P RO LET A Ri C JE DELAVSKI LIST 1A MISLECE ČITATELJE Glasilo Jugoslovanska Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU Published Weekly at 2301 3. Lawndale Ave. LETO—VOL. XLV. KAM LETO 1950? VT77 Vse se viša - dobički,I."""............................................. ^ezde, brezposelno, j KOMENTARJI ••••••••••••••••••••••••••••••••o Zbira in presoja urednik PRITISK V NOVE POLOME AMERIŠKE POLITIKE NA KITAJSKEM Za obvarovanje Ciang Kaiškovega režima je zvezna vlada potrošila nad tri mitijarde dolarjev. Preskrbela mu je ladje, bojna letala, municijo, iivei in poslala mu je tudi mnogo zlata za okrepitev njegove da letws "e ni* dru«a*« valute. ^ ! Profili korporacij so bili lani a - . ..... ' enkrat višji kot »o bili leta m vse pomagalo. Kltaisko ljudstvo se je 1929, katero je bilo zadnje leto hotelo njegove koruptne vlade iznebiti in to se mu brezprimerne prosperitete po je posrečilo s komunistično revolucijo. Ciang Kaišek prvi svetwvni v°ini mili °f0k ¥0'mtLa' fc/ r S!° -"atlknTdve mSl v platnenih, »ekaj pa"^ jih ^I'P^m v sobah, kler je milj od kitajske celine. Od tU njegove ladje in letala jarde dolarjev več kot leta iai«J ;iIci rešili. Ženske so spale v za-r^,^1^ prcd Ze® dr napadajo največjo kitajsko luko Sanghaj in jo --------lu:*1.....—L -»--• - —-u; 4Ju----..I in cene potrebščin Značilnost minulega leta, kot v nekaj prejšnjih — je v Jem, da Kre vse navzgor in izgleda, Mercy Hospital — katoliška bolnišnica v Davenportu, Iowa, je dobil minuli teden mnogo ali pa božja kazen? Vemo pa, da je vodstvu te katoliške bolnice hudo, ker se je tako katastrofen prav neprijetnega "oglašanja". požar dogodil baš v njihovem za-To je velik zavod, obsegajoč dva vodu. mestna bloka. V poslopju za - , / umobolne se je pozno ponoči jdo-1 4Kra,i" p*ter je prijel v Chi-godil požar. "40 bolnic Je umtlo cago in se . nastanil i svojim - ■ 7 ----------------'bil držav bloki' !'» t« P« Odbitku vseh davkovTcr j členjenih sobah, ki jih "morejo j Barkley Očividno je Peter z de-, ! jdkleniti le varuhinje. Skozi ok-' narjem dobro založen in zalo on če, ni napačno biti "kralj1 magari v ubežništvu. pa rajo. V pristani«, so polotili tudi mine. ' IM jih ludi nUo mog'h ^- ne ve, kaj Je "DoUar shortage". TO rr ntOSOi.nO samo , om.r«fco pomoijo. Jfjj 3 ^ 30 zamena. Gasilci so'siS Jri*™^*«??«- V Angliji ne razumejo, kako da anieriška vlada vojno. » še podpira režim, ki je na Kitajskem za vse čase odi- Kdor torej živi od dividend gral. Anglija bi novo kitajsko komunistično vlado lrr dru*lh profitov, mu ne bo priznala že koncem minulega leta, a je to odlagala , vs/ed ameriškega pritiska, tsi vplivni angl.iki fisti J^^^t^t' trgali železne rešetke raz oken, a je bilo že prepozno. Prišli so tudi bolnišnični dtihovniki in j Madama Ciang Kaišek je go-mglili za duše umrlih. Gasilcem | vorila v nedeljo 8. januarja po se je posrečilo omejiti požar sa-1 radio-omrežju CBS in zagotav-mo na to poslopje in tako se k ljala ameriški avdijenci, da se sreči ogenj ni razširil še na dru-1 bo Kitajska borila proti "tujim Priglasilo se je zanjo v minu- predele te velike bolnišnice, j vpadalcem", dokler se ne osvo Ali na nove bojne poljane in na še večja pokopališča, ali v mir? Važne spremembe v vrhovnem koncilu Združenih narodov Aleš Bebler prvi Jugoslovan v najvišjem odboru OZN. - Govori osem jezikov. - Spor radi vprašanja kitajskega zastopstva. OrganTzacfjoj nostnega sveta izvoli skupščina Združenih Narodov v veliko ne-1 OZN, vsako leto tri namesto gotovost. prejšnjih treh, katerim termin Mrzla vojna med' USA in USSR P°tece bo nadaljevana , Predsedniki varnostnega sve- Generalni tajnik OZN, Nor- U 56 Vrstc ~ vsak mesec Pred dokazujejo, da je bolje kitajsko vlado priznati kakr- *nn «* Ln< • i „ . - }V tanj« v minu-1^ »v**«.*; """"»"ice. i vpaaaicem , dokler se ne osvo Sna /e, kot pa se delati, da /e le propadli Ciang Koi- % len, letu 7,50e,000 delavcev, ki Oddelek, ki je zgorel, je bil sma- bodi. Omenjala je pri tem Ru- sfcov režim legitimen. ^ so skupno prejeli $1,700,000,000 tran za "mišjo past", ali po an-sijo, čeprav ji je znano da na V našem državnem departmentu iih ie nekai P^jT* Vso!a ie visoka* toda ?leik°: za 4kfife trap ^^ Starinsko, Kitajskem ni bilo sovjetskih volti son/mnin ^ A^Uil °CPanm9n'U lm /e neka[' raideljena med sedem in pol mi- večinoma leseno trinadstrop- jakov, razen kolikor jih je v ki soglasajo i Angleži. Toda zakopali se se v podpi- lijona ljudi je nitka. A vendar- no poslopje je bilo hipoma v pla- Mandžuriji, d oči m je imel njen ranjU stare koruptne vlade tako globoki, da se seddf kot pravimo med proletariatom. menih. Pred par leti je inspek-1 mož na razpolago številno ame- ne morejo kar tako izkopati iz polomijei bol**e nekai kot nič- !°r 8asilske8a oddelka vodstvu riških letalcev, oficirjev, inži- Mnoai reakcionarni člani LftnnroCrt V gornjem številu breiposel-11 ^ms"Ice. 4svet°val namestiti nerjev ter ekonomskih sveto- __1 . . a . . " nih so všteti vsi, ki so prejeli !ir0pi> te Pastl v°ane briz- valcev. Madama, ki se je izštudi- zahtevajo, naj vlada prične z odprto intervencijo pro- kaj podpore tekom leta med «alnike' kl za*n<> v slučaju po- ti komunistični Kitajski. Zdi se, da je tudi ameriški vo/- ! njimi torej stotisoči tistih', ki so £ara delovati. Za- n/ štab teh misli. V naturi militarstov je, da sploh ne Lbi,i ^t «ni, ^^ ZTso^ Lrf mislijo drugega kakor na vojno. Državni tajnik Dean > Z^^^^Č ^ ^ Z ^ "n pa je bila morda — po stari ka Acheson ima z njimi in s histeričnimi senatorji z ozi- j u • u . a . • • -------- ^ —- rom no Kitajsko v.liko truda. Zahtevajo, da naj orne- ! s.o^.STS^^ ^ j ^ rez.agi, to le riika bojna mornarica okupira otok Formozo, ker je ^noma takih, ki se jih označuje r *- Ciang Kaiiek z ostanki svoje armode ne bo mogel za s€lonske uposlence. braniti. Pravijo, da je Formoza za ameriško obrambo C*«*«* Bureau pravi, da je silne važnosti in pa za v bran Japonske. ^ii^T >eU "po»lenih ' ; ^ ^ . . 1 58,556,000 delavcev, vitevii one. Med onimi, ki zahtevajo, da okupramo ta otok, j ki delajo le po par dni v tednu, /e tudi bivši predsednik Herbert Hoover, senator lah, 0m*ni«ni vladni urad ceni, da jala v ameriških šolah, je prišla sem že pred meseci, da Truma-na pridobi za polno intervencijo pre- ameriške oborožene sile v pod-A,i poro njenemu moža Ko je uvi- dela, da je njen napor zaman, je (Konec na 3. strani.) vežan Tygre Lie, je na minulem seduje drugi. Na sedanjem za- dalje senatorji Wherry a Nebraske, KnoyrianH ix Ka-lifomifm, kongrmhHc foton, eenatorja Jenner, in cefa kopa drugih. } Pritisk za direktno oboroženo intervencijo je bil tolikšen, da je Truman pozval reporter je ter jim sporočil, da ameriška bojna sila za enkrat ne bo šla na Formozo. /sto je dejal tudi državni tajnik Acheson. Oba sta ob enem pojasnila, da bi tak korak lahko povzročil splošno vojno. Toda republikanski senatorji ter ultrqžingoistič-ni listi so takoj zakričali nad njima, da se umikata Stalinu in s tem i onadva pomagata širiti komunizem. Senator Connaly (demokrat iz Texasa) jim je odgovoril: "Seveda smo proti komunizmu, ampak mar naj to pomeni, da naj gremo z našo oboroženo silo v vsako državo, ki ima komunistično vlado? Kaj pa prebivalstvo Formoze? Ono želi, da se bi Ciang Kaiška ter njegovih trotov čimprej iznebilo obratih nekoliko zvišale, a pov- Otok spada po vseh pravicah Kitajski in v konaresu Jrečen/|®hod«k z dne 28. dec. m. 1., pa bi videl tam črno na belem, da sem poročal, za kar ljudje od desettisoč $ naprej on vPra*a Pripomni tudi, da sta letne plače! In če dobivajo poleg visokih plač še dobiček, pa bivša upravnika Pogorelec in A Beniger pošiljala potrdilo spre- ItOVU naročnino m prispeval listu v podporo $2. Izročil Fr. Zaitz. Chicago, III. — John Push je tudi obnovil naročnino, katero je izročil Frank Zaitz. Naperville, lil.—Frank Pech-nik se je na novo naročil na Proletarca in to je menda prvi novi naročnik v tem letu. Dobili smo se skupaj na Silvestrov! zabavi društva Narodni Vitezi št. 39, ki je imelo na starega leta večer uspešn^ zabavo v dvo-ranj SNPJ. Upravnik že ni videl Franka; ne vem koliko let. To-raj je bilo to nekako veselo svidenje, ker Pechnik je star Ci-kažan in aktivist prejšnjih ča- Joško Oven: — RAZGOVORI res ne more nobeden zanikat, da jem" nar<*'nine; saj jih bo mo-niso uspešni. J?4** moJ naslednik tudi, jaz jih Kaj pa Jugoslovanska Delav-! pa. Ve£' 06 sem to ska Tiskovna druiba - to je tu-1 T man' vr?''l fd,J Pa sttu" di podjetje jugoslovanskih de- -^T kol.kor mogoče Božični in novoletni prazniki so za nami in tako se človek lahko odahne za eno leto. Ali kaj hočeš! Leta beže in predno se zaveš, je že leto pri kraju. V tednih, ki so za nami, ni bilo ravno velikih senzacionalnih novic. Vsaj takih ne kjer bi bila takojšna kriza neizogibna. Seve, letos je volilno leto — in ob takih prilikah je vsaka stvar dobro došla. Vsakemu političnemu dile-tantu je že danes znano, da so kitajski nacionalisti s Kajškom doigrali, samo gotovim politi-šnom in generalom v Washing-tonp se še ni zjasnilo v glavi, da je to neizogibna resnica. Na mesto, da se bi sprijaznili z realnostjo kot so se naprimer naši prijatelji Angleži — se je začelo z'vojaško propagando zu ' rešen je" Formoze. Otok Formoza, kjer je danes sov, ki se mu je pa čikaški zrak posledno zavetje kitajske reak tako priskutil, da se je preselil ven na deželo, kjer lahko vdihu-je zrak skozi nos; tukaj v mestu lavcev v Ameriki. Tudi tukaj \e\~Z'a: )v se vseeno Prev<* treba delati račune, pa namesto Skuj*mvs* peniti v tej kolo-dividend - je treba pisati z rde- mmam dvakratnega dela. čo tinto; o, pa saj črnilo ni rde- ,e kdor mi P"**"« ™rovi. da če, le oile neljube številke, ki vsakogar bodejo v oči. Namesto dividends" zapišemo "deficit". hoče potrdilo rad ustrežem - takemti pa tudi I Santa Ynez, Čalif. ga moramrt dostikrat skozi usta oblastjo Japonške. Torej nekaj ----*--------... več kot štirideset let. Da Kajšek ni priljubjerr med prebivalstvom tega otoka je znano iz krvavih revolucionarnih izgredov nerodno je to za one, ki kade cigare, ker kaj rada pri tem ugasne. Bili smo na tej zabavi vsi dobre volje, saj smo začeli novo leto; in tako sva z zastopnikom Joe Oblakom začela iz-jjraševat kako se kaj Pechnik Mike J. i,ma- kaJ dela in kaj čita, in in je resnična zgodba, da ko je bil mlad reakcionarni advokat Francisco Trevino ujet,, je zahteval, da se ga kot nevojaka izpusti" (mehiški vojaški zakon nima smrtne kazni za navadne vojake in civiliste v insurekciji). Obregonov vojni minister, Francisco Serrano, je Trevina s posebnem ukazom povišal v generala mehiške armade in spodaj pod istim poveljem dostavil: General in advokat Francisco Trevino naj bo takoj ustreljen*'. Adolfo de la Huerta je srečno pobegnil v južno Kalifornijo, kjer se je preživljal kot glasbeni učitelj. S tem je bila revolucija končana Plutarco Elias Calles ni imel lahke naloge. Po naravi močne energične nature, je imel tudi dober organizatoričen talent.* Mati mu je bila Indijanka rodu Yaqui, kateri živi v državi 80-nora. Po karakterju in postavi so ti ljudje eni najmočnejših indijanskih rodov v Mehiki. Oče mii je bil Armenec Ker je po očetu dobil zelo orientalski fizični izraz, so mu že v mladosti dali priimek 4kel Turcb'NTurk). Prva leta je strogo sledil Obregonov i poti. V mnogem je pram njegovi vladi, v katerih je, bil še bolj revolucionaren. Re-več kot pet tisoč ljudi izgubilo akciouarjem je bil trn v peti. življenje. i Nazivali so ga v splošriem za cije, leži nekako sto milj od kitajske celote. Otok je bil od zadnje rusko-japonske vojne pod na- vp m k' i k < > hi torrv,, v, j" ~-----7~"......." . - . C* "" ToreJ n» dovolj, da smo zme-i "boljsevika". Za časa svoje via owmtfN MoJ ie ^'Read,ng I* ^ ^^ ^ pravnik dobro biljone dolarjev Kajškove- de, ali vsaj v prvih letih ji % po sezonsko karto in $5 listu v vtdel je ze imel naročnino v mu militarizmu ter izgubili še go storil za splošni pro an najamemo enega takih "kun-1 podporo štnih" ljudi, tudi če mu pjača- j takole mno-splošni progresivni //I Umori7 Hsmftfenja pr^povedon. A masno ubijem je po je postavno Zdravnik dr. Herman N. Sander v Manchestru, v državi New Hampshire, je dobil v ameriškem tisku, v radia in na prižnicah ni* koliko pozornosti. Neki 59 let stari ženski, ki je bila bolna na raku ter silno trpela, je dal v žilo vbrizg* da je bilo njenih muk prej konec kot pa jih bi bilo, če bi jo le "zdravil", da bi še prestala nekaj ur ali dpi. Zdravnik je na formulo napisal kaj je storil. Mož bolne žene mu je dal priznanje — izjavil je, da je njen zdravnik storil vse kar je zmogel vzlic temu, da je bila njena bolezen neozdravljiva. Ampak oblast je menda od bolničarke izvedela za ta slučaj ter ga razvpila. Časopisi, ki so lačni senzacij, 90 o njemu od kraja pisali pod velikimi naslovi, potem v uredniških člankih in "kolo-narji" pa filozofirali, in z njimi vred razni zdravniki, duhovniki, in polno raznih društev ter organzacij je tudi hotelo poriniti svoje misli v javnost. Tako se je začelo. Zdravnik, za katerega se je s podpisi po tegnilo stotine uglednih meščanov v njegovem kraju, je bil aretiran, pozvan pred veliko poroto in pred njo izpuščen pod $25,000 varščine, dokler ne pride do obravnave in obsodbe. Značilno je to: zdravniki pomagajo rrtnogim trpečim, neozdravljivim bolnikom 1i pospešenju konca. Tega sicer ne delajo vsi. Najbolj se to prakticira v zavodih, kjer zdravijo take bolnike, ki so brez sredstev, torej na javnfe stroške. V drugih pa puste bol nike umirati, ako imajo denar, da plačujejo "bolnišnične račune, dokler ne pride konec trpljenja sam od sebe. Katoliška cerkev je brezpogojno proti pospešenju smrti trpečega, heozdravljivega bolnika Oblasti so zoper — četudi vedo, da se to v njihovih bolnišnicah, namenjene ubožnim, redno prakticira. Aiftpa* povedati se tega ne sme. Zdravnik naj izpolni svojo formulo pri preiskovanju ter zdravljenju takih bolnikov tako, da bo . vse V redu. A dr. Herman N. Sander ni storil tega. Morda je bil tudi namenoma potisnjen v "škandal" ter obtožen umora prvega reda. fmafno božjo zapoved, ki pravi,"ne ubijajP' S prižnic so mnogi duhovni rekli, da jo je omenjeni zdravnik kršil, zato zasluži kazen kot vsak drug morilec Ampak čemu ne bi božja zapoved, "NE UBIJAJ" — bila veljavna v vseh slučajih0 Ako ubiješ pet ljudi na enkrat, ki ti niso nič storili, dobiš - medaljo hrabrosti. Ce ubiješ tisoče ljudi z eno bombo, med njimi otroke, žene in druge ljudi v soseščini, dobiš še posebno odlikovanje. Mar je to krščanska morala? V potvorjenosti in korumpira-noati — da. Dovoljeno ti je ubijati po mili volji in tvoje orožje je blagoslovljeno, da bi pri moritvah boljše učinkovalo. Seveda moral imeti za tako ubijanje dovolenje, in imaš ga v vojni, če si vojak. Venomer naši militaristi. vojni fanatiki in drugi sovražniki miru pripovedujejo, da 90 naše atomske bombe sedaj kdo ve kolikokrat sil ne j še kot pa oni dve, ki snnlo jih vrgli na dVe japonski mesti. Toda z njima nismo pobili japonskih vojakov temveč le civilno prebivalstvo. Minulo nedeljo (8. januarja) je Drew Pearson po radiu pravil, da so naši znanstveniki iznašli še hujšo snov kot pa jo vsebuje atovnika sila. Bomba, narejena iz nje, je toliko močna, da bi pokončala vet New York z okolico vred, če bi jo vrgli nanj. Dejal je, da je majhna in da bi stala milijardo dolarjev. Toda v»i principi zanjo so dognani. Tako trdi on. ro — s pripombo, da se Upam, da se bo Franku tisto prijateljstvo, katerega je razvoj države Ustanovil je čez mo deset ali dvaisef ti«rw* nm\ 'TV Prazniklh ™ ™ doPade1' Je P® kaj naro- do tedaj gojilo kitajsko ljudstvo' štiri tisoč novih šol, pospešil or- ™o ^ko bo^i^m ^f. se SVT Slare prijaile"1e Toraj li nV IT Pf.PTw?aJ °n napram nam - to * "i do- ganiziranje delavstva ^n pod ^KiA^ v koncem leta se so njegovi prijatelji - ured- tistih molčečih, ki bi se ne vo|j! Treba je ponovno utrditi dobiček, b. setoizplačak,; u- mk in njegova žena ter Prole-^pal usta odpreti. Upam, da se Kajškovo trdnjavo za nadalie- pravnik in urednik bi sla pa v tarec. Upam. da si ostanejo pri- i borno večkrat videli na raznih vanje civilne vojne. toplo Florido, da bi si malo na soncu ozgala svojo obledelo kožo. Hm — vidite kako tratim čas v neumnih sanjah! Tukaj ni mogoče dobiti nekoga, ki bi lahko uredil to podjetje tako, kot sem zgoraj omenil — NE EN SAM A mi vsi airom Amerike, ako bi vsak saj malo naredil v ta namen, pa bi tudi nam ne bilo treba rabiti tiste neljube rdeče "tinte". Nekateri naredijo več kot svojo dolžnost, drugi bi pa mogoče lahko več storili, pa se ne zavzamejo. Dajmo se v tem letu, ko bo ta listMkot že omenjeno v zadnji izdaji) praznoval svojo petinštirileset-letnico, za vzeti in ga postaviti na trdne noge. kot se to spodobi 45-letnemu možaku, ki je mnogo preiskusil v tej dobi, a se ni podal; šel skozi viharne čase — a ga niso zanesli s tira. Nauke, katere je učil, so drugi kopirali, zato ker so vedeli, da so dobri, koristni in potrebni. Težko je obdržati ravnotežje v časih skozi katere je šel ta list — vendar obdržal ga je in naši sotrudniki ter old-tajmarji so ponosni na to. Saj kdor dobro premisli ves položaj, saj je res to neka dovršenost sama na sebi; četudi ni dividend, je pa tu karakter — katerejjb se ne more kupiti za denar. In to kar včasih tudi mr^)go šteje, saj pri zavednih ljudeh. Od časa do časa bom vprašal vas čitatelje, kaj vi mislite o tem? Zdaj pa z rednim poročilom naprej, ki se ga je precej nabralo -»- od kar sem vam zadnjič poročal. Fairbanks, Alaska — Joseph in Alice Drasler Sta nas obiskala v uradu ter prispevala listu v podporo $10. To je bivši pomožni upravnik tegn lista. Skoda, da nisem bil tu — rad bi sc nekoliko pogovoril s takim uradnikom in ga mogoče povprašal to in ono. Vidi se pa, da četudi ni tu uposlen, Proletarca ni pozabil — čeravno živi v daljni, mrzli Alaski. Z njima je bila Alicina mati Mrs. France? Ar-tach, ki živi v Denverju, Colo. jatelji še na mnoga leta. A K Hilar, Colo. — John Ko-vach je poslal znesek za koledar minulega letji katerega sem mu poslal in ob enem dodal znesek tudi za letošnji koledar. priredbah. vojne Kongresni zbornici sta v po-Livingston, lil. Frank No-: novnem zasedanju, Predsedni-vak je obnovil naročnino in pri- kova poslanica ni nikogar izne-speval listu v podporo $1. O nadila. Ponovil je iste stvari, sa- razmerah nam nič ne piše. Mount Harris, Colo.—Anton Dofinar je poslal celoletno naročnino in listu v podporo $2. Kar se tiče njegovtg|, vprašanja, ki se tiče urednika, cm izročil nJemu in upam, dat bo odgovoril na stavljena vprašanja. Zadeva glede rokopisov in slik je izven upravnikovega področja. Pueblo, Culo. M Staunton, fit. — Martin Ja-nežič je poslal naročnino in listu v podporo $2. Tudi on je star Čikažan, soustanovitelj pevskega zbora France Prešeren ter njegov prvi pevovodja. Pred ca-som sem mu poslal na potkuš-njo list, za katerega je prispeval Donald J. Lotrich, tajnik hranilnega in posojilnega društva, ki posluje pod imenom JUGO-Rose Rado-1 SLAV SAVING & LOAN AS- mo malo bolj v prilog letošnjih volitev. Koliko mu bo sledil sedanji kongres glede njegovih progresivnih smernic, je zelo dvomljivo. Mishm, da bo zelo malo razlike od lanskega leta. Pa saj smo že navajeni praznih besed ... ganiziranje delavstva in pod njegovim navodilom se je organizirala "Confederacion Regional Obrera Mexicana (CROM>, Mehiška delavska federacija. Zasnoval je tudi večje irigacij-ske naprave, katere je Mehika krvavo potrebovala. Začel je tudi že s skoro pozabljenim programom z deljenjem zemlje med peone. Za časa njegove vlade Je bilo razdeljenih osem milijonov akrov zemlje med nekako petnajst vasi, kar je bil že precejšen začetek. V njegoyi borbi proti hacendadoJiiMMSi reakciji se je vršil vich je poslala članarino Prosvetni matici za društvo št. 21 SNPJ, 1950. To je tudi eno društvo, ki ga ni bilo treba opomi- SOClATrON Že na Prešernovem jubilejnem koncertu je Janežič hotel oddati naročnino, pa je urednik sednik Obregon preklicati točko njati in navduševati, da bi še v | rekel, da jo naj da upravniku. 27 v novi mehiški konstituciji, bodoče ostalo v tej ustanovi. Z Upravnik je bil pa tako zapo- katera se glasi, "da vse narav- fNadalje vanje Četudi so postale razmere v celotni mehiški republiki pod Obregonovo vlado normalne, je vendar Hardingova administracija ni hotela priznati. To še posebno zato, ker ni hotel pred- moralncga stališča je to mnogo si en, da ni niti imel časa govo-bolje, ker na ta način vemo, da riti s tem starim "oldtajmerjem" so včlanjeni iz prepričanja. Pisala pa ni nič. Pa ne, da bi se jaz temu dekletu kaj zameril? Walsettburg, Cole. — Edward Tomšič je poslal naročnino za Franka Koshirja iz Durango, Colo., kateremu je pred časom naročil list na poskušnjo, ki se je dobro obnesla, da je zdaj sam njemu poslal naročnino s pripombo, da se mu zahvali, ko ga je seznanil s Proletarcem. Ker je trem rojakom naročil list na enkrat, upa, da bosta tudi ona dva posnemala Koshirja. Se iz Walsenburga: Ignac Urban je obnovil naročnino in prispeval Hstu v podporo $1, s pri- in ljubiteljem dobrega čtiva in lepe slovenske pesmi. Ni čakal, da bi ga obvestil glede naročnine, kot že omenjeno, jo je sam poslal. Mož jih šteje že 74, pa želim, da bi čital še mnogo let naše liste. La Salle, III. — Anton Udovich je naročil 35 Družinskih koledarjev s pripombo—"kadar je mogoče, da naj jih pošljemo". To se bo zgodilo nekega lepega dne. De Pue, III. — John Zugich, tajnfik društva 59 SNPJ, je sporočil, da njih društvo še nadalje ostane včlanjeno v Prosvetni -r- •—* r^r"" ^*' J P" I ' ------_v ---------- pombo, da je v pokoju brez pp-Jmatici za leto 1950. Tudi za to kojnine in tako ni finančno vreme v najboljšem stanju in ako se vreme kaj spremeni, bo drugič več pomagal. Mi razumemo položaj v katerem se nahaja on in mnogi drugi, katere ni postava vključila pod svoje okrilje; saj to je ona stalna borba delavskega pokreta, da bi odstrani li te meje med potrebnimi in vrednimi, kateri so danes o-menjeni, Chkago, III. p- Angela Zaitz je začela novo leto, ne samo __ _ dobro resolucijo pač pa z de- Naročiia )e Koledar Tn pnspe-; {a"j*m ^Jl jan\ Pri vala $2 listu v podporo. Los Angeles, Caflf. — Albin Karničnik je naročij 10 koledarjev, katere upa in želi, da bi jih kmalu poslali, ob enem pošilja 1 goldinar li&tu v podporo, s pripombo, da je skušal dobiti kaj novih naročnikov, pa nt uspel; bo še poskušal. Želimo mu u-speh, samo odnehati ne—' Kdor nesla v urad štiri nove naročnike, ki so, Agata Soehrmann, Frances Kurent, Frank Krapenc in Peter Smiklas. Upam, da se bo tem novim naročnikom list toliko priljubil, da ne bodo več brez njega Ob-nenem pa tudi želim, da bi dobila A. Zaitz mnogo posnemalcev. Se vedno iz Chicaga — Steve Malnarich iz So. Chicaga je ob- zapopaden v božji zapovedi "Ne ubijaj!", tako, da bi odpravili masna klanja, namesto da so dvignili toliko prahu, vika in krika zaradi ene bolnice, ki je itak imela kmalu umreti? * M ■ Zato, ker so hinavci. Govore svetohlinsko, delajo pa drugače C-mu se cerkve in farizeji vseh vrst ne pobrigajo za nauk, — saj sami veste, kako se obnašajo v besedah in kako v dejanjih. društvo veljajo iste besede, kot sem že zapisal za ono društvo iz Colorada. Miami, Florida — Joseph Jereb je obnovil naročnino, poslal za koledar m listu v podporo $5.50. Tudi na toplem flo-ridskem soncu ni pozabil na Proletarca o{) praznikih. Cherokee, Kansas — Anton Potočnik je obnovil naročnino., VValpole, Mass. — John Petro-vich je obnovil naročnino in listu v podporo $1. Grand Haven, Mich. — Naš starosta Etbin Kristan je obnovil naročnino, poslal za dva koledarja in nekaj knjig in članarino klubu št. 1 JSZ. Ob enem obeta, da bo kaj napisal za koledar 1951; da je začel več stvari, pa ne gre tako kot je šlo včasih — mnogo počečkanega papirja, a dovršil pa ni, kot sam potoži. Ne — nobena ^tvar ne j ja. Obregon jo je zadušil po tri gre tako kot je šlo v časih. Ne vem ali se nam le zdi — ali je res tako? no bogastvo pod zemljo spada državiH. To je bil tisti trn v peti ameriških petrolejskih baronov, ki so sanjali, da bodo za večno lastovali mehiške petrolejske vire. Predsednik Harding, kateri je bil orodje teh baronov, je zahteval kot ceno za diplomatično priznanje potrdilo vseh pravic ameriškega kapitala kot jih je imel predno je bila nova mehiška ustava sprejeta. Da bodo bralci to lažje razumeli, je treba omeniti, da je bila celotna mehiška petrolejska industrija kapitalizirana v vsoti $1,050,532,434. Od nje so lasto-vali ameriški in angleški interesi 91.5 odstotkov in Mehikanci — 1.1 odstotek svojega lastnega bogastva. Po dolgem pogajanju je državni tajnik Hughes v iYnenu zvezne administracije poslal par zastopnikov v Mehiko, kjer je končno tretjega septembra leta 1923 vendarle priznala novo mehiško vlado, četudi je takrat Obregon bil že tri leta na krmilu. Obregonov predsedniški termin se je bližal koncu In kot je že od nekdaj navada v tej deželi, si je zbral za naslednika vaškega učitelja Plutarca Eliasa Calles-a.i Plutarco Calles je bil po mišljenju socialist in kot tak seveda ni bil po volji ne domači in ne tuji reakciji in posebno ne katoliški hierarhiji. Organizirana je bila ponovna revolucija z Adolfo de la Huerta na čelu. Huerta je bil v začetku pro-gresivec tef dober Obregonov prijatelj. Ali kot je že navada— se je bolj in bolj nagibe) na desno. Revolucija je bila zelo krvava. Stala je že tako obubožano državo ogromno žrtev in denar- V tem letu j£MHBki nadškof izjavil, cfa katoliška cerkev V Mehiki ne more izpolnjevati re- ligijskih točk in konstituciji iz leta 1917, »n to še posebno ne točk 3 in 130. Tej točki . prepovedujeta dohod tujih duhovnikov v mehiško državo. S tem je bil boj napovedan. Calles je takoj izgnal na stotine duhovnov, menihov in nun iz Mehike. Samostani so bili spremenjeni v ljudske šole in cerkvi je bila odvzeta privatna lastnina. (Dalje v prihodnji številki.) ALI SODELUJETE? Dolžnost vsakega delavca je pomagati v borbi proti krivicam in za boljše razmere. Socialistično gibanje hoče zgraditi raj na zemlji. A tudi pravico verovati v nebesa po smrti nikomur ne odreka. Tole mi ne gre v glav o? Ely, Minti. — Matt Praprot-(Konec na 3. strani.) mesečnih bojih. In ker on ni bil tako piehkosrčen kot je bil njegov prednik Franciaeo Madera, je dal Ustreliti vsakega uporne Kako to, da so proti socialni zaščiti delavcev najbolj tfsH, ki so si jo sebi preskrbeli, to mi nikakor ne gre v glavo! Kongres-niki hi senatorji ter njHiove lene, vojni oficirji in sodniki imajo visoke plače na ljudske sfre-š k e , zaston jsko zdravstveno oskrbo In penzije, a delavcem ga častnika, kateri je bil višje p« nlti malenkostne zdravstvene stopnje od majorja Pravijo zavarovalnine ne privoščijo. PKOLKTARliC J« * " ' - I95# Z UPRAVNIKOVE MIZE f > ^ (Konec r 2. stremi.) riik Je poslal listu v podporo $1 moi še vedno mlad, ker dokler in ob enem naročil 10 Družin- se človek zanima kaj se godi skih koledarjev, želi, da bi kaj j okoli njega in po svetu, je se kmalu izšli. Poroča tudi, da vedno mlad. ne glede koliko let John Teran je še vedno v bol- J šteje. , nišnici v istem stanju kot je bil, Gospod: Gospodu, ki skrbi za njegovo dušo, da bi camerll'' Mta: Pravi, da nas imate preveč očitno za Jurje* — Kofdbač kar smo ze večkrat poročali. Toraj tudi z novim letom ni uča-kal kako spremembo ali olajša- -nje. Red Lodge, Mont. — Mary Krznoznik je poslala članarino Prosvetni matici za leto 1949 in ob enem sporoča, da društvo št. 81 SNPJ, še nadalje ostane včlanjeno v tej ustanovi. Gowanda, N. Y. — Jim De klava je poslal naročnino za Louisa Brescaja, sam je doda $1 listu v podporo. Vse kar želi vedeti sem mu že sporočiL Brooklyn, N. Y. — Jacob Ce-rar je obnovil naročnino, posla za koledar in listu v podporo $1.50. Cleveland, Ohio — John Kre-bel jje poslal šest naročnin, denar pa za 20, za katere je listke že prej poslal, in listu v podporo, ki so prispevali kot sledi—John Krebel $9 25, Frank Cern, in Anton G rožnik 5©c. Skopari $5 80. »■ Koppel, Pa. — "Frank Mate-tich je poslal $8.68 za naročnino in mu dam vso čast in priznanje, ko jih po njegovi izjavi, že ima nad sedemdeset na hrbtu pa še vedno čita več Slovenskih in Hrvatskih časopisov. Toraj je Masontown, Pa. — John Volk je poslal znesek tn naročilo za dva koledarja. No. Braddock, Pa. — Louis Karish je poslal članarino Prosvetni matici za društvo 35 SNPJ, za leto 1950, in ob enem dodal $1 listu v podporo. Pittsburgh, Pa. — Joseph Hr-vatin je poilal naročilo in denar za 16 koledarjev, listu v podporo kot sledi na seji društva 118 SNPJ, je bilo nabrano $5.60, društvo prispevalo iz blagajne $4 40, skupaj $10. Ob enem je poslal članarino Prosvetni matici za omenjeno dru-tvo. Sharon, Pa. — Joseph Cvel-bar je poslal sedem naročnin in listu v podporo kot sledi Jos. Steklačič $2, Jos. Cvelbar $1.5a in Al Germadnlk $1, skupaj $4.50. Za koledarje pa pravi — če ne bodo kmalu, da ne ve kako bo kaj s prodajo. Issaquak, Wash. — Mike Por-spek je obnovil naročnino. . Seattle, Wash. — Lucas De- beljak je obnovil naročnino, poslal znesek za koledar in kstu v podporo 50c. Ob enem potoži, da se že zadnjih šest mesecev zelo slabo počuti.' Wrikeson, Wash. — Jennie Tauch je poslala znesek za koledar, »n ... Star C My, W. Va.~Lawrenbe Selak je obnovil naročnino in istu v podporo $2. In to namesto voščilnih kart prijateljem in sodrugom širom Amerike, katerim želi srečno, zdravo in veselo novo leto. Ob enem tudi sporoča, da društvo 388 SNPJ ostane v Prosvetni matici. Thomas, W. V«. — Lenard Wertinek je poslal naročilo za 8 koledarjev in listu v podporo $1. Ob enem položi, da t«m ni i -mcočnikov H-stu, da premogorovi so izčrpani; in menda tudi oni, ki so delali v njih. (Opomba upravnika: j Mladina gre v industrijska mesta, le starejši še samevajo v onih krajih.) NESPEČNOST V Zedtnjenth državah imamo več milijonov nervoznih lj^di, ki trpijo za nespečnostjo, in posebno industrij6, ki itdelufe vsakovrstne pripomočke in prepirate zoper Nespečnost. Ti pripomočki veljajo od nekoliko centov do nekoliko sto (tolarjev. Navzlic temu to tudi v Zedlnjenih dtia-vah molje in «ene, ki ne poasb-ljajo ns načine iz dobe prade-dov. Tako so Američani, I« odhajajo z mokrimi nogavicami spat, ker mislijo, da Vleče hladna voda kri iz glavt in pomaga tako človeku mirneje Spati. Mnogo pristašev ima tudi meto-do Benjamina Franklina, ki je mislil, da nastaja nespečnost zavoljo vročine pod odejo in Je zato v nočeh, ko ni mogel spati, menjaval postelje. (Zaradi tega menjavanja ponoči je seveda še slabše spajL) Ludovlk XVI, ki je verjel v to teorijo, je prespal svoje noči v štiri sto posteljah, preden je prišel pod giljotino. Tudi slavni pisatelj Charles Dickens je trpel za nespečnostjo, a je zaupal v tistem času zelo razširjenemu mnenju, da bolje spiš, če imaš glavo obrnjeno pro- — ti severu, noge pa^proti jugu. Magnetski toki s tečajev so se pretakali tako skozi telo in so prinašali zaželjeno spanje. Tako so vsaj mislili ljudje tisti čas Ko je pisatelj potoval po Zedi-njenih državah, si hotelirji prvi večer niso znali razlagati, zaksj je odhajal slavni mož s kompasom v roki v spalnico in postavljal posteljo v določeno smer ... Med pripomočki, ki jih je izumila Amerika proti nespečnosti, so tudi gramofonske plošče, ki posnemajo ptičje žvrgolenje, mukanje krav in podobne pojave. Imajo pa tam tudi preparirane strope z naslikanimi zvezdami, ki svetijo nekoliko ur, če jih je prej nekaj časa zadevala svetloba. JPravijo, da takšni pripomočki res mnogim pomagajo, iz česar sledi, d« je avtosages-tija pač najboljše zdravilo za to zlo. zumeti socialne probleme, izgleda, da jih nI še zapOpadel, Ko kritizira tendenco v "Welfare state" in v "državo radodar-nosti*\ ppzabtjs. da ima on vso državno zaščito in mu ne bo nik-d*r si^e. Na. vladni piačrtnt listi je vse življenje, upravičen je do 18,000 penzije na leto, ima po- Miško Kranjec: Fara Svetega Ivana stopite do žandanm erije. Tam zunaj pred Svetim Ivanom stoji roka. ki vam bo pokazala pot ' tja," . hmman Magdič se je posmehnil "Ne nuM. boste me preslepili s tafcitai po- (Nadaljevanje.) ^ hude! — A kasneje Se Je, "če je >«snil»!" je rekel "Vem, da vam Rajši hočem živeti s častjo ie vse pripravljeno", lč odločil, *andarji ne morejo zabraniti brez službe, kakor v slrižbi brfcz P" "naj vrag vzame Vse komu- ^shodov po hrifefh im po vaseh. boljše^ oziroma1 ^aTb1 lie Ulč Bi ne Pekla> če bi se to nh,te"' pfedkaterimi se bo po- A jaz vendar dobro vem, kakšen zdravnike na vladne sirnilcp f» nerodnosti, toda to je slej z rta! čuvati! Saj je bilo mipo- imaJ° vsi ti vaši spreho-' na vhidne stroške, avto, ki ga tail je vlada kupila in teto udobnosti je deležna tudi njegova družina. To pa Je "Htnd Out State"! A havadnim ljudem ga Ike ne privošči. Država lltttiofs Je znižala podpore revežem 1. februarja v vsoti $270,000 V šestih mesecih misli no ta način prihraniti $1,620,-000 Vzrok tefrtu znižanju Je— razlagajo V Springfieldu tO. da so se potrebščine pocenile, škoda, ker takih politikov ni mogoče saj ža mesec dni premestiti v revščino. bilo pripravljeno, kar danes vsi »led r*s otročje in je namignil Slovenski narod ne bo dovede, in je tudi znano, od k6d Magdiču, da neresnih dokazov volil, da se mu zaje v telo rak je prišlo. A k*r takrat ni uspe- poslej ne želi, dasi bo zdaj pred- in 8a uniči! Mi hočemo zdrav in lo, naj bi danes. Saj je za danes ,agal na prosvetni oddelek, naj P°&en rod! In bomo brez usmi-znano, da je tovariš Smon že *e Giza ne vrne s počitnic, nekaj dni pripovedoval, kako bo Pri vsem tem ni pozabil na "Giza frčala!" In sami ste slišali, j Pavlo, ki je tiho sedela in katere da isto govore otroci. Od kod vse oči so ga ves čas opazovale, ne to? Vesela sem, da so se otroci da bi kaj posebnega povedale. Majski večer je legal nad hribe in doline okoli Svetega Ivana Angfefl ne popijejo samo veliko piva in žganja temveč tudi vina, čeprav nimajo vltrogradov. Ima pa jih Francija. Od nje je Anglija lani izvozila za $28,000,-000 vin& in šampanjca, ki je sicer tudi vino. Tako je Anglija izvozila v minulem letu dve tretjini francoskega vina. To ni slabo za Frančijo in ne za angleške gostilničarje. Vabila na škod o Jugoslaviji Chicago, III. Zadnje čase se zopet veliko piše o naši stari domovini — Jugoslaviji, toliko, a ko ne še več, kot se je pisalo za časa osvobodilne vojne, ko je naš narod prestajal nepopisljivo trpljenje in umiral za svojo pravico in svobodo. Ena poročila so ugodna, med tem ko so si druga popolnoma nasprotna in slikajo položaj v stari domovini čisto v drugačni barvi, kot v resnici je. • Da ae ta stvar kolikor mogoče pojasni in prikaže položaj, tak kot je, zato je sklenil Centra)j otroci odbor člkaških podružnic SANSa, društev in klubov na svofrt zadnji seji, da se skliče j a* Osage, Va.—Louis Urbane se je oglasil in zahvalil za ono knjigo, ki jo je J. Krebel poslal in njemu jo je dal pa John Bre- ščak. Tako gre stvar iz rok v roke. 2eli vsem srečno novo leto, čeprav smo že sredi januarja. MR. PALANDfCHU NASE SOZAUE Minulo nedeljo je v Chicago j preminula soproga Johna Pa-landecha. Oba sta že leta znana v čikaški javnesti. Soproga je bolehala že dolgo časa. Johnu R. Palandechu ter drugemu njegovemu sorodstvu naše iskreno sožafje. ven shod, na ročala brata glavni tajnik gajnik SNPJ šek, pomožni in blagajnik vtisih, ki sta erem bosta po-G. Kuhel, in gl. bia-Milan Medve- ik Prosvete NSa o svojih dobila tekom tako izkazali. Otroci se ne dajo popai>Qgajiti. Upam, da ste se prepričali, da otrok nisem pripravljala, kako naj govore. Videli ste, da je ves razred pravilno razumel moje besede, razen enega samega! Zakaj potem pravite, da sem dala razlog, da so otroci napak razumeli? Če jih štirideset razume pravilno, eden pa napak, mar je tega učitelj kriv? Mar naj učitelj molči zaradi enega, ki je povrhu zelo izprijen? Videla sem, da je nekoč župnik gredoč s prižnice, dva zlasal in ju skoz zakristijo vrgel ven, češ da taki niso za v cerkev. Zakaj potem njega nihče ne tožari, kcf bi mu lahko očitali, da brani ljudem biti pri maši? Stara pesem! Nekaj pa bi gospod Magdič lahko bil storil: da bi se namreč prepričal med otroki, kaj je na vsej stvari, saj je bil medtem dvakrat v mojem razredu. Pa Se mi zdi, da se je rajši zanesel na Stuhca. Za starega Stuhca ne vem, kakšen je, ker nisem nikoli bila tam, za mladega pa mu lahko povem, da bo slab politik, ker bo povsod odpovedal, kjer ne bo odločala sila. — Za dopust pa vam, jpospod nadzornik, najlepša hvala Res sem ga potrebna. Vsa ta gonja teh mesecev me je utrudila in razdrazila." Ko je prenehala — učitelji so sedeli negibno, kakor je nadzornik dejal: "Gospo moram še enkrat o-pomniti, ker se nekako noče •prijazniti s položajem. Rekel »w*i, da )e zame stvar v glavnem poravnana. A zakaj je treba tu napadati gospoda Magdiča? Od kod veste vi, da je to njegovo delo?" '*To vsi vedo!" je odvrnila Gi Po vsem tem je bilo odveč, ljenja iztrebiti vse in vsakogar, ki bi ga hotel razkrajati!H Klemene se je nasmehnil. Bolj kakor vi, se sam zavedam, da se danes ne sme narod razkrajati! Zato ker vem, kam narod danes drvi! Toda ne po moji, rfcjmanj pa po kaki komunistični krivdi, kakor bi vi to radi doka-, zali! Temveč po vaši krivdi! Ne rekoč: "Gospod Magdič, upam, da vas bo to vendar le izmodrilo? Da ste najin nasprotnik, vem iri ni nič čudnega, toda mislim, da bi se proti nama lahko poslužili malo lepšega načina? Povem sa- j l; »i 4• • • , , », w , ' mi, Vi ste mu dvajset let krojili t * * 3 US0d0! Vi ste mu dvaiset 'e. in moi!. k. h 1 k " n1 I*ino8° več velevali, da je da- mogel kaj, da b. ga ne ustavil, | nes pl^val na tigto kar ^ yče. raj irioral molity ker so vaši' interesi tako zahtevali! Vaši interesi se že zdavnaj ne krijejo z interesi slovenskega naroda. To vi sami tako dobro veste ka-' kor jaz! Pa mi ne bi bilo treba dokazovati, saj nisefn otrok' Z£ mo, da je bilo zadnjič, da ste se narod se bo bil težak, a odločen moje žene na ta način lotili," boj! Dve miselnosti sta se tu Magdič ga je poslušal, nato srečali na življenje in smrt: napa dejal odločno: , ša, ki pravimo, da je treba na-"Ne bom in ne bom dovolil, rod rešiti iz okovov, iz suženj-da vi mešate mojo faro! Za no- stva, in vaša, ki bi si hotela na-beno ceno ne!" rod še bolj podvreči." "Predvsem fara ni vaša, saj ni | (Dalie prihodnjič) bila izlicitirana. Isto pravico ka- j-5- kor vi, imam tudi jaz do nje ' 2apr/a hii9 prosfl>uffc Nimate pravice agitirati v V Italiji so bile javne hiše le-njej ' je odvrnil kaplan. galne, a lanskega decembra je V tej fan, kakor sploh v vsej senat v Rimu sklenil, naj se jih državi, imam pravico delati vse, odpravi. Tako bodo od sedaj te kar po zakonih ni prepovedano 1 hiše postale "tajne" namesto Ce pa se vam zdi nezakonito, "javne". SPOMNITE SE SVOJIH V DOMOVINI Z DARILOM DOVOLITI, DA Ml NAPAAVJMO ZA VAS HITRO - EKONOMIČNO - SIGURNO NE ČAKAJTE - NAROČITE SEDAJ Uspelo ISKRICE GOSPODOVE Pri bolniku LISTNICA UREDNIŠTVA "Big, Tony", Calif. — Dopis prišel prepozno za to številko. Bo v prihodnji. Anton Dolinar, Mout Harris, Cok>. — Bomo vse uredili čimprej mogoče. Gospod: No, kako se počutiš? Bolnik: Je hvala Bogu malo bolje. Gospod: Ali veš zakaj si bolan? Bolnik: I, — že tako pride nad siromaka. Gospod: Bog te je kaznoval, ker čitaš Proletarca! V bolnišnici Gospod: Kako je kaj? Pacijent: Oh, nič kaj prida ni, i če mora človek tukaj ležat. Gospod: Vidiš kako lep dan je zunaj, in solnce tako prijazno sije. Ti pa tukaj ležiš. Da bi le se dolgo ležal! Pacijent: Dab te le hudič po-citral! Ob smrti Žena: Gospod; ali ga boste pokopali? s Gospod: Seveda, saj se je na smftni postelji spreobrnil! Žena: Kaj bo neki z njegovo dušo? Gospod: Brez skrbi, je le v nebesih! Cez teden Žena: Rečeno mi je, da so ku-vertice pri vas, pa sem prišla ponje. Gospod: Prav, prav, da si prišla, Tu so, pa jih hrani za spomin! , Žena: Gospod — al' dolarjev ni notri! Gospod: Veš, duš* moževa— grozno, grozno trpi, to so strašanske muke! Duša potrebuje hitre pomoči, zato sem dolarje brž v Rim odposlal! Dober nasvet Gospod: Sedaj ko si postal vdovec in star si že in brez otrok, je potrebno, da napraviš oporoko in zapustiš cerkvi 500 dolarjev, da bomo po smrti molili za tvojo dušo. Vdovec: Prav je, samo moram dognat, če nova gospodinja bolj skrbi za dušo ali za dolarje! fzza prižnice In ko truplo še gorko na parah leži, duša že pretrpi, strašanske — strašanske muke. Toliko pretrpi, da človek v življenju ne bi mogel niti v tisoč letih toliko pretrpeti. Pri spovedi Gospod: Imaš še kakšen greh? < Grešnica: Mislim da ne. Gospod: Ali spadaš k "Progresivnim Slovenkam"? Grešnica: Saj to je samaritarr-ska organizacija. Gospod: Ne dobiš odveze! Tomož ni Jurij Neža: Sem prinesla za mašo, da bodete mol li za ta starga. Gospod To je lepo, to j* lepo Ali se je kaj pregrešil? Neža: RekeT je, da ne pojde več v cerkev. Gospod: Kana j, ali je postal komunist? Neža: Hi, komunist glih ne. Rekel je, da ste se mu zamer li! KOMENTARJI (Konec s 1. strani) svoj neuspeh dramatizirala o-menjenega dne v radiu in udarila po Angliji, češ, da je Angležem par kep srebra več kakor pa principi. Huda je na Anglijo zato, ker je priznala kitajsko komunistično vlado. Težko je pač prenesti poraze ampak madami Ciang Kaiškovi ni bilo še nikoli sile. Revščine ni še nikoli oku: sila. Niti zatiranja ali izkoriščanja. Živela bo razkošno kakor sedaj, če ne na Formozi pa mogoče *pet v Ameriki. Lastniki premogovnikov so na sodišču v Columbusu, O., vložili tožbo proti uniji UMW ter Jofimi L. Lewisu, v kateri zahtevajo od nje osem milijonov dolarjev za škodo, ki so jim jo pre-mogarji napravili s svojim nestalnim delom. In res so se premogovniški baroni z ostalo reakcijo vred odločili oslabiti to unijo ter če le mogoče, jo tudi wn1-*KI. Vodstvo unij- AFL in CIO pa se delaj« kot da ta silovita borba lanje nima pomena. In po deželi se širi boTj in bolj tr-cfitev, treba nobenih komedij! J št z vam bom še hvaležna! Seveda, če pa me mislite na tak načtn, kakor je bil le-ta, pa se bom branila, to vam lahko mimo potem?" / Kmalu nato je bila konferenca zakljtrčena. Rofman jih je vse povabil k sebi na kozarec vina, "saj Se naposled ni nič zgodilo." Bil je vesel, kakor so bili veseli tudi drugi, da je bilo tako, razen Magdiča in Šmona, kajpa tudi nadzornik ni bil bog ve zadovoljen. Predvsem ga je jezilo, da se je dal izzvati ter »dal Magdiča, zaradi česar ga lahko zadene kak opomin. Naposled pa — večerja pri Stuh-<*evih je bila pokvarjena, in se ni mogel odločiti, da bi šel, zakaj besede o "žfetfu" so bile vendaT nam je dobiti veliko zaloge prvovrstne moke, znamke "Gold Medal", katere lahko t* NEOPREJEN CAS — dokler zaloga traja — lahko fkriljete v Jiig*slavijo po ZNIŽANI CENI In sicer: W ' moka v vrečah od 100 lbs. s prevozom plačanim do najbližjo - 1 [postajo prejemate fja OPOMBA: Zaradi obstofočih odredb v Jugoslaviji priporočamo, da pošiljatelji no pošiljajo več kot dve vreči moke na eno osebo. STANDARD PAKETI: Ndfi veliki izbiri standard paketov smo dodali Paket "A" z vsebino IGO funtov rila - fang grain Carolina Rico - extra fancy. Do najbližje pos4aje prejemnika. Do Reke $25.00 $27.00 Predvidevajoči porastek cene kavi a seleči obdržati dosedanjo ceno Standard Paketa, kupili smo pravočasAo dodatno količino kave, vsled tera NASE CENE STANDARD PAKETA ostanejo iste in ravno tako tudi KVALITfiTA KAVE v njiH. Pišffc po pojasnila ta pošiljanje vašim v domovino teh vseskozi ekonomičnih paketov s hrano. « . • i ». STREPTOMYCIN poflljamo z zrakopfavno po*a v vso kraje Jugoslavija po sledečih ZNIŽANIM conah: 10 gramov .................$ 9 00 4<* gromov ............. $3*00 20'gramov $».00 ^ ŠO gromov ...............$43 00 30 gramov $27.00 f00 gramov ..............;.$*3.00 OPOMBA: S tem obveščamo pošiljatelje. v t-ditch stand behind Chiang do us any good charged with violating any law Workers In April. 1948. Walter Reuther. president of the union, lhe means whereby they live - together That is whv Soci ...L___117-____I J__a._____- 1 a _ n________TKa ___I ...1»______USAC Chnt at /« AGO ranrfo tKrnunU tU« »f Ui„ I____If- 1__a I J J 6 V 13 W 11J with our friends elsewhere. We could not pour aid into Formosa The men are material witnesses in was snot at close range through the window of his home. He lost without indefinitely delaying recognition of Red China. Britain two different cases which have not the use of his right arm and vfery nearly his life. Thirteen months and other allies in the cold war are^fbout to grant recognition. been brou«ht tr>»l • How did the men ... get into Jail? It was all very legal-like. . . . Criminal County Court Judge Ben Willard . . \ set bail at $500 for each man, and because neither . had enough ^ nupvi u»m, uui u is noi mi- money to make ^^ th were ---------------,...,.«, «uu. . H.w.i i portant enough to risk alienating the peoples of Asia and dividing tossed into the clink That was determ,ned violence, but there are reports, not much discussed in the non-Communist world. The new policy which our State De- last April —From the Miami. Flor- the P^ss, that before Walter Reuther took the helm of his union. as India has already done. So did Britain. Our pursuit of an unrealistic Formosa policy would drive a wedge into the Western diplomatic front. Nothing. surely, would please the Kremlin more. Formosa may be strategically important, but it is not im- later his brother Victor was shot in almost identical circumstances. He lost an eye and came even closer to being killed. own why Socialists never permit immediate problems to take precedence over the ultimate objective of a socialized economy. Until we make the industries the property of the people and regard useful service as a debt which every able individual owes to society, the mere sign- P!rted "\ the U/ W S ^etr°,U lin* of "Wl" affidavit will fall far short of giving anybody The headquarters to blow up the! building and was discovered only right to a job ^Reading Labor Advocate 8 8 y 1 six minutes before it would have gone off. The Reuthers know of no one whose personal enmity« would carry him to such a pitch of partment is seeking in Asia must be built on creative effort to j ida. Daily News, October 9 win friends, not on last-ditch defense of discredited military dictators. — Chicago Sun-Times. THE LAST WORD New Star in Firmament By DONALD RAMSEY When I hear of a new self-governing nation, I feel sure God has hung another star in his heavens. This may sound a little emotional, but it is sound American sentiment. Our Declaration of Independence lays down the proposition that "Governments derive their just powers from the consent of the governed." Thafs something to remember in these days when our beloved U. S. is a "World Power." I am reminded of something John F Carew said years ago. He was a On the surface (Frank) Costello operates like many another capitalist. He has a full-time press agent, a lawyer on retainer, and a psychiatrist. — From the New York i Times. October 23 mulos. a Filipino, has been serving as president of the United Nations Assembly. Art lessons (or business men. He thinks the United States and Beautiful live models. Relaxing Russia should enter into a temporary armistice "in the production and use of atomic weapons." Ro-mulo is one of the great speakers' for the little people." He fears the great powers, in their fight for supremacy, will wreck the world and private. Call OR-56 ... — Classified advertisement in the Los Angeles Mirror. October 17. Cambridge, Mass.—The Russian club at Harvard has changed its name to the Slavic Society. . . . and that the small nation, arc sure Pre"de"« Alexander O Globin. 19 to be the worst sufferers ' L, cxpl»'ned: »°B?eho* ,he w°rd I Russian seems to have a peculiar It isn t probable homulo's sug-< connotation these days." O Globin big. vigorous congressman from gestion wiU receive serious consid said the club—or society—had no eration. America. Britain and political leanings. Its chief func- New York City, head of the Tammany delegation and always right' on labor issues. Eventually Tammany took him out of Congress and put him on the bench Before that happened, Carew accompanied a congressional delegation to the Philippines The visitors were wined and dined by the military and the Chamber of Commerce crowd and were stuffed with France will say Russia can't be trusted, and Russia will condemn the capitalistic nations" in about the same terms. So, at the beginning of the New Year, no one, except God. knows where we are drifting. A Unique Compromise After much debate, European propaganda to the effect that the countries have decided how they billion- tion, he said, was to sit around, > drink tea. eat crackers and caviar —and talk Russian.—From an Associated Press dispatch, November 2. - --1 ' r' Being a Socialist and an educated one, Nehru has read such publications as The Nation for years. It is r.o secret that up to his recent tour -tical. Iwas- And then CONTROLS will be-, _ * * * Peace rules the day when reason rules the mind. Wonder if that day ever will arise on this earth? Speculators Drain Coffee Customers Sen. Guy M. Gillette (D., Iowa) has concluded that speculators are responsible for the big increase in coffee prices since September. He reached this conclusion after a subcommittee of the Senate Agriculture and Forestry Commit-te ended an investigation into coffee prices, lie is chairman of ^the subcommittee. Gillette estimates that "manipulation of the coffee market" cost consumers about $650 million in higher prices for coffee. But. he adds, the speculation "apparently was not illegal or in violation of the law so there is little we can do about it but talk." However, the price spiral has stopped. And a large part of the credit for the halt goes to Gillette, who has spotlighted the way in which speculators forced up the come the most important word in the language of the nation. I'M DRAWING a parallel In the life of nn individual and of a tuition because both are governed by the same economic laws and because there is no turning back for the American private-profit system. Guess Who? Not long ago, one of America's largest organizations jumped all over the Anti-trust Division of the Department of Justice for the manner in which it has been enforcing the anti-trust laws against mon-na t iona I economy is going in thC|°P°Iie8 / sink to the tune of $5 billions this' Was the National Association year—which is more money than'0' Manufacturers? No. the government nicked us for back 1 Chamber of Commerce of in the pre FDR era. Moreover the United States of America? No. peoplo now taring who MVir read! Thr National Association of ReaiJ scon ton t makes rich men poor even one book know where that if Estate Boards? No. going to lead the capitalist econo-! Committee for Constitution- my They either have «0119 through Government? No. that or are fearful that t!»ey will | The National Tax Equity Asso elation? No. The American Farm Bureau Federation? Yes Incredible? Yes. League Reporter. A person seldom gets his head above the crowd without sticking hi.«r ncck out. IT S POOR BUSINESS ! "Counterfeiting does not pay," according to the U.S. Secret Service. which reported 207 arrests in e year and seizure of $611.679 in bogus money. The quickest way to lose an audience is to try to be the whole show. Whils the trees grow tall'and the four^s; at ,on« to Inarn iKal iKn „ A Ml" ... night grows deep, The sounds of the wood in the ris- have to. When a Worker loses his Job. he lives on his credits. Maybe he has some bonds. He sells them. Perhaps his insurance policy has ing wind. learn that the small "e" and "1" are a cash aurrendcr value. He borrows not the same height Until your on ^ h«ve a bank ac- mother deciphered your last letter : count Ho he writes some checks for me. I was sure that you and the But even while he »ppears to be numuios mo lor reace Aiirl von- .irirlron r.. i . . — —* •«< "c^«'« w w „ , _ And y°u stricken and fearful, other young men sharing your room I living well hi>'* imin* in tho Brigadier General Carlos P. Ro- chilled and blind. Jan h.d Trt«_-n«t mM« L ? iJV ? . ' an nan coeds not colds. I and ii headed for financial collapse 56 PER CENT OWN CARS Of the 43.8 million families in the United States today. 24 5 million, or »6 per cent, own automobiles, according to Federal Reserve Board figures. About 2 million, or 4 .1 per cent, have two or more cars. People who can't get an idea into their heads usually don't have an idea in their heads either. » • • • The happiest man, whether he be king or peasant or worker, is the man who finds peace in his own home. • • • Content makes poor men rich but Every gain which the human race has ever made was first an idea in someone's mind and every advance was first a purpose, . If you've got antagonism In your own heart, it would be pretty difficult for you to deal miccem- fullv with antagonism in another. ♦ • • Just because you may have silenced a man