tako dobljena vrednost ene točke se pomnoži s številom točk posameznega društva in zmnožek predstavlja višino dotacije, ki pripada posameznemu društvu.
V.	Društvo zaprosi za sredstva na vlogi, ki jo lahko dobi v času uradnih ur na vložišču Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ter na spletni strani Občine Domžale http://www.domzale.si/, pod rubriko Vložišče občine/ Razpisi.
O dodeljevanju sredstev odloča občinska uprava. Občinska uprava pred odločitvijo o dodelitvi sredstev posamezne vloge pošlje v pregled strokovni komisiji, ki jo imenuje župan in ki pristojnemu oddelku poda svoje mnenje. Pri postopku dodeljevanja sredstev se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku.
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01/7214-251 int. 148.
VI.	Rok za dostavo vloge je do vključno 3. 5. 2012. Prosilci oddajo vloge na vložišče Občine Domžale, soba št. 4, Ljubljanska 69, Domžale ali pa pošljejo priporočeno po pošti, v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako: "Javni razpis za turistična društva."
Vsi vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 60 dni po sprejemu rebalansa proračuna Občine Domžale za leto 2012.
Občina Domžale župan Toni Dragar
TUDI LETOS OBČINA DOMŽALE IN ARBORETUM VOLČJI POTOK OMOGOČATA CENEJSE LETNE vstopnice
Od prvega aprila posebej za vas - velike žuželke in izumrli morski velikani
Vsi se seveda strinjamo, da je Arboretum Volčji Potok najlepši. Najlepši v vseh letnih časih. Tudi pozimi. Ampak, če bi se preštevali, bi bili tisti, ki pravimo, da je najlepši prav spomladi, ko vse ozeleni in zacveti, v večini. Pa ne le zaradi tradicionalne 21. razstave, ki se letos začenja že 21. aprila in bo trajala vse do 2. maja 2012. Poti in potke po čudovitem parku so že oživele in marsikateri od obiskovalcev ga obiskuje z letno vstopnico, ki mu jo Občina Domžale in Arboretum Volčji Potok omogočita po zelo ugodni ceni. Tako si lepote in zanimivosti tega enkratnega parka lahko ogledujete vse leto, če želite, tudi večkrat na dan.
Na novinarski konferenci v aprilu nam je vodstvo Arboretuma Volčji Potok predstavilo aktivnosti v okviru 21. tradicionalne razstave, v letu, ko praznujejo 60 bogatih in lepih let tega svetovno znanega parka. Predstavili so svoja prizadevanja in se pohvalili, da se iz leta v leto v večji meri uresničuje njihov cilj, da park postane prijetno zatočišče vseh, posebej pa družin, ki jim je namenjena največja skrb. Predstavili so tudi sodelovanje s KD Življenje
- prijatelji in podporniki Arboretu-ma Volčji Potok ter projekt Popotni list, vodstvo pa se je javno zahvalilo vsem zaposlenim, ki delajo s srcem in pametjo ter s svojim ustvarjalnim navdihom prispevajo, da je Arboretum Volčji Potok vsak dan lepši.
Tudi letos si boste lahko ogledali blizu 200 sort tulipanov, skupaj jih bo več kot dva milijona, tudi na novih območjih in z novimi sortami. Prepričajte se!
Se še spomnite, kako prijetno presenečenje so nam v Arboretumu pripravili z različnimi miniaturami in kako je bil pravi boom za vse generacije obisk dinozavrov. Letos so jih nadomestile pošastno velike žuželke in izumrli morski velikani (kar 35 jih je), ki so si od 1. aprila dalje našli svoj dom v parku. Namen razstave je prikazati evolucijo in raznolikost življenja na Zemlji. Žuželke so tista skupina živali, ki je pogosto povezana s strahovi in predsodki, zato je namen razstave tudi premagovanje predsodkov do te skupine živih bitij. Za najmlajše pa: delavnice z živimi živalmi in iskanje fosilov v paleontoloških peskovnikih. Zanimivo - za vse!. Od 21. aprila do 2. maja bo v Ar-boretumu Volčji Potok ob tradicio-
nalni razstavi tulipanov še razstava cvetličarstva, vrtnarstva in dreve-sničarstva, razstava vrtne opreme in vrtnarski sejem (od 27. aprila do 2. maja).
Sodobno razstavo orhidej in več kot 1000 sort eksotičnih rastlin si lahko ogledate vse leto, na poti v park so metulji, zanimiv je tudi zelenjavni vrt.
Pod posebnim šotorom se bodo
predstavile tudi občine - vsak dan med 10. in 18. uro, rdeča nit predstavitve je letos stavbna dediščina s poudarkom na delu arhitekta Plečnika. Občina Domžale se skupaj z vsemi občinami predstavlja 27. aprila, posebej pa še v nedeljo, 29. aprila - skupaj z Občino Komenda. Dobrodošli!
Vera Vojska
Mali oglasi
Od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure na tel.: 722 50 50.
Uredimo prodajo, nakup ali cenitev želene nepremičnine. HIŠA NEPREMIČNIN RE d.o.o., soseska BISTRA, Ul. Nikole Tesle 17, Domžale. GSM. 040/414-141
Ugodni TAXI prevozi! Domžale - Ljubljana (12 EUR), Domžale - letališče Brnik (15 EUR). http://www.taxikamnik.si. BALTAZARS E. Stankovič s.p., Pot 27. julija 3, 1241 Kamnik. GSM: 031/713-421
ŠIVALNI STROJI - servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Anton Pratneker s.p., Slamnikarska 3b, Domžale. GSM: 041/920-149
TAXI PREVOZI!, Matija ZI-BELNIK s.p., Zavrti 5, 1234 MENGEŠ. GSM: 051/848-761
Inštrukcije matematike in fizike za OŠ, SŠ in GIM na vašem domu. GSM: 040/168-454
Inštruiram matematiko, angleščino za OŠ, SŠ in priprava na maturo. Helena Vlaj s.p., Prešernova 45, 1235 RADOMLJE GSM: 041/391-146
Energetski tretmaji za izboljšanje počutja in zdravljenje vseh vrst bo-ezni. Helena Vlaj s.p., Prešernova 45, 1235 RADOMLJE GSM: 041/391-146
24	objave	HSSmmim 13. APRIL 2012
		

OBČINA DOMZALE
Javno povabilo za sofinanciranje preventivnih socialnih programov za mlade in samopomočne skupine
Na podlagi Odloka o Proračunu Občine Domžale za leti 2011 in 2012 (Uradni vestnik Občine Domžale št. 13/11) Občina Domžale v letu 2012 načrtuje sofinanciranje preventivnih socialnih programov oz. projektov za mlade in sa-mopomočne skupine.
II.
Predmet javnega povabila:
Predmet javnega povabila je sofinanciranje preventivnih socialnih programov oz. projektov za mlade in samopomočne skupine.
III.
Pogoji za sofinanciranje:
-	prijavitelj je fizična ali pravna oseba, razen neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov,
-	registrirana dejavnost, ki je predmet javnega povabila,
-	program oziroma projekt se izvaja na območju občine Domžale,
-	natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljenega programa,
-	program ali projekt še ni financiran ali sofinanciran iz javnih sredstev.
IV.
Merila oziroma kriteriji:
-	cilj programa oziroma projekta,
-	pričakovano število udeležencev programa oz. projekta (od tega pričakovano število obča nov občine Domžale),
-	delež zagotovljenih lastnih (neproračunskih) sredstev,
-	delež programa, realiziran s prostovoljnim delom,
-	izvirnost, inovativnost, kakovost programov oz. projektov.
Prednost bodo imeli programi oz. projekti, ki vključujejo večje število udeležencev, občanov Občine Domžale, s ciljem reševanja aktualnih problemov. Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravljenja, stroškov izobraževanja, ki ni v neposredni povezanosti z izvajanjem programa oziroma projekta ipd., ostale stroške pa v sofinancerskem deležu, glede na merila in vrsto stroška, povezanega z izvajanjem prijavljenega programa, ki se izvaja za občane občine Domžale.
V.
Sredstva bodo dodeljena za izvajanje dejavnosti v letu 2012.
VI.
Rok za oddajo vlog: 7. maj 2012.
VII.
Obrazci za prijavo:
Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi« in je obvezni sestavni del prijave. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, naslov oz. sedež, status in davčna številka, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi in sicer:
-	navedbo podatkov članov organa poslovodenja oziroma upravljanja (npr. upravnega, izvršnega odbora, predsednik oziroma zastopnik društva),
-	opis izvedenih aktivnosti v letu 2011,
-	vsebinski opis programa oziroma aktivnosti v letu 2012 (cilj, kraj, čas izvedbe programa oz. projekta, načrtovano število udeležencev, od tega število občanov občine Domžale ipd.)
-	finančni načrt prijavljenih programov za leto 2012, s prikazom: a/ virov financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna, b/ odhodkov,
-	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev v smislu meril oz. kriterijev.
VIII.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. »122-7/2012« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale .
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01/7220-100 int. 152 ali 151.
IX.
Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v roku 60 dni po prejemu popolnih vlog.
Župan Toni Dragar
O
OBČINA DOMZALE
avno povabilo za sofinanciranje programov društev s področja raziskovanja in tehnične kulture
I.
Na podlagi Odloka o Proračunu Občine Domžale za leti 2011 in 2012 (Uradni vestnik Občine Domžale št. 13/11) Občina Domžale v letu 2012 načrtuje sofinanciranje programov oziroma projektov društev s področja raziskovanja in tehnične kulture oziroma in zvez ali združenj (v nadaljevanju: društva tehnične kulture).
II.
Predmet javnega povabila:
Sofinanciranje programov oziroma projektov društev tehnične kulture, ki izvajajo dejavnost na območju občine Domžale in pomenijo prispevek k zadovoljevanju potreb občanov občine Domžale.
III.
Pogoji za sofinanciranje:
-	status društva,
-	registrirana dejavnost društva oziroma v temeljnem aktu opredeljena dejavnost, ki je predmet javnega povabila,
-	društvo izvaja dejavnost na območju občine Domžale,
-	natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljenega programa.
IV.
Merila oziroma kriteriji:
-	število članov društva (skupno in delež članov občanov Občine Domžale), pri čemer mora biti urejena evidenca o članstvu, plačani članarini in urejena ostala dokumentacija,
-	cilj programa oz. projekta,
-	doseganje izjemnih individualnih ali skupinskih rezultatov v preteklem koledarskem letu,
-	delež zagotovljenih lastnih (neproračunskih) sredstev,
-	delež programa, realiziran s prostovoljnim delom,
-	izvirnost, inovativnost, kakovost programov.
Prednost pri sofinanciranju programov bodo imeli programi z že izkazano kvaliteto oziroma pomenom za promocijo občine.
Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravljenja, stroškov izobraževanja, ki ni v neposredni povezanosti z izvajanjem programa ipd., ostale stroške pa v sofinancerskem deležu, glede na merila in vrsto stroška, povezanega z izvajanjem prijavljenega programa, ki se izvaja za občane občine Domžale.
V.
Sredstva bodo dodeljena za izvajanje dejavnosti v letu 2012.
Rok za oddajo vlog: 7. maj 2012.
VI.
VII.
Obrazci za prijavo:
Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www. domzale.si, pod rubriko »Razpisi« in je obvezni sestavni del prijave. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, naslov oz. sedež, status in davčna številka, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi in sicer:
-	navedbo podatkov članov organa poslovodenja oziroma upravljanja (npr. upravnega,
izvršnega odbora, predsednik oziroma zastopnik društva),
-	število članov društva (skupno in delež članov občanov Občine Domžale),
-	opis izvedenih aktivnosti v letu 2011 (tudi dokazila o izjemnih individualnih ali skupinskih rezultatih v preteklem letu),
-	vsebinski opis programa oziroma aktivnosti v letu 2012 (opis programa oz. projekta: cilji, obseg, kraj, čas izvedbe, načrtovano število udeležencev
-	finančni načrt prijavljenih programov oz. projektov za leto 2012, s prikazom: a/ virov financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna,
b/ odhodkov,
-	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev v smislu meril oz. kriterijev.
VIII.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. »6141/2012« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale .
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01/7220-100 int. 152 ali 151.
IX.
Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v roku 60 dni po prejemu popolne vloge.
Zupan Toni Dragar
O
OBČINA DOMZALE
Javno povabilo za sofinanciranje programov dela z mladimi
I.
Na podlagi Odloka o Proračunu Občine Domžale za leti 2011 in 2012 (Uradni vestnik Občine Domžale št. 13/11) Občina Domžale v letu 2012 načrtuje sofinanciranje programov in projektov dela z mladimi.
II.
Predmet javnega povabila:
Predmet javnega povabila je sofinanciranje programov oz. projektov za delo z mladimi, katerih namen je na urejen in organiziran način odvrniti odraščajočo mladino od brezciljnega in nezdravega posedanja po lokalih in jim dati smoter in pobudo za medsebojno druženje in izpopolnjevanje prostega časa in življenja. Dosežen mora biti namen vključiti mlade, ki nimajo ambicij ali niso vključeni v druge oblike dela v društvih in organizacijah.
III.
Pogoji za sofinanciranje:
-	fizične in pravne osebe, ki imajo registrirano dejavnost, ki je predmet prijave, razen neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov,
-	program oziroma projekt se izvaja na območju občine Domžale ali za občane občine Domžale,
-	natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljenega programa,
-	program ali projekt še ni financiran ali sofinanciran iz javnih sredstev.
IV.
Merila oziroma kriteriji:
-	cilj programa oziroma projekta,
-	pričakovano število vključene mladine (od tega pričakovano število občanov občine Domžale),
-	delež zagotovljenih lastnih (neproračunskih) sredstev,
-	delež programa, realiziran s prostovoljnim delom,
-	izvirnost, inovativnost, kakovost programov oz. projektov.
Prednost bodo imeli programi oz. projekti, ki vključujejo večje število mladih s ciljem reševanja aktualnih problemov.
Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravljenja, stroškov izobraževanja, ki ni v neposredni povezanosti z izvajanjem programa oziroma projekta ipd., ostale stroške pa v sofinancerskem deležu, glede na merila in vrsto stroška, povezanega z izvajanjem prijavljenega programa, ki se izvaja za občane občine Domžale.
V.
Sredstva bodo dodeljena za izvajanje dejavnosti v letu 2012.
VI.
Rok za oddajo vlog: 7. maj 2012.
VII.
Obrazci za prijavo:
Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi« in je obvezni sestavni del prijave. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, naslov oz. sedež, status in davčna številka, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi in sicer:
-	navedbo podatkov članov organa poslovodenja oziroma upravljanja (npr. upravne-
ga, izvršnega odbora, predsednik oziroma zastopnik društva),
-	opis izvedenih aktivnosti v letu 2011,
-	vsebinski opis programa oziroma aktivnosti v letu 2012 (cilj, kraj, čas izvedbe programa oz. projekta, načrtovano število vključene mladine, od tega število občanov občine Domžale ipd.)
-	finančni načrt prijavljenih programov za leto 2012, s prikazom: a/ virov financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna, b/ odhodkov,
-	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev v smislu meril oz. kriterijev.
VIII.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. »60012/2012« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale .
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01/7220-100 int. 152 ali 151.
IX.
Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v roku 60 dni od prejema popolnih vlog.
Župan Toni Dragar
O
OBČINA DOMZALE
Javno povabilo za prijavo sofinanciranja projektov založništva
I.
Na podlagi Odloka o Proračunu Občine Domžale za leti 2011 in 2012 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 13/11) Občina Domžale v letu 2012 načrtuje sofinanciranje projektov založništva.
II.
Predmet javnega povabila: Sofinanciranje projektov založništva, ki ga izvajajo fizične ali pravne osebe (v nadaljevanju: subjektov). Sofinanciranje izdaje občasnih ali rednih glasil, letakov ipd. publikacij za promocijo subjekta niso predmet tega javnega povabila.
III.
Pogoji za sofinanciranje:
-	prijavitelj je lahko fizična ali pravna oseba, razen neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov,
-	registrirana dejavnost založništva, razen v primeru samozaložništva, če ne gre za opravljanje dejavnosti,
-	natančen načrt stroškov po vrstah za izvedbo prijavljenega projekta.
IV.
Merila oziroma kriteriji:
-	izvedba projekta (izdaja knjige, zbornika ipd. publikacije), ki predstavlja pomemben prispevek za promocijo občine v smislu predstavitve naravne, kulturne
ipd. dediščine,
-	izvedba projekta v samozaložništvu oziroma delež samozaložništva,
-	izvedba projekta za obeležitev obletnice, jubileja neprofitne ustanove, ki deluje na območju občine Domžale.
Občina Domžale sofinancira le neposredno nastale stroške, kot so stroški produkcije (tiska ipd.). Prednost pri izbiri bodo imela dela domžalskih avtorjev in dela specifičnega pomena za občino Domžale.
V.
Sredstva bodo dodeljena za projekte, izvedene v letu 2012.
VI.
Rok za oddajo vlog: 7. maj 2012.
VII.
Obrazci za prijavo: Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi« in je obvezni sestavni del prijave.
Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, sedež (naslov), status, davčna številka ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi, npr.
-	navedbo podatkov članov organa poslovodenja oziroma upravljanja (npr. upravnega, izvršnega odbora)
-	opis projekta,
-	kraj in čas izvedbe projekta,
-	predračunska vrednost projekta,
-	finančni načrt prijavljenega projekta za leto 2012 s prikazom:
a/ virov financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna, b/ odhodkov,
-	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev (npr. priporočila oz. mnenja strokovnih institucij o kvaliteti prijavljenega programa ipd.)
VIII.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 613-1/2012« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po jiošti na naslov: OBČINA DOMZALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale .
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01/7220-100 int. 152 ali 151.
IX.
Sredstva bodo razdeljena v okviru razpoložljivih sredstev na proračunski postavki.
Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v roku 60 dni od prejema popolnih vlog.
Župan Toni Dragar
9
OBČINA DOMZALE
Javno povabilo za sofinanciranje preventivnih programov za boj proti odvisnostim
I.
Na podlagi Odloka o Proračunu Občine Domžale za leti 2011 in 2012 (Uradni vestnik Občine Domžale št. 13/11) Občina Domžale v letu 2012 načrtuje sofinanciranje preventivnih programov in projektov za boj proti odvisnostim.
II.
Predmet javnega povabila: Predmet javnega povabila je sofinanciranje preventivnih programov oz. projektov za boj proti odvisnostim.
III.
Pogoji za sofinanciranje: -prijavitelj je fizična ali pravna oseba, razen neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov, -registrirana dejavnost, ki je predmet javnega povabila,
-program oziroma projekt se izvaja na območju občine Domžale, -natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljenega programa, -program ali projekt še ni financiran ali sofinanciran iz javnih sredstev.
IV.
Merila oziroma kriteriji: -cilj programa oziroma projekta, -pričakovano število udeležencev programa oz. projekta (od tega pričakovano število občanov občine Domžale),
-delež zagotovljenih lastnih (neprora-čunskih) sredstev,
-delež programa, realiziran s prostovoljnim delom,
-izvirnost, inovativnost, kakovost programov oz. projektov. Prednost bodo imeli programi oz. projekti, ki vključujejo večje število udeležencev, občanov Občine Domžale, s ciljem reševanja aktualnih problemov. Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezentance (pogostitev ipd.), stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravljenja, stroškov izobraževanja, ki ni v neposredni povezanosti z izvajanjem programa oziroma projekta ipd., ostale stroške pa v sofinancerskem deležu, glede na merila in vrsto stroška, povezanega z izvajanjem prijavljenega programa, ki se izvaja za občane občine Domžale.
V.
Sredstva bodo dodeljena za izvajanje dejavnosti v letu 2012.
VI.
Rok za oddajo vlog: 7. maj 2012.
VII.
Obrazci za prijavo:
Obrazec prijave lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi« in je obvezni sestavni del prijave. Prijavitelj v svoji vlogi obvezno navede ime, naslov oz. sedež, status in davčna številka, ter priloži podatke, na podlagi katerih bo mogoče odločiti o vlogi in sicer:
- navedbo podatkov članov organa po-slovodenja oziroma upravljanja (npr. upravnega, izvršnega odbora, predsednik
oziroma zastopnik društva),
-	opis izvedenih aktivnosti v letu 2011,
-	vsebinski opis programa oziroma aktivnosti v letu 2012 (cilj, kraj, čas izvedbe programa oz. projekta, načrtovano število udeležencev, od tega število občanov občine Domžale ipd.)
-	finančni načrt prijavljenih programov za leto 2012, s prikazom:
a/ virov financiranja in pričakovani delež občinskega proračuna, b/ odhodkov,
-	drugo, kar bi lahko vplivalo na dodelitev sredstev v smislu meril oz. kriterijev.
VIII.
Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. »122-6/2012« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete priporočeno po pošti na naslov: OBČINA DOMŽALE, Oddelek za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 1230 Domžale . Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01/7220-100 int. 152 ali 151.
IX.
Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v roku 60 dni od prejema popolnih vlog.
Župan Toni Dragar
23. MAREC 2012
objave
25
In malitia sua expelletur impius, sperat autem iustus in morte sua (Prg 14,32).*
IN MEMORIAM
Dominik Grmek
(1917-2012)
v ' "
Izteklo se je zemeljsko življenje pokojnega gospoda Dominika Gr-meka, ki se je poslovil v 95. letu starosti. Visoki starostni jubileji so slovesnosti za redke izbrance, staranje in štetje let pa je naša skupna slabost. Na svet nismo prinesli nič in tudi odnesti ne moremo nič, zato pa je toliko pomembneje, da na tem svetu zgledno živimo, v mirni spravi z usodo. Pokojni Dominik je bil skromen človek in nikoli se ni želel kakorkoli izpostavljati, razen v pravičnosti, vestnosti in doslednosti - kakor sledeč latinskemu svetopisemskemu starozaveznemu pregovoru, ki pravi, da krivični propade v svoji nadlogi, pravični pa je varen celo v svoji smrti.* Gospod Dominik Grmek izhaja iz Beričevega pri Ljubljani. Bil je najmlajši otrok sedemčlanske družine. Zelel je postati mehanik ali šofer, vendar za to takrat ni bilo nobene realne možnosti, zato so ga dali v uk za poklic podkovskega in voznega kovača. Leta 1938 je odšel na služenje 3-letnega vojaškega roka v Boko Kotorsko in Zemun pri Jugoslovanski Kraljevski mornarici. Po vrnitvi je opravil izpit za šoferja, s čimer se mu je uresničila njegova
stara želja. Ko je leta 1942 nastopil službo kot šofer na pošti v Celovcu, seveda ni mogel predvideti, da bo mobiliziran v nemško vojsko, ki ga je skupaj z mnogimi Slovenci poslala na nemška bojišča v Belgijo in Francijo, kjer se mu je pripetilo, da je že zrl smrti v obraz, a ga je po njegovem prepričanju rešila Božja Mati Marija, pri sebi je imel celo njeno podobico. Kakor po čudežu mu je uspelo pobegniti in se priključiti angleškim vojakom in kasneje 5. prekomorski brigadi Jugoslovanske vojske, v kateri je deloval vse do osvoboditve leta 1945 in od katere je leta 1966 prejel medaljo »zasluge za narod«. Po končani vojni pa zanj začuda vojaščine še ni bilo konec, saj je moral ponovno v vojsko in sicer v Črno goro, kjer so v zalivu Boke Kotorske iskali in odstranjevali nastavljene podvodne mine. Leta 1946 se je končno živ in zdrav vrnil domov in se kot šofer takoj zaposlil. Z ženo Frančiško sta kmalu ustvarila dom in družino, v kateri se jima je rodilo troje otrok: sin Dominik, ki je spisal zanimivo knjigo o spominih na očeta, ter hčerki Ana in Branka. Posebne omembe vredno pa je to, da je kot vzoren voznik prejel visoko priznanje šoferjev in avtomehani-kov Slovenije in svojo delovno dobo uspešno zaključil v tovarni Toko Domžale, za katero je delal, kot da je njegova.
Naj nas ob zadnjem slovesu od pokojnega g. Dominika tolažijo besede našega Gospoda Jezusa Kristusa: »Prišel sem, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju,« kar v Kristusovem jeziku pomeni imeti večno življenje, ki mu ga iz vsega srca vsi želimo. Vsem pokojnikovim domačim pa še po tej poti pošiljam izraze iskrenega sožalja.
Ivan Kepic
Feru Pliberšku v slovo
tekmoval na trobojih v veleslalomu Kamnik-Domžale-Mengeš. Ko si prenehal tekmovati, si po uspešno opravljenih izpitih pridobil naziv učitelj smučanja in sodnik alpskega smučanja. Kot vaditelj si s svojim znanjem mnogim otrokom pomagal pri prvih in nadaljnjih smučarskih korakih, na tečajih na domžalskih in drugih smučiščih, večkrat pa tudi kot učitelj smučanja v šoli v naravi po različnih šolah v domžalski občini.
Vseskozi si sodeloval pri urejanju domžalskih smučišč Pustovka in Veliki vrh na Podrečju, na sejmih smučarske opreme in drugih društvenih prireditvah. Za svoje delo si prejel društveno priznanje že leta 1978 in občinsko priznanje leta 2008. Vedno si se rad šalil in bil dobre volje. Ravno zaradi tega svojega družabnega šarma si bil med člani društva še kako dobrodošel. Vsak tvoj prispevek in nesebična pomoč pri delovanju društva je pustila neizbrisen pečat. Hvala ti! Za smučarsko društvo Domžale
Miha Kosec
Prerano smo se na domžalskem pokopališču poslovili od tebe, prijatelj Fero. Tisti ponedeljek ti je veliko prijateljev prišlo izkazat poslednje slovo.
Na svoji življenjski poti si deloval v več društvih in združenjiih. Spoznal sem te kot otroka, ko si se že leta 1967 vključil v Smučarsko društvo Domžale. Najprej kot tečajnik, kasneje pa kot društveni tekmovalec v pionirski in mladinski konkurenci za kategorizacijo. Vrsto let si

Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
ob prezgodnji smrti dragega moža, očeta in dedija
Borisa Paternosta
iz Depale vasi 50, Domžale
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi g. župniku in gasilcem PGD -STOB Depala vas za poslovilni govor.
" ^ '.■ vsi njegovi

V trenutku so se zdrobile vse poti. Tako dokončno in na drobno, kot da bi bile iz stekla ali porcelana. Stojim sredi ostrih črepinj in čutim, da si niti žalost ne upa narediti koraka. Lahko bi se porezala. (Neža Maurer) ZAHVALA Ob smrti staršev,
Frančiške in Dominika Grmeka
se iskreno zahvaljujemo vsakemu posebej, ki je za nas našel besede tolažbe in sožalja. Hvala tudi vsem za darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njuni zadnji poti.
Dominik, Ana-Nuša, Branka
Tu ljubljen bil si iz vsega srca, bodi ljubljen še tam, kjer si zdaj doma.
ZAHVALA
odšel je naš dragi atiček
Albert Capuder
z Vira, Šaranovičeva cesta 19
Zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in za spremstvo na njegovi zadnji poti.
V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 78. letu sklenil naš dragi mož, oče, ata, pradedek in tast
Vinko Jašovec
Radomlje, Prešernova cesta 41
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem skupaj, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku, vsem pevcem in pogrebni službi Vrbančič. Žalujoči: vsi njegovi
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti! Sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe več ni.
V SPOMIN
Valentin Pučko
(11. 2. 1943 - 7. 6. 2011)
7. junija bo minilo leto dni, odkar te ata več med nami ni. Hvala vsem, ki se ga spominjate!
Vsi njegovi
Kogar nosiš v srcu, ta ne umre, ostaja ljubezen in spomin na skupne dni, ostaja upanje na snidenje, tam med zvezdami.
V SPOMIN
Jožefa Pučko
roj. Gmajner (13. 3. 1944 - 9. 2. 1979)
9. februarja je minilo 33 let, odkar te mami več ni. Hvala vsem, ki se jo spominjate!
Hči z družino
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 95. letu sklenil
Anton
iz Mengša, Japljeva 10
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se poklonili v njegov spomin in ga pospremili na zadnjo pot. Posebna zahvala g. župniku Lojzetu Hostniku, pevcem Kvarteta Krt, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Mengeš, Društvu upokojencev Mengeš, pogrebni službi Vrbančič in še posebej zaposlenim v Domu počitka Mengeš.
Vsi njegovi
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
V SPOMIN
Minilo je deset let, odkar nas je zapustila naša draga žena, mami, babi, teta, tašča in prijateljica
Majda Kurmanšek
Hvala vsem, ki se jo spominjate, se ustavljate na njenem preranem grobu, poklanjate cvetje in prižigate sveče.
Mož Roman, sinova Uroš in Borut z družino ter hči Romana z družino
Leto dni že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Ni dneva, ni noči, da ne bi bila med nami ti.
V SPOMIN
Osemnajstega aprila mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
Marija Kiselak
iz Turnš pri Dobu
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in prižgete svečko! Vsi njeni
Spet je pomlad na tvojem vrtu.
Pa vendar -prazna hiša, prazen dom,
zaprta vrata.
Zaman te iščem, kličem.
Kje si, ata?
Milan Pirc
1929 - 2012
Iskrena hvala vam za vso pomoč, za vse besede tolažbe in stiske rok. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti!
Vedno tvoji: Breda, Sonja, Tatjana in Boris z družinami
Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep spomin.
ZAHVALA
V 88. letu je zaspala naša mama, babica, prababica, tašča in sestra
Marija - Mari Pavli
roj.Veit iz Turnš
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem, znancem in organizacijam za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter govorniku za ganljive poslovilne besede.
Hvala vsem, ki ste se poklonili v njen spomin in jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala osebju Doma upokojencev Domžale za skrb in nego v zadnjih letih in gospodu župniku iz Doba za lep pogrebni obred.
Hčerka Milena in sin Metod z družinama
Ti si ta luč sveta, biser poslan z neba, ki razsvetljuješ dan. Žarekprijateljski, ki osrečuješ nas, v notranjost namprodreš. Ti si kot zvezda v temi, svetilnik sredi noči. Ti si kot ogenj žareč, ki iz ljubezni gori, da je vsem toplo.
(Gen)
V SPOMIN
22. aprila 2012 mineva deset let od nenadne izgube ljubega sina in brata
Jaka Zupančiča
Iskrena hvala vsem, ki ga ohranjate v spominu. Naj vas vedno spremlja njegov žarek prijateljstva.
26
domžale
13. APRIL 2012
DRUŠTVO ARHITEKTOV DOMŽALE - DAD
Obiikovanje fasadnega plašča za Center Tuš - Domžale
zbral in Ui^diU Benjamin Harner^u.dJ.a.
□rušlvo arhit&ktav Domžale je v sodebvanju z Obitno Domžale - Okoljem In prostor In TuS NepjemiCninami d,0.0, pre<J kratkim pripravilo slrokovne pocflags - idejna zasj^ovs na. obIfKovanJe fa^ddn^a plašča Centej- - Domžple PredstavEjamo \iam Štiri reSiive avlorskihi skupin.
Avtorska skupina; Miha Volge m Lit,	Benjamín Hafner, u.d.La., AnJa župnik, abs.aríi.
Zakaj sploh JmeU tasado, če bi bilo ck)gajan|e znolraj in zuna} slavbe lahko Vhzuatno pravzaprav združljivo; ¿e lahko notranje In zunanje žjvl|enje $Eavbe dmg drugega celo krepila. S lem izhodiščem smo zaar>Dvall objakt brez fasade. Vizualni pretolt rnsd notranjostjo in zunanjostjo postane s tako zasnovo intenzivnejSL cfogajanfe v sravbi se vrzuaho preseli na ulice in jih dodamo oživlja, istočasno pa privaufja v objekt mimoidoče na ulici. Ta uiin&k vfZLiarne pov^nci$tf m$d nolT^njostJo in zunanjo$tjo smo okrepili Se i velikim napuSCem^ ki pokriva večidel meitnih površin okofi obiekta. Stropni i aster rettFam, hi se nadaljuje ven iz objekta, oj^Jame ulično dogajanje lerga s^ka vase- Strop tako postane dinamična površina, ki ustvatja bolj neposreden in intimen odnos z obiskovalci, Da bi objekt £e bolj vstopil v dmžabno in kulturno življenje Don^al, smo na stekleno mejo med notranjostjo stavbe In zunanjostjo umestili »dogodkovne« oz. razstavne podaljške notranjoslÍH kr se Kaiejo kol konzolnj kubusi Namen teh površin je razSirrtE tako notranje kol uliCno življenje tudi na fasado, na kateri bi bJte s tem omogočene projekorje filmov, koncerti ali zborovanja, razstave, posedanje, razgledi, reltreacija itd. Fasada poslane torej iiv organizem, generator družabnega in kulturnega iivljenjar mestna dnevna soba in medij; sodarno voztié^ in doirtefnosl.

250
50
i SaiiiSBš'^- O"
Avtorska skupina; Tomaž BresKvar^ u^dj-a^^ Črt Breskvar, abs^arh,
Eb^ja poskusa MsLvanli m93lu prijazno in živo fasado. Osnova živ« lasade je jektena konsimkcija, ki omogoCa vamo git^anje pn pbodu obiekta. Ta zagotavlja varno in preprosto narnestitev reklamnih elemeiilov, enostaven dostop pa spodbuja trgovine, da pogo&teje menjajo zunanji izgled. Juini det fasade, proti bodoči domžalski promenadi^ pa je javan - pbfiina bi neprofitno oddajala površine za javna sporočita, projekcije, razstave f Deriinnpniansi! In dnjon diuib^nn uoflfabfl
13.APRIL 2012
domžale
27
Avtorska Skupina: s^ndi Pifš, u^d-laH» Anj3 T^l^zina, ab^^^rh.
Nakupovalno sredi^^ Damiale v srediS^ zahlevg laho glada na 3vq] ^odovinski razvoj In opomini Itoi^l^d« na s.viDp osrednjo lego, nekoJifio bd} subtNen in pneiinjen odnos do oblikovanja, MorToloSko smo zasnovali objekt, katerega konceptualna iahoiilšCa so različni straSni nagibJ ¿e	obj&Vta fn cikotiSkjh stavb, alpe s svojo razgfbano silhueto v ozadju E^r slamniki. Izhajali smo iz osradnj&ga ob^loječega dela ol^jB-kta
juine fa^dfi, haiereg^ vrhnji del lizslopa v laj ž^ ab^taJeCi, lahko bi rekli uklobuCarskf obliki«, Od u nadgracflina objekt levo {jugo-zahodni vogal) in desno {jugo-vzhodni vogal), S Ueml fasadnimi paviljonf in stekleniTm dvigalom na južni fasadi o£ivlrTK> bodo6o promenado. Najpomsmbn&jSi in najbolj izraziti del objekta je juga-£ahodni vogal alE tevi klobuk Oblikujemo ga kot prostorski vonikalni akcent, kot novo. sodobno, ostekljono m&stno loggio s pogledom ng spodnjo živatino promenado in riovi mestni trg. DotirodoSli" Pod klobukj" r
Avtorska skupina: Andrej Girandon, u.d.t.s.J.a., Natalija Korantgr, u.d.i.a., Jernej Girandon, abs.arii^':^^^^^!^
Pri oblikovanju centrain» mestne lokacije smo po&vetili veliko pozomosli oblikovanju mesto tvorrie	pchuur» z
Uporabniku mestnega prostora mpra bili omogChCenpzanimivo, r^git^ang t^r prijstnogibanja brqz artilt^l^iJiiilj^l^V^^Ct?	O^O^i
Ir^ dejavnosti, se obiskovalec hitreje odloii za obisk družabno trgovsk^ ii8ii!r.a^ ssj je v njem sproS£en irv^iB-i^Btnifi ¡^^
B
PROGRAM PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU:
13.4. ob 17. uri Otvoritev avtobusne postaje Nožice 14.4. ob 20. uri Godba Domžale: Veseli Slamnik, Kulturni dom Franca Bernika 15.4. ob 10. uri Žimarjenje (tekmovanje v plezanju na silos), silos na Viru 18.4. ob 19. uri Slavnostna akademija s podelitvijo občinskih priznanj,
Kulturni dom Franca Bernika 19.4. ob 19. uri Domžalskih 60: osrednja proslava ob občinskem prazniku - 60 let od razglasitve
Domžal za mestno občino in priložnostna razstava ob izidu knjige dr. Miroslava Stiplovška: Nastanek Mestne občine Domžale leta 1952, pomembna prelomnica v upravnem razvoju domžalskega območja, Hala komunalnega centra Domžale 20.4. ob 17. uri Otvoritev mostu čez Kamniško Bistrico v Biščah 20.4. ob 19. uri Otvoritev Slamnikarskega muzeja, Godbeni dom Domžale 21.4. ob 09. uri 14. tradicionalni turnir v kegljanju "Pokal občine Domžale" v organizaciji
Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine 21.4. ob 10. uri Dan za spremembe: Bodi z nami, družimo se, Češminov park 21.4. ob 10. uri 10. kolesarjenje po UE Domžale s startom v Športnem parku Domžale 24.4. ob 17. uri Predstavitev projektov Društva arhitektov Domžale, Knjižnica Domžale 27.4. ob 09. uri Tradicionalni balinarski turnir, Ihan
Spoštovane, spoštovani,
vabimo vas, da se nam
v četrtek, 19. aprila 2012, ob 19. uri
pridružite v Hali komunalnega centra
na osrednji proslavi ob 60. obletnici razglasitve Domžal za mestno občino.
Nastopajoči: Domžalski komorni zbor, Domžalski rokodelci, Folklorna skupina KD Groblje, Domžalski likovniki, Teja Gregorin, Klemen Bauer, Združeni domžalski pevski zbori, Združeni otroški pevski zbori domžalskih osnovnih šol, Otroška folklorna skupina KD Domžale, Otroška plesna skupina Ola la iz Koprivnice, Matjaž Brojan, Ansambel Leteči muzikanti, Eva Černe in Godba Domžale
Slavnostni govornik:
Toni DRAGAR župan Občine Domžale
Vabljeni!
Visoka kakovost bivanja v sodobnem in energetsko varčnem objektu v Domžalah
Družba IMP, d.d. iz Ljubljane zaključuje gradnjo 16.500,00 m2 velikega objekta, medgeneracij-skega centra Bistrica v Domžalah. V objektu bo poleg 82 oskrbovanih stanovanj še 69 sob institucionalnega varstva, dnevni varstveni center, center za družbene dejavnosti, lokali z različnimi tržnimi dejavnostmi in 116 parkirnih mest v kletni etaži.
Skrb za trajnostni razvoj in minimalno obremenjevanje okolja ter energetsko učinkovita gradnja so trendi sodobnega časa, česar se zaveda tudi investitor. Zato je bilo pri načrtovanju in gradnji takšnega objekta varčevanje z energijo eden glavnih ciljev. To pomeni,
da hiša za ogrevanje in hlajenje, pripravo tople sanitarne vode in prezračevanje porabi čim manj energije. Stroški energije po vsem svetu že dolgo naraščajo in cilj je bil znatni prihranek, kar je velikega pomena za uporabnika. Zaradi zahtev, ki jih je potrebno izpolniti pri takšni gradnji, je priprava projekta toliko pomembnejša. Zato so že od idejne zasnove dalje sodelovali arhitekt, projektant strojnih in električnih inštalacij, strokovnjak za gradbeno fiziko ter graditelj. Arhitektura objekta je zelo kompaktna, kar pomeni da ima čim manj izstopajočih delov, je optimalno orientirana, dopolnjuje pa jo tudi ravna
Pri odločanju o izgradnji MGC Bistrica je investitor zasledoval tri ključne cilje:
•	sodoben program centra z bogato vsebino,
•	energetsko učinkovitost z uporabo obnovljivih virov energije,
•	z nizkimi obratovalnimi stroški omogočiti široki množici bivanje v centru.
streha s 40 cm izolacije. Oskrbovana stanovanja so od 2. do 6. nadstropja, od tega jih je polovica obrnjena z balkonom na sever, druga polovica pa z ložo na jug. Vsakemu stanovanju pripada tudi shramba v kleti ali v loži. Objekt je v celoti projektiran kot energetsko varčna stavba, z maksimalnim izkoristkom obnovljivih virov energije. Toplotna izolacija ovoja hiše iz mineralne volne v debelini 16 cm nudi poleg zadostne toplotne zaščite v zimskem času tudi zaščito pred vročim poletnim soncem. Stavbno pohištvo je največji vir toplotnih izgub, zato so v objekt vgrajena okna in balkonska vrata iz tipskih PVC profilov s troslojno zasteklitvijo na severni strani in dvoslojno zasteklitvijo na južni strani. Poleg tega so vsa okna in balkonska vrata na južni strani opremljena z zunanjimi senčili na elektromotorni pogon, s katerimi bodo stanovalci lahko poleti preprečili pregrevanje prostorov. Med stanovanji je
poskrbljeno tudi za ustrezno zvočno zaščito.
Za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje se bo kot primarni vir energije uporabljala podtalnica, kot rezervni vir pa zemeljski plin. Vse porabnike toplote bodo napajale toplotne črpalke na odprti sistem voda-voda. Oskrbovana stanovanja bodo ogrevana s talnim gretjem, ostali prostori v objektu pa večina tudi s stalnim gretjem, delno pa z nizkotemperaturnimi ven-tilatorskimi konvektorji. Dobra toplotna zaščita objekta in sodobna ogrevalna naprava nista dovolj, če potrebe po toploti ne moremo prilagoditi trenutnim potrebam v prostorih, kjer prebivamo. Zato bo v vsakem stanovanju sobni termostat s katerim bo uporabnik skrbel za dobro počutje in gospodarno rabo energije.Poraba energije za ogrevanje za posamezno stanovanje bo merjena s kalorimetrom, ki bo vgrajen v razdelilni omarici na hodniku. Priprava tople sanitarne vode bo ravno tako vezana na toplotno črpalko in vsako stanovanje bo imelo svoj merilnik porabe. Vsi merilniki za vodo, elektriko (stanovanje in shramba) in ogrevanje bodo nameščeni v omaricah na hodniku pred stanovanjem, kar pomeni, da bo uporabnik stanovanja plačeval stroške po dejanski porabi.
Vsako oskrbovano stanovanje bo prisilno prezračevano z napravo za prezračevanje z vračanjem (re-kuperacijo) energije z visoko stopnjo izkoristka odpadne toplote.
To pomeni, da s toplim zavrženim zrakom grejemo sveži hladen zrak. Poleti bo zrak v prezračevalnih napravah dodatno ohlajen in raz-vlažen, pozimi pa dodatno ogret. Sistem deluje tako, da se zrak dovaja v »čiste« prostore, kot so spalnice in dnevna soba, odvaja pa se iz »umazanih«, kot je kopalnica. Zrak se ves čas giblje iz »čistih« proti »umazanim« prostorom. Z zračenjem skozi okna porabimo pozimi za gretje ali poleti za hlajenje svežega zraka veliko toplotne energije. Oken pozimi in poleti tako ni več potrebno odpirati. Svež zunanji zrak je tudi dobro filtriran (prah s ceste, pelodni prah itd.), s stalnim prezračevanjem pa poleg CO2-ja odstranjujemo iz hiše tudi ostale nevarne in neprijetne snovi, ki jih sicer ne čutimo. Za vse interesente je na ogled vzorčno dvosobno stanovanje velikosti 52,43 m2, v 2. nadstropju s pogledom na Kamniško--Savinjske Alpe. Stanovanje ima opremljeno kopalnico, vgrajena vsa vrata, položen panelni parket po celotni površini stanovanja ter stekleno balkonsko ograjo in lesen tlak na balkonu. Dostop do stanovanj bo omogočen preko stopnišča ali z dvema sodobnima dvigaloma. V primeru izpada elektrike bo eno dvigalo delovalo na rezervni vir električne energije - diesel električni agregat. Uporabnikom v oskrbovanih stanovanjih MGC Bistrica bo zagotovljena tudi možnost uporabe celodnevne pomoči s preprostim pritiskom na gumb. Storitev "klic v sili" bo vseh 24 ur na dan izvajalo osebje iz institucionalnega varstva v domu, zato bo le-ta lahko izvedena nemudoma po klicu. Stanovalci oskrbovanih stanovanj bodo imeli možnost izbirati posa-
mezne storitve ali pakete storitev, kot so pomoč pri bivanju, organizirana prehrana, pomoč pri pranju, sušenju in likanju perila ter pomoč pri vzdrževanju osebne higiene. Storitve oz. paketi storitev bodo odvisni od obsega pomoči, ki jo vsak posameznik potrebuje, glede na njegovo zdravstveno stanje. Oskrbovana stanovanja bodo imela oskrbnika oz. vzdrževalno tehnično službo, ki bo stanovalcem oskrbovanih stanovanj nudila 24-urno pomoč.
V pritličju objekta je poleg drugih lokalov predvidena restavracija odprtega tipa, kamor bodo stanovalci lahko odšli na zajtrk, kosilo, večerjo ali pa si bodo prehrano naročili v svoje stanovanje. V prvem nadstropju objekta bo stanovalcem na voljo tudi ponudba zdravstvene dejavnosti in sicer zdravnik, zobozdravnik in fiziote-rapevt. Nadstropje nižje je predvidena lekarna. V objektu bodo tudi družabno-rekreacijski prostori, v katerih se bodo odvijale različne delavnice in prireditve. Te se bodo izvajale tudi v parku ob objektu. Stanovalcem bo na voljo tudi knjižnica in internetni kotiček. Objekt je zgrajen in organiziran tako, da bodo skupni prostori za vse stanovalce centra samo v pritličju, kjer bo tudi 24-urna recepcija. V stanovanjske etaže bo dostop omogočen samo lastnikom stanovanj s posebnim sistemom kontrole pristopa. Objekt bo začel z obratovanjem predvidoma v juliju 2012. Oskrbovana stanovanja investitor že ponuja na trgu. Za vse dodatne informacije je na voljo tudi predstavnica investitorja IMP, d.d., Vanja Lovšin, 031 684 849, vanja. lovsin@imp.si.
Oglasno sporočilo