Leto XXXIII Št 38 Murska Sobota, 19. maja 1981 CENA 4 DIN VESTNIK NASLOV Dohodkovno povezovanje - samoupravna pravica delavcev stran 6—7 LJUTOMER KAM BI DEL? Vedno hitrejši razvoj avtomobilizma povzroča ne-s malokrat veliketežave. Ena takih je premalo urejenih s površin za parkiranje. Ljutomer je ob nakupovalnih = dnevih — petek, sobota — prava džungla avtomobil-= ske pločevine in izpušnih plinov. Problem, ki se vleče £ že nekaj let in ki mu vse do danes niso prišli do konca, S čeprav se nekatere rešitve ponujajo kar same od sebe. = Precej je površin, ki so skoraj v središču mesta, vendar pa niso namenjene več svoji prvotni funkciji. Ena takih = je stara ljutomerska tržnica. Samo sto metrov je od-ss daljena od nakupovalnega centra v Ljutomeru. Tržnica g sameva, branjevci pa prodajajo svoje blago kar na ulici v mestu. Potrebno se je odločiti, ali bo to tržnica ali ne. s= Seveda pa to ni osamljen primer. Skoda prostora in = časa. D. L. CVET BRATSTVA IN ENOTNOSTI - Tako piše na spomeniku, ki so ga odkrili na nedeljskem zborovanju v Veržeju. Slavnosti so prisostvovali predstavniki pobratenih občin Ljutomer in Grijan ter ostalih pomurskih občin. Na slavnosti so govorili: domačin in zgodovinar dr. Tone Ferenc ter predsednik OK SZDL Ljutomer Boris Prejac (ki je spomenik tudi odkril) in Miloš Nikolič. V kulturnem programu pa so sodelovali člani KUD iz Grljana in Veržeja. GORNJA RADGONA V OGLEDALU ČASA Kdor pozna razmere v gospodarskem in družbenopolitičnem življenju gornjeradgonske občine, temu bo kaj hitro jasno, da živahne razprave, zlasti po organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih niso nobeno naključje. Prej bi lahko trdih, da gre za uglašenost s časom in razmerami. V tem okviru je treba tudi razumet* določene težave in slabosti, s kakršnimi se spopadajo v omenjenih delovnih okoljih. Pa naj bo to Radenska in neurejeni odnosi med njunima tozdoma Mineralna voda in Tovarna polnilne opreme, Gorenje-EIrad in problemi repromateriala in sovlaganj, Kmetijski kombinat in le postopno uveljavljanje dohodkovnih odnosov in še bi se dalo naštevati. Da se je v teh kolektivih prejšnji torek in sredo mudila delovna skupina CK ZKS tudi sodi med naključja, sicer pa o tem obširneje poročamo na tretji strani današnje številke Vestnika. MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA V NEDELJO PROSLAVA Osrednja občinska proslava v počastitev 40. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in vstaje jugoslovanskih narodov v murskosoboški občini bo v nedeljo, 24. maja, ob 10. uri na prostoru pri osnovni šoli I v Murski Soboti. Slavnostni govornik na osrendnji slovesnosti, kjer pričakujejo množično udeležbo delavcev, delovnih ljudi in občanov iz celotne občine, bo Jože Smole, član centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Prireditveni odbor, ki ga je imenovalo predsedstvo občinske konference socialistične zvez, je na osrednjo proslavo ob letošnjih pomembnih zgodovinskih jubilejih pozval vse krajevne organizacije SZDL, osnovne organizacije ZS, ostale družbenopolitične organizacije in občinske zveze, da se v delegacijah zberejo na osrednji slovesnosti. . M. J. Rezervirano za urednika Pred vami je predzadnja torkova številka Vestnika. 26. maja bo izšla še ena številka, od 1. junija naprej pa bo začel Vestnik izhajati enkrat tedensko. Tako odločitev so narekovale ponovne podražitve nekaterih storitev in materiala, zato so v večini pomurskih občinskih konferenc SZDL predlagali, da Vestnik izhaja kot tednik, dokončno odločitev o tem pa je na zadnji seji sprejela tudi skupščina našega zavoda* Upamo, da boste odločitev sprejeli zrazumevanjem in da boste še naprej ostali naši zvesti prijatelji. OBČINA - TEMELJ SAMOUPRAVE IN RAZVOJA 1 Da je občina samoupravna in hkrati temeljna druž- 1 benopolitična skupnost, zasnovana na samoupravljanju ] j in oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, je znana ustavna opredelitev. Je pa hkrati tudi osnovno | merilo, po katerem v družbenem smislu ocenjujemo razvoj občin pri nas. Navzlic temu pa se občina še pojavlja kot državna organizacija oziroma politična nadstavba, ki . z administrativnimi ukrepi posega v družbeno reprodukcijo. Tako se včasih bolj razvija kot družbenopolitična skupnost, se pravi v vlogi oblasti, manj pa kot samoupravna skupnost Temu so krivi predvsem številni zakoni, drugi predpisi in administrativni posegi, ki se spre- jemajo v širših družbenopolitičnih skupnostih in samo- i upravnih interesnih skupnostih kot tudi dejstvo, da občinska skupnost še ni uveljavila — vsaj v zadostni meri ne — svoje vloge v delegatskem sistemu in s tem pri odločanju na višjih ravneh. Dosedanji razvoj samoupravne strukture občine, še posebej glede vloge organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti v šolstvu, zdravstvu in drugih družbenih dejavnostih, v dejavnostih gospodarske infrastrukture in v krajevnih skupnostih, izkušnje pri uresničevanju samoupravnega sistema planiranja v ob-g činah na podlagi priprav družbenih planov občin za to srednjeročje in vloga občine pri razvoju kmetijstva in oskrbe občanov — so bili trije sklopi vprašanj, o katerih so minulo sredo razpravljali na skupščini delegati skupnosti vseh slovenskih občin v Murski Soboti. Iz prvega vsebinskega sklopa vprašanj kaže omeniti ugotovitev, da je v nekaterih primerih zapiranje gospodarskih tokov v občinske meje odgovor na centralizem, ki se pojavlja na višjih ravneh. Organizacije združenega dela kot sestavni del samoupravne strukture občine ne bi smele biti pod nekakšno kapo občine kot družbenopolitične skupnosti, temveč njen samostojen del, ki se razvija na samoupraven način. Velja pa tudi obratno. Obstjajo namreč pojavi, da skušajo velike delovne organizacije vplivati na vodenje občinske politike in s tem presegajo meje svojih pravic. Specifičen del samoupravne strukture občine so samoupravne interesne skupnosti za področje družbenih in gospodarskih dejavnosti. Pri večini teh skupnosti že sam naziv pove, da gre za občinske skupnosti, s čimer je poudageno, da v njih delovni ljudje in občani kot uporabniki in izvajalci urejajo zadeve, ki so v dani dejavnosti skupnega pomena za občino. To obenem kaže, da šote skupnosti veliko tesneje povezane z občino kot to velja za organizacije združenega dela. V splošnem bi lahko trdili, da se po sprejetju ustave krepi tudi vloga krajevnih skupnosti kot specifične interesne skupnosti, v kateri krajani sami ali v sodelovanju z organizacijami združenega dela in s samoupravnimi interesnimi skupnostmi urejajo različna vprašanja. Se ve-dno pa so bolj aktivne krajevne skupnosti na podeželju kot tiste v mestih. Resna ovira za večji razmah krajevne samouprave so pičla materialna sredstva, ki so jim na voljo. Iz planskih aktov za to srednjeročje je moč razbrati, da v prenekateri krajevni skupnosti še računajo na glavarino — gre za kriterije delitve sredstev glede števila prebivalcev, zaposlenih, naselij in podobnega — kar jasno kaže, da niso usklajevali planskih aktov s plani organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti. Očitno pozabljajo, da lahko prav povezovanje krajevnih skupnosti z združenim delom v dokajšnji meri pripmore k zagotavljanju hitrejšega razvoja manj razvitih v Sloveniji. V nadaljevanju uvodnega referata je bilo poudarjeno, da bi morala biti skupna črta odnosov med organizacijami združenega dela, krajevnimi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi in občinskimi organi enakopravno medsebojno sodelovanje, seveda pa obstaja od tu naprej vrsta posebnosti. To bi moralo biti tudi vodilo pri pripravah in sprejemih srednjeročnih planskih aktov, kar jezvečine že opravljeno. Posebej odgovorne naloge čakajo slovenske občine na področju kmetijstva. »Zastali smo pri širjenju družbenih posestev, pospeševati bi‘morali oblikovanje združenih zemljiških kompleksov in tako odpraviti območja slabo obdelane ali celo neobdelane kmetijske zemlje. Med proizvodnimi nalogami sta zlasti dve: povečevanje lastne krmne baze in večja tržna poljedelska proizvodnja. Poseben poudarek zasluži usklajenost programov med ob-činami v posameznem kmetijskem območju, še posebej glede predelovalnih zmogljivosti, vzpostavljanja in iz- . vajanja trajnejših dohodkovnih odnosov ter v povečevanje proizvodnje in v spreminjanje strukture ter družbenoekonomskih odnosov usmerjena politika ekonomskih ukrepov in spodbud. Po vsem tem se moramo postaviti po robu konkretnim pojavom in ravnanjem, s katerimi se skuša zmanjšati bodisi vloga družbene kmetijske proiz-g vodnje, zadružništva, kooperacije ali pa individualnih kmetijskih proizvajalcev,« je posebej naglasil podpredsednik republiškega izvršnega sveta Vlado Klemenčič. Po uvodni besedi seje razvila živahna razprava, ki pa — razen redkih izjem — ni zajela konkretnih, temveč le splošne, zvečine ze v uvodnem referatu nakazane pro-bleme. Med drugim je bil govor, da je samoupravna funkcija občine še premalo uveljavljena, da je krajevna skupnost sestavina združenega dela, o prizadevanjih občine za vključevanje samostojnega osebnega dela v sistem združenega dela je govoril delegat iz Domžal, v razpravo pa so se vključili še nekateri drugi delegati. Branko ZUNEC LENDAVA « KOMUNALNI KATASTER Zakon o katastru določa, da geodetska služba -vodi tudi zbirnik o komunalnih napravah v naseljih m zunaj njih. To je velikega pomena, saj bo tako ustvar- lahniAna Itratdrt cars-s mena, saj olajša delo, kadar je potreben kak poseg v iiraditv^ katastra komunalnih naorav dobro za vedato* dovolj strokovnih delavcev, ki bi se lotili te zahtevne naicge. To pa seveda ne more biti vzrok za izgovor, J. D. PRIJETNO SREČANJEE OB DNEVU ŽENA V MURSKI SOBOTI -Slovesne otvoritve že tradici-onalnega srečanja srednjih šol Porabja, Parafina. Varaždina, Radkersburga in Pomurja je bila v telovadnici srednješolskega centra. Tekst: M. Jerše, foto: Abraham A. komiteja zveze komunistov Jugoslavije CK ZKJ je na 20. seji, kije bila 7. maja 1981, ob upoštevanju razprav na pokrajinskem komiteju ZK Kosova in CK ZK Srbije, predsedstva CK ZKJ in predsedstva SFRJ ter drugih organov in organizacij federacije, AP Kosovo in SR Srbije, preučil vzroke in posledice sovražne in protirevolucionarne aktivnosti na Kosovu ter naloge zveze komunistov Jugoslavije in vseh organiziranih socialističnih sil ter s tem v zvezi sprejel naslednje sklepe: CK ZKJ sprejema ocene in stališča, vsebovana v referatu predsednika predsedstva CK ZKJ in v gradivu, pripravljenem za sejo. CK ugotavlja, da so bili storjeni ukrepi za ureditev razmer na Kosovu nujni. Na osnovi referatov, gradiva in vsestranske razprave je centralni komite ocenil, da je cilj sovražne in protirevolucionarne akcije na Kosovu rušitev ustavne ureditve, ogrožanje integritete in suverenosti SFRJ, razbijanje bratstva in enotnosti enakopravnih narodov in narodnosti ter neposreden napad na socialistično samoupravljanje in neuvrščeno politiko, torej na bistvene pridobitve, naše socialistične revolucije. Protirevolucionarne akcije vodijo s pozicij albanskega nacionalizma in iredentizma. Sovražnik si prizadeva, da bi po tej poti omajal SFRJ in oslabil njen ugled v svetu. Te akcije delo sovražnika ki, povezan z reakcionarnimi krogi zunaj naše dežele, deluje na Kosovu. ODKRITA IN KRITIČNA ANALIZA Glede na značaj sovražne dejavnosti morata centralni komite in njegovo predsedstvo še naprej spremljati položaj, poglabljati spoznanja ter delovati aktivno in dolgoročno, da bi odpravili sedanje stanje in normalizirali razmere na Kosovu. • Za učinkovito delovanje je treba čimprej oblikovati skupna stališča in akcijski program organiziranih socialističnih sil na Kosovu za nadaljnjo krepitev in razvoj dosedanjih dosežkov splošnega družbenega in ekonomskega razvoja na osnovi socialističnega samoupravljanja ter za uspešno politično in družbenoekonomsko odpravo sedanjih slabosti in vzrokov, ki jih je izkoristil sovražnik. Centralni komite ocenjuje, da sta za ureditev stanja na Kosovu nujna popolna budnost in mobilnost. Varovanje pridobitev naše socialistične revolucije in ozemeljske celovitosti SFRJ zahteva odločno in odgovorno delovanje komunistov v vseh institucijah našega sistema, zlasti pa v družbenopolitičnih organizacijah v vseh okoljih, da bi z učinkovitimi ukrepi onemogočali in izkoreninjali sleherno sovražno in nacionalistično delovanje. Centralni komite izraža popolno zaupanje temu, da si bodo komunisti.'delovni ljudje in občani vseh narodov in narodnosti kakor tudi vodilni organi Kosova odločno prizadevali obvladati nastali položaj ter usmeriti prizadevanja k nadaljnjemu družbenoekonomskemu in vsestranskemu socialističnemu samoupravnemu razvoju AP Kosovo. Težišče idejnopolitične akcije zveze komunistov Kosova in drugih subjektivnih sil mora biti v odločnem obračunu z albanskim nacionalizmom in iredentizmom. Zato mora zveza komunistov odločno nadaljevati ofenzivno akcijo ob hkratni odkriti kritični an&lizi lastnih slabosti, ki so se pokazale v nebu-dnosti. oportunizmu, omahovanju in pasivnosti. Izkušnje v zvezi zdogodki na Kosovu zahtevajo od ZKJ kritično analizo resnih slabosti pri razvoju samoupravljanja, saj se-nacionalizem razrašča tudi na naših političnih slabostih, v tehnobi-rokratskih in etatističnih pojavih ter v odnosih, ki interes svčje • organizacije združenega dela in družbenopolitične skupnosti vidijo v lastnem monopolu, v zapiranju, v zagovarjanju parcialnih interesov, v odločanju v ozkih krogih, namesto v široki odprtosti in dohodkovnem po- vezovanju. S tem se bo krepila idejnopolitična in akcijska enotnost, in sicer na osnovi diferenciacij na vseh ravneh, v vseh družbenopolitičnih in drugih samoupravnih organih in organizacijah. Centralni komite poudarja, da so dogajanja v eni republiki ali pokrajini stvar vseh in da globoko odsevajo na položaj v vsej državi. Zato niso organi zveze komunistov po republikah in pokrajinah odgovorni samo za stanje v lastnem okolju in pred zvezo komunistov v lastni republiki ali pokrajini, ampak tudi pred zvezo komunistov Jugoslavije. Centralni komite poudarja, da je izkušnja v primeru dogodkov na Kosovu potrdila, da zveza komunistov ne more uspešno reševati zapletenih problemov v razvoju države, če ne uresničuje svoje politične akcije v okviru široke fronte socialističnih sil z neposrednim angažiranjem delavskega razreda, delovnih ljudi in občanov v socialistični zvezi, zvezi sindikatov, zvezi socialistične mladine. v okviru celotnega našega samoupravnega družbenoekonomskega sistema. Za dosledno uresničevanje določil ustave SFRJ, ustave SR * Srbije in ustave socialističnih avtonomnih pokrajin moramo, meni centralni- komite ZKJ, preučiti izkušnje in probleme pri ustvarjanju skupnosti na osnovah graditve socialističnih samoupravnih odnosov kakor tudi s stališča ustavnih funkcij federacije, SR Srbije kot republike in socialističnih avtonomnih pokrajin, ki sta sestavni del SR Srbije in konstitutivna elementa federacije. SAMOKRITIČNO O SLABOSTIH Nacionalistična in iredentistična gesla o »republiki« Kosovo moramo odločno razkrinkati kot napad na revolucionarne pridobitve —- na ustavno j ureditev SFRJ, na interes in enotnost narodov in narodnosti-Kosova in SR Srbije, katere sestavni del sta socialistični avtonomni pokrajini. Centralni ko: mite podpira pobudo, da posebej preučimo prakso dosedanjega uresničevanja določil ustave SFRJ kakor tudi ustave SR Srbije in ustav Socialistične avtonomne pokrajine v zvezi z ustavnopravnim položajem pokrajin v SR Srbiji. Zaradi uresničevanja politike gospodarske stabilizacije na Kosovu kakor tudi v vsej državi moramo imeti odgovoren odnos do normalnega poteka proizvodnje na Kosovu in pri tem pomagati. Z ekonomskimi ukrepi moramo še bolj spodbujati združevanje dela in sredstev kosovskega gospodarstva z gospodarstvom drugih republik in SAP Vojvodine na samoupravnih osnovah. Poskrbeti moramo za pravočasno in celovitejše obveščanje občanov in delavcev albanske narodnosti v vseh krajih Jugoslavije. Nikakor ne smemo dovoliti kakršnihkoli izrazov nezaupanja ali nacionalističnih izpadov proti pripadnikom albanskega naroda. Glede na težavnost položaja na univerzi in na srednjih šolah Kosova je tr&ba narediti kritično analizo sistema vzgoje in izobraževanja. kadrovske politike kakor tudi učbenikov, in sicer predvsem z idejnopolitičnega in Sedanja kriza švedske koalicije desnega centra je kriza konservativizma. Center in desnica sta na Švedskem prevzela vladno krmilo po volitvah leta.1976, potem ko so na Švedskem polnih 44 let vladali socialni demokrati. Poleg sporne jedrske energije je bila davčna politika tisto, kar je Švede spodbudilo, da niso več zaupali socialnim demokratom. Povod za takšen preobrat pa je bila seveda gospodarska kriza, ki seje lotila tudi te države splošne blaginje. Toda po štirih letih seje izkazalo, da tudi vlada desne koalicije ni sposobna vladati tako, da bi ljudje dobro živeli in da jih ne bi pritiskal davčni vijak. Konservativci so teta 1976 zmagali, ker so socialnim demokratom očitali potratnost in neučinkovitost državnega aparata. Po petih letih vladanja pa seje izkazalo, da so bila to zelo cenena gesla, ki so jih končno pokopala. Izhod so našli tako, da je vlada pred nedavnim odstopila. Davčne reforme, ki so jih dolgo napovedovali, so bile zanjo pretrd oreh. Do volitev je le še dobro leto, dovolj za socialne demokrate, da izkoristijo napake svojih nasprotnikov. pedagoškega vidika. Ob nadaljevanju intenzivnega idejnopolitičnega dela s predavatelji, študenti in šolsko mladino je treba storiti ukrepe, da se bo struktura študentov in učencev uskladila z realnimi družbenimi potrebami, ker bomo tako lahko uspešneje rešeyali probleme zaposlovanja mladih, ki končajo šolanje. Ob upoštevanju zapletenega in resnega položaja na Kosovu kakor tudi ob dejstvu, da sovražnik nadaljuje nove oblike protirevolucionarne in subverzivne aktivnosti, moramo krepiti obrambo in družbeno samozaščito. Med dolgoročnimi nalogami, kijih ima zveza komunistov Jugoslavije v zvezi z dogodki na Kosovu — poleg nenehnega spremljanja razvoja položaja, preučevanja razmer, vzrokov in posledic teh dogodkov poudarja centralni komite pomen razvojnih problemov SAP Kosovo. Sprejeta sta družbeni plan Jugoslavije ter dogovor o politiki in spodbujanju hitrejšega razvoja gospodarsko ne dovolj razvitih republik in o najhitrejšem razvoju SAP Kosovo, v katerem so — skladno z že sprejeto politiko o najhitrejšem razvoju SAP Kosovo — zagotovljena večja sredstva za SAP Kosovo v skupnih sredstvih za hitrejši razvoj ne dovolj razvitih republik in SAP Kosovo. Pripravljajo pa tudi dogovor o posebnih ukrepih za uresničevanje najhitrejšega razvoja SAP Kosovo, priprave za ta dogovor je treba pospešiti. Vse to zahteva, da pospešimo pripravein sprejetje družbenega plana razvoja SAP Kosovo za obdobje 1981—85 s skupnimi napori pristojnih organov SAP Kosovo. SR Srbije in federacije. Pri tem je treba uporabiti izkušnje in pouk iz dosedanjega obdobja. Posebno pozornost je treba pri tem posvetiti razvoju proizvodnih zmogljivosti, ki bodo kar se da hitro dajale dohodek ter omogočile večje zaposlovanje kakor tudi vprašanje proizvodno-poslovnega povezovanja na dohodkovni osnovi med organizacijami združenega dela pokrajine in organizacijami združenega dela celotnega območja države. Ureditev razmer na Kosovu ne bo mogoče brez popolnoma odkritega in revolucionarnega soočanja z vrsto slabosti znotraj zveze komunistov. Na osnovi ocen in jasnega skupnega stališča je treba nadaljevati pogumno razpravo ter vsestransko politično analizo protirevolucionarnih dogajanj in vedenja članov zveze komunistov v tem položaju ter na tej osnovi zagotoviti ustrezno kadrovsko politiko. Predsedstvo CK ZKJ — enako pa tudi'drugi organi ZKJ — morajo kritično analizirati vsebino in metodo svojega dela in se hitreje otresti forumske zaprtosti in drugih slabosti. Njihova učinkovitost postaja bistven pogoj za funkcioniranje celotnega političnega in delegatskega sistema. Za učinkovito delo zyeze komunistov je prvi pogoj dosle- ' dno uresničevanje načel demokratičnega centralizma ter kolektivnega dela in odgovornosti. Slabosti v zvezi komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacijah, ki so se pokazale med dogodki .ta Kosovu, \SO nauk in opozorilo za celotno zvezo komunistov Jugoslavije. Atentat na papeža Prejšnjo sredo popoldne ob 17. uri je turški državljan Mohamed Ali Adjoa streljal na papeža Janeza Pavla II. Atentatorje streljal na papeža Sergej Kraigher — predsednik SFRJ Dne 15. maja je prišlo v predsedstvu SFRJ do redne za-I menjave predsednika. V skladu s poslovnikom predsedstva SFRJ bo eno leto predsednik predsedstva Sergej Kraigher, dosedanji podpredsednik, novi podpredsednik pa je Petar Stambolič. Tako seje končalo prvo leto delovanja predsedstva SFRJ kot kolektivnega vodstva države. S tem uresničujemo ustavne opredelitve o predsedstvu SFRJ in Titovo zamisel o kolektivnem vodstvu. Ena temeljnih pravic.pa tudi dolžnosti predsedstva SFRJ je skrb za usklajevanje interesov republik in pokrajin, pri tem pa mora vedno upoštel^ti tudi njihovo odgovornost za uresničevanje pravic in dolžnosti federacije. V minulem letu je predsedstvo uspešno neposredno nadziralo in politično usmerjalo nekatere činitelje državne oblasti in njenega izvrševanja, še zlasti kar zadeva strateška vprašanja naše zunanje politike in mednarodni položaj Jugoslavije, zaščito ustavne ureditve, področje ljudske obrambe ter izboljševanje skupnih temeljev jugoslovanskega federalizma. V predsedstvu SFRJ so s po enim članom zastopane vse republike in pokrajini, predsednik predsedstva CK ZKJ pe je član po položaju. Ustava določa, da člane predsedstva volijo za pet let. Nihče ne more biti izvoljen za člana predsedstva več kot dvakrat zapored. Tako vsem članom predsedstva, razen predstavniku Slovenije Sergeju Kraigherju, teče že drugi mandat, saj so bili izvljeni maja 1974. Vrstni red je po dopolnitvi poslovnika lani naslednji: Makedonija, BiH, Slovenija, Srbija, Hrvaška, Črna gora. Vojvodina in Kosovk Ocenjevanje in prilagajanje Washingtonu se ni nič kaj preveč mudilo, da bi poslal čestitko novemu francoskemu predsedniku. Ko pa so jo poslali, niso prikrivali bojazni, da ne bi v novo francosko vlado povabili komunistov. Funkcionarji administracije omenjajo Mitterrandove očitke svojemu predhodniku, da je bil premehak do Moskve, zato računajo, da novi predsednik ne bo drugačen od predhodnika, kar zadeva stališča do zahodne zveze ali oborožitve Francije, medtem ko je v odnosu do bližnjevzhodne krize bližji Izraelu. Pričakujejo pa, da se bo Francija pod novo vlado ostreje razhajala z Ameriko, kar se tiče odnosa do »tretjega sveta«. Čestitka, ki jo je novemu francoskemu predsedniku poslal Brežnjev, je bila omejena le na sklicevanje na tradicionalne prijateljske vezi in so- Zdravniki so izjavili, da krogle niso poškodovale nobenega organa v tolikšni meri, da bi bilo papeževo življenje .v nevarnosti. Atentatorje ubil nekega turškega novinarja zato delovanje. Sovjetska ocena pred volitvami je bila ta, da se je politika Giscarda d’Estain-ga bolj pokrivala s temeljnimi usmeritvami sovjetske zunanje politike kot pa s tistim, kar je Mitterrand govoril v predvolilni kampanji. Izhodišča francoske politike pod prejšnjim predsednikom so bila Moskvi znana, saj se je Brežnjev dvakrat pogovarjal z njim- Prvič aprila leta 1979, ko je bil Giscard v Moskvi in drugič leto pozneje, ko sta se sestala v Varšavi na povabilo Giereka. Ob tej priložnosti je Giscard izjavil, da bi bila velika napaka, če bi Sovjetsko zvezo »diplomatsko izolirali«. Ta izjava se je nanašala na sovjetsko vojaško intervencijo v Afganistanu. V Parizu teh ocen ne komentirajo, najmanj pa Mitterrand sam, ki se pripravlja na prevzem predsedniških poslov.^ ..lN PO SVETU štejemo tudi šestnajst ali sedemnajst papežev, ki so jih zastrupili ali zabodli s sabljami ali ki so umrli nenaravne smrti, je v zgodovini krščanstva umrlo zaradi nasilne smrti najmanj trideset papežev. Prepričani so, da je bil zadnji papež, ki je umrl nasilne smrti, papež Lucij II. Tega papeža, ki je vodil napad na rimski Kapitol, so leta 1145 ubili s kamni. TOKIO — Vodilna japonska opozicijska stranka in največja japonska sindikalna organizacija zahtevata, naj zaprejo vse jedrske elektrarne in nehajo graditi nove, dokler ne bodo dokazali, da uporaba jedrske energije ni nevarna. MADRID — Španski parlament je sprejel zakon, ki predvideva znatno pomladitev starešinskega kadra v vojski: okrog 150 generalov bo odšlo v »aktivno rezervo«, kar pomeni, da bodo do smrti smeli nositi uniforme in imeli enake ugodnosti kot aktivni generali. NEW YORK r- New-jorško zvezno sodišče je obsodilo štiri protijugoslovanske teroriste na 20 do 35 let zapore, ker so »pripravljali zaroto, nameravali umoriti političnega nasprotnika ter podtakniti STRAN 2 VESTNIK, 19. MAJA 1981 Ob slabostih ne manjka uspehov Delovna skupina CK ZKS, ki jo je vodil izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Bojan Klemenčič, je minuli torek in sredo — kot smo že poročali — obiskala tovarno polnilne opreme v Radenski, osnovno šolo v Gornji Radgoni, krajevno skupnost Apače in delovno organizacijo Lina, Kmetijski kombinat, Gorenje-EIrad in skupščino občine. Namen obiska je bil, da se člani delovne skupine CK ZKS v razgovorih z najodgovornejšimi komunisti seznanijo, kako v posameznih okoljih delujejo osnovne organizacije zveze komunistov in ali so pri tem dovolj učinkovite. Tako so v Radenski ugotavljali, da pri medsebojnem dogovarjanju in sporazumevanju še kdaj pa kdaj zaškriplje in da delo družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov ni vedno uglašeno s sicer priznanimi in uveljavljenimi družbenimi usmeritvami. Toda tako kot je zaškripalo v odnosih med temeljnima organizacijama združenega dela Mineralna voda in lani aprila ustanovljeno Tovarno polnilne opreme se z vso resnostjo zastavlja vprašanje, ali se v obeh delovnih kolektivih zavedajo odgovornosti, ki jo nosijo glede nadaljnjega razvoja Radenske. Posredi so namreč skaljeni medsebojni odnosi, težnje, da bi delili več dohodka kot ga ustvarijo in nenazadnje premalo in predvsem neučinkovito delovanje družbenopolitičnih organizacij, posebej zveze sindikata in zveze komunistov. Že res da obstajajo precejšnje razlike v načinu poslovanja, naravi dela, tržnih zakonitostih in načinu pridobivanja in ustvarjanja dohodka in s tem delitve čistega dohodka med obema temeljnima organizacijama, bo pa najbrž in hkrati še kako držalo, da zgolj forumsko odločanje o pomembnih razvojnih vprašanjih ne vodi v pospešen razvoj tega sicer uveljavljenega in uspešnega delovnega kolektiva, kakršen Radenska nesporno je. Hkrati se jim v Mineralni vodi zdaj krepko maščuje dejstvo, da so še ne tako dolgo dvigovali osebne dohodke zaposlenim, zvečine zgolj zato, da bi ustvarili videz, kako je vse v redu in prav in kako ugodno je ozračje med vsemi zaposlenimi. Sicer pa se nad poslovanjem obeh delovnih kolekti vov ne bi mogli spotikati, toda način, kako se rešujejo določena razvojna vprašanja — in teh ni tako malo — gotovoda ni in ne more biti sprejemljiv. Kot ne, da bi bili delavci zgolj spremljevalci dogajanja, ne pa njegovi soustvarjalci. Slednje je bilo v razgovorih še posebej podčrtano. V razgovorih v Kmetijskem kombinatu se je izkazalo, da so v tem 700-članskem delovnem kolektivu v zadnjem obdobju dosegli precejšnje rezultate. Ti se predvsem kažejo pri uveljavljanju dohodkovnih odnosov v celotni reproverigi. Zanje so se odločili že pred dvema letoma, pri čemer so še posebej izpostavili usklajevanje interesov med vsemi sedmimi tozdi. Pri tem je bilo nemalo odporov, predvsem pa ozkih, podjetniških interesov posameznikov ali skupin, ki so spričo tržnih neskladij čestokrat ocenili uveljavljanje dohodkovnih odnosov in z njimi povezane spremembe v notranji delitvi kot nekoristne ali celo škodljive. Toda kaj hitro se je pokazalo da vplivom posameznikov ne kaže popuščati, temveč nadaljevati po začrtani poti. Samokritično je bilo rečeno, da so tudi družbenopolitični dejavniki: zveza komunistov in sindikati nemalokrat podlegali trenutnim razmeram in se premalo odločno in učinkovito spodadali z nosilci odporov in sejanja nezaupanja. Kljub očitnim premikom v uveljavljanju in krepitvi samoupravnega položaja zaposlenih, večje produktivnosti dela in podobnega se namreč še najdejo posamezniki, ki skušajo s prikrivanjem dejansKih poslovnih rezultatov porušiti že speljano vzajemnost 'med tozdi. Sicer pa se je tudi materialni položaj gomjeradgonskega Kmetijskega kombinata v zadnjem obdobju precej izboljšal, saj so vsi tozdi, razen Mesoizdelkov, lansko poslovno leto dokaj ugodno sklenili. S precej obetavnimi rezultati se lahko pohvalijo tudi v Gorenje-EIradu, dasiravno tudi v tem delovnem kolektivu ni tako malo težav. Če se ozremo po sila dinamičnem razvoju kolektiva, ki je lani slavil 25-letnico obstoja, so seveda dosti razumljivejše. In če zapišemo, da je delovna organizacija vključena v sozd Gorenje iz Velenja in da se ukvarja s proizvodnjo elektronike in etektromehani-ke ter anten in kablov, je slika še jasnejša. Namreč, da gre za izrazito hitro razvijajoč se kolektiv, ki si prizadeva okrepiti tehnično in tehnološko osnovo, obenem pa tudi družbenoekonomski in samoupravni položaj vseh 1175 zaposlenih, med katerimi prevladujejo predvsem ženske. Pri vsem tem so komunisti — v treh osnovnih organizacijah ZK je 93 članov, kar je 8 odstotkov od skupnega šte- Odlikovani delavci organov za notranje zadeve Podobno kot na drugih območjih SR Slovenije, so tudi delavci organov za notranje zadeve v Murski Soboti ob letošnjem 13. maju — dnevu varnosti — prejeli državna priznanja in značke organov za notranje zadeve. Poglejmo, kdo je odlikovan! Medalja dela: Ludvik Lazar; medalja zaslug za narod: Jože Rajh; red dela s srebrnim vencem: Stanko Poštrak in Ivica Babič; red zaslug za narod s srebrno zvezdo: Jožica Flisar in Anica Domjan; red dela z zlatim vencem: Viljem Vidic; red republike z bronastim vencem: Janez Žunič. Plaketa varnosti: Julij Sabotin (PTT Murska Sobota), Viljem Čerpnjak, Mladen Simič; plaketa organov za notranje zadeve: Gojitveno lovišče Kompas Gornji Petrovci- zlata značka organov za notranje zadeve: Alojz Špindler in Martin Spanbauer; srebrna značka organov za notranje zadeve: Marjan Brunec; bronasta značka organov za notranje zadeve: Peter Hajdinovič, Ludvik Horvat, Ivan Kamničar, Milan Rodič, Miroslav Tijanič, Janez Vukan; pismena pohvala organov za notranje zadeve: Jože Banfi, Boris Ferenc, Milivoj Dunjko, Marjeta Glavnik, Mirko Kovačič, Janez Konrad, Dezider Novak, Koloman Pintarič, Milan Podhostnik in Franc Šeruga, vila zaposlenih — še premalo učinkoviti, brez koordinatorja družbenopolitične aktivnosti na ravni delovne organizacije in tudi v samoupravnih organih so še premalo prisotni. Pri tem se je često skupno sestajanje izyrsnega odbora sindikata, osnovne organizacije ZK in osnovne, organizacije ZSMS izkazalo za sprejemljivo delovno metodo, podobno kot tudi sestankrzunaj delovnega časa, kljub dejstvu, da so bili v zadnjem času nekajkrat nesklepčni. Tesnejše stike bo treba navezati s sozdom Gorenje, saj so-skorajda formalni, kar so nenazadnje pokazale le simbolične udeležbe Gorenje-EI-rada pri krojenju sicer izredno pomembnih razvojnih odločitev sozda. Zlasti pa so bodo morali komunisti aktivneje vključiti v izvozna prizadevanja, pa da se neha z vsakovrstnimi izsiljevanji za sovlaganja, navijanjem cen, predvsem repromaterialom, kakršna sta aluminij in baker, in nenazadnje, da tudi z nemškim partnerjem Kortin-gom pridejo slednjič le na zeleno vejo. VOZNIKI IN ZAKON Tema današnje male ankete je izvajanje zakona o temeljih varnosti cestnega prometa. Zanimalo nas je, ali vozniki motornih vozil dovolj poznajo posamezna zakonska določila. Pa ne samo to! Hoteli smo zvedeti še, kaj menijo avtomobilisti, vozniki tovornjakov, motorjev in drugih vozil — ne nazadnje tudi pešci — o zakonu samem: je bil potreben, je prestrog, je umesten itd. No, pa poglejmo, kaj so povedali nekateri izmed anketirancev! Varnost in družbena samozaščita Razstava VARNOST IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA, ki bo v srednješolskem centru v Murski Soboti, v času od 21. do 26. maja, je bila prvič postavljena 13. maja 1974 leta v . Beogradu ob tridesetletnici organov za notranje zadeve. V šestih letih je v 94 krajih po Jugoslaviji razstavo obiskalo več kot 2 milijona občanov. Razstava je bila večkrat obnovljena in aktualizirana in seje predvsem zaradi podružbljanja varnosti iz razstave organov za notranje zadeve preimenovala v razstavo o varnosti in družbeni samozaščiti. V Sloveniji je razstava vključena v koledar proslav ob 40-letnici-vstaje slovenskega naroda in ustanovitve varnos- tno-obveščevalne službe Osvobodilrie fronte in narodne zaščite. Pokrovitelji razstave so republiški oziroma pokrajinski komiteji za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. . , - Na razstavi so predstavljeni zgodovinski razvoj naše varnostne službe in organov za notranje zadeve v času in socialistične revolucije, ključni varnostni problemi posameznih povojnih obdobij, zoperstavljanje vsem vrs. ‘,m sovražnega delovanja, zatiranje kriminalitete, preds av j so tudi vsa področja javne varnosti, velik poudarek paje dan tudi procesu podružabljanja varnosti in družbene samozaščite. Razen dokumentov, fotosov, tekstov, faksimi ov so razstavljeni tudi deli opreme in oborožitve Draže MIH J-LOVIČA, ustaško-terorističnih skupin, prikazana je tudi dejavnost varnostne službe na odkrivanju m preprečevanju delovanja tujih obveščevalnih služb, politične emigracije, mednarodnega terorizma in podobno, pri čemer so prikazana sredstva za prisluškovanje in zveze, emigrantski tisk in drugi eksponati. Na razstavi so prikazana tudi vsa področja dela milice. Proizvajalca opreme za tehnično zavarovanje »ISKRA« in- »TEGRAD« na razstavi prikazujeta svoje najnovejše dosežke na področju tehničnega zavarovanja družbenega premoženja. Posebna tema je na razstavi po-- svečena tudi zaščiti pred požari in eksplozijami. Družbena samozaščita je osnova enotnega varnostnega sistema socialističnega samoupravljanja skupaj s podru-žbljanjem varnosti, zaščite in obrambe preveva celotno razstavo, prikazani so tudi pomembnejši dokumenti in publikacije o družbeni samozaščiti. Demonstratorji bodo na razstavi prikazovali delovanje najsodobnejših tehničnih sredstev, ki se uporabljajo v kriminalističnih laboratorijih, sredstev, ki se uporabljajo pri odkrivanju in preprečevanju terorističnih pa tudi nekaterih drugih kaznivih dejanj. Za strokovno vodstvo pri ogledu razstave bo v vsaki izmeni skrbelo petnajst vodičev, za pripadnike madžarske narodnosti pa bo vodstvo zagotovljeno tudi v madžarskem jeziku. Poseben odbor, v občinskih središčih pa pododbori, skrbijo, da si razstavo organizirano ogleda čim večje število delovnih ljudi, občanov in mladine iz celotnega Pomurja, predvsem pa bi si naj razstavo ogledali: vodstva družbenopolitičnih organizacij v občinah, člani štabov TO, člani komitejev za SLO in DS na vseh ravneh, vodilni in družbenopolitični delavci v OZD in KS, delavci organov za notranje zadeve in pravosodnih organov, pripadniki narodne zaščite, aktivni in rezervni vojaški starešine, delavci v OZD odgovorni za SLO in DS, gasilci, člani lovskih družin, radioamaterskih društev, aeroklubov in podobno, nadalje prosvetni delavci, zlasti predavatelji družboslovnih predmetov, učenci višjih razredov osnovnih šol, dijaki srednjih šol in študentje. Da si bo razstavo lahko v petih dneh kvalitetno ogledalo 7.500 šolarjev in približno toliko ostalih občanov, bodo morali obiskovalci v kar največji možni meri upoštevati v naprej določen razpored organiziranih obiskov; vendar bo tudi tistim, ki si bodo hoteli razstavo še posebej podrobno ogledati ali pa si razstave ob za njih določenem času ne bodo mogli ogledati, omogočeno, da si razstavo ogledajo v soboto, dne 23. maja ali v nedeljo popoldne 24. maja sami ali v skupini pod vodstvom vodiča. Organizatorji razstave bodo poskušali omogočiti, da si bo v nedeljo, dne 24. maja, lahko razstavo ogledalo kar največje število delovnih ljudi in občanov, ki se bodo V Murski Soboti udeležili proslave ob obletnici jubilejev. / Karel Makovecki VESTNIK, 19. MAJA 1981 STRAN 3 Odkrili spomenik bratstva in enotnosti Ob navzočnosti najvišjih predstavnikov skupščin občine Ljutomer in pobratenega mesta Grljan v Srbiji, ostalih pomurskih občin in krajevne skupnosti Veržej, so v nedeljo dopoldne v Veržeju odkrili spomenik BRATSTVA IN ENOTNOSTI. Kipar Lojze Vebe-rič je v spomeniku združil in nazorno prikazal bratstvo in enotnost, letošnje jubileje ter pridobitve NOB in povojne graditve z oporoko dragega tovariša Tita: VARUJMO BRATSTVO IN ENOTNOST NAŠIH NARODOV IN NARODNOSTI KOT ZENICO SVOJEGA OČESA! Te besede so tudi vkle- Na slavnostnem zborovanju v Veržeju je najprej govoril dr. Tone Ferenc, domačin in zgodovinar. Poudaril je, da je bila ustanovitev OF Slovenije ena najpomembnejših preokretnic v zgodovini slovenskega naroda. „Trda je bila to pot, vendar pa zgodovina potrjuje, da je bila edina možna in pravilna. Tudi pridobitve NOB, svobodo, bratstvo in enotnost, novo socialistično Jugoslavijo smo čuvali in jo moramo še naprej ohranjati. Zato naj bo spomenik CVET BRATSTVA IN ENOTNOSTI resnično Po poteh partizanskih enot in aktivistov Letošnji pohod po poteh partizanskih enot in aktivistov Osvobodilne fronte so pionirji, pionirke, mladinke in mladinci, skupaj z borci, začeli že v petek dopoldne pri partizanski koči (Voglarjevi) pri Motvarjevcih. Začetek je bil slovesen, prav slovesni pa so bili sprejemi pohodnikov na vsej poti tja do petanjskega mostu, odkoder so ubrali korake pohodniki iz radgonske občine. V soboški občini so se najprej ustavili v Gančanih, kjer je padel narodni heroj Štefan Kovač, prijetno so jih sprejeli s tabornim programom pri šoli v Beltincih, po sprejemu v Dokležovju pa jim je mladi rod v Bakovcih skupaj s starejšimi, pripravil kratek, vendar pester kulturni program. Udeležba je bila toliko večja, ker so bili tam prav takrat na urjenju taborniki iz raznih predelov naše pokrajine. Med pohodom so se ustavili pri tretji osnovni šoli, pri Brumnovi hiši, ob spomeniku narodnega heroja Štefana Kovača in v Puconcih, kjer so po tabornem programu prenočevali. Med pohodom so obiskali Venačo, ustavili so se ob spomeniku v Črnskih mejah in na karavli »Dane Šumenjak« v Petanjcih. Pri vseh pomembnejših spominskih obeležjih so bile krajše slovesnosti s polaganjem vencev. Za pohod so poskrbeli Zveza prijateljev mladine, ZZB NOV in Občinska konferenca ZSMS Murska Sobota. Na sliki: sprejem v Bakovcih. J. S. Predsednik OK SZDL Ljutomer Boris Prejac je govoril o pretekli zgodovini naše hrabre borbe in poudaril, da nobene iredentistične sile, ki bi hotele zatirati in zavirati razvoj Jugoslavije ne morejo zlomiti naše upornosti, da nadaljujemo delo naših največjih revolucionarjev tovariša Tita in Kardelja.” Tovariš Tito je na čelu komunistov uspel tisto, kar ni uspelo nobenemu drugemu. Letos, ko mineva leto dni, odkar smo se poslovili od njega ugotavljamo, da znamo braniti vse, kar smo v teh povojnih letih ustvarili. Ko smo se poslavljali od Tita je bil molk naš najgloblji govor. Ti- njihovo sposobnost, da postane S gospodar svojega dela in prihod- " nosti, je dejal Boris Prejac, ki je odkril spomenik. M Po odkritju spomenika je spregovoril tudi predsednik OK M SZDL Grljan tovariš Miloš Nikolič in poudaril, da sta bratstvo in enotnost med pobratenima Ver- žejem in Grljanom ena največjih vrednot, zato ju moramo ohraniti in naprej razvijati. Slovesnosti v Veržeju pa so se nadaljevale tudi I popoldan s prikazom ljudskih običajev in ogledom narcisnih — polj ter z izborom miss narcis in narcisnim plesom. Vse pa sodi v I okvir praznovanja MESECA V NEDELJO V MURSKI SOBOTI --------- Osrednja proslava z zborovanjem Ob letošnjih pomembnih jubilejih iz naše revolucionarne preteklosti — 40-letnici OF slovenskega naroda in vstaje, bo v nedeljo, dne 24. maja 1981 ob 10.00 uri na prostoru pred prvo osnovno šolo Daneta Šumenja-ka-Mirana veliko zborovanje in osrednja proslava soboške občine. Slavnostni govornik bo član CK ZKJ Jože Smole. Zatem bo sledil recital pod naslovom »Jugoslavija po Titovi poti«, katerega scenarij je napisal Jože Vild, sodelovalo pa bo okrog 400 nastopajočih. Udeleženci te velike manifestacije, ki bodo na ta način pokazali svojo privrženost socialističnemu samoupravljanju in tovarišu Titu, bodo lahko prisluhnili združenemu pevskemu zboru osnovnih šol, srednješolskemu centru za pedagoške in tehnične usmeritve, godbi na pihala, zboru harmonikarjev soboške glasbene šole, vokalno-instrumentalnemu ansamblu Zasilni izhod in drugim. Kot pričakujejo se bo osrednje proslave ob letošnjih jubilejih v M. Soboti udeležilo okrog 10.000 ljudi. Iz sleherne KS bodo organizirali prevoze. M. Jerše MURSKA SOBOTA -------------- O pripravah na sejem Prejšnji petek so se na medobčinski gospodarski zbornici v Murski Soboti sešli organizatorji letošnjega 19. Kmetijsko-živil-skega sejma v Gornji Radgoni. Ta sodi med 132 sejemskimi prireditvami v naši državi med osrednje tovrstne prireditve. Poleg tega, da se organizatorji nadejajo rekordne udeležbe računajo, da bodo v začetku oktobra v Gornji Radgoni spravili pod streho še eno prireditev z mednarodno udeležbo — jugoslovanski sejem gradbeništva in gradbenih materialov, prihodnje leto na pomlad pa še drugi sejem energetike in elektronike v kmetijstvu in živilski industriji. Pri tem se zavzemajo, da bi bilo treba zaostriti kriterije glede specializacije in podeljevanja mednarodnega statusa posameznim sejmom in zlasti, da se bo moralo pomursko gospodarstvo enotneje predstavljati na tujem, saj bo tako manj stroškov, pa še učinek bo večji. BŽ Na četrtfinalni dirki za svetovno prvenstvo posameznikov v speedwa-yu, ki je bila v Miškolcu na Madžarskem, so nastopili tekmovalci iz ČSSR, Madžarske, SZ, Poljske, Bolgarije, Avstrije, ZR Nemčije, Nizozemske in Jugoslavije. Našo državo je zastopal član AMD Gorenje—Varstroj Lendava Štefan Kekec, ki je v dokaj izenačeni konkurenci osvojil 9. mesto in je le za eno točko zaostal za tekmovala, ki so se uvrstili v polfinale. Kekec je zbral 8 točk in bo na polfinalni dirki, ki bo 14. junija v Lesznu na Poljskem, le rezerva. Nastopil bo v primeru, če se bo kateri od tekmovalcev poškodoval. Zanimivo pa je, da je Kekec premagal znana tekmovalca iz ČSSR Kudemo, ki je zasedel drugo, in Vemetja, ki je bil peti. Z malo športne sreče bi torej Štefan Kekec lahko bil med polfinalisti. ROKOBORBA — DRŽAVNO MLADINSKO PRVENSTVO PODLESEK IN KOUS DRŽAVNA PRVAKA V Stipu je bilo državno mladinsko prvenstvo v rokoborbi prostega stila, katerega so se ud«s®li tudi trije člani rokoborske sekcije soboškega Partizana: Franc Podlesek je prijetno presenetil z osvojitvijo naslova državnega mladinskega prvaka. Sicer pa je že v svojih prejšnjih nastopih dokazal, da je izredno perspektiven tekmovalec v rokoborbi in da so ga večkrat tudi oškodovali sodniki. Podlesek, Kous in Halas ter se odlično odrezali, saj so osvojili dva državna naslova in eno tretje mesto. Največje presenečenje je pripravil Podlesek, ki je v kategoriji do 70 kg, v njej je tekmovalo izredno veliko tekmovalcev, osvojil prvo mesto in naslov državnega prvaka. Vse svoje nasprotnike je premagal s tušem in bil ob koncu proglašen za najboljšega tekmovalca prvenstva. Kous je nastopil v kategoriji do 87 kg, kjer je bil favorit in je upravičil zaupanje strokovnjakov. Tudi on je vse svoje tekmece premagal, in tako drugič osvojil naslov državnega mladinskega prvaka. Halas je nastopil v kategoriji do 75 kg in osvojil tretje mesto, izgubil je samo eno srečanje. Premagal ga je Stojanovski iz Kumanovega, predvsem po zaslugi sodnikov. Tako so soboški rokoborci dosegli še en lep uspeh in čeprav so nastopili z najmanjšim številom tekmovalcev, so osvojili kar tri medalje. To je zelo pomembno, zlasti še, ker se srečujejo s finančnimi težavami in so morali prenočevati pri znancih. MURSKA SOBOTA --------- Številne naloge KK SZDL Na posvetu s predsedniki KK SZDL soboške občine, ki ga je sklicala OK SZDL so se med drugim podrobneje dogovorili o pripravah na osrednjo proslavo letošnjih jubilejev, kjer je še posebej pomembna angažiranost predstavnikov frontne organizacije. Le-ti bi naj na terčnu zagotovili čimvečjo udeležbo občanov in delovnih ljudi na osrednji pro- slavi, v nedeljo, 24. maja v M. soboti. V ta namen bodo organizirali številne prevoze iz vseh krajevnih skupnosti soboške občine. Množično udeležbo tudi pričakujejo na rastavi »Varnost in družbena samozaščita« od 21. do 26. maja v prostorih srednješolskega centra. Na posvetu so govorili tudi o nalogah na področju akcije NNNP in priprav na volitve. M. Jerše Manifestacija mladosti in športa Ob dnevu prijateljstva je bila v soboto v telovadnici srednješolskega centra v Murski Soboti slovesna otvoritev srečanja srednjih šol, ki se ga je poleg domačinov udeležilo tudi večje število mladih iz sosednjega Porabja, pobratene občine Paračin, Radkersburga in iz Varaždina. Slovesnost je začet mešani pevski zbor murskosoboške gimnazije in centra poklicnih šol z vrsto borbenih in revolucionarnih pesmi, slavnostni govor pa je imel ravnatelj centra poklicnih šol Milorad Vidovič, kije vse nastopajoče in goste pozdravil v njihovih jezikih, kar je še bolj dvignilo sicer prijetno vzdušje. Med drugim je dejal: »Geografska lega našega mesta, tradicionalne večletne prijateljske vezi in ne nazadnje politike naše države glede odnosov do vseh dežel, ne glede na družbeno ureditev, se odseva tudi v naših dejanjih. Nadaljujemo tradicijo izmenjave izkušenj, kulturnih stikov in športnih tekmovanj. Želimo si, da bi mladina nadaljevala začrtano pot bratstva in enotnosti ter borbo za mir in sožitje med narodi. Prav posebej pa smo veseli prvega srečanja v Murski Soboti s pobratenim srednješolskim centrom »Branko Krsma-novič« iz Paračina.« Po pozdravnem nagovoru, ogledu srednješolskega centra so bila športna tekmovanja. Okrog 320 tekmpvaicev se je pomerilo v osmih športnih disciplinah. Športne rezultate bomo objavili v petkovi številki. M. Jerše GORNJA RADGONA Izkupiček invalidom Gornja Radgona je bila minulo soboto prizorišče svojevrstne, po vrsti že šeste in tako tradicionalne tekmovalne prireditve — nogometne tekme, v kateri so se pomerili debeli in suhi. Tekmo si je ogledalo kakih 2000 gledalcev iz bližnje in daljnje okolice, izkupiček v višini kakih 200 tisoč dinarjev pa bodo prizadevni organizatorji — številne delovne organizacije in zasebni obrtniki — namenili za potrebe invalidov. Rezultat pri vsem tem ni pomemben, kljub temu pa zapišimo, da so tokrat suhi ugnali debele z devet proti osem. Med polčasom so se tokrat prvič pomerile tudi ženske. -brž- Breza za predsednika Tita Društvo upokojencev Murska Sobota slovi po izredno razgibani društveni in družbenopolitični aktivnosti, nič manj pa ni aktivno na področju družbene samozaščite, pri organiziranju izletov in sproščenih srečanj. Seveda pa se trudijo, da bi na kar najbolj primeren način-pomagali članom, ki so bolni, ali celo priklenjeni na posteljo. Dejavnost društva je izredno razgibana. Na konferenci minuli petek so z enominutnim molkom počastili spomin na velikega vzornika vseh generacij, tovariša Tita in na preminule člane društva, Še isti dan pa so ob domu upokojencev v Murski Soboti zasadili spominsko brezo, obdano z okrasnim grmičevjem. Tito je, tako so povedali, občudoval breze. Nič manj kot 1417 članov imajo. Nekateri so izredno aktivni in se zavzeto lotevajo sprejetih nalog, radi se udeležujejo sproščenih pogovorov in srečanj, na tovariški način pa pomagajo tistim, ki v starosti in bolezni nimajo ob sebi skoraj nikogar. Denar za to namensko zbirajo in se ne omejujejo samo na obiske od dnevu upokojencev. Zagotovitev, ozimnice, kurjave in drage oblike pomoči so vedno v ospredju. J- Stolnik GORNJA RADGONA Agromeloracija apaškega polja Kmetijsko, ki je ena najpomembnejših gospodarskih panog, vidno napreduje, šo ugotavljali na zadnji seji IS SO v Gbrnji Radgoni, ko so obravnavali problematiko kmetijstva. V preteklih letih so dosegli ugodne rezultate predvsem v rastlinski proizvodnji ter proizvodnji mesa in mleka. Tudi v tem srednjeročnem obdobju bi se naj te dejavnosti še hitreje razvijale, seveda z novimi vlaganji, razširitvijo proizvodnje in večjim izkoriščanjem kapacitet. Slabše pa kaže vinogradnikom, ki jih je močno prizadela zmrzal, kakor tudi druge vremenske neprilike. Da kmetijstvo dobiva prioriteto v radgonski občini kaže tudi to, da je IS odobril projekt TOZD Kmetijstvo Črnci za odkup in agromelioracijo 584 ha najplodnejših zemljišč ob ustju Mure. Ta investicija bo veljala 5 milijard starih dinarjev in bo pokrita z nepovratnimi družbenimi sredstvi iz republike. vp Zmagala OŠ Kapela Na občinskem .ekmovanju s področja splošnega ljudskega odpora in dt užbene samozaščite, ki ga je vzorno organiziral KO za SLO in DS pri OK SZDL G. Radgona skupaj z ostalimi dejavniki so imeli največ uspeha pionirji iz OŠ Kapela, ki so pokazali največ znanja in veščin ter osvojili prvo mesto pred OŠ Stogovci. Obe ekipi bosta radgonsko občino predstavljali na regijskem tekmovanju v Vidoncih. vp OBČINSKA STRELSKA ZVfeZA M. SOBOTA OB IZDATNEJŠI PODPORI TUDI VEČJA MNOŽIČNOST — ANTON KRANJC — NOVI PREDSEDNIK OSZ M. SOBOTA Na volilno-programski konferenci Občinske strelske zveze Murska Sobota so ocenjevali dosedanje delo, hkrati pa se dogovarjali o bodočih nalogah. Ugotovili so, da je od 26 strelskih družin, ki delujejo v soboški občini, večina zelo aktivnih, da pa je nekaj takih strelskih družin, ki se ne udeležujejo predpisanih tekmovanj. S temi se bo potrebno’čimprej pogovoriti o problemih, s katerimi .se srečujejo, in načrtneje zastaviti njihovo delo. Poudarili so, da bi v prihodnje moralo biti strelstvo deležno večje družbene podpore, zlasti z vidika splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Zavzemati se je potrebno, da bo novo zračno strelišče v M. Soboti, ki je eno najsodobnejših, bolje izkoriščeno in dostopno vsem, ki se želijo ukvarjati s strelskim športom. Zlasti bi ga morale bolje koristiti osnovne šole, osnovne sindikalne organizacije, upokojenci, invalidi, člani ZRVS, in ostali občani. Skratka, zavzemati se je potrebno za čimvečjo množičnost strelstva v soboški občini. Da bi to lahko dosegli, je potrebno tudi večje sodelovanje med družbenopolitičnimi, sindikalnimi organizacijami in društvi ter odgovornimi dejavniki za SLO in DS. Organizirati bi morali več' skupnih množičnih akcij in pohodov. V strelsko organizacijo bi morali pritegniti tudi lovska društva. V prihodnje pa bo potrebno skrbeti tudi usposabljanje strokovnih kadrov. Med drugim nameravajo organizirati inštruktorski tečaj za mentorje šolskih športnih društev in poživiti strelstvo tudi na tistih šolah, kjer te aktivnosti še nimajo. Na volilno programski konferenci so si izvolili novo vodstvo, za predsednika pa so izbrali Antona Kranjca. STRELSTVO ZMAGA LJUTOMERČANOV Občinska strelska zveza Ormož je pripravila tradicionalno regijsko srečanje pionirjev pomurskih občin. Žal se tekmovanja niso udeležili pionirji iz M. Sobote in Lendave. Največ uspeha so imeli Ljutomerčani, ki so osvojili prvi dve mesti. Ekipno je zmagal Ljutomer I. s $82 krogi pred Ljutomerom II, Radgono I. 433, Radgono II. 390 in Ormožem 163 krogov. Posamezno je zmagala Marta Kosi s 166 krogi pred Melito Ben-cek 166, in Iztokom Šumakom 164 krogov. To je že peta zaporedna zmaga Ljutomerčanov. R. Kapun NAMIZNI TENIS NAMIZNI TENIS Partizan in šolsko športno društvoma Cvenu posvečata posebno skrb namiznemu tenisu. Redno organizirata tekmovanje, tekmovalci pa so razdeljeni v štiri skupine. Največ uspeha je imela skupina Rdeči, kije brez poraza na prvem mestu s 6 točkami pred Rumenimi, Zelenimi in Modrimi, ki imajo po dve točki. F. Pihlar STRAN 4 VESTNIK, 19. MAJA 1981 dopisniki so zabeležili Beltinčani v Prevaljah Devetega maja je bi! v Prevaljah koncert pevskih zborov društev upokojencev vzhodne Slovenije, na katerem je pod vodstvom pevovodje tovariša Gustava Gonze sodeloval 'tudi mešani pevski zbor Društva upokojencev Beltinci. Na koncertu je sodelovalo 14 pevskih zborov z okrog 400 pevci, od tega sta bila mešana pevska zbora le pevska zbora iz Prevalj in Beitinec. Lepo in nepozabno doživetje je bilo ob koncu, ko so lepe slovenske pesmi zapeli skupno ženski zbori in posebej skupaj moški zbori. Upokojenci pa se v tem času že pripravljajo na nastop v Sežani, ki bo 6. junija. Sodelovali bodo pevski zbori iz vse Slovenije. A. Horvat —- VELIKA POLANA ---------- NOGOMETNO IGRIŠČE V krajevni skupnosti Polana je vse več zanimanja za nogomet. Da bi to dejavnost še bolj razvili in da bi domači nogometaši, ki igrajo v drugi občinski nogometni ligi, lahko odigrali nekatere tekme doma, kjer imajo precej navijačev, so se odločili za ureditev primernega igrišča. Ce bodo vsa sredstva zagotovljena, bodo lahko že v prihodnji sezoni igrali tudi na domačem igrišču. Trudjjo se, tudi s prostovoljnim delom. Nekaj so že naredili, precej dela, predvsem fizičnega, pa jih še čaka. Zemljišče je pripravljeno. Stefan Prša PUCONCI Dobro razvite izvenšolske * dejavnosti Na puconski osnovni, šoli so interesne dejavnosti dobro razvite. O lepih uspehih lutkarjev smo že poročali, prav tako pridno pa delajo učenci pri krožku pletenje-vezenje. Nobena proslava v kraju in okolici pa skoraj praviloma ne more brez mešanega pevskega zbora, ki ga že vrsto let uspešno vodi Marjan Povh. Nazadnje so mladi puconski pevci poželi aplavze in priznanja na minuli reviji pevskih zborov v Gornjih Petrovcih, kjer jih je pohvalno ocenil priznani glasbeni strokovnjak prof. Branko Rajšter. V zadnjem času pa so vse bolj vidni dosežki mladih rokoborcev, ki jih vodi izkušena roka nekdanjega državnega reprezentanta Blaža Daviddvskega. O njihovih uspehih bomo v bližnji bodočnosti še slišali. Učenci se udejstvujejo tudi na likovnem in literarnem področju. J. K. RAKIČAN Proslava na TKŠ Dijaki TKS Rakičan smo ob dnevu zmage na posebni svečanosti počastili spomin na tovariša Tita. Spomnili smo se ga v kratki pripovedi, v sliki in besedi o njegovi življenjski poti in revolucionarnem delu, ki pa predstavljajo samo majhen izrek iz njegove bogate biografije. Približno dvesto diapozitivov se je zvrstilo: Otroštvo in njladost, Tito na čelu partije in delavskega gibanja, Tito — vrhovni komandant, Tito — ustvarjalec socialistične Jugoslavije, Tito — borec za mir, Tito v prostem času. Tisti, ki so proslavo pripravili, pa tudi dijaki in profesorji smo se zavedali, da se z diapozitivi ne da v celoti prikazati dolgega in bogatega življenja človeka, čigar delo trajno spodbuja socialistično in vsako drugo progresivno misel. Jožica Mar5ik NEDELICA * Gasilci brez brizgalne V Nedelici, v krajevni skupnosti Turnišče, so dokaj aktivni in enotni, saj so v zadnjih letih asfaltirali vse vaške ulice, napeljali vodovod in uredili nogometno igrišče. Največ težav pa imajo z gasilsko desetino, ki nima sodobne brizgalne. Imajo le ročno, ki pa ni primerna za hitro posredovanje. Že dve leti se zavzemajo za nakup motorne brizgalne, tudi del sredstev bi zbrali, vendar je vse ostalo pri obljubah. Kako dolgo bo še tako? Do sedaj v Nedelici še niso zabeležili večjih požarov, če pa bo v prihodnje do požara prišlo, še .tako izurjena gasilska desetina ne bo mogla dosti pomagati, da bi škodo zmanjšali. Prav tako ne bodo mogli z neprimerno opremo pomagati, če bo zagorelo v sosednjih vaseh. Kljub temu pa v Nedelici ne odnehajo, saj so pred dnevi začeli urejati prostor za obljubljeni gasilski avtomobil, hkrati pa bodo obnovili tudi orodjarno. Za material je prispevala vaška skupnost Nedelica okoli 50 tisoč dinarjev, ostala dela pa so naredili prostovoljno. Odločili so se tudi, da bodo v kratkem zgradili sedem vodnih zajetij za gašenje. Stefan Prša Zaskrbljujoči trendi gospodarjenja Predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov v Murski Soboti je pod vodstvom novega predsednika Štefana Pintariča ocenjevalo gospodarjenje organizacij združenega dela v občini v „ prvem trimesečju letošnjega leta in sprejelo nadaljnje naloge. Takoj je treba povedati, da gre za prve globalne podatke, kajti temeljita analiza bo opravljena ob koncu meseca na seji OS ZS. Po periodičnih obračunih je Službi družbenega knjigovodstva posredovalo podatke 81. organizacij združenega dela iz murskosoboške občine, v glavnem s področja gospodarstva. Tako je v primerjavi z lanskim prvim trimesečjem celotni prihodek letos večji za 31 odstotkov, porabljena sredstva za 33 odstotkov, dohodek za 27 odstotkov, čisti dohodek pa za 18 odstotkov. V enakem obdobju letošnjega leta je poslovni sklad višji skoraj za osem indeksnih točk, akumulativnost za 16,7 odstotkov. zaposlenost pa za 1,6 odstotka. Zlasti . pa je zaskrbljujoče dejstvo, da porabljena sredstva rastejo za 2 odstotka hitreje od celotnega prihodka, izgube v gospodarstvu murskosoboške občine pa so se v enakem obdobju povečale za 31 odstotkov, ali od lanskih 43,5 na letošnjih 56.7 milijona dinarjev; Ničkaj spodbudno ni. da je med izgubarji tudi nekaj novih organizacij združenega dela, kot so vodno gospodarstvo, TOZD Avtobusni promet Certus, TOZD Transport Agromerkur, TOZD Družbena prehrana in druge. Ob tem, daje izguba v neproizvodnih dejavnostih znašala že 7,2 milijona dinarjev. Z več optimizma pa lahko gledamo na rezultate izvoza, ki se je v letošnjih prvih treh mesecih dvignil na 313 milijonov dinarjev, pokrivanje uvoza z izvozom pa znaša 192 odstotkov, kar je še posebej pozitivno. Čeprav je to šele prvo četrtletje, so poudarili v razpravi člani predsedstva OS ZS, je prav, da se temeljito lotimo omenjene problematike. Zlasti so navajali vprašanja glede doslednejšega izvajanja stabilizacijskih programov, rasti cen surovin in izdelkov. predvsem pa bo treba ugotoviti, kako je dejansko s količinsko proizvodnjo. Med drugim so se zavzeli tudi za poostritev odgovornosti vseh subjektivnih sil in poslovodnih struktur za boljše gospodarjenje, vse OO ZS oziroma OZD. ki poslujejo z izgubo ali pa na robu rentabilnosti, morajo organizirati razprave o svojih poslovnih rezultatih, o čemer bodo poročale OS ZS, stališča pa bodo posredovali občinskemu izvršnemu svetu. Poudarili so tudi nujnost pravočasnosti podatkov in preverjanje zaposlovanja v murskosoboški občini. M. Jerše GIDOS, GRADBENA IN INŠTALACIJSKA DEJAVNOST, OBRT TER STORITVE, P. O. LENDAVA Razpisna komisija delavskega sveta DO Gidos Lendava razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DELOVNE ORGANIZACIJE Pogoji: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, — da ima visokošolsko izobrazbo gradbene, ekonomske ali komercialne smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu, — da ima višješolsko izobrazbo gradbene, ekonomske ali komercialne smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev z oznako — za razpisno komisijo — prejema kadrovska služba delovne organizacije. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Nepozaben izlet 250 delavcev delovne organizacije Pomurski zdravstveni center M urska Sobota je pred kratkim obiskalo Beograd, Ogledali so si grobnico in se poklonili največjemu sinu našega naroda, revolucionarju in neumornemu borcu za mir in enakopravnost — tovarišu Titu. Ogledali so si tudi muzej 25. maj, znamenitosti našega glavnega mesta in spomenik na Avali, ustavili pa so se tudi v Novem Sadu. Otok Praznovanje v Veliki Polani Pred novo šolo v Veliki Polani so nadvse slavnostno proslavili 40. obletnico OF. Za izvedbo proslave so se angažirale vse družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti. V kulturnem programu so sodelovali najmlajši iz vrtca, učenci osnovne šole, folklorna skupina, mladinski pevski zbor;'mešani pevski zbor KUD ,.Miško Kranjec” in člani vseh aktivov ZSMS v krajevni skupnosti. Govornik je bil nekdanji član odbora OF, ki je bil ustanovljen v Mali Polani pri Copekovem mlinu med prvimi v Prekmurju. STRUŽENO POHIŠTVO Naraven les s svojo strukturo in barvo daje toplino in svojstveno prijetnost struženemu pohištvu, ki s svojo bogato, obliko sprošča in osvobaja človeka v domačem ambientu. Struženo pohištvo s svojimi razkošnimi oblikami in dimenzijami poudarja trdnost in trpežnost, z barvami pa nam pomaga pri usklajevanju^ in poživitvi prostora. Struženo pohištvo, ki zajema omare in postelje z nočnimi omaricami s svojo uporabno funkcijo omogoča prilagajanje prostoru po širini in višini ter namenu. Služi nam lahko za vsakdanji počitek prijeten oddih na dopustu, vikendu ali hotelu. Struženo pohištvo je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega lesa, površinsko obdelano v naravni barvi lesa ali z lužili in lakirano s prozornim nitro lakom v pol mat izvedbi. PRODAJAJO V POSLOVALNICI LIP BLED V MURSKI SOBOTI, Cvetkova 1a tel. (069) 22-941, 22-942 IN ŠTEVILNIH TRGOVINAH S POHIŠTVOM Pred 3. kongresom samoupravljalcev Jugoslavije • Pred 3. kongresom samoupravljalcev Jugoslavije • Pred 3. kongresom . Dohodkovno povezovanje — samouprav - V okviru priprav na 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije potekajo tudi v Pomurju številne aktivnosti, vanje pa se vključuje tudi naše uredništvo. Na pogovor smo povabili predstavnike nekaterih delovnih organizacij v okviru sestavljene organizacije združenega dela ABC Pomurka, beseda pa je tekla o uresničevanju določil Zakona o združenem delu, in sicer tistega poglavja, ki govori o odnosih pri pridobivanju dohodka in njegovem razporejanju. Izbor te teme pa ni naključje saj so prav zaposleni in združeni kmetje v okviru SOZD ABC Pomurka naslovili 3. kongresu svoje sporočilo, ki so mu dali naslov »Uveljavitev dohodkovnih odnosov v kmetijstvu od primarne proizvodnje do končne prodaje«. V njem so opozorili na vrsto vprašanj, ki ovirajo dohodkovno povezovanje, pa tudi na uspehe, ki so jih v svoji sestavljeni organizaciji na tem področju dosegli. Zapis s tega pogovora smo strnili v naslednji prispevek, ki naj bi osvetlil nekatera odprta vprašanja. Na pogovoru so sodelovali: Milan Koren, direktor centra za razvoj in marketing SOZD ABC Pomurka, Etelka Horvat, sekretarka SOZD ABC Pomurka, Janko Slavič, direktor KZ Radgona, Evgen Horvat, pomočnik direktorja KG Rakičan, Janko Sedonja, predsednik koordinacijskega odbora sindikalnih organizacij SOZD ABC Pomurka in Aladar Čahuk, delegat za 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije. VESTNIK: Za uvod morda vprašanje, zakaj ste prav kmetijci v severovzhodni Sloveniji prišli na idejo, da bi svoje sporočilo z omenjeno vsebino poslali 3. kongresu samoupravljalcev Jugoslavije? ETELKA HORVAT: Razlogov, da pošljemo naše sporočilo, ki smo ga naslovili »Uveljavitev dohodkovnih odnosov v kmetijstvu od primarne proizvodnje do končne prodaje«, je več. Prvič nas je k temu vodilo dejstvo, da je SOZD ABC. Pomurka vertikalno povezana sestavljena organizacija, ki združuje 40 delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti od primarne kmetijske proizvodnje do predelave, trgovine in gostinstva. Prav proizvodne organizacije, bodisi združ-benega ali zasebnega sektorja, so locirane v glavnem v Pomurju, tu pa je kmetijska proizvodnja določena tudi kot ena glavnih dejavnosti v okviru SOZD. Drugi razlog je bil ta, dg poleg zaposlenih združuje delo in sredstva v okviru sestavljene organizacije okrog 18 tisoč kooperantov in v sporočilu smo opozorili tudi na povezovanje zasebne kmetijske proizvodnje z družbenim sektorjem. Osnovni in najpomembnejši razlog, da smo omenjeno sporočilo naslovili 3. kongresu samoupravljalcev, pa je bil ta, da je prav področje dohodkovnih odnosov najbolj pereče tudi v okviru naše sestavljene organizacije. Pred časom smo sicer v SOZD ABC Pomurka že pripravili akcijsko konferenco, na kateri smo teoretično določili kriterije za ugotavljanje skupnega prihodka, vendar v praksi to ni moglo zaživeti zaradi nekaterih problemov, ki jih prav v tem sporočilu posebej izpostavljamo. Seveda pa sporočilo vsebuje tudi nekatere pozitivne izkušnje, ki smo jih dosegli na tem področju. VESTNIK: Kako so potekale aktivnosti ob pripravi teh materialov in ali menite, da so zaposleni v SOZD seznanjeni z vprašanji, kijih posredujete kongresu samoupravljalcev? JANKO SEDONJA: Ko so stekle priprave na 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije, smo tildi pri nas ob pomoči občinskega sindikalnega sveta pristopili k pripravi materialov o omenjeni temi. Aktivnosti so stekle v osnovnih organizacijah sindikata v vseh TOZD, na nivoju sestavljene organizacije pa smo ustanovili koordinacijski odbor, kije prevzel konkretne dolžnosti za pripravo sporočila. O njegovem osnutku smo razpravljali na razširjeni seji, kjer so sodelovali tudi predstavniki ostalih družbe- > nepolitičnih organizacij, temeljnih organizacij in kooperantov, dopolnjeno gradivo pa smo nato poslali v razpravo v vse osnovne organizacije sindikata v TOZD. Tako je nastalo dokončno besedilo, ki je sporočilo vseh zaposlenih in združenih kmetov v SOZD ABC Pomurka. Izhajali smo iz lastnih izkušenj VESTNIK: V sporočil uje ves čas prisotno urejanje dohodkovnih odnosov, vprašanja, ki dohodkovno povezovanje otežkočajo, pa tudi uspehi, ki ste jih pri tem že dosegli. Ste pri pripravi tega materiala izhajali zgolj iz lastnih izkušenj ali pa so to le predlogi, ki bi jih bilo potrebno čimprej uresničiti? JANKO SEDONJA: »Besedilo kongresu je sporočilo vseh zaposlenih in združenih kmetov. MILAN KOREN:Naše sporočilo 3. kongresu samoupravljalcev je pravzaprav dokaj kritično. Kritično tako v odnosu do lastne organizacije in organiziranosti kakor tudi do širših družbenih pogojev, ki omogočajo oz. naj bi omogočali čvrstejše dohodkovno povezovanje. Ko smo v naši sestavljeni organizaciji postavljali temelje za dohodkovno povezovanje, smo izhajali iz reprodukcijske celote, torej iz vertikalne povezave naših temeljnih organizacij pri proizvodnji skupnega proizvoda. To je bilo osnovno izhodišče, kije seveda samo naše, saj je organiziranje reprodukcijskih celot pravzaprav specifičnost vsake delovne organizacije ali vsake sestavljene organizacije združenega dela. Naša specifičnost je proizvodnja skupnega proizvoda, kar pomeni, da v proizvodnji le-tega sodeluje več, TOZD oziroma posa- meznih delov teh TOZD. Če naprimer govorimo o mesu kot skupnem proizvodu, potem imamo v tej reprodukcijski celoti v rili-slih poljedelce, ki proizvajajo koruzo, mešalnice. ki iz te koruze in dokupljenih surovin izdelujejo krmila, rejce prašičev, klavnico, mesno MILAN KOREN: »Prva osnova ža uveljavljanje dohodkovnih odnosov je že vzpostavljena.« predelavo in trgovske organizacije. Ob tem velja omeniti, da se v reprodukcijsko celoto ne povezujejo celotne TOZD ampak le deli !e-teh, zato realizacija skupnega proizvoda istočasno ne pomeni vrednosti realizacije za celotno TOZD. Tak odnos je sicer precej zapleten, vendar smo ga morali upoštevati zato, da smo preprečili neupravičeno prelivanje dohodka iz ene dejavnosti v drugo oz. iz ene TOZD v drugo. Ko smo na tak način opredelili reprodukcijske celote, je bilo potrebno izdelati še merila za udeležbo posameznih udeležencev v proizvodnji skupnega proizvoda. Pri tem smo upoštevali materialne stroške. ki naj bi posameznim udeležencem bili priznani v višini stroškov, za katere smo se znotraj reprodukcijske celote v sistemu dogovorili. Isti princip velja tudi za ovrednotenje živega dela in za potrebno akumulacijo, ki naj jo vsak udeleženec v proizvodnji skupnega proizvoda ima. Na tak način smo potem ugotovili vrednost skupnega proizvoda in udeležbo posameznih udeležencev v njegovi proizvodnji. Neurejene tržne zakonitosti Tak model je povsem jasen in logičen, nastaja pa vprašanje, zakaj ga v praksi ne uresničujemo, in prav v-tem je tudi kritičnost našega sporočila. Realizacija tako zamišljenega modela skup- VESTNIK: Iz pravkar Omenjenega sledi, da se o vrednotenju posameznih proizvodov dogovarjate včasih od primera do primera. Zakon o združenem delu pa določa, daje treba merila za uveljavljanje deleža v skupnem proizvodu določiti za daljše obdobje?! MILAN KOREN: Ta določila zakona si mi razlagamo tako, da se je o merilih treba dogovoriti za daljše časovno obdobje, vsako-, kratna vrednost posameznega merila pa je seveda odvisna od cele vrste faktorjev (gibanje cen, stopnja inflacije itd.) Recimo, mi se pri skupni proizvodnji dogovorimo za količino porabljenega materiala po enoti proizvoda, konkretne vrednosti teh materialnih stroškov na osnovi normativov pa bi morale bili odvisne od trenutnih ceh reprodukcijskega materiala. Tako je treba z merili predvsem opredeliti pogoje za pridobivanje skupnega proizvoda in tehnologijo tega proizvoda. cenovne vrednosti pa morajo biti odvisne od trenutnega gibanja cen materialov. ki se v skupni proizvod vgrajujejo. Druge možnosti ni. saj se naše organizacije na tržišču ponudbe reprodukcijskih materialov kakor tudi na tržišču prodaje srečujejo z objektivnimi tržnimi zakonitostmi in z dejanskimi cenovnimi razmerji, ki v danem trenutku vladajo. VESTNIK: Prav neurejen trg pa predstavlja tudi enega od osnovnih vzrokov, ki ovirajo uveljavljanje dohodkovnih odnosov. Tudi na ta problem ste v sporočilu posebej opozorili?! MILAN KOREN: Naša ocena enotnega oz. urejenega jugoslovanskega tržišča je naletela na dokaj neugoden odmev, vendar menim, da smo zadevo postavili pravilno. Pri nas moramo težiti k enotnemu jugoslovanskemu tržišču, kar seveda ne pomeni enotne cene za določen proizvod na območju celotne Jugoslavije, ampak pomeni pogoje in načine, po katerih ta jugoslovanski trg deluje. Pomeni torej metode in načine uveljavljanja tržnih zakonitosti, ponudbe in povpraševanja, formiranja cen itd. Vendar ko govorimo o enotnem, moramo govoriti tudi o urejenem trgu. Najmanj na področju urejanja skupnega prihodka VESTNIK: Iz dosedanjega razgovora lahko razberemo, da so prizadevanja za uveljavljanje dohodkovnih odnosov sicer prisotna, vendar predlagam, da bi vprašanja nekoliko konkretizirali. Kako recimo delavci v TOZD v okviru SOZD, ko govorimo o reprodukcijskih celotah, uveljavljajo delež pri skupaj ustvarjenem dohodku? Vemo, da je to možno na dva načina, in sicer kot delež pri skupnem prihodku in kot delež pri skupnem dohodku. S skupnim prihodkom so mišljeni prihodki, ki so rezultat skupnega dela delavcev v dveh ali več TOZD v okviru iste ali različnih delovnih organizacij (fazna proizvodnja oz. proizvodnja proizvodov, ki se vgrajujejo v enotni proizvod); s skupnim dohodkom pa je mišljen dohodek, ki ga ustvarjajo TOZD, ki so združile sredstva za skupno naložbo in imajo zato tudi pravico do deleža pri skupnem dohod- ETELKA HORVAT: »Samoupravnih sporazumov o pridobivanju in razporejanju skupnega prihodka še nimamo.« ku. Kako so ta vprašanja urejena v okviru vaše sestavljene organizacije? EVGEN HORVAT: Če bi začel pri tistem delu dohodkovnih odnosov, ki izvirajo iz sk upnegti' dohodka,' mo-. ' ram povedati, da pri nas take primere poznamo, v naši delovni organizaciji je to prašičerejska farma, v katero je vložila svoj dohodek cela vrsta zainteresiranih delovnih organizacij, vendar o konkretnih izkušnjah še ni možno govoriti, saj se bd skupni dohodek šele začel ustvarjati. Menim pa, da je v takšni sestavljeni organizaciji, kot je ABC Pomurka, pomembnejša tista vrsta dohodkovnih odnosov, ki izvirajo iz ustvarjanja in delitve skupnega prihodka. Vendar je tu še cela vrsta problemov, na katere smo v tem pogovoru že opozorili, moram pa ugotoviti, da tudi med TOZD v okviru iste delovne organizacije vprašanja marsikdaj niso razčiščena. Vzroki za to so različni, odvisni EUGEN HORVAT: »Tildi v okviru iste delovne organizacije nekatera vprašanja niso razčiščena.« so od različnih nihanj, nemalokrat pa tudi od monopolnega položaja proizvajalcev repromaterialov, ki so zunaj reprodukcijske verige, pa tudi od administrativnih omejitev, ki imajo ob vsem tem še svoj učinek. JANKO SLAVIČ: Kar zadeva pridobivanje in razporejanje skupnega dohodka in skupnega prihodka, so razmere v zadružništvu še bolj zapletene, izhajajo pa predvsem iz neurejenega trga. Čeprav bi morali tudi v naši proizvodnji vsaj za eno leto naprej, če že ne celo za celotno srednjeročno obdobje, vedeti, kako bomo dohodek pridobivali, tega ne vemo niti iz meseca v mesec. Zato prihaja do tega, da je na primer pri živini proizvodna cena višja od trenutne tržne cene, medtem ko je pri nekaterih reprodukcijskih metarijaiih ravno obratno. Prav tako tudi ugotavljamo, da v zadrugi nimamo primernega načina ugotavljanja dohodka. V celotni prihodek je namreč že zajeta tudi vsa tržna proizvodnja kmetov, medtem ko v dohodek ni zajet kmetov dohodek, zato rezultati, ki jih dobimo pri ugotavljanju gospodarjenja v zadrugi, niso realni. V naši zadrugi imamo nekaj primerov dohodkovnih odnosov, vendar ti še niso čisti, saj ne ugotavljamo družbeno priznanega živega dela, materialnih stroškov in vsega ostalega. O nekaterih vprašanjih se še vedno le dogovarjamo VESTNIK: Medsebojna razmerja pri ustvarjanju in STRAN 6 VESTNIK, 19. MAJA 1981 samoupravljalcev Jugoslavije na pravica delavcev Bomo letos travo s travnikov razporejanju skupnega prihodka in skupnega dohodka urejamo s samoupravnimi sporazumi. Imate v vaši sestavljeni organizaciji take sporazume? EVGEN HORVAT: Ne bi sicer mogel trditi, da takih sporazumov nimamo, vendar pa marsikaj še vedno ni urejeno s samoupravnimi sporazumi. Tu ločimo dve vrsti samoupravnih sporazumov, tiste, ki urejajo področje skupnega prihodka, in tiste, ki urejajo področje skupnega dohodka. Nekaterih od teh področjih tudi znotraj delovnih organizacij nimamo urejenih in se o urejanju posameznih vprašanj le še dogovarjamo, čeprav tudi skozi to dogovarjanje iščemo potem pota reševanja za prihodnja obdobja. ETELKA HORVAT: V okviru naše sestavljene on ganizacije imamo vrsto samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev, ki urejajo področje JANKO SLAVIČ: »V KZ Gornja Radgona imamo nekaj primerov dohodkom vnih odnosov.« skupnega dohodka. Na tem-področju so bile doslej že realizirane številne skupne naložbe in prav tu smo v SOZD dosegli zavidljive rezultate, saj sredstva združujemo preko naše interne banke. Kar pa zadeva samoupravne sporazume o pridobivanju in razporejanju skupnega prihodka, moramo priznati, da takih sporazumov še nimamo, čeprav bi naj prav ti največ prispevali k urejanju dohodkovnih odnosov. Na tem področju so prišli najdlje v prašičerejski proizvodnji. Organizacije, ki so vključene v reprodukcijsko verigo, so sporazum sprejele, določili smo merila za ugotavljanje skupnega prihodka, ugotovili smo tudi, kako naj bi se skupni prihodek razporejal, vendar do izvajanja sporazuma v praksi ni prišlo. Zaradi administrativno določenih cen smo namreč prišli do meje, ko nismo ničesar razporejali oz. bi morala na osnovi naši meril biti cena skupnega proizvoda znatno višja, kot je dejansko na tržišču. Podoben sporazum pripravljamo zdaj še za mleko in mlečne izdelke, kjer bo verjetno lažje, saj so cene na tem področju realnejše. EVGEN HORVAT: Ob tem pa velja povedati še nekaj: Ko združujemo sredstva za skupna vlaganja, koristimo v glavnem kredite, kar tudi vpliva na to, da se ta del dohodkovnih od- esn BBBI UEKSnBSHS tega tudi drugačno odgovornost in bi bili bolj zainteresirani, kaj se bo dogajalo z delom njihovega dohodka. MILAN KOREN: To je sicer res, vendar je • tak pristop v večji meri posledica pomanjkanja sredstev za razširjeno reprodukcijo v posameznih TOZD kot pa njihovih svobodnih odločitev. Če bi naše TOZD imele več sredstev za razširitev materialne osnove dela, bi gotovo obstajala možnost, da sovlagajo svoj ustvarjeni dohodek, v tem primeru pa bi imele tudi večji interes za to, kako se s tem dohodkom gospodari. V kmetijstvu nekatere specifičnosti JANKO SLAVIČ: Tudi v zadružništvu imamo primere skupnih vlaganj in v naši kmetijski zadrugi imamo tri skupne hleve, kjer je bila poleg kmetov sovlagatelj tudi zadruga. Nekaj izkušenj na tem področju že imamo,. saj že eno leto ugotavljamo celotni prihodek in dohodek in ga na osnovi izdelanih meril tudi delimo. Ker pa se naš proizvod navezuje še naprej na mesno industrijo, celotne reprodukcijske verige nismo mogli skleniti. Če bi namreč želeli pokriti izgubo, ki nastaja v mesni industriji, bi bil rezultat ta, da bi bila v izgubi celotna reprodukcijska veriga, kar pa ni sprejemljivo. Zato bi moralo biti pridobivanje in razporejanje celotnega prihodka urejeno tako, da bi dobil vsak svoj delež na osnovi priznanega živega dela irt vloženih materialnih sredstev ter določene akomulacije in na osnovi teh meril bi se morala določiti cena končenga proizvoda. VESTNIK: Osnovno vprašanje, ki zaviralno vpliva na uveljavljanje dohod-. kovnih odnosov, so torej merila, ki največkrat niso izdelana, če pa so, jih ne moremo izvajati, ker so tržne zakonisti drugačne od tistih, ki jih vsebujejo ta merila?! MILAN KOREN: Pojasniti je treba, da je možno povsem drugače urejati dohodkovne odnose v tisti reprodukcijski celoti, kjer se v fazni proizvodnji pojavljajo proizvodi, ki nimajo tržne cene, saj se taki izvodi na tržišču ne konfrontirajo z drugimi proizvodi. V kmetijstvu pa je problem v tem. da ima vsaka faza proizvoda na tržišču že svojo ceno. Tako ima na primer koruza na tržišču še svojo ceno in kakorkoli bi se mi dohodkovno povezovali, moramo upoštevati to tržno ceno kot enega od elementov, ki vpliva na višino dogovorjene cene za koruzo znotraj naše reprodukcijske celote ETELKA HORVAT: Še večji problem pa je v tem, ker se te cene na trgu zelo hitro spreminjajo. Če bi na trgu vsaj za določeno obdobje vladala večja stabilnost cen, bi tudi pri uveljavljanju teh dohodkovnih odnosov bilo delo mnogo lažje: prašiče, so cene, ki so dogovorjene znotraj sestavljene organizacije na osnovi kriterijev o vrednosti materialnih stroškov in prispevka v živem delu ter določene akumulacije za temeljno organizacijo. Te cene so praviloma nižje od tržnih cen, problem pa je v tem trenutku ta, da je izguba v Mesni industriji zaradi dis- ALADAR ČAHUK: »Enotno samoupravno jugoslovansko tržišče naj začne čimprej delovati.« paritete cen tako velika, da bi napravili veliko škodo za celotno proizvodnjo, če bi vztrajali na principu, da se ta izguba porazdeli med udeležence tega skupnega proizvoda. Če pa bi bila seveda realizacija skupnega proizvoda primerna, potem bi tudi naš sistem dohodkovnih odnosov funkcioniral. Od kongresa mnogo ^pričakujemo VESTNIK: Vidimo torej, da je na področju urejanja I dohodkovnih odnosov še veliko odprtih vprašanj, s katerimi boste seznanili tudi 3. kongres asmoupravljalcev Jugoslavije. Kaj predlagate _ temu kongresu in kaj od g njega pričakujete? ALDAR ČAHUK: Morda I nam bo kdo očital, da je | naše sporočilo kongresu skupek želja, vendar smo n jasno zapisali in opozorili na ‘probleme, ki jih bo H potrebno urediti. Delavci in združeni kmetje v SOZD m ABC Pomurka menimo, da morajo vse subjektivne sile, | ves delavski razred Jugoslavije zavestno in odgovorno vztrajati na zahtevi, da enot- no samoupravno jugoslo- Q vansko tržišče začne čimprej delovati, saj bodo le tako izpolnjeni pogoji za čvrstej- I še dohodkovno povezova- H nje. Sedanji administrativni ukrepi pri določanju cen nekaterim kmetijskim proiz- R vodom namreč ne morejo H rabiti niti za usmeritev obnašanja na trgu, kaj šele za tržno normo, delavcem pa I onemogočajo pridobivanje I dohodka v skladu z vloženim delom in sredstvi. Pri- čakujemo, da bo na 3. kongresu sprejeta marsika- tera zrela misel, in če bo ta manifestacija vsaj delno pri- spevala k razreševanju ne- katerih vprašanj, bo njegov namen dosežen. Pogovor vodil in zapisal: Ludvik Kovač B Za kaj se bomo odločili, je v prvi vrsti odvisno od oskrbe in gnojenja travnikov. Še vedno pozabljamo, da nam travniki lahko dajo pretežni del beljakovin za prehrano goveje živine predvsem v zimskem času, ko nam teh izredno primanjkuje. Iz vzorcev- sena, vzetih na območju Pomurja in analiziranih v laboratoriju ŽVZ M. Sobota, je razvidno, da je naše seno zelo slabo. To nam tudi kažejo rezultati proizvodnje mleka v kooperacijski proizvodnji, kjer ne dosegamo povprečno niti 3000 litrov na kravo. Od 26 analiziranih vzorcev sena je povprečna vrednost 4,7 % preb, sur. beljakovin, 29,0 % škrobnih vrednosti in 29 % surove vlaknine. Ce primerjamo hranilno vrednost s koruznico, ki vsebuje 28 % škrobnih vrednosti in le 28,0 % surove vlaknine, je povprečna vrednost analiziranega sena praktično enaka vrednosti koruznice. Kaj to pomeni za naše gospodarstvo z razvito živinorejo, ni treba posebej komentirati, če upoštevamo dejstvo, da je travniških površin na področju Pomurja toliko ali celo nekoliko več kot površin zasejanih š koruzo, in da te dajejo le polovične pridelke, na drugi strani pa uporabljamo izredno drage beljakovinske koncentrate. Z boljšo oskrbo in gnojenjem naših travnikov bi pridelali 200-250 kg več prebavljivih beljakovin in 2500 do 3000 kg več škrobnih enot, kar pomeni 1200—1500 kg krmil oz. 3000 1- mleka več na en hektar. Zakaj z naših travnikov tako slabi pridelki in slaba krma Osnovni vzrok slabe kvalitete in majhnih pridelkov je treba iskati v nepravilni oskrbi in ne v gnojenju travnikov. Ce bi gnojili travnike vsaj polovico tako kot gnojimo ostale kulture (pesa, koruza, pšenica) bi. pridelali več hranilnih snovi in ne bi bili odvisni toliko od nabave koncentratov, ki so iz dneva v dan dražji. Drugi vzrok slabe kvalitete sena sta pozna košnja in nepravilno spravilo sena. S pozno košnjo zaradi povečane vlaknine zgubimo 20 — 30 % hranilnih snovi, če travo dolgo sušimo na tleh ter večkrat obračamo in drobimo, zgubimo še nadalnjih 20 — 30 % hranilnih snovi. Prvi odkos travnikov bi morali pospraviti do 25. maja, ker je v tem času manj sonca in navadno slabo vreme, pa spravljamo v mesecu juniju, ko je trava že ostarela. Zato nam preostane le siliranje, za kate- Ob koncu prejšnjega branja knjige Kachel Carsonove, ameriške znanstvenice, smo načeli vprašanje, kako je z našim bojem proti plevelom. Avtorica dela, ki je leta 1972 izšlo pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani, nanj zelo zanimivo odgovarja. Želja, da bi hitro in zlahka opravili z nezaželenimi rastlinami, je prav tako povzročila sintezo veliko kemikalij, ki so dobile ime herbicidi ali po domače zatiralci plevela. Na splošno je razširjeno mnenje, da so herbicidi strupeni samo za rastline in potemtakem niso nevarni živalim in človeku, toda v tem ni niti kančka resnice. Herbicidi so raznovrstne kemikalije in delujejo na živalska ter na rastlinska tkiva. Vendar se močno razločujejo po svojem učinku na organizem. Nekateri so splošni strupi, drugi spet so močni pospeševalci presnove in s tem usodno povišajo telesno temperaturo. Lahko so tudi pobudniki rakastih tvorb ali pa udarijo naravnost na dednostno snov in sprožijo genske mutacije. Tako vidimo, da so tildi med herbicidi, nič manj kakor med insekticidi, zelo nevarne kemikalije. Brezbrižno jih uporabljati, češ da so neškodljivi, pomeni izzivati usodo. Kot herbicid je najpogostejši natrijev arzenid. To, kar vemo o uporabi arzenskih preparatov, ni ravno spodbudno. Z njimi so škropili žive meje ob cestah in je zavoljo tega marsikateri kmet izgubil kravo, da ne govorimo o tem, koliko živali, ki tam prebivajo, so s tem pomorili. Zaradi zatiranja ,,vodnih plevolov” z arzenati v jezerih in rezervoarjih vode niso bile več pitne, celo za kopanje so bile neprimerne. Na krompiriščih so zatirali slak, zato pa je izgubilo življenje precej ljudi in živali. rega rabimo le 6—8 ur sonca ali vsaj nekaj vetra, ki ga navadno v mesecu maju ne manjka. S siliranjem dobimo z naših travnikov več boljše krme. Kako in kdaj siliramo travo Osnovni pogoj za dobro silažo je dovoljna količina mlečne kisline v silaži. Za razvoj mlečne kisline so potrebni predvsem: zadostna količina škroba oziroma sladkorja, brezzračen prostor in temperatura pod 29 stop. C, če so vsi navedeni pogoji prisotni, je silaža dobra in se nam ni treba bati, da bi se kvarila. Pri siliranju trave je najtežje doseči zadostno količino mlečne kisline, in sicer zaradi premajhne količine škroba. Cim-več je detelj v’ travi, tem manj škroba vsebuje. Zato mora trava pred siliranjem delno oveneti, dase poveča koncentracija škroba na račun izparele vode. Koliko časa bo venela, je odvisno od naslednjih faktorjev: — starosti — vrste silosa — /če je rezana ali ne — od tlačenja — dnevnega odvzema ob krmljenju Starejša trava vsebuje več su-šine, zato ni treba, da dolgo vene, vendar moramo starejšo _ travo obvezno rezati in zelo dobro stlačiti. Ker. pa s starostjo v travi narašča odstotek vlaknine in pada hranilna vrednost, kosimo za siliranje travo v začetku latenja. Nikakor- pa ne bi smeli čakati s spravilom do cvetenja trave, ker je v tem stadiju hranilna vrednost trave izredno nizka in silaža iz starejše trave se ob krmljenju rada segreva. Torej silirajmo vedno mlado travo! Travo lahko siliramo v vse vrste silosov, kakor tudi na prostem pod plastično folijo. Zaradi zapiranja silaže in odvzema pri krmljenju so najboljši stolpni silosi. Pri večjem odvzemu ob krmljenju (več živali) so dobri tudi koritasti silosi, v katere je ob siliranju treba travo dobro stlačiti s traktorjem in po končanem siliranju pokriti s plastično folijo. Ce siliramo pod plastično folijo na prostem, moramo folijo okrog kupa zakopati v zemljo 15—20 cm globoko in jo na vrhu obtežiti. Pri odvzemu postopno odkrivamo folijo sproti ob vsakdanjem odvzemu. Kako ovenelo travo bomo rabili, je odvisno tudi od tega, ali jo NEVARNA RADODARNOST Kot herbicidi so v uporabi tudi nekatere dinitro spojine. Uvrščajo jih med najbolj strupene snovi te vrste v ZDA. Dinitrofenol je močan pospeševalec presnove. Zavoljo te lastnosti so ga včasih uporabljali kot drogo za hujšanje. Toda meja med shujševalno in morilno dozo je premajhna, tako nizka je, da je več ljudi pomrlo, nekateri pa so utrpeli nepopravljivo škodo, še preden so prenehali jemati zdravilo. Podobna snov, pentaklorofenol, nekdaj znana po skrajšani oznaki ,,penta”, je v rabi hkrati kot herbicid in ga često posipajo po železniških progah in smetiščih. Pentaklorofenol je zelo strupan za večino organizmov, od bakterij pa vse do človeka. Kot dinitrofenol tudi . ta zelo močno vpliva na človeški metabolizem, tako da zastrupljenec malodane sam v sebi izgori. Njegov strahotni učinek najbolje ilustrira usoden dogodek v Kaliforniji, o katerem je nedavno poročal oddelek za zdravstvo. Sofer avtocisterne je pripravljal škropivo za bombaž in je mešal pentaklorofenol z nafto. Ko je jemal koncentrirano kemikalijo iz ročke mu je zamešek po nerodnosti padel nazaj v tekočino in je segel ponj kar z golo roko. Četudi se je takoj umil, je hudo zbolel in naslednji dan umrl. Za nekatere herbicide, na primer za arzenale in fenol, v glavnem vemo kakšen učinek imajo, vendar pa so nekateri bolj zahrbtni. Tako na primer velja trenutno zelo znani brusnični herbicid aminotriazol ali amitrol za razmeroma nestrupenega. Toda pri 'dolgotrajnejši uporabi nastajajo na žlezi ščitnici tumorji. ‘To pa je lahko usodno ne morda toliko za človeka kot za divjačino. bomo silirali celo, oziroma rezali na 1—2 cm dolžine. Ker je rezanje trave zelo zamuden posel in je čas siliranje omejen na 1—2 dni, je pri večji količini silažne mase rezanje skoraj neizvedljivo. Ce travo siliramo s samonakladalnimi prikolicami, jo režemo le na 10—15 cm, zato mora nekoliko manj oveneti, 30 — 35 % sušine. Na splošno velja pravilo, da silažna masa, ki jo hočemo rezati, lahko bolj ovene (nad 35 % sušine), nerezano travo pa Sušimo manj (do 35 % sušine). Rezana masa (1—2 cm) se pri odvzemu lažje jemlje in tudi pri manjšem dnevnem odvzemu ni nevarnosti kvarjenja. Tudi dnevni odvzem silaže ob krmljenju vpliva na ovelost trave pred siliranjem. Cim več goveje živine imamo v hlevu ob času krmljenja travne silaže, tem večji je dnevni odvzem, zato trava lahko nekoliko bolj ovene. V splošnem moramo vedeti, da morajo trava in travno-deteljne mešanice oveneti 30—35 % in več, kar je odvisno od vseh zgoraj naštetih faktorjev. Zelena masa bi morala biti vsaj 6—10 ur na soncu, kar je odvisno od starosti, vrste trave in količine mase na določeni površini. Dodatki za konzerviranje zelene mase ,Ce zaradi neugodnih vremenskih razmer ali kakih drugih okoliščin trava ne more oveneti do določene stopnje, koristimo dodatke, ki konzervirajo Silažno maso in jo ohranijo pred kvarjenjem. Vendar tudi v tem primeru ne sme biti zelena masa sveža ali celo mokra. Od sredstev za konzerviranje sta najbolj razširjena kofasil in arbo-sil, vendar zaradi uvoza je teh sredstev pri nas vedno manj na tržišču. Premalo oveneli silažni masi lahko dodajamo pesne rezance ali drobljen koruzni storž, ki nam zmanjšata odstotek vlage v silaži in obenem povečata energetsko vrednost silaže. Koruzni zdrob oziroma suhe pesne rezance dajemo 50—70 kg na tono zelene mase. V novejšem času se uporablja kot konzervans tudi živinska sol (1—2 %), vendar vpliv soli na konzerviranje silaže še ni raziskan in se še ni dovolj uveljavil. Najcenejši način siliranja in največji uspeh dosežemo s pravilnim venenjem zelene mase. V nobenem primeru pa ne smemo silirati mokre trave, ker nam v silosu segnije mg. Ernest OMAR ŽVZ M. Sobota Med herbicidi pa jih je tudi nekaj, ki jim pripisujejo „mu-tagene” lastnosti. To se pravi, da lahko vplivajo na spremembo genov, nosilcev dednosti. In če smo že zdaj upravičeno zaskrbljeni zavoljo genetičnih učinkov sevanj, kako moremo potem biti tako brezbrižni spričo enakega učinka kemikalij, ki jih tako radodarno trosimo vsepovsod okrog sebe? Kemikalije za zatiranje plevela so novo, vsemogočno orožje. Njihovo delovanje napravi mogočen vtis in tistim, ki z njimi ravnajo, dajejo vrtoglav občutek, da so sposobni obvladati naravo. Kar pa se tiče kasnejših in manj opaznih posledic, te pač odpravijo, ko zamahnejo z roko, češ da so pač neutemeljeni prividi čmogledov. ,,Kmetijski inženirji” govorijo vsi nasmejani o ,,kemičnem oranju” v svetu, ki bo prisiljen predelati pluge v škropilnice. Mestni očetje tisočerih občin kaj radi poslušajo trgovce s kemikalijami in pohlepne podjetnike, ki se jim ponujajo, da bodo po ,,ugodnih cenah” očistili ščavja ceste in pota. Pri tem se glasno bahajo, da je to cenejše kakor košnja. Morda je to res videti v lepo urejenih blagajniških knjigah! Toda, če bi bili v teh knjigah vpisani resnični stroški, ne samo tisti v ^dolarjih, temveč tudi v številnih drugih, enako veljavnih zadolžnicah, ki jih velja pretehtati, bo cena videti drugačna. Stroški kemičnega zatiranja bodo precej višji tako v dolarjih kakor v obliki neizmerne škode, ki jo je za dolgo časa utrpelo naravno okolje in vse, kar je v zvezi z njim. Branko Žunec VESTNIK. 19. MAJA 1981 LENDAVA Zakaj manjša industrijska proizvodnja? Manj možnosti za zaposlitev Ocena gospodarskih gibanj v prvem trimesečju letošnjega leta v lendavski občini kaže, da se je fizični obseg industrijske proizvodnje znižal. Od enakega obdobja lanskega leta je nižji za 18,7 odstotka. Ce izvzamemo TOZD Petrokemijo in Rafinerija, kjer je nižji za 30,5 odstotka, je fizični obseg industrijske proizvodnje v gospodarstvu občine manjši za 1,9 odstotka. Z velikimi problemi pri zagotavljanju surovin in materiala iz uvoza se ubadajo v Varstroju, Primatu, TOKU, Rafineriji, Petrokemiji in INDIP, težave pa imajo domala v vseh temeljnih organi- zacijah združenega dela, Te težave so torej vzrok za manjši obseg proizvodnje, v lendavski občini pa menijo, da se bo stanje v drugem trimesečju nekoliko popravilo. Zaradi tega seveda ni čudno, da se je v izgubi znašlo kar sedem temeljnih organizacij združenega dela, med njimi tudi take, ki doslej izgube niso poznale, denimo TOZD Varis, Gradbenik in druge. Vse to je seveda vplivalo tudi na zunanjetrgovinsko menjavo, saj se je ta občutno poslabšala, Izvoz je v prvem trimesečju glede na lani manjši za 3 odstotke, uvoz pa se je povečal kar za 86 odstotkov, izvoz se je povečal pri ELMI in Planiki, v vseh drugih OZD pa je manjši ali pa ga sploh ni. Planirani izvoz so sicer realizirali s 23,4 odstotka, to pa predvsem zaradi izvoza Planike, ki je že v minulem trimesečju realizirala plan s 433 odstotka. V lanskem prvem polletju so v lendavski občini ugotavljali, da je bil izvoz za 146 odstotkov večji od uvoza (brez uvoza nafte), ob koncu leta pa je bil večji celo za 233 odstotkov. Iz tega je lahko razbrati kako neugodno je gibanje izvoza in uvoza v letošnjem prvem trimesečju, saj je izvoz od uvoza večji le ?a 16 odstotkov (seveda brez nafte). Takšni poslovni rezultati so seveda zaskrbljujoči, še bolj pa dejstvo, da se zmanjšujejo sredstva za poslovni in rezervni sklad. Ko je izvršni svet skupščine občine Lendava razpravljal o gibanju gospodarstva, je menil, da bodo morale vse tiste organizacije združenega dela, ki so trimesečje zaključile z izgubo, čim prej podrobneje analizirati vzroke za izgubo in sprejeti ustrezne ukrepe. Prvi podatki o poslovanju v drugem trimesečju že kažejo, da se čuti večja živahnost v poslovanju in da industrijska proizvodnja počasi prehaja v normalni tek, vendar pa bo bolj kot doslej potrebno spodbuditi izvozna prizadevanja, in tako uresničiti naloge, ki jih je gospodarstvo občine sprejelo glede povečanega izvoza v letošnjem letu. D. Jani Podrobnejša analiza o gibanju zaposlenosti v občini Lendava ob koncu prvega trimesečja letošnjega leta kaže, da stopnja zaposlovanja upada, oziroma da organizacije združenega dela v tem času skorajda niso zaposlile novih delavcev. Najbolj se je znižala zaposlenost v industriji, za 1,1 odstotek, v negospodarstvu pa je zaposlenost ostala na ravni lanskega leta. Zaposlenost se je povečala le v zasebnem sektprju. Občinska skupnost za zaposlovanje ugotavlja, da plani zaposlovanja temeljnih organizacij združenega dela v globalu ne odstopajo od resolucijskih predvidevanj, razhajajo pa se v primerjavi s poklicnim prilivom. Priliv po posameznih poklicih je precej večji od dejanskih potreb združenega dela, to velja predvsem za naslednje: medicinske sestre, kmetijski in strojni tehniki in prodajalci. Ob dejstvu, da veliko delavcev študira ob delu in si na ta način pridobiva manjkajočo izobrazbo, se zastavlja vprašanje, kaj bo z diplomanti, ki Številne razstave mladih V klubu mladih v Murski Soboti so ob koncu tedna sklenili razstavo o prostovoljnem delu mladih iz murskosoboške občine, ki jo je organiziral center za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci zveze socialistične mladine. V desetih dneh, kolikor je trajala omenjena razstava, si jo je ogledalo večje število učencev osnovnih in srednjih šol ter mladih iz organizacij združenega dela murskosoboške občine, pritegnila pa je tudi pozornost ostalih obiskovalcev. Na razstavi so prikazali bogato dejavnost murskosoboške mladine na 'mladinskih delovnih akcijah širom naše domovine, in sicer vse od leta 1974 dalje. Razne fotografije, stenski časopisi, bilteni, uniform^ prapori, priznanja in plakete dovolj nazorno prikazujejo uspehe mladih Sobočanov na področju prostovoljnega dela. Že ta teden pa bodo v prostorih murskosoboškega kluba mladih pripravili enotedensko razstavo risb člana kluba Geze Gibičarja. Kot predvidevajo, bo od 26. maja dalje kar deset dni trajala zanimiva razstava pod naslovom ,,Osvobodilna gibanja v svetu”, ki je nastala v sodelovanju z republiškim centrom klubov OZN. Gre za nazoren prikaz osvobodilnih gibanj narodov v sliki in besedilu. Ob tej priložnosti bodo izvedli tudi recital palestinske poezije, ki ga pripravlja dramska skupina kluba mladih v Murski Soboti. Sicer pa je živahno tudi na ostalih področjih sai ie delegacija murskosoboškega kluba mladih pred kratkim obiskala pripadnike obmejnih enot na karavli Cepinci, kjer so se seznanili z življenjem in delom graničarjev, dogovorili pa so se tudi za razna srečanja ob 25. maju, zlasti na športnem področju. Izšla pa bo tudi druga številka njihovega glasila „Mlada jelšnica”, v katerem bodo predstavili bogato klubsko dejavnost, nekaj prispevkov pa bo tudi iz delovnih organizacij in šol. M. Jerše SKRB ZA OKOLJE Občinska konferenca SZDL Lendava je v mesecu aprilu posvetila veliko pozornost varstvu okolja in narave, kar naj bi postalo stalna skrb vseh krajevnih skupnosti. Tako so se dogovorili, da bi v vsaki krajevni skupnosti lendavske občine določili začasna odlagališča, ki naj bi bila dostopna za tovorna vozila. Na teh odlagališčih naj bi zbirali odpadne surovine ločeno po vrstah, da bi tako lažje zagotovili tudi odvažanje na odkupno postajo DINOS v Lendavi. Odpadke pa naj bi komunalno podjetje DINOS iz Lendave odpeljalo na skupno odlagališče. Tako organizirano zbiranje surovin in odpadkov naj bi zagotovilo čisto okolje. V akcijo naj bi se v vsaki krajevni skupnosti vključili vsi občani, šole in društva ter sanitarni inšpektorji in komunalni referent občine Lendava. Jani D. Delavski svet razpisuje prosta dela in delovne naloge 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO (direktorja) (ni reelekcije; 2. RAČUNOVODJA (ni reelekcije) Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: Ad. 1 — da imajo višjo ali srednješolsko izobrazbo ekonomske ali sorodne smeri — da imajo najmanj 10 let strokovne prakse v delovnih organizacijah — da imajo dokazane organizacijske in vodilne sposobnosti - da imajo ustrezne moralno-politične kvalitete Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Ad. 2 — srednješolska ali višja izobrazba ekonomske smeri — da imajo najmanj 8 let strokovne prakse v delovnih organizacijah — da imajo organizacijske in vodilne sposobnosti na področju financ in samoupravnega informiranja v smislu ZZD Pismene ponudbe s potrebnimi dokazili sprejema razpisna komisija z oznako „za razpisno komisijo" 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka objave. bodo in ki že prihajajo iz rednega izobraževanja. Ob koncu marca letošnjega leta je bilo pri občinski skupnosti za zaposlovanje prijavljenih 456 iskalcev zaposlitve, med katerimi jih je kar polovica mlajših od 26 let. Vedno več je iskalcev zaposlitve, ki so končali poklicno ali srednjo šolo, vendar pa zaposlitve ne dobijo, ker takih profilov lendavsko združeno delo ne potrebuje. Pri vsem tem se zastavlja drugo vprašanje, ali bomo še naprej dodeljevali solidarnostne štipendije za pridobivanje tistih poklicev, ki jih v lendavski občini ne potrebujejo, ali pa se bo v prihodnje tehtnica le prevesila v prid kadrovskih štipendij, ki jih daje združeno delo. Problem danes še ni pereč, postane pa lahko jutri, ne le strokovni, ampak tudi politični. Razmerje med proizvodnimi in neproizvodnimi poklici po začasnih podatkih o vpisu na pomurske srednje šole kaže sicer ugodnejšo sliko kot v prejšnjih letih, toda še vedno se skoraj 36 odstotkov vpisanih odloča za neproizvodne poklice, torej za poklice, ki jih zadruže-no delo lendavske občine ne potrebuje. V lendavski občini menijo, da je trenutno stanje na področju zaposlovanja posledici pomanjkanja surovin in repromaterialov, na to med drugim kaže tudi padec fizičnega obsega proizvodnje v prvem trimesečju letošnjega leta, toda to stanje se bo spremenilo. Veliko manj bo možnosti priti do dela kot v minulem srednjeročnem obdobju. Jani D. ZAKON O°TEMELJIH VARNOSTI CESTNEGA PROMETA ŽE VELJA UPORABA VARNOSTNEGA PASU JE OBVEZNA! Novemu zakonu o temeljih varnosti cestnega prometa smo v našem listu pred kratkim posvetili celo stran; objavili smo vsebino vseh novih določil, in tako se je vsak, ki je sestavek prebral, lahko seznanil s tem pomembnim zakonom. Seveda pa naše poročanje ni bilo edino, kije Pomurce seznanilo s »prometnim« zakonom, saj smo o njegovih določilih precej slišali na televiziji, po radiu in seveda lahko prebrali tudi v drugih časopisih. Informativna sredstva so zakon o temeljih varnosti cestnega prometa predstavila v takem obsegu kot skoraj noben drug zakon. L maj. ko je začel veljati zvezni zakon o temeljih varnosti cestnega prometa, ježe zdavnaj minil. Kako pa je z izvajanjem določil? Ugotovitve delavcev milice, prav tako pa tudi vsakega laika, če se le postavi ob cesti in opazuje promet, so žal porazne: še vedno, četudi je za prekoračeno hitrost predvidena visoka kazen, je nemalo takih voznikov, ki po pomurskih 'cestah vozijo krepko čez 80. ne upoštevajo pa tudi obveznosti o zmanjšani hitrosti ob vožnji skozi naselja, le malo pa je tudi takih, ki bi se privezali z varnostnim pasom. Tokrat želimo prav temu problemu posvetiti nadaljnje pisanje. da bi tako spodbudili vse, ki se jim zdi uporaba pasu nepotrebna. da bi nekoliko razmislili, kdo je pametnejši: tisti, kije s preizkusi dokazal, da varnostni pas rešuje ži-vlenja, ali pa tisti, ki privezovanje odklanjajo. »Le zakaj se bom privezoval. saj uporaba varnostnega pasu ni obvezna,« slišimo tu in tam. Taka trditev je seveda zmotna, saj novi zakon, o temeljih varnosti cestnega prometa vsebuje naslednje določilo v zvezi z varnostnim pasom: »VOZNIK IN OSEBA. KI SE VOZITA V MOTORNEM VOZILU. KI IMA VGRAJENE VARNOSTNE PASOVE. MORATA BITI PRIVEZANA Z NJIMI. DOKLER VOZI VOZILO NA JAVNI CESTI.« Po formulaciji tega določila lahko sklepamo, da ne gre samo za uporabo varnostnega pasu v osebnem avtu, ampak v motornem vozilu, ki ima vgrajene pasove. To pomeni, da jih je potrebno uporabiti v vsakem motornem vozilu (ne samo v osebnem avtu), seveda če so vgrajeni. Gre torej za OBVEZNO UPORABO ELEMENTA VARNOSTI, ki ga imenujemo VARNOSTNI PAS. Seveda pa bosta voznik in sopotnik še bolje zavarovana ob morebitni prometni nezgodi, če bodo prednji sedeži opremljeni z dobrimi. TRČENJE — Avto seje zaletel v zid. Kaj bi se zgodilo z lutko (enako seveda s človekom), če ne bi bila privezana z varnostnim pasom? Odgovor ni težak! varnimi naslonjali za glavo, kar pa naj bi bila tudi obveznost proizvajalca motornih vozil. Uporaba varnostnega pasa je torej obvezna od 1. maja dalje. Zoper vsakogar, ki se ne privezuje, je moč izreči denarno kazen. 213. člen namreč dobesedno določa: 1) VOZNIK IN.OSEt BA. KI SE MED VOŽNJO V MOTORNEM VOZILU NE PRIVEŽETA Z VARNOSTNIMI PASOVI. SE KAZNUJETA S 100 DINARJI. Prekršek je torej sankcioniran, čeprav miličniki za zdaj ne izrekajo kazni. pač pa bodo to delali šele po L januarju 1985. leta. Seveda pa to ni in ne more biti nikomur v opravičilo, da se ne bi privezoval že zdai. saj se vendar ja ne bomo privezovali zgolj' paradi bojazni pred kaznijo, ampak ZATO. DA BI SI V MOREBITNI PROMETNI NESREČI REŠILI ŽIVLJENJE/ Varnostni pas pa je doslej že marsikoga rešil smrti. Samo zamislite si. da drvite po cesti z dovoljeno hitrostjo, recimo samo 80 kilometrov, potem pa trči v vas nasproti vozeče vozilo z enako hitrostjo. Če niste privezani, ste ob takem in podobnem trčenju gotovo odpisani. V prid uporabe varnostnega pasu ne pričajo le prometne nesreče, ampak tudi »laboratorijski« poizkusi. ko namesto človeka postavijo v avto lutko. Tista. ki je ne privežejo, zleti iz avta, ona pa, kije privezana, seveda ostane v vozilu in je veliko manj (ali pa sploh ne) poškodovana. Ta trditev je podkrepljena tudi s sliko, vzeto iz nemške revije Avto-motor-sport. Slika nazorno kaže, kaj se je zgodilo z lutko, kije bila privezana; četudi je avto treščil v zid. je ostala cela. Za zaključek pa še tole: resda miličniki ne kaznujejo tistih, ki se ne privežejo, vendar je treba zakon izvajati dosledno že zdaj. K temu nas vendarle ne smejo siliti le kazni, ampak tudi neke moralne norme ... Zavedati pa se seveda moramo, daje uporaba varnostnega pasu OBVEZNA. Kot taka je v prid nam samim pa sopotnikom in drugim udeležencem v prometu. Pa nenazadnje vsem našim svojcem, kajti krvni davek naših cest je še vedno velik priča smo pravim družinskim tragedijam. ko ostajajo otroci brez staršev, še huje pa je. ko zaradi naše malomarnosti na cesti umirajo tudi otroci. Seveda obvezna uporaba varnostnega pasu ne bo odpravila vseh prometnih nesreč, jih bo pa zagotovo zmanjšala. In če bomo naposled upoštevali še druge (nove in stare) prometne predpise, bo naša vest čista. Zdaj pa ni. To pa je hudo! ŠTEFAN SOBOČAN (o luko, da se nam je kar oglasil. Enega od odmevov smo že objavili, daites pa objavljamo dva umotvora Frančeka Osata, ki je — mimogrede rečeno — obljubil, da bo še pisal. Prvi od dveh pesmic je dal naslov — moramo priznati, da izredno popularen — Sladkorna pesa. O pesa, pesa ti sladkorna, proizvodnja tvoja je naporna, tako smo mislili mi vsi, ki smo tebe sejali. A zdaj, ko leto je za nami, vsi si manemo z rokami, saj srečno smo te vsi pospravili, in s tem dostojno se postavili. Da skrb za tebe je velika, ker stoji nam pač fabrika, ki mnogo je milijonov stala, . da bi nam sladkorja dala. A čeprav sta dež, sneg in led nam včasih vlivala trepet, vendar volja bila je res ta prava in pa pamet naših kmetov zdrava, zato pospravili smo te vsi, ki smo tebe sejali. Zato pa zdaj za drugo leto, dajmo res vsi mal’ bolj vneto, res mi vsi, da bomo te sejali in res vse od sebe dali, da 'izpolnili bomo plan, ki je 'vsem nam kmetom znan. Podpisal pa se je naš novi sodelavec takole: bivši, sedanji in bodoči proizvajalec sladkorne pese Franček Osat. Čeprav se mu vidi, da je pero še tu pa tam okorno, vendar pa zadene v živo. Kot je najbrž zadel v živo tudi z Njivo. Njiva, njiva moja, kako usoda tvoja, me je prizadela in srce mi vnela. Stare koprive... Ti ne veš, kako sem trepetal, ko so buldožerji te orali, a ne, da pšenico bi sejali, če sejali bi pšenico, s katere kruh bi pekli in potico, a so orali, te teptali, zdaj tam bloki so nastali, zrasli bloki so in zelenice, nič več zlate ni pšenice. Zakaj ta družba nima več posluha, a vest mi kliče: glej lenuha! Zakaj prodal si nji vo, dejanje storil si kaznivo. Njiva, njiva moja, zakaj sem tebe sploh prodal, saj vendar kmet sem in vse bi zate dal, da bi le zopet te lahko oral. —brž— STR’AN 8 VESTNIK, 19. MAJA 1981 I JADRAN, GORE, JEZERA, DEŽELA, ZDRAVILIŠČA KREDITI! KOMPAS JUGOSLAVIJA ANKARAN KOMPAS JUGOSLAVIJA počitnice 1981 letovanja NOVO! LETALSKI PAKETI: SREDNJA DALMACIJA ali pa si pri Kompasu izposoditi vozilo Kompas Hertz Rent a Car. Za veččlansko družino je prevoz z osebnim avtomobilom še vedno najbolj udoben in poceni. IN ČRNA GORA dopust sami in bi jim bil prevoz z osebnim avtomobilom predrag. 25% POPUSTA ZA IZLETE V ORGANIZACIJI POSLOVALNIC KOMPASA NA OBALI DA NA DOPUSTU NE BO DOLGČAS ČRNA GORA: EKSKLUZIVNA PRODAJA V SLOVENIJI KOMPAS 3 X „NAJ" Le redko kdaj človek lahko z mirno vestjo napiše, da je nekaj „naj". Tokrat pa se ni moč upreti taki skušnjavi. 105 krajev, 200 objektov in 6000 postelj — to je značilnost Kompasove ponudbe za počitnice 1981. Kompasovi gostje bodo na letovanju v črnogorskem primorju imeli posebne ugodnosti. S potrdilom o letovanju bodo imeli 20 odstotkov popusta pri najemanju čolnov, sandolinov. jadralnih desk in jadrnic v Kompasovem športnem centru pred hotelom „Beograd" v Bečičih. Tiste goste, ki bodo letovali pri zasebnikih, bodo Kompasovi predstavniki pospremili do začasnih stanovanj. Enkrat na teden bodo pooblaščeni Kompa- sovi predstavniki imeli razgovore s svojimi gosti, ki bodo bivali v hotelih. Goste pri zasebnikih pa bodo vsaj enkrat v času letovanja obiskali. Ti razgovori so namenjeni reševanju morebitnih težav in vsestranski pomoči. PRIJAVE IN INFORMACIJE: KOMPAS, MURSKA SOBOTA, Titova 26, telefon: (069) 21-312 in ostale Kompasove poslovalnice v Jugoslaviji ter pooblaščene agencije -mKKo strici somi KRANJEC Povedali Ampak stric ne pozna Feme— ni imela belih las, čisto navadne prekmurske, sivkaste ko kodelja ... ni šepala. Stric ne ve, kako se je znala žalostno nasmehniti. Tudi 'F ne ve, da zdaj že najbrž četrtega otroka pestuje, jaz pa sem takrat bil reven študent ljubljanskih ulic, ki so ga hotele pogoltniti. . . kakor da je neka neumljiva usodnost, ki je legla na Picke-Fujse, prilezla za mano še na ljubljanske ulice, tudi tja in tam na tega ’Fujsa ’, ki se je s skrajnimi napori trgal iz zavodnih mrež in se reševal na neke nove obale, morda tja, kjer sta z bratom nekoč nosila rdeče trakove na nekih 'proletarskih' kapah in je brat prepeval 'Fel, fel te budos proletar’, govoril o poljanskih proletarih, o delitvi zemlje, sam pa potlej shiral za delom v tujini in neke pomladi sem mu moral še stisniti roko v smrtni grozi, nato pa zatisnil S oči----------' ... .. 'Fel, fel te budos proletar-------------’.in ti moji strici, ti budos ® proletarci’ so se poskušali reševati z zemljo, z muziko in — kam so se rešili? Vidim strica Marka, mizarčka, ki se nagne skoz odprto okno, zakliče nekemu: "Hej ti pridide sem! Kako ti je ime ?" — In oni šmrkljavec, ko pride do okna. "Števek sem." "Lažeš. Nisi Vahek?" Šmrkljavec se smeje, j - prikima: "Vanek sem." — Stric: "Saj sj naš, he?" — "Naš," pritrdi šmrkljavec — "Node — nos že imaš naš. Skocide nam še po tri pinteške vina: Miškec bo vse plačal, reci — pride tja in bo plačal..." Pride do mene, preden spet sede — in ko je seveda pomole/ skoz okno šmrkljavcu tri prazne steklenice, in mi reče: "Nu — tak, zdaj pa imaš svoje sorodnike, ko nisi hotel biti pop: plačal bbš za vino. Ampak da veš — naš si pa le: Fujs. Iz Pickovega rodu in iz Fujsov." Nakar odroma spet na svoje drevo. Po materi iz Pickov, iz rodu Fujsov. Slednji bodo ostali v tisti stan, zakotni, od vasi odmaknjeni ulici. Vsaj po imenu se bodo tam ohranili. Picki J . propadajo, zgubljajo se po svetu. V tem močvirju se niso mogli oprijeti za nobeno stvar, niti za zemljo ne. Tudi Pickova banda je že razpadla, zadnji ostanki so zbrani zdaj obtem drevu, kakor da se pripravljajo na prezgodnji pogreb, in kakor da z vinom še živi hočejo opraviti svojo kermmo sedmino. 'Lahno plove moja pesem k tebi sred' noči---- Kam ploveš, misel, iz tega našega poljanskega, tega 'pickovega’ močvirja? Za Šariko? Za Etelko. Za Femo Fema že pestuje četrtega otroka, najbrž ga pestuje ze tu i Šarika. Po Etelko je prišel trgovčič-iz Čakovca, vseje ods o s svojim žalostnim smehljajem. Ker kaj pasi lahko | obljubil? In če si obljubiti še kaj mogel — kaj si pa lahko F komu dal? Obet za prihodnost? Tompa se nagne k meni — reče in vpraša hkrati: "Verdi?" In ko nekaj kasneje trobenta utihne, ko sežem po pijači, odvrnem Tompi: "Ne." In s pijansko zbadljivostjo vprašam: "Ste kaj hoteli z njim ?« Za čas me gleda z zdravim očesom, tudi njegovo stekleno oko je uprto vame, a vendar nakako mimo mene, tudi Tompa nagne steklenico in mi potem reče — tokrat z neko predanostjo: »Rad bi se mu priklonil-------za nekdanje . . . takrat sem ga žalil, se spominjaš? Na travnikih . . . zvečer. Bil sem besen nate, najraje bi te bil raztrgal, pa sem žalil---------------------------------- koga že vse?" "Mozarta ?« "Mozarta,« prikima. "Bacha, Handla, Beethovna, Mascagnija, Verdija, Čajkovskega------------sploh vse, tudi Leharja, ki ga včasih igrate, vse ste žalili-« "Žalil, Miškec. Zdaj pa seji m vsem klanjam. Mislil sem, da je Tompa velik, vse drugo pa majhno. Pa zdaj vidim — samo skržutali smo. Na svetu pa je velika mužika ... sem nekoč slišal vsaj malo tega, pa sem si mislil — 'mi ga prej napravimo' po svoješe bolje. Pa ne, Miškec — sram me je, zato se jim danes vsem priklanjam do zemlje, vsem, ki so napravili kaj lepega — —"In resnično: Tompa se obrne proti odprtemu oknu, se prikloni skoraj do tal, se obrne proti drugemu oknu in se ravno tako prikloni, nato pograbi steklenico, drugo potisne meni v roke, medtem ko stric Števan in flavtaš pograbita še vsak eno, Tompa pa reče: "Nazdravimo vsemu lepemu, kar so nam dali tisti, ki so delali mužiko, nazdravimo lepimužika — —" Nagne steklenico, da zaklokota po grlu, in v tem ga vsi posnemamo, razen mizarčka strica Marka, ki nima steklenice in ki sedi na svojem drevu s pipo v roki, iz katere se kar naprej odceja curek rjavkastega dima. In_potem s Tompo spet pristaviva trobente k ustom, stricu Števanu pa zdrsijo jesenove paličice, na konceh z vato ovite, po cimbalah. Zaigramo, zaigramo z neko predanostjo, zaigramo vse, kar mi pride lepega na misel in kar sem si bil na svoji poti zapomnil. In Tompa me spremlja, kakor da je večno igral samo te stvari in ne le nekih sotišev in šamarijank. Tudi stricu Števanu paličice kar same od sebe letajo po razprti plošči cimbal, pesem se trga skoz dvoje odprtih oken. Meni pa se zdi, da so se razmaknile sive, umazane stene mizarske delavnice mojega strica mizarčka Marka, ilovnato tlo, nastlano z oblanci in s prahom se je pregrnilo z žametno mehko pomladno travo naših travnikov, naših polj, se nasulo s cvetjem ko z biseri vseh barv. Sivo črno drevo, ki smo sedeli prej na njem, se je spremenilo v sivo pot našega kraju se bližajočega življenja, ki po njej stopamo mi iz rodu Pickov, z nami pa še ta Tompa, ki se je priključil naši bandi. Spredaj gresta oba Marka, bratranca, mizarček in flavtaš, ki lovi sapo, za njima pa stopamo mi trije: Tompa in jaz s trobento, stric Števan s cimbalami in igramo žalostinko tega klavrnega zamočvirjenega življenja. In mizarček Marko pred nami visoko drži hrastov široki, mogočni križ, na katerem piše z nerodnimi poševnimi črkami v madžarskem črkopisu in v našem narečju:' Eti pocsivlejo Piiczki Počivljejo, da —.— a kaj vse naj bi tu počivalo? Samo mi Picki, moji strici in še jaz z njimi vred? Ali šele odhajajo za tem križem, odhajajo s tega zamočvirjenega poljanskega prizorišča, kise je napotilo proti novim, svetlejšim obzorjem, ta sproletarizirani Pickov rod pa je obtičabv svoji nebogljenosti in se zdaj odpravlja za tem križam na poslednjo pot ? Odhaja ta naša poljanska nepotešljiva žalost in revščina, ki ji nismo in nismo bili kos ? Naj pokopljemo neko brezumno pickovsko hrepenenje? Po čem že? Naj tu počivajo ti nikdar do kraja izpeti napevi, ki jim sam ravno tako nisem dorasel ko vsa ta Pickova banda s Tompom vred ne? A kaj je tisto, česar nisem zna! nikdar ne do kraja domisliti ne do kraja izpeti niti do kraja po njih obnoviti? Mar samo ta močvirska žalost in osamelost, ki se mi sprevrača v grotesknost s tem obrednim igranjem, s tem lesenim križem, za katerim stopajo na kraju svojega življenja moji strici na svojem nedoumnem pohodu in ki za njimi stopam še jaz sam ? NASA POLJANSKA SMRT JIH JE POBIRALA Poljanska smrt je stara ko človeški rod, prej vsekakor ni bila potrebna: Posebej ustvarjena ni bila, nikjer v bibliji ni zapisan njen začetek. Gotovo pa se je rodila tisti trenutek, kakorje bog preklel Adama z besedami,prah si in v prah se povrneš'. Njena prapodoba nam ni znana. Gotovo pa se je vedno sprem/n/ala, kakor se je spreminjal človek, čeprav je hkrati ohranila na sebi nekaj starinskega: njena bela ha-Ija-prt, v kar je odeta, je ostala iz pradavnih časov, ker so tedaj bog in angeli vsi bili oblečeni v take halje. Toda kosa je čisto poljanska, podobna tisti, s kakršno je naš oče hodil na delo h kmetom ali v Šlavunijo. Med starejšimi Poljanci je redek, ki je ali ne bi bil kdaj videl ali vsaj slišal jokati. Nihče pa ne ve, od kod prihaja — se pravi: kje počiva ali kar že počne takrat, ko nima dela, če pa jo srečaš na kolniku, lahko veš, da je ali že ubila koga ali ga šele gre ‘klat. Včasih si izmisli, da koga tudi ,teži’. Besedo .težiti’ rabimo samo za ta primer, nobenega drugega pomena nima. — Če pa se starejšim prikazuje ,živa ’, resnična, otipljiva, čeprav se ne da ujeti, ali pa jo vsaj slišijo, kako sredi nočijoka, je noben otrok še ni videl niti slišal jokati — kajpa, predvsem zato, ker otroci ponoči spijo. Zato pa v vasi skoraj nihče ne umre brez skoraj že obredne navzočnosti otrok, razen seve, če se to zgodi oonoči, kar pa je redko: ponoči namreč nihče rad ne umre. Toda otrok smrt ne moti kaj prida: igrajo se okrog hiše — okrog hiše zato, da niso ljudem napoti — kdaj pa kdaj kateri VESTNIK, STRAN 9 RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED OD 20. DO 2 2. MAJA SREDA ČETRTEK PETEK RADIO MURSKA SOBOTA 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 DNEVNIK, 16.10 Nekaj minut z... Prenos sporeda Radia Ljubljana. TV LJUBLJANA 9.20 TV v šoli, 10.00 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Z besedo in sliko: Uganke, zanke. 18.00 Velike razstave, zadnji del kulturno dokumentarne serije. 18.25 Obzornik. 18.40 Republiška revija »Zagorje 80«, 4. oddaja. 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.24 TV nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.20 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: Kako postati Švicar, švicarski film. 21.45 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov. 21.50 Miniature: Rudi Spanzel. 22.05 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v Madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Kaj je novega pod streho 18.15 Splošna ljudska obramba. 18.45 Zabavna medigra. 19.30/TV dnevnik. 20.00 Dobrivoje Ilič: Joakim, predstava Beograjskega dramskega pozorišta 21.35 Zagrebška panorama. 21.55 Tale, ponovitev TV nadaljevanke (do 22.45) TVZAGREB 9,05 do 12.05 Izobraževalni spored, 17.35 Pregled sporeda, 17.40 Poročila, 17.45 Kaj je novega pod streho, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika skupnosti občin Splita, 18.45-Amaterji, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Prosta sreda, 21.15 Portret revolucionarja: Veda Zagorac, 22.00 Dnevnik, 22.15 Koncert v čast Dneva letalstva TV AVSTRIJA 9.05 Šolska TV, 9.35 Film, 10.55 Hans in Lena, 11.00 Argumenti, 12.00 Opoldanska redakcija. 16.00 Lutke, 16.30 Wickie in silaki, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Čudovito življenje, 17.25 ORF danes, 17.49 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Film, 21.00 Poročila DRUGI PROGRAM 16.55 ORF danes, 17.00 Dežela in ljudje, 17.30 Popotovanje po Avstriji, 18.00 Muppet Show. 18.25 Kdo me hoče?, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Kultura v sredo, 20.05 Šok moderne, 20.50 Deset pred deseto, 21.20 Hudičev kvartet (film), 23.05 Poročila /O ljubljanska banka Pomurska banka TV MADŽARSKA 7.35 Šolska TV. 9.00 Trsje in blato, pon. 15.05 Zabavni program. 13.35 Listi zgodovine, 3. del. 16.25 Bartok: Narodne za klavir za otroke. 16.35 Kakšni partnerji smo, reportaža. 17.15 Štafeta, 10 minut mladosti. 17.40 Risanka. 17.50 Nogomet; Norveška-Madžarska, kvalifikacija za SP. 19.45 TV dnevnik. 20.15 V odmoru razprave, veseloigra. 20.30 Glasbeni TV klub. 21.20 Naši sodobniki. 22.25 TV dnevnik 2 L m RADIO MURSKA SOBOTA 15.30 zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 DNEVNIK, 16.10 Glasbena oddaja, 16.30 Delegatska tribuna, 17.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. TV LJUBLJANA 9.00 TV v šoli. I0.00 TV v šoli. .16.20 Šolska TV: Zvok v filmu. Kondicijski trening. 17.20 Poročila. 17.25 Tehtnica za natančno tehtanje. 17.55 Mozaik kratkega filma: Tifu-sarji in Smrt Paora Durice, jugoslovanska filma. 18.20 Obzornik. 18.30 Mladi za mlade: Dijaška samouprava. 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.22 TV nocoj. 19.24 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Mednarodna obzorja. 21.30 625. 22.10 V znamenju Oddajniki II,TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Družba Zore rdečelaske. 18.15 Znanost. 18.45 Ugrabitev, angleška nadaljevanka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Teleskopija: Oto Bihalji-Merin. 21.00 Po izbiri: Hirošima, ljubezen moja, francoski film 23.00 24 ur TV ZAGREB 9.00 do 12.00 Izobraževalni spored, 15.00 do 16.00 Izobraževalni spored, 17.35 Pregled sporeda, 17.40 Poročila, 17.45 Družina rdečelase Zore, 18.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 No coj. 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Paralele. 20.45 EPP, 20.50 Močnejši spol, 21.50 Dnevnik, 22.05 Majski operni večeri. Drugi program isto kot Ljubljana II TV AVSTRIJA 9.00 Jutranja poročila, 8.05 Am. dam, des. 8.30 Dežela in ljudje. 9.00 Šolska TV, 9.30 Evropejci, 11.00 Hans in Lena. 11.15 Waltonovi. 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Am, dam, des, 16.30 Marco, 16.55 Spanček Zaspanček. 17.00 TV kuhinja. 17.25 OFR danes, 17.30 Mi. 17.54 Reklame. 18.00' Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Sončni konji. 20.05 Vaš nastop prosim, 20.50 Večerni šport, 21.40 Poročila DRUGI PROGRAM 16.55 ORF danes, 17.00 Brez nagobčnika, 18.00 Muppet Show, 18.25 Kdo me hoče, 18.30 Čas v sliki. 19.15 Dalii, dalli. 20.45 Reklame, 20.50 Deset pred deseto, 21.20 Klub 2 in poročila /O ljubljanska banka ' Pomurska banka TV MADŽARSKA 7.05 in 13.25 Šolska TV. 15.00 TV borza. 15.10 Velike reke v luči zgodovine. 16.15 Telšport. 16.40 Televizija na petih jezikih, spored študia' Szeged. 17.10 Pedagoški forum. 17.45 Budimpeštanski velesejem. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Risanka. 19.10 Pravni primeri. 19.50 Šansoni. 20.20 Mladinska ura. 21.20 TV dnevnik. RADIO TV AVSTRIJA MURSKA SOBOTA 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 DNEVNIK, 16.10 Ob koncu tedna, 17.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi in ob 18.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. TV LJUBLJANA 8.45 TV v šoli. I0.00 TV v šoli. 14.55 TV v šoli — ponovitev (do 16.00). 17.15 Poročila. 17.20 Družina Smola, madžarska risana seNja. 17.45 Jugo rock. 18.15 Obzornik. 18.25 Spominski park v Kragujevcu, izobraževalna oddaja TV Beograd, 18.55 Ne prezrite. 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.24 TV nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije, dokumentarna serija. 20.55 Propagandna oddaja. 21.00 T. Mann: Buddenbrooko-vi, nemška nadaljevanka. 22.00 V znamenju. 22.15 Nočni kino: Lepotica dneva, francoski film TV ZAGREB . 8.45 do 12.05 Izobraževalni spored, 14.55 do 16.00 Izobraževalni spored, 17.35 Pregled sporeda. 17.40 Poročila, 17.45 Sončna krila, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika skupnosti občin Rijeke, 18.45 Mladinski ekran, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije, 20.55 EPP, 21.00 Dober večer, 21.55 Dnevnik, 22.10 Izsiljevanje na Atlantiku (film). 8.00 Jutranja poročila, 8.05 Am, dam, des, 8.30 Ruščina, 9.00 Šolska TV, 9.30 Nikoli nisi premlad (film), 11.20 Veselje z zabavo. 11.20 Klub seniorjev, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Am, dam, des, 16.30 Medvedki so prosti, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Pan-optikum, 17.25 ORF danes, 17.30 Mi, 17.49 Reklame. 18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Druga žena (film), 20.15 Modna revija, 20.20 Pasje življenje Ladyn-skega. 21.10 Reklame in šport, 21.20 Nočni studio, 22.20 Poročila DRUGI PROGRAM 16.25 ORF danes, 16.30 Šolska TV, 17.00 Vzgojna oddaja, 17.30 Želeli ste — igramo vam, 18.00 Muppet Show, 18.25 Kdo me hoče?, 18.30 Cas v sliki, 19.15 Človek — neznanka, 20.00 Domači profesionalci, 20.15 revija, 20.20 Politika v petek, 20.50 Deset pred deseto, 21.20 Beli doktor (film), 22.50 Poročila /Q ljubljanska banka Pomurska banka TV MADŽARSKA 7.05 in 12.25 Šolska TV. 14.35 Živi muzej. 16.15 Za otroke. 15.10 Stan in Pan, burleska. 16.45 5 munut meteorologije. 17.00 Dokumentarni film. 17.25 Nepal, reportaža. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Delta. 19.25 Zgodba nekaj prvih ljubezni, TV igra. 20.25 Pol tega ne drži, kviz. 20.55 Skrivnosti naše bodočnosti. 21.55 TV dnevnik. mišKO KRANJEC strici so mi povedali gre vprašat, če oni že umira, s čimer misli tisti poslednji trenutek, ko umirajoči še poslednjič pogleda po navzočih, ko poslednjič dahne svoj,zbogom', morda še zgane z roko. Smrti so različne, vsakdo, da — skora/vsakdo umira na svoj način, vendar so redki, ki se smrti skoraj veselijo, ali jo vsaj nekako dobrohotno pričakujejo, kakor jo je pričakala staraRadošičeva mamici ker ko ji je bojna vzela edinega sina, veselega Amerikanca in ga ni več pričakovala, je lepo rekla: "Zdajpa pridi, božja dekla, in me vzemi s seboj!" In ta ,božja dekla' je res prišla kakor da je pojdočki mimo sosedove hiše slišala njeno 'prošnjo pa se je je zares Usmilila: mamica si je ogrela vodo v kad, se vsa lepo umila, se oblekla v obleko, ki jo je hranila prav za svojo smrt, legla na svojo posteljo, pogledala na stensko uro, opazila, da že ,bati’ — uteži visijo čisto spodaj. In ker je nekdo ravno hotel nategniti znova, je rekla: "Ni treba zdaj — potlej." Mamica se je obrnila k steni, nakar sta se ura in njeno življenje hkrati iztekli. Za njo ni nihčejokal, čeprav je bila tako dober človek. Ampak življenje očitno ne presoja ljudi po njegovih lastnostih, bolj po njegovi pomembnosti. Njen zet Miha! tisti, ki nam je iz Črne gore prinesel otrokom fig, je umiral ravno tako vdano: naprej ga je zadelo božje. Nakar je ležal nekaj mesecev, ne da bi kaj spregovoril. Ko si je opomogel, je šepal in tpdi ena roka je bila mrtva. Spregovoril je sicer znova, toda večno redkih besed, samotarski, je potlej le še bolj .skoparil'z besedami. Ko ga je božje v drugo, je obležal le še bolj hrom. Žena ga je morala vzdigovati iz postelje še ,za svoga posla’. Mnogo višja, a nekoč tudi močnejša od njega, bi vse to bila zlahka opravljala, če bi že tedaj tudi sama ne bila na kraju z zdravjem. "Joj, moj Mihal," je govorila še kar šegavo, "kakšen sirotek si postal. Včasih pa si bil tako hud.. . kar naprej si se ulegal po meni, siroče moje, eh —« Pol leta skoraj ga je tako prestavljala ko suho poleno in tudi sama hirala. "Ko bi te že iubleni bog vzet k sebi," je govorila kar njemu, »mene pa. odrešil. Ker če mene prej obišče bela smrt — kdo te bo pa še vzdigoval, ha? — Dobro, da si tako lehek, bolna te težkega ne bi zmogla." Očije še obračal, v njem je hroplo, nič več ni pljuval črlene sline po tlu, ker ni več žvečil bage, še jedel ni skoraj nič, Le kdaj pa kdaj se je iztrgal iz njega gnoj, ki mu ga je žena zbrisala z usten, celo kar z jezika, nakar je zadrema! In tako je nekega dnezadremalza vedno. "Na, križ božji," je dejala njegova žena. "Pa še zbogom mi mrekeT" — Nakar je kar čez plot poklicala našo mater, rekši ji: "Pridide — mi ga boš pomagala oprati, vodo sem že ogrela." Našega Lojza sta poslali k zvonarju, naročivši mu, kako naj zvoni — se pravi: kolikokrat, potlej naj stopi h pokopiču in smrtnjaku. pa še k mizarju, h kateremu od Pickovih stricev: smrtnjak ga mora pregledati, če je zares mrtev, pokopič ga mora zmeriti in mu izkopati jamo, mizar pa mu bo napravil drevo. Nakar bo naš Lojz moral še k . plebanušu na faro, ki ga mora — tega strica — izbrisati iz knjige živih in on bo seveda določil, kdaj bo pogreb. »Sem dobro zakurila," je govorila soseda Režnjička. »Bova potlej napravili nekše pogače, ljudje bodo prihajali... dobro, da imamo še nekaj žganjice, vino pa je domače — naj bo, kdor bo žejen, bo že pil." Nič se ne zmenita za mojo navzočnost, ki imam na skrbi mlajša bratca, pa si tako lahko mirno ogledujem, kako ga slečeta do golega ko novorojenčka in ga pereta s toplo vodo ko kakšen predmet in se tudi pogovarjata o njem ko o kakšnem predmetu, jaz pa si mirno ogledujem drobno zgrbančeno golo bitje, kise je imenovalo človek, dokler je. bilo oblečeno, se naslanjalo na vrata pri kolniku, žvečilo in kdaj pa kdaj pljunilo iz ust črleno slino, kdaj pa kdaj spregovorilo s kom kakšno besedo. In kako bore malo je ostalo od vsega. »Si se vsaj rešila muk, Bara," pravi naša mati, ko ga oblačita v najboljše, kar premorejo. -Oba sva se rešila, soseda, jaz pa se bom še sama kmalu za njim." I/ čemer se ni motila — ni ga dolgo preživela. Horvatov stric je umiral od naduhe — leta in leta se je mučil z njo. Trd, trmast, otrokom pa se nam je zdel še nekako neusmiljen, čeprav ni nikomur prizadel nič zlega. Kmet, kakršne je ustvarjala Madžarska: kadar je hotel, je lahko postal župan, oklepal se je oblasti, pri čemer pa se vendar ni nalezel madžarskega duha; pač zaradi okolja. Lotila pa se ga je tako močna naduha, da sije hotel sam vzeti življenje. Dvakrat so ga rešili: ko si je že rinil ’kovaški' nož v prsi in se že tudi ranil. Ali je mislil resno, ali je računal, da ga bodo rešili — poskusil je samomor pred domačimi, da so ga lahko rešili. Drugič pa se je 'zazankal' na.hlevu in so ga odkrili le po naključju, otroci smo le še videli, kako so ga dolgina nesli s hleva v sobo, slišali smo, kako je hlipal za zrakom, tolike pa je še zmogel, da je preklinjal ves svet in še posebej nje, ki so ga rešili iz zanke. Preklinjal je celo ljubega boga, ki ga noče rešiti muk. Potlej so pazili nanj, niti koraka ni mogel napraviti, da ga ne bi bil kdo spremljal, ker si očitno niso hoteli nakopati na dušo greha. Kar pa se je nam otrokom zdelo če že ne grdo, pa vsaj nepravično; ker če si kdo hoče vzeti življenje, kise mu zdi neznostno,je to njegova stvar, le zakaj mu je treba braniti'pri taki odločitvi? Kot eden najboljših kmetov je vzel v rejo in na skrb državnega plemenskega žrebca. Ker količkaj trden kmet v Poljani je že zaradi ugleda moral imeti pri hiši vsaj eno kobilo. Bila je ponosna, samozavestna žival, kakor da se zaveda, kdo je njen gospodar: kadar se je stari Horvat peljal z njim po vasi, je žrebec hrzal, da so ga slišale vse kobile in. se mu tudi oglašale. Ta ponosna, široka, mogočna žival, tudi če je peljala najbolj naložen voz, ni znala hoditi, zdelo se je, da poskakuje po kolniku, poskakuje in hrza, naznanja vsem kobilam, da gre po kolniku on, Horvatov žrebec. Noge je imel ko žakljički natrpane, griva mu je visela na obe strani usločenega širokega tilnika, kise je razraščal v še širši, v še mogočnejši okrogel hrbet z jarčičem, da bi človek lahko ležal na njem. Ko mu je 'umirala' — nikdar ni rekel, da živa! crkava, poginja, kakor so govorili drugi ljudje - pri njem je vsaka stvar, vsaka žival umirala, »ker vsaka živa stvar ima dušo; pa tudi mrtve stvari imajo dušo", je trdil — je bil ves iz sebe. Žrebca je imel toliko let, da je postal že njegova last. Bil pa je tudi njegov ponos. Odvezalje vso živino iz velikega hleva 'na dva poda ’ — pet krav in dve kobili. Napodil je vso živino iz hleva, nekdo se je s kolesjem odpeljal po koršmita v Lendavo, če bi ta kaj pomagal. Bilo pa je prepozno: stari Horvat se je zaprl v hlev, k,umirajoči’ živali, k temu silnemu kupu mesa, kiješenedavno tega bilo tako ponosno, odvezal je žrebca, da se ne bi zapletel in se zadavil. Gledal je . ’umirajočo’ žival, ki se je premetavala po vsem hlevu. In ko je bil boj končan, je prišel sicer zravnan iz hleva, a ves spremenjen. "Mrtevje," nam je rekel otrokom, pa tudi starim, ki so čakali zunaj. "In kako težko je umiral... še človek laže umre." Več kot tono težko žival so kmetje potlej kmalu zvlekli iz hleva, še težje naložili na ,pucov’ voz, ki ga je s parom kobil komaj odpeljal na mrlinšček. Tistikrat ta ponosna žival ni poplesavala po kolniku, ni hrzala, ni vznemirjala kobil. Stari Horvat pa se je zaprl v sobo, sedelzamizo k žganju in si nalival kozarec za kozarcem, čeprav smo ga redko videli piti. Sam je tudi s tako težavo umiral — poskrili so pred njim vse nože, ker se je kadarkoli vzdignil, čeprav so ga možje tiščali na posteljo. Lo vil je sapo, se dušil... dokler se ni čisto zmiril, rekši jim, ki so ga tiščali na posteljo: »Lažje mi je... pustite me, duham in zdaj bom umrl." In resnično je umrl: ni se ne spovedal, niso ga ,dali v poslednje mazanje', kakor pravimo, ker je pač do poslednjega psoval, pa tudi ničesar ni mara! Umiral je, pri hiši pa so že bili vsi, ki bodo z mrtvakom imeli opraviti: smrtnajk, pokopič, mizarček; v mali sobi so pomalem cedili žganjico in prigrizovali kruh, ker pogače še niso bile niti v peči. Nič se niso vznemirjali, ker če jim je kdaj domači sin rekel: »Še so živi,« so vsi trije zmignili, kakorkoli že in rekli »Saj se ne mudi, zares se ne mudi. Vsak človek rad živi, le da Števan preveč trpijo, naj bi se jih bog usmilil in vzel dušico k sebi...« Nad hišo pa se je — nad to za tiste čase tako mogočno ,zidino' — kar naprej odcejal potoček dima. Eden od naših malih oglednikov nam je naposled, ker bi se že radi šli kam drugam igrat, le prinesel odrešilno novico: »Dedek sb mrtvi, ženske jih že umivajo, goli ležijo na postelji, ko dvoje dolge čepe." Trojica v mali sobi je morala prenehati s pitjem: smrtnjak si je moral ogledati mrtvega, potrditi njegovo smrt, mizar in pokopič pa sta izmerila njegovo dplžino, nakar so še stopili v malo sobo na en goltjaj in se šele nato odmajali iz hiše; do bližnje krčme. (Nadaljevanje prihodnjič) STRAN 10 VESTNIK, 19. MAJA 1981 URADNE OBJAVE Leto XV Murska Sobota, dne 19. maja 1981 Št.: 25 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec 231. Odlok o kriterijih za določitev krajevnih skupnosti in območij, ki so manj razvita na območju občine Murska Sobota. 232. Ugotovitve, in stališča o gospodarskih gibanjih in uresničevanju’ družbenega ‘plana občine' Murska Sobota za obdobje 1976-1980 v letu 1980. 233. Sklep o kriterijih za določitev manj razvitih krajevnih skupnosti oziroma območij občine Murska Sobota. 234. Odlok o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Lendava za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja do leta 2000. 235. Odlok o določitvi organa, ki odloča o izločitvi uradne osebe upravnega organa oziroma funkcionarja, ki vodi upravni organ občine Lendava. 236. Odlok o spremembi odlokov o višini prispevnih stopenj za financiranje programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Ljutomer v času od 1. 5. do 31.12.1981. 237. Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Lendava. 238. Sklep o uskladitvi (valorizaciji) lestvice prispevkov občanov k stroškom socialnega skrbstva v občini Gornja Radgona. 239. Ugotovitveni sklep Sveta za ljudsko obrambo skupščine občine Gornja Radgona. x 240. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Bratonci. STRAN 11 VESTNIK, 19. MAJA 1981 231. , Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 23. aprila 1981 in na seji Družbenopolitičnega zbora, dne 22., aprila 1981, sprejela ODLOK O KRITERIJIH ZA DOLOČITEV KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN OBMOČIJ, KI SO MANJ RAZVITA NA OBMOČJU OBČINE MURSKA SOBOTA X _ 1. člen S tem odlokom se določajo kriteriji za določitev manj razvitih krajevnih skupnosti oziroma njihovih območij in sredstev za financiranje razvojnih programov manj razvitih krajevnih skupnosti. 2. člen Za opredelitev manj razvite krajevne skupnosti oz. območij krajevne skupnosti se uporabljajo naslednji kriteriji: — delež zaposlenih v skupnem številu prebivalcev; — skupni prihodek na prebivalca, ki se ugotovi: a) na osnovi števila zaposlenih in povprečnega osebnega dohodka v občini b) na osnovi katastrskega dohodka kmetov, povečanega s faktorjem, ki ga določi izvršni svet c) na osnovi dohodka delovnih ljudi, ki z lastnimi sredstvi samostojno opravljajo obrtne dejavnosti oz. intelektualne storitve; — gostota naseljenosti prebivalstva; — razvitost družbenega standarda. 3. člen Za manj razvito krajevno skupnost se šteje njeno celotno območje, oziroma za manj razvito območje in tisti del krajevne skupnosti, ki izpolnjuje vsaj tri od naslednjih kazalcev: , — da delež zaposlenih v skupnem številu prebivalcev ne presega 75 % povprečnega deleža v občini; — da skupni prihodek na prebivalca ne presega občinskega povprečja; — da gostota prebivalcev ne presega 60 na kv. km prebivalcev na območju, za katerega se ugotavlja manj razvitost; — da ima območje krajevne skupnosti manj kakor 50 % kategoriziranih cest, da je del, krajevne skupnosti oddaljen in ima slabo cestno povezavo s krajevnim centrom, da leži naselje na obmejnem območju, da ni strnjeno in je oddaljeno od centra krajevne skupnosti. Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti s sklepom določita za srednjeročno obdobje tiste krajevne skupnosti oziroma območja krajevnih skupnosti, ki izpolnjujejo kriterije iz tega člena. 4. člen x Sredstva za financiranje razvojnih programov manj razvitih krajevnih skupnosti se zbirajo na prehodnem računu pri Službi družbenega knjigovodstva. Na račun se stekajo sredstva, ki so jih podpisniki dogovora o temeljih družbenega plana občine Murska Sobota za srednjeročno obdobje namenili za financiranje razvojnih programov manj razvitih krajevnih skupnosti oziroma območij. 5. člen Sredstva razporejata Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti prvenstveno za sofinanciranje tistih razvojnih programov manj razvitih krajevnih skupnosti, ki so krajevnega pomena, manj razvitim območjem krajevnih skupnosti pa za sofinanciranje tistih razvojnih programov, ki so ožjega pomena. 6. člen Komisija za financiranje programov razvoja krajevnih skupnosti upošteva pri obsegu sofinanciranja razvojnih programov lastno udeležbo delovnih ljudi in občanov ter drugih udeležencev, predvsem glede na sprejeti samoprispevek za realizacijo razvojnega programa krajevnih skupnosti ter stopnjo razvitosti krajevnih skupnosti oziroma njihovih območij. 7. člen Komisijo za financiranje programov krajevnih skupnosti imenujeta Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti. Komisijo sestavlja predsednik in 8 članov. 8. člen Komisija opravlja zlasti naslednje naloge: — usklajuje samoupravno sporazumevanje o temeljih plana družbenega razvoja manj razvitih krajevnih skupnosti oziroma njihovih območij;, — daje predloge zboroma glede razporeditve sredstev za financiranje usklajenih razvojnih programov; — opravlja nadzor nad uporabo sredstev in o tem poroča zboroma. 9. člen Finančno-administrativna opravila računa opravlja sekretariat za občo upravo občine Murska Sobota. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 025—1/81— 5 Murska Sobota, 23. aprila 1981 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Karel Sukič 240 5. Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73, 8. člena Zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23 /77) in 16. • člena Statuta krajevne skupnosti Bratonci, je skupščina krajevne skupnosti Bratonci, na seji dne 22. 04. 1981 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Bratonci 1. Razpisuje se referendum za uvedbo samoprispevka v denarju kot samoprispevek k uresničevanju programa razvoja krajevne skupnosti. 2. Referendum bo v nedeljo, 7. junija.od 6. ure do 15. ure v vaškem domu v Bratoncih. 3. Sredstva samoprispevka se bodo namensko uporabila kot sopri-spevek — k izgradnji otroškega vrtca it- k glazuri asfaltne prevleke za vaške ceste — k izgradnji transformatorske postaje — ki izgradnji slačilnic in telesnokulturnih objektov — k razširitvi vodovodnega omrežja — k izgraditvi telefonskega omrežja — za adaptacijo vaškega doma — za izdelavo projektov za mrtvaško vežo — za opremo za požarno varnost in civilno zaščito Sredstva za posamezne namene razporedi svet krajevne skupnosti. 4. Samoprispevek znaša 5 % od katasterskega dohodka 2 % od netto OD zaposlenih delovnih ljudi in občanov 2 % od netto OD in davčne osnove iz samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti 2 %.od pokojnin višjih od pokojnin z varstvenim dodatkom 100,00 din mesečno delavci, ki so začasno zaposleni v tujini in imajo stalno prebivališče v KS Bratonci. Samoprispevek se bo zaračunaval od 1.7.1981do30.6.1986insicer: od osebnih dohodkov zaposlenih in pokojnin višjih od pokojnin z varstvenim dodatkom ob vsakem izplačilu, od katasterskega dohodka in čistega dohodka obrtnikov obračunava davčna uprava SO M. Sobota, od zaposlenih v tujini pa zaračunava Krajevna skupnost. 6. Na referendumu glasujejo občani, ki imajo pravico glasovanja pri splošnih volitvah 'in so vpisani v volilni imenik krajevne skupnosti Bratonci. 7. Glasuje se z glasovnico na kateri je vpisano besedilo 3. in 4. člena tega sklepa in pod besedilom nadaljevanje GLASUJEM ZA PROTI , Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ZA, če se strinja, oziroma PROTI če se ne strinja z uvedbo samoprispevka. 8. Za postopek na referendumu se uporabljajo določila Zakona o referendumu in oblikah osebnega izjavljanja 9. S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbrala na posebnem računu bo • upravljal svet KS Bratonci, kateri je enkrat letno dolžan poročati zboru občanov in skupščini KS o izvajanju letnih planov, ter pet letnega programa razvoja, krajevne skupnosti, o uporabi s samoprispevkom zbranih sredstev. 1°. Z dnem, ko bo začel veljati ta samoprispevek, neha veljati sklep o uvedbi samoprispevka, kije bil sprejet na referendumu 05.06. 1977. Ta sklep začne veljati z dnem objave v uradnih objavah. Bratonci, dne 04. 05. 1981 ; , Predsednik skupščine krajevne skupnosti Bratonci Virag Martin 1. r. < AN 11 VESTNIK, 19. MAJA 1981 232 233. Na podlagi 165 člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, 3t. 12//80) je SkupSšina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 8. maja 1981 in na seji Družbenopolitičnega zbora, dne 6. maja 1981 sprejela nasednje UGOTOVITVE IN STALIŠČA o gospodarskih gibanjih in uresničevanju družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1976-1980 v letu 1980. Zbori Skupščine občine M. Sobota so na sejah dne 22. in 23. aprila 1981 obravnavali Analizo gospodarskih gibanj in uresničevanje družbenega plana za obdobje 1976—1980 v letu 1980 in ugotovitve ter stališča izvršnega sveta. Na osnovi prikazanega stanja v Analizi, razprave in predlogov delegatov, družbenopolitičnih organizacij in ugotovitev ter stališč izvršnega sveta so zbori sprejeli naslednje UGOTOVITVE IN STALIŠČA — iz analize gospodarskih gibanj v letu 1980 izhaja, da so doseženi pozitivni premiki pri povečanju izvoza, krepitvi akumulacije, v počasnejši rasti skupne in splošne porabe, racionalnejšem zaposlovanju in smotrnejšem investiranju. K povečanju izvoza so v največji meri prispevale organizacije združenega dela Mura, Mesna industrija, Zunanja trgovina in Beltinka. Kljub restrikcijam so se v preteklem letu začele v izvoz vključevati tudi druge organizacije združenega dela; — ob pozitivnih premikih so bila prisotna tudi negativna gibanja, kot nadaljevanje poslovanja z izgubo, predvsem v Mesni industriji, močna rast materialnih stroškov, zmanjševanje likvidnosti in naraščanje kratkoročnih kreditov, motnje v preskrbi na tržišču, predvsem z reprodukcijskim materialom, padec realnih osebnih dohodkov ter visoka rast cen in življenjskih stroškov; — v gospodarstvu občine so realne rasti višje kot v povprečju v SR Sloveniji, yendar niso bila dosežena za resolucijo načrtovana gibanja. Dosežena je bila rast kmetijske proizvodnje in izvoza, zaostaja pa rast družbenega proizvoda, industrijske proizvodnje, zaposlenosti in investicij; — glede na hitrejšo rast, porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka morajo vse OZD podrobneje analizirati povečanje materialnih stroškov in ugotoviti vzroke naraščanja ter povzeti ukrepe za njihovo zmanjšanje; — izguba v Mesni industriji neugodno vpliva na dosežene rezultate v občini, zato je potrebno s strani delovne organizacije, SOZD ABC Pomurka in ustreznih družbenopolitičnih skupnosti, podvzeti vse ukrepe, v skrajnem primeru tudi zakonske, v kolikor se pogoji poslovanja v tej delovni organizaciji ne izboljšajo. Prav tako je potrebno analizirati vzroke za zmanjšanje akumulacije v posameznih organizacijah združenega dela; — organizacija združenega dela morajo ob predlogu za povečanje cen upoštevati določila dogovora o izvajanju politike cen in povečati dohodek na osnovi boljšega gospodarjenja. Ob vsakem povečanju cen je potrebno upoštevati tudi negativne učinke, ki jih hitra rast cen,povzroča v reprodukcijski verigi; — na področju skupne in splošne porabe so v letu 1980 bili doseženi pozitivni premiki v smeri počasnejše rasti porabe. V samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti je treba ugotoviti vzroke hitrejšega naraščanja sredstev dejavnosti in upadanja koriščenja sredstev za investicije; — ustvarjeni presežki v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti v letu 1980 se porabijo za pokritje razlike med dogovorjenimi prihodki in dovoljeno porabo po resoluciji glede na pričakovano rast dohodka; — za odpravljanje negativnih gibanj z analizo za leto 1980 je treba v vseh sredinah poskrbeti za dosledno izvajanje nalog iz resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine v letu 1981. Številka: 30-7/81-1 V M. Soboti, 8. 5. 1981 • Predsednik Skupščina občine M. Sobota Karel SUKIČ 1. r. Na podlagi 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80) in določil 2. odstavka 3. člena Odloka o kriterijih za določitev krajevnih skupnosti in območij,.ki so manj razvita na območju občine Murska Sobota, sta Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota na seji dne 8. maja 1981 sprejela naslednji SKLEP Kriterije za določitev manj razvitih krajevnih skupnosti oziroma območij izpolnjujejo na območju občine Murska Sobota naslednje krajevne skupnosti in naselja: — Krajevna skupnost BODONCI z vsemi naselji — V krajevni skupnosti BOGOJINA: naselje BUKOVNICA — Krajevna skupnost CANKOVA z naselji: DOMAJINCI, GERLINCI, GORNJI CRNCI, KRASCl IN TOPOLOVCI — Krajevna skupnost ČEPINCI z vsemi naselji — Krajevna skupnost GORNJI PETROVCI z naselji: ADRIJANCI, BOREČA, LUCOVA, MARTINJE, NERAD-NOVCI, PESKOVCI, STANJEVCI, SULINCI in ŽENAVLJE ' — Krajevna skupnost GRAD z vsemi naselji — Krajevna skupnost HODOŠ z vsemi naselji — Krajevna skupnost KRIŽEVCI z vsemi naselji — Krajevna skupnost KUZMA z vsemi naselji — Krajevna skupnost MAČKOVCI z naselji: DANKOVCI, KUSTANOVCI, OTOVCI, PEČAROVCI, POZNANOVCI in PROSEČKA VAS — v Krajevni skupnosti MARTJANCI naselji KRNCI in ANDREJCI — Krajevna skupnost PERTOČA z vsemi naselji — Krajevna skupnost PROSENJAKOVCI Z vsemi naselji — v Krajevni skupnosti PUCONCI naselji: BOKRAČI, DOLINA — Krajevna skupnost RATKOVCI z vsemi naselji — Krajevna skupnost ROGASOVCI z vsemi naselji — Krajevna skupnost SELO—FOKOVCI z naseljem SELO — Krajevna skupnost SALOVCI z vsemi naselji — v Krajevni skupnosti TEŠANOVCI naselji: SUHI VRH in VUČJA GOMILA — v Krajevni skupnosti ZENKOVCI naselje BEZNOVCI. Številka: 025—1/81—5 V M. Soboti, 8. 5. 1981 Predsednik Skupščine občine M. Sobota Karel Sukič 1. r. 234 Na osnovi 142. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 1/80) in na podlagi odloka skupščine SR Slovenije o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 — 1995 oziroma za določena področja do leta 2000 (Ur. list SRS, št. 17/78) ter na podlagi 179. člena statuta občine Lendava (Ur. objave občine Pomurja štev. 8/74) je Skupščina občine Lendava na seji družbenopolitičnega zbora dne 4. 5. 1981 in na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 5. 5. 1981 sprejela ODLOK O PRIPRAVI IN SPREJETJU DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE LENDAVA ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 1995 OZIROMA ZA DOLOČENA PODROČJA DO LETA 2000 1. člen Dolgoročni plan občine Lendava se pripravi in bo sprejet za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja do leta 2000 (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan občine). ‘ 2. člen Izvršni svet skupščine občine Lendava pripravi in v prvi polovici lefa 1983 predloži skupščini občine Lendava osnutek v zadnjem četrtletju istega leta pa predlog dolgoročnega plana občine Lendava. STRAN 12 VESTNIK, 19. MAJA 1981 XI. OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA 36. člen Delo skupnosti in njenih organov je javno. Glede na dvojezičnostobmočja je zajamčena enakopravnost uporabe madžarskega jezika. Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o celotnem delovanju skupnosti in o problemih, stanju ter razvoju zdravstvenega varstva v občini, o uresničevanju planov skupnosti, o uresničevanju svobodne menjave dela, o porabi združenih sredstev, kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za sklepanje in uresničevanje samoupravnega nadzora. Ustrezno obveščanje se zagotavlja tudi na madžarskem jeziku. 37. člen Uporabnike in izvajalce obvešča skupnost zlasti: — prek delegatov v skupščini, — s pismenimi gradivi za sejo zborov in drugih organov skupščine, — z letnim poročilom o delu skupnosti. XII. PREDHODNA IN KONČNA DOLOČBA 38. člen Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Lendava je sklenjen, ko k njemu pristopi večina udeležencev. Z dnem, ko začne veljati ta sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Lendava, objavljen v Uradnih objavah Pomurja z dne 17/8—1977. Ta samoupravni sporazum se objavi v Ur. 1. SRS-ali Uradnih objavah pomurskih občin in začne veljati osmi dan po objavi ter po soglasju Skupščine občine Lendava. Po pooblastilu skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Lendava z dne 8/12—1980 je izvršilni odbor skupščine na svoji seji dne 29/12—1980 UgOtOVil, da je Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Lendava sprejela in k njemu pristopila večina udeležencev — organizacij združenega dela in delovnih-skupnosti v občini Lendava. Številka: 06/1—465/80 . Datum: 29/12—1980 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI LENDAVA Tine OŠLAJ, 1. r. STRAN 12 VESTNIK, 19. MAJA 1981 od 5.501,00 in več celotni dohodek na druž. člana, vehdar do višine mesečne rejnine ali oskrbnine oz. dejanskih izdatkov stroškov Obč. skupnosti soc. skrbstva. > 2. Skupščina pooblašča in zadolžuje izvršni odbor te skupščine, da med poslovnim letom ustrezno vskladi to lestvico o primeru sprememb in zviševanja življenjskih stroškov in vskladitev družbenih denarnih pomoči — edini vir v SR Sloveniji. 3. . Skupščina pooblašča in zadolžuje strokovno službo te občinske skupnosti, da v smislu točke 6 v uvodu tega sklepa navedenih meril in kriterijev sama ali skupaj s pristojno oz. ustrezno strokovno službo ugotavlja in ocenjuje višino in deleže dohodkov od premoženja, dohodkov iz pravnih naslovov in druge dohodke, ki niso natančno evidentirani in prikazovani, ki jih je treba upoštevati pri celotnih dohodkih posameznih občanov ali družin zaradi določanja prispevkov občanov k stroškom varstva socialnega skrbstva. V spornih primerih pristojni organ (svet za socialno skrbstvo) pritegne k sodelovanju zunanje strokovne sodelavce oz. ustrezno strokovno institucijo za ugotavljanje in ocenitev dohodkov občanov ali drttžin v smislu prejšnjega odstavka te točke. 4. Ta sklep objavi skupščina v Uradnih objavah občinskih skupščin Pomurja. Ta sklep velja v 8. dneh po objavi, občinska skupnost pa ga uporablja od 1. I. 1981. Številka: 402-3/79-S Datum: 26/2-1981 Predsednica skupščine: Marica LESKOVEC. I. r. 239 Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skupščine občine Gornja Radgona je na svoji seji dne 18. aprila 1981 sprejel tale UGOTOVITVENI SKLEP 1. Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občine Gornja Radgona ugotovi, da je samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini Gornja Radgona za obdobje 1981 —1985 sprejela večina udeležencev in je s tem postal veljaven. 2. Na podlagi 4. člena sporazuma ter resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine Gornja Radgona za obdobje 1981—1985, združujejo udeleženci sporazuma sredstva po naslednjih osnovah in merilih: — Skupščina občine Gornja Radgona — iz proračuna občine v višini, ki se določi vsako leto v skladu s politiko financiranja splošnih družbenih potreb v občini, — delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ki ustvarj'ajo dohodek po načelih gospodarskega poslovanja — iz dohodka tc organizacije v višini 0,25 % od dohodka, doseženega v preteklem letu. — občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtna, krhetijska in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve 0.60 % od osnove od katere se odmerijo davki in prispevki; — zasebni kmetijski proizvajalci (kmetje) 0,5 % od katastrskega dohodka. Udeleženci plačujejo v letu 1981 prispevek na tale žiro račun: 51910-637-50587 — sklad za finansiranje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite občine Gornja Radgona. 3. ’ tins ; . Ta sklep se objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 805-2/2 G. Radgona, dne 6/5-1981 PREDSEDNIK SVETA ZA LJUDSKO OBRAMBO, VARNOST IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO • Janez ŠED1VY STRAN 13 VESTNIK, 19. MAJA 1981 3. člen Izvršni svet Skupščine občine Lendava določi program dela za pripravo dolgoročnega plana občine Lendava. Ta program vključuje raziskovalne naloge in druge analize, ki jih je potrebno pripraviti kot osnovo 'za oblikovanje izhodišč, organe in organizacije, odgovorne za pripravo strokovnih podlog, organe in službe za pripravo samoupravnih sporazumov in dogovora o dolgoročnem planu, obveznosti organov in služb v postopku samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja ter roke v zvezi s tem. Program dela upošteva tudi že pripravljene strokovne osnove za pripravo družbenega plana občine za obdobje 1981-85, ki vsebujejo določene elemente prostorskega razvoja z opredelitvijo do leta 2000. 4. člen Plansko obdobje iz 1. člena tega odloka velja v skladu z načelom sočasnega planiranja za vse nosilce in udeležence v •družbenem planiranju. Dolgoročne plane morajo sprejeti zlasti: — organizacije združenega dela, katerih dejavnost je vezana na pomembnejše koriščenje energije ter naravnih virov in pogojev; — organizacije združenega dela, katerih razvoj pomembneje posega v prostor; — organizacije združenega dela, ki predstavljajo širše oblike združevanja dela in sredstev; — vse tiste samoupravne organizacije in interesne skupnosti, ki opravljajo ali ki so ustanovljene v zvezi z opravljanjem dejavnosti posebnega družbenega pomena. Kriteriji za določitev organizacij združenega dela iz tega člena bodo opredeljeni s programom-dela iz 3. člena tega odloka. 5. člen Nosilci in udeleženci priprave dolgoročnih planov sprejmejo program dela za pripravo svojih dolgoročnih planov, s katerimi zagotovijo hkrati svoje sodelovanje v vseh fazah dela na pripravi dolgoročnega plana občine. 6. člen Za delo v zvezi s pripravo dolgoročnega plana občine se v letih 1981-1983 poleg sredstev za redno dejavnost strokovne službe planiranja v občini določijo še sredstva, ki bodo vsako leto določena z občinskim proračunom in porabljena v skladu s programom nalog za pripravo dolgoročnega plana občine. 7. člen Za namensko porabo sredstev iz prejšnjega člena tega odloka je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Lendava. 8. člen Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi dolgoročnega plana občine je Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, s tem da sodelujejo tudi drugi upravni organi občine, strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti ter druge strokovne službe, ki bodo opredeljene s programom dela iz 3. člena tega odloka. 9. člen Delo na pripravi dolgoročnega plana'občine se prične takoj. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih ob-., javah občin Pomurja. Številka: 30—3181—3 Lendava, dne 5.^5. 1981 Predsednik Skupščine občine Lendava Jože GORNJEC, 1. r. / 4/5—1981 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5/5—1981 sprejela ODLOK O DOLOČITVI ORGANA, KI ODLOČA O IZLOČITVI URADNE OSEBE UPRAVNEGA ORGANA OZIROMA FUNKCIONARJA, KI VODI UPRAVNI ORGAN OBČINE LENDAVA V. URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA 21. člen Svobodna menjava dela med uporabniki in izvajalci temelji na sprejetih planskih aktih, na podlagi katerih sklenemo srednjeročne ali letne sporazume o svobodni menjavi dela v skupnosti s posamezno organizacijo združenega dela, ki opravlja zdravstveno dejavnost. 22. člen Udeleženci določajo v sporazumih o svobodni menjavi dela zlasti vrste in obsega zdravstvenih storitev, standard storitev, ceno oziroma povračilo za opravljeno delo, medsebojna jamstva za sprejete obveznosti in odgovornosti ter urejajo druga vprašanja ki zadevajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. Uporabniki in izvajalci lahko uresničujejo svobodno menjavo dela tudi v neposrednih odnosih, če to omogočajo zmogljivosti izvajalcev in Če s tem ne omejujejo ali onemogočajo zadovoljevanje potreb in interesov po zdravstvenem varstvu, za katerega smo se sporazumeli v skupnosti. VI. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO 23. člen Sredstva za zdravstveno varstvo, ki si ga zagotavljajo v skupnosti, združujejo uporabniki po načelih vzajemnosti in solidarnosti na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov in drugih planskih aktih. 24. člen Sredstva za uresničevanje programov skupnosti bomo združevala: — iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, iz dohodka delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti obč nov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, iz dohodka delovnih ljudi ter iz sredstev drugih oseb, ki uporabljajo dopolnilno delo delavcev za obveznosti, 'ki jih določa samoupravni sporazum o temeljih plana za uresničevanje dogovorjenega obsega zdravstvenega varstva, — iz osebnih dohodkov delavcev in drugih delovnih ljudi za zagotovitev nadomestil osebnih dohodkov in drugih pravic iz socialne varnosti, — iz drugih virov, ki so določeni z zakonom. 25. člen V samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva bomo določili zdravstvene storitve in krog uporabnikov, ki bodo prispevali del svojih sredstev k stroškom zdravstvenih storitev. 26. člen Z aneksi k samoupravnim sporazumom o temeljih plana bomo vsako leto določili merila po katerih bomo združevali sredstva za uresničevanje programov skupnosti. 27. člen Združena sredstva bomo s finančnim načrtom namensko razporedili v skladu s sprejetimi planskimi akti. Ob koncu poslovnega leta bomo z zaključnim računom ugotovili rezultate poslovanja skupnosti. področju družbenih dejavnosti v občini, z zdravstvenimi skupnostmi v drugih občinah na širšem gravitacijskem Oziroma zaokroženem gospodarskem območju pa zavoljo zadovoljevanja skupnih interesov na področju zdravstvenega varstva, razvoja enotnega informacijskega sistema ter drugih skupnih nalog. 30. člen Skupščina skupnosti enakopravno z ustreznimi zbori skupščine občine odloča o vprašanjih zdravstvenega varstva, ki so skladno s statutom občine v pristojnosti skupščine občine. VIII. ENOTE OZIROMA TEMELJNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 31. člen Uporabniki na območju ene ali več krajevnih skupnosti oziroma ene ali več organizacij združenega dela lahko v soglasju s skupščino skupnosti ustanovijo skupaj z izvajalci, ki zadovoljujejo del potreb po zdravstvenih storitvah uporabnikov, enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti. Enote oziroma temeljne skupnosti so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi v samoupravnih splošnih aktih enote-oziroma temeljne skupnosti v skladu z zakonom in tem samoupravnim sporazumom 32. člen Enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti je mogoče ustanoviti če so zagotovljeni naslednji pogoji: — vsebinska in prqgramska zasnova enote oziroma temeljne skupnosti je usklajena z družbenim dogovorom o temeljih plana občine in s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti ter s splošnimi družbenimi interesi na tem področju. — enota oziroma temeljna skupnost je zaključena celota v krajevnih skupnostih ali v organizaciji združenega dela s specifičnimi interesi uporabnikov glede zdravstvenih storitev na področju osnovnega zdravstvenega varstva in z ustrezno organizacijsko obliko zdravstvene dejavnosti, ki opravljajo te storitve. / — za zadovoljevanje posebnih potreb po zdravstvenih storitvah so v enoti oziroma temeljni zdravstveni skupnosti zagotovljeni dodatni viri sredstev. IX. POSEBNO SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA 33. člen Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v skupnosti, za odločanje o sporih med skupnostmi ter zavoljo sodnega varstva pravic iz zdravstvenega varstva, bomo uporabniki in izvajalci v skupnosti skupaj z uporabniki in izvajalci v drugih občinskih zdravstvenih skupnostih ali drugih samoupravnih interesnih skupnostih ustanovili posebno sodišče združenega dela za področje zdravstvenega varstva. Pristojnosti posebnega sodišča, postopek za njegovo delo in za uveljavljanje pravic, ki bodo v njegovi pristojnosti, sestavo ter druga vprašanja bomo ustanovitelji določili s posebnim aktom o ustanovitvi posebnega sodišča oziroma z drugimi samoupravnimi splošnimi akti. X. STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI 34. člen Za opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih pomožnih del za potrebe skupnosti, oblikuje skupnost strokovne službe skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju socialnega varstva. Vodjo delovne skupnosti skupne strokovne službe imenujejo skupščine skupnosti, ki skupaj oblikujejo strokovno službo. Na delovno skupnost strokovne službe ni mogoče prenašati pravic, pooblastil in odgovornosti skupnosti. Medsebojna razmerja med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe ureja samoupravni sporazum. 35. člen K določbam statuta delovne skupnosti, ki zadevajo uresničevanje nalog, zavoljo katerih je bila,ustanovljena delovna skupnost, k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog daje soglasje skupščina skupnosti. lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, v času od 1. 5. do 31: 12. 1981 spremenijo in sicer: A. Bruto OD — domicilni princip: 1. Občinska izobraževalna skupnost 5,73 % 2. Kulturna skupnost 0,91 % II. NALOGE SKUPNOSTI 3. člen Uporabniki in izvajalci se zavoljo uresničevanja svobodne menjave dela enakopravno sporazumevajo v skupnosti plasti o: — združevanju dela in sredstev, da si po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotovijo zdravstveno varstvo, — vrstah in obsegu pravic iz zdravstvenega varstva, — politiki razvoja in prostorske razporejenosti zdravstvenih delovnih organizacij, — planih skupnosti, s katerimi usklajujejo in določajo svoje osebne, skupne in splošne potrebe in interese na področju celovitega zdravstvenega varstva, — skrbi za neposredno uveljavljanje in uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva, — sklepanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi organizacijami združenega dela oziroma pogodbe z drugimi izvajalci zdravstvenega varstva, — skupnih programih z družbenopolitično skupnostjo za tisti del zdravstvene dejavnosti in njenega razvoja, ki ga zagotovi zdravstvena skupnost v sodelovanju z družbenopolitično skupnostjo, zlasti na področju zdravstvene preventive, kot je sanacija življenjskega okolja in izboljšanje higenskih razmer, odpravljanje vzrokov obolenj in poškodb ter njihovih posledic, zgodnje odkrivanje obolenj in podobno, — usklajenosti sredstev s programom zdravstvenega varstva, — programu in načrtih ter politiki razvoja zdravstvenega varstva in zdravstvene dejavnosti, — problematiki v medobčinski zdravstveni skupnosti in Zdravstveni skupnosti Slovenije ter oblikujejo in usklajujejo svoji stališča in predloge, — postopku in načinu uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva in to skupaj z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v SR Sloveniji, — zagotavljanju možnosti za vzgojo in izobraževanje zdravstvenih delavcev in za raziskovalno delo. 4. člen Uporabniki in izvajalci uresničujejo svoje 'pravice do samoupravnega odločanja neposredno v temeljnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ali prek svojih delegacij in delegatov. 5. člen Uporabniki in izvajalci urejajo zadeve s področja nalog skupnosti s samoupravnimi splošnimi akti, zlasti pa s: — samoupravnimi sporazumi o temeljih plana in s plani, — statutom, — samoupravnimi sporazumi o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, — samoupravnimi sporazumi o postopku in načinu uresničevanja pravic iz zdravstvenega varstva, — drugimi samoupravnimi sporazumi, pravilniki ter z drugimi splošnimi akti. III. ORGANIZACIJA SKUPNOSTI 1. SKUPŠČINA SKUPNOSTI 6. člen Mesto za samoupravno sporazumevanje uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva je skupščina skupnosti. Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. 7. člen Delegacije za delegiranje delegatov v skupščino skupnosti se oblikujejo na način in po postopku, ki ga določa zakon o volitvah in delegiranju v skupščine (Ur. list SRS, štev. 24/77), število in sestav delegatov posameznega zbora pa določa statut ali drug splošen akt skupnosti. 8. člen Delegate v zbor uporabnikov delegirajo splošne, združene ali posebne delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v katerih se združujejo delovni ljudje, ki opravljajo samostojno dejavnost s- sredstvi v lasti občanov ter delegacije v krajevnih skupnostih. Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delavski sveti ali drugi ustrezni organi upravljanja v temeljnih organizacijah združenega STRAN 14 VESTNIK, 19. MAJA 1981 STRAN 14 VESTNIK, 19. MAJA 1981 dela in drugih organizacijah, ki izvajajo program zdravstvenega varstva na vseh področjih zdravstvene dejavnosti, lahko pa volijo tudi posebno združeno ali splošno delegacijo, ki opravlja to funkcijo. 9. člen Vsak zbor izvoli izmed delegatov predsednika zbora, oba zbora na skupni seji pa predsednika in podpredsednika skupščine. Mandatna doba . predsednika in podpredsednikov zborov skupščine in drugih skupnostih organov uporabnikov in izvajalcev se določi s statutom skupnosti. Nihče ne more biti izvoljen na isto funkcijo več kot dvakrat zapored. 10. člen S sporazumom obeh zborov skupščine: — usklajujemo in sprejemamo predlog elementov planov, — določamo predlog samoupravnega sporazuma o temelj jh planov, — sprejemamo plane skupnosti, Usklajujemo planske elemente med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi, združenimi v medobčinsko zdravstveno skupnost in med samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti v občini, — sprejemamo statut skupnosti, — sprejemamo samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, — oblikujemo izhodišča za uveljavljanje svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci, — oblikujemo podlage za delitev dela med izvajalci, — skrbimo za skladen razvoj zdravstvenih zmogljivosti, — oblikujemo kadrovsko politiko na področju zdravstvene dejavnosti, — določamo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz sodelovanja z drugimi organizacijami in skupnostmi, — zagotavljamo uresničevanje drugih nalog skupnosti. 2. ODBOR ZA SAMOUPRAVNI NADZOR 14. člen Nadzor nad uresničevanjem pravic in obveznosti iz zdravstvenega varstva, oblikovanjem in porabo sredstev, uresničevanjem planov, programov in nalog ter delom organov skupnosti in njene strokovne službe, ki opravlja strokovna in administrativna dela opravljajo delovni ljudje in občani preko odbora za samoupravni nadzor. Sestavo odbora in postopek za njegovo izvolitev določa statut skupnosti. • 3. ORGANI SKUPŠČINE SKUPNOSTI 15. člen Za pripravo predlogov iri za izpolnjevanje odločitev skupščine ali posameznega zbora in za opravljanje drugih nalog ima skupščina skupne'organe uporabnikov in izvajalcev, zlasti pa: — koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge, — koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela, — odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — odbor za varstvo pravic uporabnikov. Za posamezna področja dela in naloge skupščine po potrebi imenuje še druga stalna ali občasna delovna telesa skupščine. IV. PLANIRANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 16. člen Svoje celovite osebne in skupne potrebe po zdravstvenem varstvu ter medsebojne pravice in obveznosti določajo uporabniki in izvajalci s sporazumi o temeljih plaha in z drugimi planskimi akti v skladu z družbenimi plani v občini in republiki. 17. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana temelji na elementih za sklepanje teh sporazumov. Pri določanju elementov za samoupravne sporazume o temeljih plana upoštevamo zlasti: — - potrebe in interese prebivalstva po zdravstvenem varstvu, ki izhaja iz zdravstvenega stanja in zdravstvenih razmer prebivalstva, — strokovne, kadrovske, tehnične, materialne, organizacijske in druge zmogljivosti zdravstvenih in drugih organizacij, ki opravljajo zdravstvene storitve. — dohodkovne sposobnosti uporabnikov, — zagotovljen obseg zdravstvenega varstva. 18. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti temelji na elementih iz prejšnjega člena in obsega zlasti: — program zdravstvenega varstva, v katerem je določen obseg varstva po posameznih oblikah za vsa področja zdravstvene dejavnosti, — osnove in merila za določanje cen zdravstvenih storitev, — osnove in merila za oblikovanje sredstev ter količino sredstev, potrebnih za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela ter za zagotavljanje pravic do socialne varnosti, — obseg in način solidarnostnega združevanja in razporejanja sredstev, — program skupnih nalog in program naložb, — način in roke izpolnjevanja medsebojnih obveznosti. 19. člen Na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih plana sprejme skupščina skupnosti srednjeročne in letne plane skupnosti, v katerih določamo zlasti politiko in cilje razvoja zdravstvenega varstva, ki jih uresničujemo v skupnosti in po njej, naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah samoupravnega sporazuma o temeljih plana, naloge, ki jih prevzema skupnost z drugimi sporazumi, dogovori in predpisi, ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev ter organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za izvolitev sprejetih nalog. 20. člen Po načelih kontinuiranega planiranja bomo uporabniki in izvajalci spremljali in analizirali uresničevanje planov ter jih sproti prilagajali dohodkovnim možnostim uporabnikov tako glede pravic kot obveznosti iz zdravstvenega varstva. Delovna skupnost Pomurskega zdravstvenega centra M. Sobota objavlja dela oziroma naloge KADROVSKEGA REFERENTA POGOJ: višja šola za organizacijo dela — kadrovska usmeritev in 1 leto delovnih izkušenj ali ekonomska šola in 3 leta delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na' naslov: Delovna skupnost Pomurskega zdravstvenega centra IVI. Sobota. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. LJUTOMER 20. in 21. maja ob 20. uri italijanski film: „KARAMURAT — BOJEVNIK ANADOLIJE”. CrenSovci 22. maja japonski barvni film: „JAVNA HIŠA št. 8”. LENDAVA 20. maja ob 17.30 in 20. uri ameriški film: „NA SLEDI ZLOČINA”. ,,SVOBODA” GORNJA RADGONA 20. in 21. maja ob 19.30 ameriški film: „DETEKTIV TOMA”; 22. maja ob 19.30 ameriški film: „WANDA NEVADA”. STANOVANJE v Murski Soboti, zelo ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M—1640 BOROV LES PRODAM. Sebe-borci 3. M—1645 SEJALNICO OLT ZA KORUZO, 4-redno in puhalnik za seno, prodam. Borejci 23, p. Tišina. M—1646 OSEBNI AVTOMOBIL WARTBURG in motorno kolo CZ 350, prevoženih 2.600 km, prodam. Beznovci 48. M—1647 POROČNO BELO OBLEKO, italijansko, št. 40, prodam. Informacije: telefon 22-672. M—1649 KAVČ GARNITURO PRODAM. Staneta Rozmana 15/11L nadstropje, stanovanje 14, prodam. Telefon 23-990. M—1650 KORUZO NA STORŽIH PRODAM. Rakičan 85. M—1651 LEPE SADIKE SALVIJ in paprike, prodam. Markišavci 36/B. M—1653 MZ 250 TS 1, skoraj nov, malo karamboliran, prodam. Debelak, Grad 190 C — pri tovarni. M—1654 KRAVO S TELETOM, brejo z drugim teletom ali brejo telico — vozne, prodam. Gančani 197. M—1655 BREJI SVINJI PRODAM. Stefan Tivadar, Velika Polana 159, p. Crenšovci. M—1656 MEŠANI GOZD (0,45 ha) ob glavni Cesti, 1 km od motela Carda, prodam najboljšemu ponudniku. Telefon (069) 22-210, interna 296. M—1658 MOTOKULT1VATOR HOLDER s priključki, poceni prodam. Martin Vučko, Žihlava 5, p. Videm ob Ščavnici. M—1660 AVTO ' ZAPOROŽEC, letnik 1977/78, prevoženih 19.350 km, naprodaj. Cena po dogovoru. Marija Dominko, Trg Ljudske pravice 8, Lendava. Le—160 KOSILNICO ZA TRAKTOR GS—20 in 22, prodam. Kapca 31. Le—158 AVTO ZASTAVA 750, letnik 1972, dobro ohranjen, naprodaj. Genterovci 29. Le—164 NOSILCE (traverze), 5 kom., rabljeni, dolžina 6 m in rabljeno strešno opeko, prodam. Bogojina 36. M—1662 KRAVO — po izbiri (brejo ali ne brejo), prodam. Tišina 34. M—1663 JESENOVE PLOHE, suhe, debelina 8 cm, 1,5 kub. m, prodam. Naselje Mladinskih delovnih brigad 15 — bivša Vrba. M—1664 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK TRIBUNA prodam. Naslov v upravi lista. M —1666 VIKEND — predviden za stanovanjsko hišo, v Ivanovcih 41/D, prodam. Vprašati v popoldanskem času: Cankarjeva 43, M. Sobota. M—1668 MALE PUJSKE PRODAM. Krog 74. M—1669 TAM 5000, registriran, kasonar s cerado, prodam. Veržej 118. Vi—182 ZASTAVO 750, letnik 1971, prodam. Anton Vrbnjak, Kuršinci 19, p. Bučkovci. Vi—183 STREŠNO OPEKO FOLC, dobro ohranjeno (1000 kom.), prodam. Granfol, Mladinska 28, Bakovci. M—1670 ŠKODO 100 L, letnik 1973, prodam. Serdica 19. M—1674 TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. Vprašati v gostilni Zelko, Pečarovci.,M—1675 NSU 1200 C z rezervnimi deli, garažiran, dobro ohranjen, prodam. Bela Banfi, Staneta Rozmana 15, Murska Sobota ali po 19. uri telefon 23-665. M—MM MALE TRAKTORSKE BRANE PRODAM. Alojz Marič, Ropoča 68. M—1677 FERGUSONOVE PLUGE, 12-colne, prodam ali menjam za manjše — oltove. Dolina 23, p. Puconci. M—1680 PARCELO z lokacijskim dovoljenjem v Kupšincih, prodam. Informacije Štefan Flegar, Kup-šinci 23, p. Murska Sobota. M—1681 ZENSKO za enkratno tedensko pomoč v gospodinjstvu, iščemo. Telefon 23-915 v soboto in nedeljo ali naslov na upravi lista. M—1665 DEKLE za pomoč v kuhinji, sprejmemo. Plača dobra. Prosta nedelja in en dan v tednu. Gostilna Horvat, Polana 40, p. Puconci. M—MM PREKLIC! Preklicujem veljavnost spričevala Poklicne kovinarske šole Murska Sobota, leto 1976. Leo Jagerič, Podgrad 1, Gornja Radgona. M—1652 OPRAVLJAM VSA TESARSKA DELA — HITRO IN SOLIDNO. Tesarstvo Flisar, Pečarovci 84, telefon 77-052. Za naročila se priporočam. M—1567 KVALITETNO OPRAVLJAM VSE OMETE MANJŠE GRADNJE, adaptacije in fasade. Ponudbe na upravo lista pod „ZIDAR-STVO”. M—1676 Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, pravne ali lesne smeri —. da imajo najmanj pet let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah — da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti — da so moralng-politično neoporečni Pismene prijave z dokazili je potrebno poslati v 15 dneh od dneva objave razpisa na gornji naslov, z oznako: ,,za razpisno komisijo”. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izbiri. II. objavlja prosta dela in naloge 1. TEHNIČNO RISARSKA DELA Pogoj: tehnični risar z 1-letno prakso 2. SAMOSTOJNA REFERENTSKA DELA KOMERCIALE Pogoj: višja ali srednješolska izobrazba ekonomske ali strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj Poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 15 dneh po objavi na naslov: Zdravilišče ,,Radenska", kadrovsko socialna služba Radenci. Kandidati bodo o rezultatih izbire obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. OPREMLJENO SOBO V GORNJI RADGONI po možnosti s posebnim vhodom, iščemo. Naslov na upravi lista. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Prisrčna hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, obema govornicama in godbi na pihala. VSI NJENI ZAHVALA Po daljši bolezni nas je v 81. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama in babica Irma Temlin roj. Škraban iz Strukovec Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremljali nanjeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Jožetu Kocjančiču za dolgoletno, zdravljenje in lajšanje bolečin v času njene bolezni. Prisrčna zahvala duhovniku Ludviku Jošarju za pogrebni obred', pevcem za odpete žalostinke, Ireni Bukvič za poslovilne besede pri odprtem grobu ter sosedovim Vreči-čevim in Šiftarjevim. Strukovci. 7. maja 1981 Žalujoči: sin Ludvik z ženo Angelo in sinom Milanom, hčerka Lina z družino in sin Geza Dragi naš Jože! Med nami je nastala praznina, v naših -srcih pa bolečina. Težko je spoznanje, da te ni več in nadvse boleča je resnica, da te. nikoli Večne bo. Naše misli so pri tebi in tvoj dragi lik ostane v naših srcih do konca dni. Žalujoči: žena Jožefa, sin Slavko ter hčerke Ema, Štefka, in Metka z družinami, vnukinje Suzana. Melita in Nataša, vnuki Bogdan, Iztok, Danijel in Damjan ter ostalo sorodstvo SKf.n D,.,« in Cl..n; « • Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigi _ • {an )anko stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Dušan Lpparmk, Fen Maučec (spor ),. - (lektor) Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Endre G^!e' (tehnični uretlnik), Nevenk - ( ) direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, /Htova29/1 Telefon: Novinarji 21-232,21-064 mz J«. in 21.383 naročniški oddelek računovodstvo. ^dava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisni' . _ Ce|o)etna naročnina 300,00 din, polletna 81-317— Nenaročenih rokopisov in fotJ ;' Sch 47 za delovne organizacije 400,00. 150M za inozemstvo celoletna naročnina 700,00 din 1 Deviznj račun pri Jugobanki Ljubljana XfiStSl 176 - Od 1. 13980 izhaja Vestnik kot poltednik ob torkih in petkih -□viuu-ozu WWIIZ "j.. Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik Cena posamezne številke 4 dinarje, liska V ut oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam pismeno'ali ustno izrekli sožalje. Prisrčna zahvala zdravnikom in medicinskemu osebju kirurškega oddelka bolnišnice v M. Soboti ter abdominalnega in internega oddelka Kliničnega centra v Ljubljani, ki so mu lajšali zadnje trenutke življenja, predvsem zahvala sestrični Julijani za vsestransko pomoč. Zahvaljujemo se kolektivom Gorenje-Varstroj Lendava, OZD Mura Murska Sobota. Pl f podjetju M. Sobota in Železarni Ravne za darovane vence. Hvabi govorniku Francu Horvatu za poslovilne besede in g. župniku za opravljeni obred. Vsem najlepša hvala ' VESTNIK, 19. MAJA 1981 STRAN 15 Med redkimi mladimi, ki so imeli priložnost obiskati tovariša Tita ob njegovem zadnjem rojstnem dnevu, 25. maja 1979, je bila tudi učenka zdajšnjega S. a razreda osnovne šole Daneta Sumenjaka-Mirana v Murski Soboti Valentina Brumen. Bila je namreč v delegaciji slovenskih pionirjev, ki je ob dnevu mladosti zaželela našemu velikemu voditelju in prijatelju najmlajših, tovarišu Titu, vse najboljše ob njegovem 87. rojstnem dnevu. »V teh dneh minevata dve leti, odkar sem skupno z drugimi pionirji Jugoslavije odšla na veliko pot, pot bratstva in enotnosti. Dve leti je res kratko obdobje, a vendar je to čas, ki zaradi izgube našega dragega Tita pomeni veliko praznino v srcih vseh Jugoslovanov, v srcih mladih Titovih pionirjev in mladincev^ Živo se spominjam tistega dne, ko sem bila obveščena, da bom skupno s štirimi slovenskimi pionirji sestavljala delegacijo, ki bo v okviru pohoda »Bratstvo in enotnost« šla po poteh Titove mladosti in voščit tovarišu Titu vse lepo k 87. rojstnemu dnevu. V meni je bilo tiho navdušenje in velika želja vseh mladih — to je srečanje z našim dragim tovarišem Titom,« pripoveduje z vidnim vznemirjenjem Valentina Brumen, kot da se je ta pomemben dogodek v njenem življenju zgodil šele včeraj. »Slovenska delegacija je skupno potovala do Zagreba, kjer nas je pričakala petčlanska delegacija iz VELIČASTEN IN NEPOZABEN TRENUTEK — Srečanja s tovarišem Titom se bo osnovnošolka Valentina Brumen gotovo za vedno spominjala, (v tretji vrsti tretja z desne). verjel, kajti srečanje z našim predsednikom Josipom Brozom Titom ostane za vselej v spominu. Še posebej, če gre za neposredno srečanje in pogovarjanje s tovarišem Titom, kar je bilo za mlado Valentino Brumen iz Murske Sobote prav gotovo enkratno doživetje. »Tovariš Tito je bil pred nami, bil je z nami. Iz naših grl je privrela naša in Titova najljubša pesem »Lepo ti je, lepo ti je Zagorje zeleno«. Našim skromnim darilom so sledile tople Titove besede, polne ljubezni in zaupanja v mlado generacijo. Potem smo se s tovarišem Titom še fotografirali in se posladkali s praznično torto. Zaploskali smo v zahvalo in pozdrav ter se zahvalili s pesmijo, ki je ob prihodu ostala neizpeta. Nikoli v življenju minute niso bile tako kratke, nikoli se ni čas tako hitro iztekel,« pravi Valentina Brumen in nato nadaljuje s pripovedovanjem svojih nepozabnih spominov s srečanja s tovarišem Titom. »Srečni in polni prijetnih vtisov smo odšli na stadion JLA. Tu je bilo še eno srečanje s tovarišem Titom. Lepe in iskrene želje vseh mladih in odraslih je Titu ob 87. rojstnem dnevu izročila v štafetni palici mladinka s Kosova. Naslednji dan je bil dan slovesa. Solze v očeh so bile odraz prijateljstva, skovanega na poti bratstva in enotnosti. Solze v očeh pa so bile tudi izraz zahvale in slovesa še velikokrat po tem srečanju, predvsem od lanskega maja, ko smo se od tovariša Tita za vedno poslovili. Toda njegovo delo bo za vedno ostalo živo med nami mladimi!« Besede, ki povedo le delček globokega sočutja do velike osebnosti — predsednika republike Josipa Broza Tita. m. Jerše V soboškem Blisku vse bolj spodbujajo inovacijsko dejavnost — Uveljavljeni izumi in tehnične izboljšave. V 430-članskem delovnem kolektivu murskosoboškega Bliska, ki deluje v okviru sestavljene organizacije združenega dela Industrijsko montažno podjetje Ljubljana, so s preselitvijo v sodobno tovarniško poslopje v industrijsko cono Murske Sobote pred dvema letoma naredili pomemben korak naprej v lastni proizvodnji. Velika tovarniška dvorana s površino 2250 kvadratnih metrov je namreč omogočila smelejše načrtovanje proizvodnega programa, vzorno sodelovanje z močnejšimi partnerji pa je dalo spodbudne uspehe. S tem so presegali tudi letne načrte proizvodnje, in če ne bo večjih zapletov pri uvozu reprodukcijskega materiala, pričakujejo, da bodo ugodni pokazatelji tudi v prihodnjih mesecih. In kar je bistvenega pomena, v murskosoboškem Blisku so svoj proizvodni program razvili z lastnimi kadri, in tako osvojili zahtevno proizvodnjo, ne da bi koristili pri tem kakšno tujo licenco. To velja še posebej za množično inventivno dejavnost, ki je v tem kolektivu našla zares plodna tla. SODELOVANJE Z OZD SE ŽE OBRESTUJE „S skupnimi močmi in sodelovanjem širšega kroga zaposlenih smo razvili izdelke, ki smo jih dotlej uvažali. To so zlasti oljne garniture, ki jih sestavljajo oljni filter, kapa za polnjenje, kapa za ozračevanje, sesalni ventil, priključek za dovodni in povratni vod, hermetične spojnice in merilci nivoja olja. Na osnovi potreb kmetijskih proizvajalcev smo v sodelovanju s strokovnjaki kmetijske zadruge Panonka razvili drobilec koruze, ki se lahko uporablja za vlažno in suho koruzo, s storži ali brez njih in za ostale žitarice. V kooperacijskem programu pa že vrsto let tesno sodelujemo z delovno organizacijo Panonija in drugimi kolektivi Industrijskega montažnega podjetja,” pojasnjuje Ludvik Temlin, tehnični direktor Bliska. Povezovanje z združenim delom se jim je doslej že precej obrestovalo, s čimer bodo nadaljevali tudi v prihodnje, saj venomer prisluhnejo potrebam gospodarstva. Tako je nastal tudi omenjeni drobilec koruze, za katerega pravi Deži Lulik, tehnolog in eden izmed številnih Bliskovih inovatorjev, da omogoča drobljenje celo 670-odstotne zrelosti koruze za silažo, kar je za kmetijsko območje murskosoboške občine posebnega pomena. Zmogljivost drobilca je namreč okrog 5 tisoč kilogramov na uro, maksimalno pa tudi 6 tisoč. ,.Transportna višina je sedem metrov, pri tem niso potrebni dodatni nastavki, saj se lahko zelo hitro priključi na DROBILEC KORUZE — POMEMBEN IZUM — Drobilec koruze za vlažno in suho koruzo s storži in za ostale žitarice, je nastal v sodelovanju s potrebami kmetijskih proizvajalcev. Tekst in foto: M. Jerše. vseh republik in pokrajin Jugoslavije. Temu srečanju v Beogradu je sledilo šest nepozabnih dni z velikim finalom v Beogradu. Najprej so nas razdelili v desetine. Bili smo v pionirskem mestu nad Zagrebom, na Sljeme-nu, v Stubici, Poznanovcu in Kumrovcu. Ogledali smo si znamenitosti dežele, v kateri je tovariš Tito odraščal. Po nekaj dneh bivanja v hrvaškem Zagorju smo se z vlakom odpeljali v Beograd, v mesto velikih doživetij. Po ogledu znamenitosti Beograda in muzeja 25. maj, je prišel veliki dan, dan srečanja s tovarišem Titom. Po zboru pred šolo Branka Radičeviča smo odšli proti Belemu dvoru, kjer smo veseli in razigrani, vendar nestrpni in neučakani za nekaj trenutkov obstali. Kmalu zatem smo že bili v sprejemnem salonu pri tovarišu Titu. To je bil veličasten in nepozaben trenutek!« Kdo ji ne bi popolnoma Že takrat pred leti, ko sem se mudil v slikovitem okolju Cerkvenjaka v Slovenskih goricah, ene najbolj odmaknjene KS v lenarški občini, so mi domačini pripovedovali o manjšem industrijskem obratu, ki si ga želijo. Menda so imeli celo nekaj upanja... Po dveh letih, ko sem se spet podal v tamkajšnje kraje in poiskal nekaj vaških mož, ki vedo največ povedati o življenju in delu, o skrbeh tamkajšnjih ljudi, imajo še vedno enake želje. UREDILI OSKRBO Z VODO Nekaj pa se je med tem vendarle uredilo. Uredili so oskrbo z vodo s prostovoljnim delom, prispevki in seveda dobro voljo, kije pri tamkajšnjih domačinih sicer ne manjka, manjka. »Resje! Voda je bila naš velik problem, ker so tu pač hriboviti kraji. Poleti smo jo včasih morali dovažati od blizu in daleč. Če je bila suša huda, smo si nekako pomagali celo z gasilci in kdo ve kako še.« Cerkvenjak je že v starih časih veljal za lepo urejeno in tudi razvito krajevno središče. Se bodo ti časi spet vrnili? INOVATORSKA SKUPINA BLISKA — Deži LUlik, Jože Šebtik, Ludvik Temlin in Stanko Pešti ( od leve proti desni) so veliko pripomogli k razmahu inovacijske dejavnosti v soboškem Blisku. Tako je pripovedoval domačin, korenina tamkajšnje ilovnate zemlje in blatnih kolovozov, predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Kozar. Dejal je, da imajo pri zajetju še nekaj manjšega dela, da pa je glavnina že zdavnaj opravljena. Ni jim žal truda in žuljev. Posebno veseli pa bodo nove pridobitve poleti, ko na tamkajšnjih »vrhovih« ne bodo več žejni. CESTA, CESTA ... Cesta, cesta! Potem, ko so s sredstvi prvega občinskega samoprispevka uredili pomembnejše cestne povezave v KS, jih prekrili s težko pričakovano asfaltno prevleko, so čakali le še na posodobitev kakšnih 7 kilometrov republiške ceste. Toda, prav tu seje zataknilo ... »Že od leta 1974 nas vodijo za nos. Pogovarjali smo se, zbirali denar in nasploh vsi pokazali pripravljenost. Toda tisti, ki so že od vsega začetka zgolj obljubljali, so nas pustili na cedilu. Saj je res, da se o tej cesti, kije pod številko 351 v pristojnosti republike, veliko pogovarjamo, a kaj, ko se niso izpolnile tudi tiste obljube iz leta. 1978, ne lanske in tudi letošnje še ne. Kako dolgo bomo še čakali?« Seveda se tamkajšnji krajani upravičeno sprašujejo, kako dolgo še. Kje so tisti, ki bi morali pripeljati stroj, asfalt ...? »Zakaj nekaj obljubljajo, se celo dogovarjajo za pomoč, pridobijo naše navdušenje in nas opeharijo?« se sprašujejo v Cerkvenjaku. Ne le v Cerkvenjaku, kajti omenjena cesta je življenjskega pomena tudi za krajane sosednjih vasi. DALEČ NA DELO Sicer pa so tam okrog marljivi domačini, ki skušajo iz neradodarne zemlje iztisniti kar največ. Veliko je kmetov, mnogo pa se jih je odločilo za delo v tovarnah. »Veliko se jih vozi v mariborske delovne organizacije, nekaj v Gornjo Radgono, vse več pa v zadnjem času v Lenart. Toda doma je še vedno veliko žena, ki bi se rade zaposlile. Zato so naše zahteve in želje povsem upravičene. Manjši industrijski obrat bi nas rešil vseh teh težav, hkrati pa bi lahko manjši kmetje še vedno obdržali kmetije. Veste, tudi v naši krajevni skupnosti si sicer prizadevamo razvijati kmetijstvo, a kaj. ko kakršnakoli kultura na teh bragačah ne uspeva...« V kratkem se jim bo uresničila še ena velika želja, kajti že gradijo bencinsko črpalko. Radi pa bi^še trgovino, kakšno boljšo gostilno in še kaj. Tekst: Janez Kurbus Foto: Jože Graj Vaško-gasilski dom, ki so ga začeli graditi že pred leti, je precej »zrasel«. Radi pa bi ga čimprej do konca uredili. URADNE OBJAVE Leto XV Murska Sobota, dne 19. maja 1981 Štev.: 24 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA. LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec 230. Družbeni plan občine Murska Sobota za obdobje 1981—1985 230 Na podlagi 63., 139. in 140 člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 1/80), 29. in 160. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave občin Pomurja, št. 12/80) in Odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981—1985 (Uradne objave občin Pomurja, št. 8/79) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 31/3-1981 sprejela DRUŽBENI PLAN OBČINE MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 1981 -1985 UVOD Družbeni plan občine Murska Sobota za obdobje 1981—1985 predstavlja najširši dogovor delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in skupščine občine o skupnih ciljih, nalogah in razvojni politiki občine v obdobju 1981—1985. Z družbenim planom občine se usklajujejo materialni in družbenoekonomski odnosi pri uresničevanju ekonomskih, socialnih, prostorskih in drugih potreb delavcev, delovnih ljudi in občanov. Z usklajevanjem materialnih razmerij se zagotavlja nadaljnji dinamičen ter skladen družbenoekonomski razvoj občine v pogojih ekonomskih odnosov socialističnega samoupravljanja. V skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije obsega družbeni plan občine celovito planiranje in vsebuje ekonomsko in socialno usmeritev razvoja ter urejanje prostora v občini do leta 1985. Družbeni plan občine za obdobje 1981—1985 je bil oblikovan na osnovi sprejetega dogovora o temeljih družbenega plana občine, temeljev planov organizacij združenega dela, samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti, v katerih so opredeljene konkretne obveznosti in naloge, zato šele vsi dokumenti skupaj opredeljujejo celovitost razvoja občine in so osnova za izvajanje nalog družbenoekonomskega razvoja občine v letih 1981 do 1985. Pri oblikovanju družbenega plana občine so bile upoštevane tudi usmeritve in politika razvoja iz družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985. 1. GLOBALNA OCENA DOSEDANJEGA RAZVOJA OBČINE Na področju uveljavljanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov so bili doseženi vidni premiki predvsem pri uveljavljanju zakona o združenem delu. Delovni ljudje in občani v skladu z zakonom o združenem delu ustvarjajo pogoje za neposredno in enakopravno odločanje o, pogojih in rezultatih svojega dela, za pokrivanje osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb. Delegatski odnosi kot najpomembnejši element demokratičnega reševanja družbenih vprašanj vse bolj postajajo osnova in oblika za uveljavljanje celotnega sistema socialistične samoupravne demokracije. Uspehi se kažejo v doseženem družbenoekonomskem razvoju in v veliki pripravljenosti delovnih ljudi in občanov, da z delom in dodatnim združevanjem sredstev prispeva jo k hitrejšemu razvoju. Ne moremo pa v celoti biti zadovoljni predvsem z usklajevanjem dela med samoupravnimi organi, delegacijami in družbenopolitičnimi organizacijami. Zaradi neusklajene aktivnosti vseh teh subjektov niso v dovoljni meri zaživeli pomembni družbeni odnosi. Dohodkovni odnosi so se uvaljavili predvsem med temeljnimi organizacijami v okviru delovne organizacije, premalo pa je dohodkovnega povezovanja med organizacijami združenega dela v soodvisni proizvodnji od osnovnih surovin do končne potrošnje. V letih 1976—1980 je v občini po oceni naraščal družbeni proizvod povprečno letno za 8,4 •%, industrijska proizvodnja 7,7 %, kmetijska proizvodnja 3,6 %, zaposlenost 5,7 %, izvoz 12 %, produktivnost 1,5 % in realni osebni dohodki za 1 %. V letu 1980 je bilo v občini zaposlenih 17.953 ljudi, od tega v združenem delu 17.387 in v samostojnem osebnem delu 566 delavcev. V zadnjih petih letih se je na navo zaposlilo 4.400 delavcev oz. povprečno letno 880. Dosežena je bila povprečna letna stopnja rasti zaposlovanja 5,7 %. Ocenjuje se, da je na začasnem delu v tujini iz občine okoli 3.000 delavcev, ki se postopoma vračajo v domovino. V občini je bil v letu 1979 ustvarjen družbeni proizvod na prebivalca 52.280 din (SRS 101.666 din) in narodni dohodek na prebivalca 48.034 din (SRS 90.902 din). Po ustvarjenem narodnem dohodku na prebivalca se občina nahaja med 60 slovenskimi občinami na 56. mestu. V srednjeročnem obdobju so organizacije združenega dela in skupnosti vložile v osnovna sredstva skupno 3.902.865.000 din,, od tega v gospodarstvo 2.344.296 tisoč din, gospodarsko infrastrukturo 877.161 tisoč din, družbene dejavnosti 542.539 tisoč din in v investicije družbenopolitičnih organizacij in skupnosti 138.869 tisoč din. -V preteklem obdobju ni prišlo do realizacije nekaterih načrtovanih investicij, ki bi med drugim prispevale k spreminjanju gospodarske strukture. Za gospodarstvo občiie v zadnjih letih je značilno, da je bil dosežen določen napredek in da je bila jegova rast hitrejša od povprečne slovenske. razvoju gospodarstva s poudarkom na industrializaciji in hitrejšem razvoju agroživilskega kompleksa nismo dosegli hitrejšegi spreminjanja gospodarske strukture občine. Prepočasno uveljavljanje kvalitetnih faktorjev razvoja, pomanjkanje razvojnfi programov, slabo tehnološko povezovanje organizacij združenega dela in prisotnost izgube predvsem v mesni industriji ter poslovanje na meji rentabilnosti nekaterih organizacij združenega dela so omejevali hitrejši gospodarski razvoj občine. V preteklem obdobju so bila prisotna močna prizadevanja za skladnejši razvoj občine kot celote ob pospeševanju razvoja manj razvitih krajevnih skupnosti. Med drugim so bili zgrajeni proizvodni obrati v C. Petrovcih, Gradu in Rogašovcih. Na področju gospodarske infrastrukture je bil v zadnjih letih v občini dosežen pomemben napredek. Opravljene so bile načrtovane modernizacije in posodobitve cest, komunalnih naprav, vodnogospodarskih in elektroobjektov. Zastavljene naloge niso bile v celoti realizirane pri družbeni stanovanjski izgradnji in modernizaciji ter širitvi PTT omrežja. V letu 1976—1980 je bile na področju skupne porabe potrošeno 2.348,578.000 din. Sredstva skupne porabe so naraščala povprečno letno po stopnji 22 %. Za splošno porabo je bilo namenjeno 462,092.000 din, ki so naraščala letno za 17,8 %. Skupna in splošna poraba sta rasli počasneje od rasti družbenega proizvoda. Tudi na področju družbenih dejavnosti je bil dosežen pomemben napredek tako v izgrajevanju zmogljivosti in izboljšanju materialnih in kadrovskih pogojev, kakor tudi v povezovanju in samoupravni organiziranosti. Dosedanji prostorski razvoj občine je sledil družbenoekonomskemu. Z urbanističnim programom občine je bila opredeljena usmeritev prostorskega razvoja s poudarkom na poselitvi in z namenom zagotoviti smotrni razvoj mesta in večjih naselij v občini. Izdelava urbanističnih dokumentov je v preteklem srednjeročnem obdobju zaostajala za potrebami, prav tako so bile pri realizaciji teh dokumentov določene težave, predvsem zaradi slabe komunalne opremljenosti naselij. Kljub dokaj neusklajenemu in nepovezanemu načinu urejanja prostora v preteklosti v občini ni prihajalo do nesmotrne rabe prostora in bistvenega poseganja v kvalitetna kmetijska zemljišča. 2 2. TEMELJNI CILJI IN NALOGE RAZVOJA V LETIH 1981 - 1985 Izhajajoč iz zastavljenih ciljev, nalog in stabilizacijskih usmeritev dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1981—1985, zaostrenih gospodarskih razmer doma in v svetu, dosežene stopnje razvitosti občine in uresničevanja družbenega plana občine v letih 1976—1980, ob upoštevanju temeljnih ciljev družbenega plana SR Slovenije za tekoče srednjeročno obdobje si v družbenoekonomskem razvoju občine v letih 1981—1985 delovni ljudje in občani zastavljamo naslednje temeljne cilje in naloge; — nadaljni razvoj in poglabljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na osnovi krepitve vloge delovnih ljudi in občanov v samoupravni socialistični demokraciji s poudarkom na poglabljanju delegatskih odnosov na vseh področjih družbenega razvoja; — povečanje deleža proizvodnje in storitev, ki imajo dolgoročni vpliv na ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega in vložena sredstva. V skladu s tem in glede na razpoložljive naravne vire ter ostale proizvodne faktorje bomo pospeševali razvoj tiste proizvodnje in storitev, pri katerih imajo odločilno vlogo kvalitetni strokovni kadri, sodobna tehnologija in znanje; — kmetijstvu in živilsko-predelovalni industriji bomo namenili posebno pozornost ter ustrezno politiko in stimulativnimi ekonomskimi ukrepi zboljšali položaj teh dejavnosti. V kmetijstvu moramo zagotoviti večjo proizvodnjo poljščin, zlasti tržno proizvodnjo žit in sladkorne pese ter večji obseg pridelave krmnih rastlin. Tudi v bodoče je tržna živinorejska proizvodnja temeljna usmeritev kmetijstva. Preko agroživilskega kompleksa bomo pospeševali proizvodno sodelovanje in proces podružbljanja zasebne kmetijske proizvodnje. S hitrejšim vključevanjem zasebnih kmetijskih proizvajalcev v družbeno organizirano proizvodnjo ter s krepitvijo njihovega položaja v zadrugah je potrebno doseči večjo tržno proizvodnjo in pospešiti razvoj družbenoekonomskih odnosov na vasi. S hitrejšim povečanjem proizvodnje hrane bomo prispevali k izboljšanju preskrbe s hrano, zmanjšanju uvozne odvisnosti, povečanju izvoza kmetijskih in živilskih proizvodov; — izvozna usmerjenost proizvodnje in storitev na dolgoročnih osnovah, ki bo postal pomemben dejavnik gospodarske rasti občine. Temeljil bo na višjih oblikah sodelovanja in na izvozu proizvodov višje stopnje predelave ob intenzivnejši zunanjetrgovinski menjavi z deželami v razvoju; — razvijanje kapitalno in razvojno tehnološko intenzivne proizvodnje ter storitev značilnih po višji stopnji mehanizacije in avtomatizacije proizvodnih procesov, z večjo udeležbo kvalificiranega ustvarjalnega dela in znanja. Sedanje tehnološko manj zahtevne in razvojno izčrpane proizvodne programe bomo dopolnili in zamenjali z novo razvojno tehnološko intenzivno proizvodnjo, ki bo osnova za razvoj združenega dela v smeri izboljšanja kvalitete obstoječe gospodarske strukture; — pospeševanje proizvodnje na osnovi primerjalnih prednosti v smeri večje stopnje finalizacije proizvodnje. V večji meri bomo izkoriščali prirodne danosti kot so kvalitetne kmetijske površine, surovine, potencialni viri energije in razpoložljiva delovna sila; — hitrejši razvoj proizvodnje in storitev na podlagi večje rasti produktivnosti dela in racionalnega zaposlovanja ter večjega uveljavljanja kvalitetnih Taktorjev gospodarjenja ob večjem sodelovanju gospodarstva iz razvitejših območij ter intenzivnejšem dohodkovnem in poslovno-tehničnem povezovanju; — za pospešitev družbenoekonomskega razvoja občine bomo v skladu z materialnimi možnosti in sprejetimi samoupravnimi sporazumi ter dogovorom družbenega plana občine nadaljevali z izgradnjo in modernizacijo cest, komunalnih, vodnogospodarskih, stanovanjskih, elektro in PTT objektov; — namenska raba prostora in razporeditev proizvodnje in storitev v skladu s politiko skladnejšega razvoja občine kot celote in posebej obmejnih in manj razvitih območij. Porazdelitev zemljišč bomo izvajali v odvisnosti od naravnih virov ter varovanja naravne in kulturne dediščine; — varovanje kmetijskih in gozdnih zemljišč za intenzivno kmetijsko in gozdno proizvodnjo. Posebno pozornost bomo namenili izboljšanju kmetijskih zemljišč, intenziviranju rabe tistih zemljišč, ki zaradi opuščenosti ali neurejenosti niso vključena v STRAN 2 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 । reprodukcijo in preprečevali poseljevanje najboljše kmetijske zemlje; — poselitev bomo razvijali v skladu s policentričnim razvojem občine ob istočasnem urejanju omrežja družbene in komunalne infrastrukture; — varovanje okolja kot osnove za zdrave in humane življenjske ppgoje človeka, zaščito tal, zraka, rastlinskega in živalskega sveta pred škodljivimi posegi. Odpravljali in preprečevali bomo onesnaženja z uvajanjem ustrezne tehnologije, s smotrno razmestitvijo dejavnosti v prostoru in z varstvenimi območji za.naravne vire; — razvoj družbenih dejavnosti in ostalih negospodarskih dejavnosti v skladu s potrebami in v okviru materialnih možnosti kar se mora izraziti predvsem v učinkovitem zdravstvenem varstvu, izboljšanju kvalitete izobraževanja, večanju zmogljivosti otroškega varstva in drugih oblik socialnega varstva kakor tudi dviga kulturne ravni delovnih ljudi in občanov ter nudenju raznih oblik rekreacije; — nadaljnja rast življenjskega standarda in izoboljševanje pogojev za življenje in delo delovnih ljudi in občanov. Rast življenjskega standarda bo odvisna zlasti od uveljavljanja kvalite- ’ tnih elementov gospodarjenja, doseženega dohodka in produktivnosti dela. Podvzeti bodo ukrepi za zagotovitev socialne varnosti delovnih ljudi, zlasti delavcev z minimalnimi osebnimi dohodki, štipendistov in tistih, ki prejemajo socialne pomoči; — razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite kot sestavine družbenoekonomskega razvoja in tekoče družbenoekonomske politike temeljnih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti kakor tudi delovanja družbenopolitičnih organizacij in društev. 3. MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA Projekcija globalnih okvirov družbenoekonomskega razvoja občine v obdobju 1981—1985 upošteva družbenoekonomska gibanja in rezultate dosedanjega razvoja, stabilizacijske ukrepe, značilnosti in projekcije materialnih okvirov ter možnosti družbenoekonomskega razvoja Slovenije. Na osnovi tega pričakujemo v letih 1981—1985 naslednje globalne okvire razvoja: Občina SRS Družbeni proizvod 5,5 3,5 Dohodek 5.4 3,4 Industrijska proizvodnja 6.0 3.6 Kmetijska proizvodnja 4,0 3.5 Izvoz • 8 8 Uvoz 1 1 Zaposlenost 4 1.8 Produktivnost 2 1,8 Realni osebni dohodki 1.3 1.3 Delež investic. v DP 29 26.8 — invest, v gospodarstvu 19,7 17,5 — invest, v negospodarstvu 9.3 9.3 Ob nadaljevanju gospodarske aktivnosti, realizaciji nekaterih novih investicij v gospodarstvu ter načrtovani rasti produktivnosti 2 % bo družbeni proizvod občine naraščal povprečno letno za 5.5 %. Industrijska proizvodnja se bo povečevala letno za 6 % predvsem zaradi hitrejše rasti v kovinski, živilskopredelovalni in tekstilni industriji, Z doslednim uresničevanjem začrtane potlike razvoja kmetijstva in izvedbo načrtovanih investicij bo kmetijska proizvodnja naraščala letno za 4 %. Zaradi večjega in bolj inlenzivnega-vključevanja organizacij združenega dela v mednarodno menjavo se bo izvoz povečeval povprečno letno za 8 %. Uvoz bo predvidoma naraščal letno za 1 %. Z realizacijo načrtovanih investicij v organizacijah združenega dela jn večjo usmeritvijo na kvalitetnejši razvoj bo zaposlenost v občini naraščala povprečno letno za 4 %: Ob doseganju načrtovane gospodarske rasti in zastavljenih delitvenih razmerij bodo realni osebni dohodki naraščali za. okoli 1.3 % letno. 3. 2. OBLIKOVANJE IN RAZPOREJANJE DRUŽBENEGA PROIZVODA / V obdobju 1981 — 1985 bo v gospodarstvu občine po posameznih sektorjih dosežena naslednja dinamika rasti družbenega proizvoda: —, v 000 din — v cenah 1980 1980 ' Strukt. 1985 Strukt. 1985 1980 Povpr. lastna rast 1981-85 Družb, proizv. občine 4,577.290 100.0 5.943.850 100,0 130 5,5 Primarni’sektor 523.120 11.4 660.920 11,1 126 4.8 Sekund, sektor 2.411.740 52,7 3,222.380 54.2 134 6.2 Tercial. sektor 1.642.430 35.9 2,060.550 34,7 . 125 4,6 STRAN 3 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 Po prikazani dinamiki se bo realni družbeni proizvod v petih letih povečal za 30% in sicer v združenem delu gospodarstva za 31%, v zasebnem delu pa za 22%,-Naraščanje družbenega proizvoda bo najbolj intenzivno v sekundarnem sektorju po povprečni letni stopnji 6,2%, primarnem 4,8% in tercialnem 4,6%. .Glede na doseženo stopnjo razvoja občine, zaostrene pogoje godposarjenja ter stabilizacijsko usmeritev pričakujemo v letih 1981 —1985 po posameznih področjih naslednjo rast družbenega proizvoda: — v 000 din ______________________ '___________ — v cenah 1980 1980 1985 1985 Povpr. 1980 letna • rast Industrija 1.859.140 2,515.830 135 ' 6,2 Kmetijstvo 417.300 525.070 126 4,7 — združeno delo 196.580 .259.680 132 5.8 — zasebno delo 4 220.720 265.390 120 3,8 Gozdarstvo 58.490 74.460 127 4.9 Vodno gosp. 47.330 61.390 130 5.4 Gradbeništvo 552.600 706.550 128 . 5.1 — združeno delo 504.950 646.840 128 ' . 5.2 — zasebno delo 47.650 59.710 125 4.6 Promet in zveze 213.550 274.060 128 5,1 — združena delo 173.530 224.000 129 5.3 — zasebno delo 40.020 50.060' 125 4.6 Trgovina 952.380' 1,203.800 126 4,8 Gostinstvo 150.050. 183.170 122 4,1 — združeno delo 121.270 148.100 122 4,1 — samost, delo 28.. 780 35.070 122 4.0 Obrt in oseb. st. 219.030 276.480 126 4.8 — združeno delo 79.040 102.140 129 5.3 — samost, oseb, delo f39.990 174.340 124 4.5 Druge dejavnosti 107.420 123.040 114 2,8 Gospodar, skuphj 4.577.290 5.943.850 130 5.5 — združeno delo 4,100.130 5,359.280 131 5.5 — zasebno delo 477.160 584.580 122 4,2 3 TABELA 14 PROJEKCIJA SREDSTEV OSEBNE PORABE PREBIVALSTVA V LETIH 1980 Strukt. ocena 1981 - 1985 Stopnja rasti - v 000 din - v cenah 1980 Skupaj 1981 - 1985 1985 Strukt. 1985 1980 Skupaj osebni prejemki 5.079.650 100,0 5.880.560 100,0 126 4,8 17.749.860 Odbitki,kijne predstavlj. osebne porabe 955.560 50,4 1.175.520 30 j 5 129 5,3 5-376.140 - varčevanje prebivalstva 160.210 5,2 200.270 5,2 125 4,6 918.270 - povečanje gotovine v obrti 155-980 5,0 167.840 4,3 109 1,8 811.970 - takse 50.680 1,0 40.580 1,1 132 5,8 181.. 960 - social.prisp.(privatni sektor) 14.950 0,5 20.050 0,5 154 6,1 89.470 - davki 51.160 1,0 41.710 1,1 154 6,1 186.550 - participacija zdravstva 46.490 1,5 57.950 1,5 125 ' 4,6 266.280 - stanov.direktno vi.sr. 87.400 2,8 120.120 3,0 137 6,5 530.340 - zavarovalnine 5.450 0,2 6.150 0-,2 113 . 2,5 29.240 - krajevni samoprispevek 105.780 5,4 152.460 5,4 128 5,1 605.270 - druge osebne storitve 501.280 9,8 588.650 10,0 129 5,2 1.758.790 Sredstva osebne porabe 2.144.290 69,6 2.704.840 69,7 126 4,8 12.575.720 TABELA 15 USTVARJENE INVESTICIJE V OSNOVNA SREDSTVA V LETIH 1976 - 1980 - v 000 din v tek. cenah 1976 1977 1978 1979 1980 (ocena) Skupaj 1976-1980 SKUPAJ 470.578 464.468 728.721 1.064.285 1.174.815 e 5.902.865 GOSPODARSTVO 259.745 268.854 404.648 671.575 759.678 2.544.296 Industrija 148.254 151.209 252.553 596.250 524.451 '1.252.477 Kmetijstvo 44.464 46.121 65.142 140.870 212.847 509.444 Gozdarstvo 1.292 917 1.858 2.544 1.146 7.757 Vodno gospodarstvo 2.658 12.500 4.753 5.916 5.898 29.525 Gradbeništvo 15.387 22.522 60.74^- 71.176 56.491 224.520 Promet in zveze 3.629 6.154 11.176 8.515 42.068 71.522 Trgovina 7.102 10.155 ' 9-614 15.145 59.108 99.100 Gostinstvo 1.100 10.428 3-557 17.533 58.218 70.656 Obrt 1.129 1.370 1.261 4.287 4.184 12.251 Komunala 1.606 2.105 4.627 5.696 5.951 19.985 Finančne in druge posl.s'*'or;’-'*;ve 15.122 5.617 9.563 7.865 9-336 97.501 GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA 86.786 154.946 193.660 254.535 227.454 877-161 Cestnbkomunalna dejavnost 18.280 56.410 76.210 87.117 99.064 517.081 Vodnogospodarstvo 5.760 4.810 4.970 18.672 10. 500 44.512 Stanovanjska dejavnost 54.211 78.914 96.510 114.110 99.581 445.126 Požarna varnost 2.840 4.510 4.950 5.662 7-514 25.276 PTT 5.695 10.502 11.220 8.774 10.975 47.166 DRUŽBENE DEJAVNOSTI 111.828 57.475 74.901 125.745 172.592 542.539 Izobraževanje in kultura 105.882 35.971 16.100 67.53.3 126.151 351.617 Zdravstvo in socialno varstvo 5.946 21.504 58.801 58.210 46.461 190. 922 DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI 52.221 3.193 55-512 52.852 15.111 158.869 38 Na rast družbenega proizvoda po dpovprečni letni stopnji 5,5 % bo vplivala predvsem hitrejša rast v industriji, ki bo v družbenem proizvodu udeležena s 42,3 %. V letu 1985 bo odpadlo okoli 90 % celotnega družbenega proizvoda na združeno delo in okoli 10 % na zasebno delo. Delež združenega dela bo‘prevladoval v vseh dejavnostih, razen v kmetijstvu in obrti. Do leta 1985 se bo v strukturi družbenega proizvoda povečal delež industrije, gradbeništva in trgovine. 3.3. USTVARJANJE IN RAZPOREJANJE DOHODKA Na osnovi samoupravne organiziranosti, hitrejšega uveljavljanja samoupravnih odnosov ter z večjim uveljavljanjem kvalitetnih dejavnikov razvoja-? višje produktivnosti ter večje učinkovitosti vloženih sredstev bomo v obdobju 1981 — 1985 uresničevali načrtovano gospodarsko rast občine. V skladu s cilji stabilnejšega gospodarjenja in uspešnejšega obvladovanja celotne družbene reprodukcije bomo v vseh organizacijah združenega dela gospodarstva ustvarili višji dohodek in hitrejšo rast dohodka in čistega dohodka na delavca. V OZD bomo ustvarjeni dohodek razporejali tako, da bodo sredstva za razširitev materialne osnove dela in za poslovni sklad rasla hitreje od sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. V letih 1981 — 1985 si bomo prizadevali v gospodarstvu občine kot celote v delitvi dohodka doseči naslednja razmerja: — sredstva za akumulacijo bodo naraščala po povprečni letni stopnji 7,7 %, delež akumulacije v bruto dohodku pa se bo povečal od 11,7 % v letu 1980 na 13 % v letu 1985; — sredstva za osebne dohodke’in sredstva za skupno in splošno porabo bodo naraščala v občini kot celoti po 4,8 % povprečni letni stopnji oz. 10 % počasneje od rasti dohodka. Izhajajoč iz zastavljenih usmeritev in razmerij bo v letih od 1981 do 1985 v združenem delu gospodarstva dosežena naslednja rast in delitev bruto dohodka: — v 000 din — v cenah 1980 1980 Struk. 1985 Strukt. Povpr. letna rast 981-85 Bruto dohodek 4,100.130 100,0 .5,359.280 100,0 5.5 Amortizacija 351.040 8,5 500.530 9,3 7.3 Dohodek 3.749.090 91,5 4.858.950 90,7 5.3 Skupna poraba 143.660 3.5 181.540 3,4 ' 4.8 Splošna poraba 2.940 0.1 3.710 0,1 4,8 Drugi namen, izdatki 544.040 13.3 687.870 12,8 4.8 Pospešena amortiz. 83.430 2.0 116.480 2.2 6,9 Čisti dohodek 2.975.020 72.6 3,869.350 72,2 5.4 Za bruto OD 2,195.030 53.5 2.774.310 51.8 4.8 — za neto OD 1,492.620 36.4 1,886.530 35.3 4.8 — davki DPS 120.560 2,9 152.280 2.8 4.8 — prisp. SIS 581.850 • 14.2 735.500 13.7 4.8 Za stan, fond 112.450 2.8 141.430 2,6 4.7 Za druge namene 189.010 4.6 260.060 4.8 6.6 Za poslovni sklad. 394.230 9.7 582.110 10.9 8.1 Za rezervni sklad 84.300 2.0 111.440 2.1 5.8 V strukturi delitve dohodka bo prišlo do pozitivnih sprememb. ki se kažejo v zmanjšanem deležu sredstev za osebne dohodke, skupno in splošno porabo ter v porastu deleža sredstev organizacij združenega dela za razširjeno reprodukcijo. V petletnem obdobju bodo najhitreje naraščala sredstva poslovnega sklada (8.1 %). sredstva za minimalno amortizacijo (7,3 %) in sredstva za pospešeno amortizacijo (6,9 %) letno. Tako se bo delež poslovnega sklada v delitvi povečal od 9.7 % na 10,9 %, kar bo izboljšalo reproduktivno sposobnost gospodarstva. Zaradi hitrejše rasti bo amortizacija po minimalni stopnji v letu 1985 udeležena v bruto dohodku z 9.3 %. Hitrejša rast amortizacije bo prispevala k ohranitvi realne vrednosti osnovnih sredstev. Pričakuje se. da bo gospodarstvo občine v načrtovanem 1980 1. Sredst. za akumul. — posl, sklad 750.970 394.230 — rezervni skl. — sred, za druge 84.300 namene — amort, nad pred. 189.010 stopnjo 83.430 2. Amortiz. po pred. 3. minimal, stopnji 351.040 Sred, za reprod. 1.102.010 4. Del akumul. v dohodku 20.0 5. Delež sred, za repr. v bruto doh. 26,9 1985 Skupaj 1981—1985 1985 1980 X *2 on oo 1.070.090 4,546.660 142 7.3 582.1 10 2,400.500 148 8.1 111.440 491.310 132 5.8 .260.060 1,148.960 138 6.6 11.6.480 505.890 140 6,9 500.330 2,134.320 142 7,3 1,570.420 6,680.980 142 7.3 22,0 21,0 29,3 28,1 obdobju razporedilo za reprodukcijo 6.680.980.000 din alt 28.1 % ustvarjenega bruto dohodka. Organizacije združenega dela bodo ustvarile v petih letih 4.546.660.000 din akumulacije in 2.134.320.000 din amortizacije po minimalni stopnji. Dejansko razpoložljiva sredstva za razširjeno reprodukcijo bodo precej manjša (za okoli 30 %) zaradi določenih obveznosti. Sredstva za reprodukcijo bodo naraščala po povprečni letni stopnji 7.3 % kar je precej nad planirano 5.5 % stopnjo rasti dohodka. Taka rast in delitev dohodka bo omogočala povečanje deleža lastnih sredstev temeljnih organizacij združenega dela pri financiranju naložb. Oblikovanje sredstev za reprodukcijo in njihov delež v dohodku v obdobju 1981 —1985 bo predvidoma naslednje: — v 000 din — v cenah 1980 STRAN 4 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 4 TABELA 11 PROJEKCIJA MASE SREDSTEV OSEBNIH DOHODKOV V LETIH 1981-1985 (gospodarstvo 'in negospodarstvo) - v OOO din - cene 1980 1980 1981 1982 1985 1984 1985 Skupaj 1981-1985 1. Domicilni princip Sredstva BOD 2.502.250 2.662.560 2.748.250 2.880.150 5.018.590 5,165.280 14^52.410 Sredstva NOD 1.701.550 1.810.410 1.868.800 1.958.500 2.052.510 2.151.050 9.859.250 2. Princip delovnega mesta Sredstva BOD 2.556.990 2.658.770 2.786.590 2.920.150 5.060.500 5.207.190 14.652.780 Sredstva NOD 1.725.160 1.807.970 1.894.750 1.985.690 2.081.010 '2.180.890 9.950.510 OBLIKOVANJE SREDSTEV ZA STANOVANJSKO DEJAVNOST V LETIH 1981-1985 TABELA' 12 - v 000 din - cene 1980 1980 1981 1982 1985 1984 1985 Skupaj 1282 Povprečna Stanovanjski pris. iz oseb.dohodkov in pokojnin 44.520 46.050 ' 47.990 50.290 * 55.060 55.890 1981-1985 255.260 1980 126,1 stopnja rasti 1981-1985 4,8 Stanovanjski skl. organizacij združ. dela 112.450 117.260 122.880 128.780 154.960 r 141.450 645.510 125,8 4,8 Direktno vlož. sredstva predivi., za stanovanje 84.450 . 87.400 90.460 95-650 96.900 100.400 468.790 H8,9 5,5 SKUPAJ: 241.220 250.690 '261.550 \ 272.700 284.920 297.720 1567-560 125,4 4,2 TABELA 15 DOHODKI KRAJEVNIH SKUPNOSTI V LETIH 1981-1985 - v 000 din * . - - v cenah 198O 1980 1981 1982 1985 1984 1985 Skup. 1981-1985 Samoprisp.iz osebnih dohodkov 105.780 108.770 115.980 119.440 125.180 151.190 598.560 t Samopris.iz katastr. dohodka in obrti 29.960 51.400 52.900 54.480 56.140 57.880 172.800 Prispevki prebivalstva 19.500 20.440 21.420 22.44-0 25.520 24.650 112.470 Združevanje združenega dela 9.750 10.220 10.710 11.220 11.760 12.520 56.250 Ostalo 44.570 46.710 48.950 51.500 55.760 56.540 257.060 SKUPAJ: 207.560 217.540 227.960 258.880 250.560 262.580 1.197.120 37 Z realizacijo načrtovane razporeditve dohodka in oblikovanja sredstev za reprodukcijo bomo izboljšali materialne možnosti za kvalitetni gospodarski razvoj občine. 3. 4. OBLIKOVANJE IN RAZPOREDITEV SREDSTEV SKUPNE PORABE Sredstva skupne porabe, ki se oblikujejo s svobodno menjavo dela v okviru samoupravnih interesnih skupnosti, bodo v letih I98l do 1985 naraščala po 4,8 % povprečni letni realni stopnji. Združevali jih bomo na osnovi konkretno pripravljenih / letnih programov in dogovorjenih prispevnih stopnjah sprejetih na osnovi samoupravnih ,sporazumov. v Iz tako združenih sredstev bomo financirali delovanje organizacij združenega dela, ki izvajajo naloge družbenih dejavnosti, referendumsko dogovarjanje naložbe, skupni program in delovanje delovnih skupnosti samoupravnih interesnih skupnosti. Zaradi prenosa nalog med samoupravnimi interesnimi skupnostmi in racionalnega gospodarjenja bomo v samoupravnih interesnih skupnostih prelivali in združevali del sredstev. V letih 1981 do 1985 bomo združili za potrebe SIS družbenih dejavnosti 3.656.378.000 din, od tega za dejavnost 3,388.677.000 in za vzajemnost 267.701.000 din. Od združenih sredstev občinskih SIS za dejavnost odpade na občinsko zdravstveno skupnost 52,4 % sredstev, občinsko izobraževalno skupnost 24.9 %, občinsko skupjipst otroškega varstva 12,9%, občinsko skupnost socialnega skrbstva 5.2 %, občinsko skupnost za zaposlovanje 1.5 %, občinsko kulturno skupnost 1.4%. občinsko telesnokultufno skupnost 1.3 % in na občinsko raziskovalno skupnost 0.3 % sredstev. Obseg in gibanje sredstev po posameznih SIS družbenih dejavnosti v obdobju 1981—1985 bo naslednji: — v 000 din — v cenah 1980 Sredstva skupne porabe SIS'družbenih dejavnosti v letih 1981—1985 SIS 1980 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj 1981-85 1985 1980 Povpr. letna rast 1981-85 1. Zveza sk. otr. var. 26.336 27.327 28.680 29.997 31.389 32.774 150.167 124 4,4 2. Skup. otr. varstva 76.220 79.879 83.713 87.731 91.942 96.355 439.620 126 4,8 — SIS občine 76.220 79.879 83.713 87.731 91.942 96.355 439.620 126 3. Izobražev. skupn. 147.968 155.070 162.514 170.314 178.490 187.057 853.445 126 4,8 — SIS občine 145.974 153.158 160.543 168.282 176.395 184.897 843.275 127 — SIS SRS Skupn. pr. + vzaj. pr. 1.994 1.912 1.971 2.032 2.095 2.160 10.170 108 4. Kulturna skupn. 22.165 23.229 24.344 25.512 26.737 28.020 127.842 126 4,8 — SIS občine 8.260 8.657 9.072 9.507 9.964 10.442 47.642 126 - SIS SRS 10.905 14.572 15.272 16.005 16.773 17.578 80.200 126 5. Telesnokult. skup. 8.771 9.192 9.633 10.096 10.580 11.088 50.589 126 4,8 — SIS občine 7.381 7.735 8.106 8.496 8.903 9.331 42.571 126 - SIS SRS 1.390 1.457 1.527 1.600 1.677 1.757 . 8.018 126 6. Skupn. social, skrb. 30.714 32.188 33.733 35.352 37.049 38.823 177.150 126 4,8 — SIS občine 30.714 32.188 33.733 35.352 37.049 38.828 177.150 126 7. Občin, razisk. skup. 1.836 1.920 2.010 2.110 2.210 2.320 10.570 126 4,8 — SIS občine 1.836 1.920 2.010 2.110 2.210 2.320 10.570 126 8. Obč. zdrav, skup. skupaj 311.523 326.476 342.147 358.570 375.781 393.819 1.796.793 126 4,8 — SIS občine 307.568 322.199 337.791 355.057 372.352 390.248 1.777.647 127 — SIS SRS sk. pr. 3.955 4.277 4.356 3.513 3.429 3.571 19.146 90 9. Skupn. za zaposl. 8.704 9.122 9.560 10.018 10.499 11.003 50.202 126 4,8 — SIS občine 8.704 9.122 9.560 10.018 10.499 11.003 50.202 126 SKUPAJ: 634.237 664.403 696.334 729.700 764.677 801.264 3.656.378 126 4,8 — SIS občine 586.657 614.858 644.528 676.553 709.314 743.424 3.388.677 126 4,8 - SIS SRS 47.580 49.545 51.806 53.147 55.363 57.840 267.701 122 4,1 STRAN 5 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 3. 5. OBLIKOVANJE IN RAZPOREDITEV SREDSTEV SPLOŠNE PORABE Na področju splošne porabe v občini, bo dan poudarek delovanja upravnih in pravosodnih organov, ki bo slonelo na racionalnejšem poslovanju, uvajanju sodobnih metod dela, tehničnih sredstev ter smotrnem zaposlovanju. Višina sredstev, namenjenih za osebne dohodke in skupno porabo, bo odvisna od pravočasnega, zakonitega, doslednega in smotrnega opravljanja del in nalog v skladu z letnimi programi posameznih organov in ob upoštevanju rasti osebnih dohodkov v gospodarstvu. V načrtovanem obdobju bomo splošne družbene potrebe v občini financirali iz davka na dohodek in davka iz OD, prometnih davkov, davka na premoženje in dohodka od premože- % nja. taks, lastnih prihodkov upravnih organov ter še nekaterih drugih prihodkov. Splošna poraba bo naraščala 10 % počasneje od rasti dohodka oz. po povprečni letni realni stopnji 4,8 %. Sredstva splošne porabe v občini bomo namenili predvsem za financiranje dejavnosti občinskih upravnih in pravosodnih organov, družbenopolitičnih organizacij in krajevnih skupnosti, za uresničevanje programa ljudske obrambe itd. Morebitna presežena sredstva bomo namenjali za pokrivanje blagovnih rezerv nujnih prehrambenih artiklov, kompenzacij živilskih proizvodov in za nadomeščanje škod, nastalih ob eventuelnih elementarnih nesrečah. Ob načrtovani dinamiki rasti bo v petih letih predvidoma porabljeno za splošne družbene potrebe 790.288.000 din. Po posameznih letih bo gibanje naslednje: — v 000 din — v cenah 1980 1980 1981 1982 1983 1984 1985 Skup. 1985 Pov, 81—85 1980 let. rast Sred. sploš. porabe 137.018 143.595 150.487 157.711 165.281 173.214 790.288 126 4,8 5 VREDNOST INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE V LETIH 1981-1985 TABELA 8 1980 1981 1982 1983 1984 - v 000 din - v cenah 1980 1985 Skupaj 1985 Povpr. 1981-1985 1980 letna rast 1981- 1985 Nekovinska ind. 29.37* 31.900 34.644 37.623 40.858 44.372 189.397 151 8,6 Kovinska industr.397•387 433.152 472.155 514.628 560.944 611.429 2,592.288 154 9,0 Ind.gradd.materi. 5*.851 58.691 62.799 67.195 71-898 76.932 337.515 140 7,0 Tekstil. industr. 1/4-05.861 1,433-978 1,462.658 1,491.911 1,521.749 1,552.184 7,462.480 110 2,0 Živil .predel. in. 2J.72.816 2,335.777 2,510.960 2,699-283 2,901.729 3,119.358 13,567.107 143 7,5 Lesna industr. 116.152 ? 125.470 151.248 139.517 148.306 157.650 700.191 136 6,3 Graf.pred.indust.213.*42 229 .'025 245.742 263-681 282.930 303.584 1.324.960 142 7,3 SKUPAJ: .4,589.883 A 4,645.991 4,920.186 5,213-838 5,528.414 5,865.509 26.173.938 134 6,0 TABELA 9 RIZIČNI OBSEG KMETIJSKE PROIZVODNJE VAŽNEJŠIH PRIDELKOV - v t 1975 1980 > 1985 1980 19§5 Stopnja rasti Žita 1975 1976-80 1981-85 35.*20 35.090 42.670 100,0 121,6 4,0 Koruza 21.390 37.580 46.850 175,7/ 124,6 11,9 4,4 Sladkorna pesa - '13.600 44.800 — Krompir 26.250 28.080 53.700 106,9 120,0 1,3 5,8 Detelje 14.670 9.140 10.800 62,3 118,1 5,5 Silažna koruza 52.960 104.740 130.700 197,8 124,8 4,4 Seno 51.520 54.620 65.500 106,0 120,0 1,2 5,8 Sadje *•590 6.040 6.500 131,6 107,6 5,6 1,5 Grozdje 2.560 2.5OO 3.000 97,6 120,0 -0, 5 3,8 Goveda 5.030 5.081 6.200 101,0 122,0 0,2 4,4 Prašiči *.703 4.310 14.000 91,6 325,0 - 1,8 Perutnina 2.200 2.100 5.000 95,0 238,0 -1 Jajca (000 kom) 12.820 12.500 13.000 97,0 108,3 -0,6 1.8 Mleko (000 1) 25-000 33.600 42.000 134,* 125,0 6,1 4,7 / TABELA 10 GOZDNA PROIZVODNJA IN SEČNJA ••• * 3 - v m 19 8 0 19 8 5 Skupaj Združeno Zasebno Skupaj Združeno Zasebno delo delo delo delo Prirastek 64.710 13.665 51.145 64.710 13.665 51.145 - iglavci 38.875 7.681 31.194 38.875 7.681 31.194 - listavci 25.935 5.984 19.951 25.935 5.984 19.951 Sečnja 46.150 10.149 36.001 46.350 10.150 36.200 - iglavci 28.464 5.593 22.871 28.470 5.600 22.870 - listavci 17.686 4.556 13.130 17.880 4.550 13.350 Blagovna proizv. 17.691 8.991 8.700 17.700 9.000 8.700 - iglavci 12.004 - 4.804 7.200 12.010 4.810 7.200 - listavci 5.687 4.187 1.500 5-690 4.190 1.500 Tehnični les 15-208 6.508 8.700 15.210 6.510 8.700 - iglavci 12.745 4.545 8.200 12.750 4.550 8.200 - .listavci 2.463 1.963 500 2.460 1.960 500 Drva in ostalo 30.942 3.641 27.301 31.140 3.640 27.500 36 4. DEMOGRAFIJA Projekcija prebivalstva občine Murska Sobota upošteva dosedanje trende ob predpostavki zmanjševanja negativnega migracijskega salda na minimum ter manjšega praznjenja nekaterih vasi na Goričkem, kar je bilo značilno za preteklo obdobje. Po projekciji se bo prebivalstvo občine povečalo od leta 1980 do 1985 za 2,2 %, kar pomeni 0,4 % povprečno letno. Projekcija prebivalstva: 1980 Število Strukt. 1985 Strukt. 1985 1980 1‘ Povpr. letna rast ?81—85 Skupaj 65.571 100,0 67.035 100,0 102,2 0,4 — kmečko 32.785 50.0 30,166 45,0 92,0 - 1,6 — nekmečko 32.786 50,0 36.869 55,0 112,5 2,5 — aktivno 41.965 64,0 42.902 64,0 102,2 0,5 — neaktivno 23.606 36,0 24.133 36,0 102,2 0,5 — v mestu M. Sobota 12.363 18,9 14.100 21,0 114,1 2,8 — v ostalih naselj. 53.208 81,1 52.935 79,0 99,5 -0,1 V primerjavi z rastjo števila prebivalcev razvitih občin pričakujemo v občini zmerno rast prebivalcev. Število prebivalcev v mestu Murska Sobota in okoliških naseljih na ravninskem delu občine bo tudi v obdobju do leta 1985 naraščalo, medtem ko bo število prebivalcev v nekaterih naseljih osrednjega in vzhodnega Goričkega padalo. Stagniralo bo število prebivalcev predvsem v naseljih na obrobju in zahodnem delu Goričkega. Absolutna gostota prebivalstva bo tudi kot do sedaj v različnih območjih občine zelo različna. Gibala se bo od 20 ljudi/km2 do 1000 ljudi na km2. Največja gostota bo v mestu Murska Sobota in okolici^ kjer se bo gibala od 500—1000 ljudi/km2 (M. Sobota in Cernelavci), v ravninskem predelu občine med 100—250 ljudi/km2, v zahodnem delu Goričkega od 50—150 ljudi/km2, na osrednjem Goričkem do 50 ljudi/km2, v večini naselij oz. k. o. vzhodnega Goričkega pa od 20—50 ljudi/km2. V bodoče pričakujemo zmanjšanje števila kmečkega prebivalstva. V skupnem številu prebivalcev občine bo znašal delež kmečkega prebivalstva leta 1985 še vedno 45 %'; kar je 30.166 prebivalcev. Zmanjševanje kmečkega prebivalstva bo pogojevalo; povečanje števila nekmečkega prebivalstva od 32.786 leta 1980 na 36.869 prebivalcev oz. od 50% na 55%. Največ nekmečkega prebivalstva bo živelo v mestu Murska Sobota, v primestnih naseljih ter v lokalnih centrih. Urbanizacija prebivalstva se bo v obdobju 1981 — 1985 nadaljevala po še hitrejši povprečni letni stopnji kot dosedaj. Tako se bo prebivalstvo mesta Murska Sobota povečalo od 12.363 v letu 1980 na 14.100 v letu 1985 oz. za 14 %. Delež urbanega prebivalstva se bo od sedanjih 18,9 % leta 1980 povečal na 21 % v letu 1985. 5. KADROVSKA POLITIKA IN ZAPOSLOVANJE V zaostrenih pogojih gospodarjenja in ob pospeševanju tehnološko intenzivne proizvodnje bomo kadrovski politiki v Povpr. 1980 Strukt. 1985 Strukt. 1985 1980 letna rast SKUPAJ: 17.856 100 21.726 100 121 4 Združeno delo 17.290 96,8 21.040 96,8 121 4 GOSPODARSTVO 14.382 80,5 17.708 81,8 124 4.4 Industrija 7.375 41,3 9.482 43,6 128 3,1 Kmet, in gozdar. 786 4,4 955 4.4 121 4 Vodno gospodarstvo 190 1.1 . 234 1.1 123 4.2 Gradbeništvo 2.338 13,1 2.762 12,7 118 3.4 Promet 736 4,1 938 4,3 127 5.0 Trgovina 1.645 9,2 1.835 8,4 111 2,2 Gost, in turizem 512 2,9 628 2,9 123 4,2 Obrt 260 1.5 332 1.5 127 5.0 Komunala 151 0,8 200 0,9 32 5.8 Fin. teh. in dr. pos. st. 389 2,2 432 2,0 111 2,1 NEGOSPODARSTVO 2.908 16,3 3.242 15,0 111 2,2 Izobr.. kultura 907 5.1 993 4.6 109 1.8 Zdrav., social. 1.273 7,1 1.492 6.9 117 3.2 DPS in dr. organ. 728 4,1 757 3,5 104 0.8 SAMOST-OSEB. DELO 566 3,2 686 3,2 121 4,0 V načrtovanem obdobju se pričakuje naslednja kvalifika- cijska struktura zaposlenih v združenem delu: Indeks Pov. 1980 Strukt. 1985 Strikt. 1985 let. 1980 rast VSEH ZAPOSLENIH 17.290 100 21.040 100 121 4 Visoka izobrazba 467 2,7 631 3,0 135 6.2 Višja izobrazba 882 5,1 1.157 5,5 131 5.5 Sred. str. izobrazba 2.680 15,5 3.324 15,8 124 4,4 VKV 570 3.3 820 3,9 144 7.6 KV 4.773 27,6 6.228 29,6 130 5.4 PKV 4.495 26,0 5.892 28,0 131 5,5 NKV 3.423 19,8 2.988 14,2 87 —2,7 STRAN 6 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 6 TABELA 5 1980 NARODNI DOHODEK V LETIH 1981 - 1985 1981 1982 1985 GOSPODARSTVO 4.204.500 4.557.510 4.546.710 4.802.910 - združeno delo 5.749.090 5.892.450 4.065.850 4.501.610 - samostojno oseb.delo 4-55.210 465.080 482.860 501.500 Industrija 1.650.920 1.752.660 1.815,880 1.945.650 Kmetijstvo 595.360 405.790 422.61’0 442.800 - združeno delo 178.690 186.840 198.080 209.950 - samostojno osebno delo 214.670 216.950 224.550 252.850 Gozdarstvo 54.920 57.870 60.470 65.490 Vodno gospodarstvo 44.490 45.850 48.110 50.760 Gradbeništvo 519.420 557.700 562.720 586.650 - združeno delo 474.150 490.580 . 513.720 535.450 - samostojno osebno delo 45.270 47.120 49.000 51.200 Promet in zveze 173.480 176.410 182.550 191.760 - združeno delo 158.820 140.020 1 44.250 151.450 \ - samostojno osebno delo 54.660 56.590 58.520 40.510 Trgovina 922.860 942.750 980.470 1.024.590 Gostinstvo in turizem 14-2.550 148.580 152.230 162.190 - združeno delo 115.210 119.890 122.780 151.620 - samostojno osebno delo 27.340 28.490 29.450 30.570 Obrt in osebno storitve 205.990 215.590 222.450 251.140 - združeno delo 72.720 77-260 80.870 84.770 - samostojno osebno delo 153.270 156.150 141.560 146.570 Stanov.komunalna dejavn. 16.100 16.750 17.490 18.570 Pinance in ostalo 80.210 81.980 83-750 85.550 - v 000 din - v cenah 1980 1984 1985 1^ Stopn, rasti • 1981- 5.085.530 • 1985 5.412.520 129 5,2 4.557.790 4.858.950 130 5,4 525.740 553.570 122 4,1 2.064.700 2.221.480 155 6,2 468.530 495.950 226 4,7 225.600 257.090 133 5,9 244.930 256.860 120 3,7 65.700 68.980 126 4,7 53.820 56.950 128 5,1 625.960 658.900 127- 4,9 570.190 602.170 127 4,9 55.770 56.730 125 4,6 202.170 219.340 126 4,7 160.660 176.560 127 4,9 41.510 42.980 124 4,4 1.085.550 1.155-570 125 4,6 168.740 156.890 172.480 121 3,9 l?9.400 121 3,9 51.850 53.080 120 3,7 245.590 257.080 125 4,6 89.910 93.160 128 5,1 153.680 165.920 125 4,2 19.380 20.290 126 4,7 87-390 89.500 111 2,1 STRAN 6 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 TABELA. 6 DRUŽBENI PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK NA PREBIVALCA TER NARODNI DOHODEK NA ZAPOSLENEGA Družbeni proizvod (000 din) Narodni dohodek (000 din) DP na prebivalca (din) N D na prebiva' (din) ND na Lea zaposlenega (din) 1975 1,415.108 1,302.738’ 21.754 20.055 95-959 1976 1,724.392 1,562.063 26.534 24.036 110.714 1977 2,117.223 1,924.666 32.544 29.584 128.474 1978 2,641.223 2,411.266 40.515 36.988 151.205 1979 3,413.096 3,135.903 52.280 48.034 184.856 1980 4,577.290 4,204.300 70.031 64.324 235.456 1981 4,762.720 4,357.510 72.519 66.350 237-985 1982 4,973.000 4,546.710 75.383 68.921 242.452 1983 5,252.480 4,802.910 79.238 72.456 243.666 1984 5,559.070 5,083.530 83.461 76.321 245.937 1985 5,943.850 • 5,412.520 88.668 80.742 249.126 OPOMBA: Družbeni proizvod in narodni dohodek za leta 1975-1980 sta prikazana v tekočih cenah, za obdobje 1981-1985 pa v cenah 1980. * TABELA 7 VREDNOST IZVOZA V LETIH 1981 - 1985 - v 000 din - v cenah 1980 1980 1981 1982 1983 1984 1985 Indeks 1981 1965 Povpr. letna rast 1981-1985 Industrija 781.441 851.770 919.912 993.505 1.068.018 1,148.119 147 8,0 Kmetijstvo 3.258 3.474 3.717 3.977 4.255 4.595 141 7,2 Trgovina 28.338 31.387 34. 764 38.505 42.648 47.237 166 10,7 Gostinstvo in turizem 54.107 55.730 57-402 ' 59.411 68.322 75.154 139 6,8 SKUPAJ: 867.198 942.361 1,015.795 1,095.390 1,183.243 1,275.105 147 8,0 35 STRAN 7 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 občini posvetili posebno pozornost in poglobili demokratičnost kadrovskih postopkov. V prizadevanju za hitrejšo rast dohodka na zaposlenega bomo kadre razporejali racionalno, da bodo pri svojem delu čimbolj ustvarjalno. V temeljnih organizacijah združenega dela bomo ustrezno vrednotili proizvodno in strokovno ustvarjalno delo. Pri zaposlovanju bomo upoštevali določila družbenega dogovora o kadrovski politki, dogovora o izvajanju štipendijske politike in samoupravnega sporazuma o zagotavljanju minimalnih standardov za življenjske in kulturne pogoje zaposlenih. Prestrukturiranje gospodarstva, uvajanje tehnološko-in-tenzivnih programov in avtomatizacije bodo zahtevali višjo udeležbo strokovnega in visokostrokovnega dela. Zato bomo poskrbeli za izvajanje takšne politike izobraževanja, štipendiranja in usposabljanja, ki bo zagotavljala izboljšanje kvalifikacijske in poklicne strukture zaposlenih in bo v skladu s planskimi potrebami. Za večjo usklajenost med izobraževanjem in kadrovskimi potrebami je potrebno doseči, da bodo vpisi v usmerjeno izobraževanje 70:30 v korist proizvodnih poklicev. Občinska skupnost za zaposlovanje bo vsako leto predložila plan zaposlovanja. Z uresničevanjem načrtovane rasti zaposlovanja in predvidenega obsega nadomestnih zaposlitev za 270 delavcev letno bomo delavce, ki se ne bodo mogli zaposliti v občini, usmerjali na druga slovenska področja ter z nastopanjem in prevzemanjem del v tujini povečali'število zaposlenih. Vzpodbujali bomo zaposlovanje v drobnem gospodarstvu, kjer obstajajo še velike možnosti. Glede na potrebe organizacij združenega dela, proces deagrarizacije in postopnega vračanja delavcev, začasno zaposlenih v tujini, bo zaposlovanje v občini naraščalo po povprečni stopnji 4 % letno, v gospodarstvu 4,4 % in družbenih dejavnostih 2,2 %. Na osnovi tako predvidene rasti se bo v petih letih v združenem delu na novo zaposlilo okoli 3.800 delavcev, od tega 3.400 v gospodarstvu in okoli 400 v negospodarstvu. V samostojnem osebnem delu se bo predvidoma zaposlilo 120 delavcev. Tako se bo delež zaposlenih od skupnega števila prebivalcev občine povečal od 27,3 % v letu 1980 na 32,4 v letu 1985. V letih od 1981 do 1985 bo v občini dosežena po posameznih področjih naslednja dinamika zaposlovanja: ,(Glej tabelo na strani 6)) Organizacije združenega dela bodo skupaj s skupnostjo za zaposlovanje posvečale vso skrb usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, enakovrednemu vključevanju Romov ter strokovnemu usposabljanju, prekvalifikaciji in dokvalifikaciji brezposelnih delavcev za vključevanje teh v delovni proces. 6. VKLJUČEVANJE V MEDNARODNO MENJAVO V letih 1981 do 1985 bodo organizacije združenega dela v občini vložile maksimalne napore za doseganje načrtovane 8 % povprečne letne stopnje rasti izvoza blaga in storitev in hkrati poskrbele za celovitejše in kvalitetnejše Vključevanje v mednarodno menjavo. Večja izvozna usmeritev je pogoj za razvoj gospodarstva občine, saj bo od realizacije izvoza odvisna tudi možnost uvoza reprodukcijskega materiala in opreme. Izboljšanje zunanjetrgovinske menja\e bo potrebno zagotoviti s spremembami v strukturi izvoza in s povečanjem izvoza izdelkov višje stopnje predelave na osnovi domačih surovin in tehnologije. Organizacije združenega dela bodo v tem srednjeročnem obdobju izvozile blaga v vrednosti 5.512 milijonov din (cene 1980). Višjo rast izvoza od povprečne letne stopnje 8 % predvidevajo Tovarna mlečnega prahu (28 %), ABC Pomurka DO Zunanja trgovina (10,7%), IMP Panonija (19 %), Mesna industrija (9,5 %) in KZ Panonka (9 %). V strukturi izvoza bo tudi v tem srednjeročnem obdobju največji delež, okrog 65 %, odpadel na DO Muro, Mesna industrija bo udeležena s 16 %, KZ Panonka z 8 % ter z okoli 3 % Agromerkur, Gozdno in lesno gospodarstvo in Panonija. V izvozu bodo sodelovale tudi: Živinorejsko-vetrinarski zavod, Tovarna mlečnega prahu, ABC Pomurka DO Zunanja trgovina, Beltinka Beltinci. Pletilstvo Prosenjakovci, Pomurski tisk. SOZ Prekmurka. Blisk, SGP Konstruktor in druge organizacije v občini. Organizacije združenega dela bodo povečale izvoz v dežele v razvoju in v neuvrščene dežele. To bomo dosegli z organiziranim skupnim nastopom z drugimi organizacijami pri izvajanju kompletnih investicijskih del. Na osnovi višjih oblik gospodarskega sodelovanja in večanja blagovne menjave bomo poglabljali sodelovanje s sosednjima državama Avstrijo in Madžarsko. Uvoz blaga bo predvidoma naraščal za okoli 1 % letno in bo namenjen uvozu reprodukcijskega materiala, opreme in rezervnih delov. 7. NALOGE NA PODROČJU GOSPODARSTVA Razvoj gospodarstva občine v letih 1981 —1985 bo hitrejši od povprečnega razvoja gospodarstva v SR Sloveniji zaradi možnosti in potreb hitrejše rasti proizvodnje hrane, skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji in pripravljenih razvojnih programov. V tem obdobju bomo hitreje spreminjali gospodarsko strukturo, predvsem na osnovi povečevanja pro-izvodnje hrane in uvajanjem novih proizvodnih programov. 7.1. INDUSTRIJA V tem srednjeročnem obdobju bomo razvoj industrije usmerjali v 'tehnološko intenzivnejšo proizvodnjo, ki bo zagotavljala večji dohodek in pogoje za kvalitetnejšo gospodarsko rast občine. Uresničevanje načrtovane proizvodne orientacije posameznih organizacij združenega dela bo uspešno ob doslednem uveljavljanju kriterijev prestrukturiranja gospodarstva, kot so: razvojna tehnološka intenzivnost proizvodnje z avtomatizacijo proizvodnih procesov in višjo udeležbo visokokvalificiranega ustvarjalnega dela, izvozna usmerjenost, gospodarna raba energije in surovin, produktivnost in racionalizacija zaposlovanja, varovanje okolja ter racionalna raba prostora, kakor tudi z boljšo organizacijo dela in izkoriščenostjo proizvodnih kapacitet z uvajanjem več izmenskega dela. Obseg industrijske proizvodnje bomo v srednjeročnem obdobju povečevali po povprečni letni stopnji 6.2 %. V strukturi ustvarjenega družbenega proizvoda bomo v industriji povečali udeležbo od-40,6 % v letu 1980 na 42,3 % v letu 1985. Zaposlovanje novih delavcev bo predvidoma naraščalo po povprečni stopnji 5.1% letno, tako da se bo delež zaposlenih,v industriji do konca petletja povečal za 45 %. Po posameznih področjih si zastavljamo naslednjo dinamiko razvoja in programske usmeritve: 7.1.1. Živilsko-predelovalna industrija V živilsko predelovalni industriji, ki bo skupaj s primarno kmetijsko proizvodnjo imela prioriteto, bomo namenjali osnovno skrb večji izkoriščenosti proizvodnih kapacitet ter tesnejšemu sodelovanju in večjemu združevanju sredstev in dela za proizvodnjo, kakor tudi za promet izdelkov. Večji poudarek bodo organizacije združenega dela dale višji stopnji predelave izdelkov, izboljšanju asortimana in kvaliteti proizvodov, povečanju produktivnoti dela ter racionalnemu izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti. Naloge nosilcev razvoja na tem področju bodo naslednje: V Mfcsni industriji bomo z dokončno sanacijo zagotovili pogoje za normalno poslovanje in tako izboljšali njen ekonomski položaj. Z uskladitvijo proizvodnih programov, nadaljevanjem procesa krepitve regionalnih klavno-predelovalnih obratov v republiki in povečano prirejo živine bo možno zagotoviti večjo stopnjo izkoriščenosti klavnih kapacitet. Uvedli bomo nove tehnološko sodobnejše linije in proizvodne programe, ki bedo prilagojeni zahtevam tržišča. Zagradili bomo novo kafilerijo, s katero bo zagotovljena predelava klavnih odpadkov. Obseg proizvodnje bomo ob povečanju produktivnosti v TOZD Klavnica predvidoma povečali povprečno letno za 10 %, v TOZD Predelava mesa pa za okoli 6 % letno. Agromerkur bo s posodobitvijo proizvodnje, razširitvijo klavnice na 40 ton dnevno, večjo specializacijo in delitvijo dela 7 rfav TABELA 4 STRUKTURA DRUŽBENEGA PROIZVODA IN POVPREČNE LETNE STOPNJE RASTI V I&H 1976 - 1985 _ v c sc Struktura Povprečna letna sc ] -975 1980 1985 stopnja rasti 1976 - 1980 1981 - 1985 ec . GOSPODARSTVO 100,0 100,0 100,0 8,4 5,5 - združeno delo 88,5 89,6 90,2 8,6 5,5 -samost.oseb, delo 11,5 10,4 9,8 6,5 4,2 M- Industrija 42,0 40,6 42,5 7,7 6,2 Kmetijstvo H,5 ‘ 9,1 8,8 5,5 4,7 -združ.delo 5,5 4,5 4,5 4,1 5,8 -samost.oseb, delo 6,2 4,8 4,5 5,1 A 5,8 Gozdarstvo 0,7 1,5 1,5 21,0 4,9 Vodno.gosp. 1,0 1,0 15,1 5,4 Gradbeništ. 15,1 12,1 11,9 5,6 5,1 -združ.delo. 11,8 11,0 10,9 7,0 5,1 -samost.oseb, delo 1,5 1,1 1,0 5,2 4,6 Promet in zv . 4,2 4,7 4,6 10,7 5,1 -združ.delo 5,6 5,8 5,8 9,4 5,5 -samost.oseb, delo 0,6 0,9 0,8 18,1 4,6 Trgovina 20,8 20,8 20,5 8,4 4,8 Gost.in turiz - 5,5 5,5 5,1 8,2 4,1 -združeno delo 2,8 2,7 2,5 7,2 4,1 -samost.oseb, delo 0,5 0,6 0,6 14,1 4,0 Obrt.in oseb, štor. 4,4 / 4,8 4,7 10,5 4,8 -združ.delo 1,5 1,8 1,8 11,4 5,5 -samost.oseb, delo 2,9 5,0 2,9 9,6 4,5 Stanov.kom. dejavnost * 0,4 0,4 40,0 4,9 Finanne in ostalo 1,9 1,6 — 2,5 34 / ter usmeritvijo izdelkov tudi v izvoz ustvaril pogoje za povečanje proizvodnje perutninskega mesa doleta 1985 za okoli polovico. V proizvodnji in predelavi mleka bo prišlo do soodvisnih dohodkovnih povezav, ki bodo vzpodbujale živinorejce k povečani proizvodnji mleka. Tovarna mlečnega prahu bo povečala zmogljivosti predelave. Porasla bo predvsem proizvodnja eva-poriranega mleka, masla in dehidriranih izdelkov? V proizvodnjo bo treba uvesti tudi nove izdelke. Inles TOZD Mlinopek bo povečal predelavo žit ter proizvodnjo vseh vrst kruha, peciva in drugih izdelkov. Proizvodnja bo naraščala po povprečni letni- stopnji 4,4 % in bo usmerjena predvsem v izdelavo trajnih izdelkov in posebnih vrst kruha. Proizvodnja krmil, katere nosilec v občini je KG Rakičan TOZD Tovarna močnih krmil se bo v petih letih povečala za okoli 7-5 % in bo znašala 59.689 ton raznih krmil v letu 1985. 7.1.2. Tekstilno konfekcijska industrija Organizacije združenega dela s področja tekstilno konfekcijske industrije v občini se bodb vključile v načrtovani kvalitetni razvoj te panoge v SR Sloveniji s prestrukturiranjem svojih programov in usmeritvijo v visoko kvalitetne proizvode s čim višjo stopnjo predelave in dodelave. Opuščale bodo proizvodnjo cenenih in masovnih proizvodov s katerimi ni moč doseči visokega dohodka ter zmanjševale delež živega dela z uvajanjem sodobne tehnologije in vključevanjem računalniške tehnike. Prišlo bo tudi do tesnejših poslovnih povezav med njimi, proizvajalci surovin in trgovino. , MURA kot nosilec konfekcijske industrije v občini bo nadaljevala že v minulem srednjeročnem obdobju začrtano politiko intenzivnega razvoja, ki temelji na razvijanju kvalitetnih faktorjev in proizvodnji z visoko stopnjo dodelave. Ob minimalni letni stopnji rasti zaposlovanja 1,4 %, bo prišlo do kvalitetnih sprememb v kvalifikacijski strukturi delavcev. Obseg proizvodnje se bo povečeval povprečno letno za 1 %, prišlo pa bo do posodobitve proizvodnega procesa z visoko stopnjo avtomatizacije in do kvalitetne spremembe asortimana blaga v okviru sedanje proizvodnje. Del sredstev bodo usmerili tudi v druge dejavnosti. Pletilstvo Prosenjakovci bo proizvajalo trikotažno konfekcijo. predvsem športne artjkle v enakem obsegu kot dosedaj. Proizvodnjo tehničnih tekstilnih izdelkov v Križevcih bodo-preusmerili v akumulativnejše tehnične tekstilne izdelke iz odpadnega filca kot so proizvodi za suho in mokro filtracijo ter dodelava pomožnega materiala za to proizvodnjo. .Razvijali bodo program proizvodnje iglanih tehničnih filcev za potrebe pohištvene in tekstilne industrije, ki so ga v letu 1980 šele uvedli. V tekstilno konfekcijski industriji občine se bo s svojimi proizvodi vključeval tudi obrat pri Gradu, ki posluje v okviru Modnega saloha iz Velenja. Proizvodnjo bodo usmerili v pro-. gram športne konfekcije. Z naložbami v modernizacijo opreme, tehnično izboljšavo in razširitev proizvodnje bo možno dodatno zaposliti,do konca srednjeročnega obdobja 60 delavcev. 7.13. Kovinska industrija Razvoj kovinske industrije bo slonel na hitrejšem vključevanju sodobne, tehnologije in uvajanju novih dohodkovno intenzivnejših programov s poudarkom na izvozno usmerjenost. Prišlo bo tudi do tesnejših poslovno tehničnih povezav in sodelovanja z nosilci kovinske industrije na širšem območju ter s tujimi partnerji na osnovi kooperacijskih odnosov. Panonija bo zaokrožila in tehnološko izpopolnila program kmetijske mehanizacije, pospešeno razvijala program meho-vnih plinomerjev. osvojila proizvodnjo klimatskih naprav, poglobila kooperacijska razmerja z domačimi proizvajalci do postopnega samostojnega izdelovanja zahtevnejših končnih proizvodov ter razširila orodjarsko dejavnost tako, da bi ta oddelek postal nosilec razvoja orodjarskih kapacitet za zadovoljevanje vseh potreb znotraj SOZD IMP Ljubljana in širše. Celoten obseg proizvodnje se bo povečeval povprečno letno za 12 %. Blisk bo svoje programe v srednjeročnem obdobju usmeril v razvoj inštalacij elektrike in izolacij, osvajanje proizvodnje specialnih amaturiz barvnih kovin, izpopolnjevanje tehnologije inštalacij ogrevanja, vodovoda in klime. Obseg proizvodnje te organizacije združenega dela se bo v petih letih povečal za okoli 80 % in naraščal letno za 12 %, medtem ko se bodo montažne storitve povečevale za 5 % letno. Blisk se bo s svojo dejavnostjo vključil pri opravljanju del v tujini. S svojimi programi se bodo v tem srednjeročnem obdobju vključevali tudi obrat LIV Postojna v Rogašovcih z obstoječo proizvodnjo in proizvodnjo orodij, Slovenijaceste TOZD Mehanični obrati, delovna enota Murska Sobota s proizvodnjo čistilnih naprav in tekočih trakov in Iskra Kranj z izgradnjo obrata za proizvodnjo delov za električna ročna orodja v Murski Soboti. 7.1.4. Grafično predelovalna industrija V grafično predelovalni industriji bo dan poudarek hitrejšemu uvajanju nove tehnologije in posodabljanju opreme. Nosilec te dejavnosti v občini je ZGEP Pomurski Tisk s tremi temeljnimi organizacijami združenega dela. Kartonaža bo v tem srednjeročnem obdobju razvijala in razširila proizvodne programe potiskane in prevlečene embalaže ter tisk in predelavo valovite lepenke, predvideva pa se tudi uvajanje novih programov kartonažerske proizvodnje. Tiskarna bo nadalje razvijala obstoječi proizvodni program in razširila kooperacijsko sodelovanje nemškim partnerjem na izdelavi in tisku reklamnih kock. Pomurska založba bo ohranila programsko naravnanost knjižnih izdaj ter utrjevala in razvijala dosedanjo usmeritev z uvajanjem novih knjižnih zbirk, pri čemer bo tudi nadalje v ospredju skrb za književnost narodnosti malih narodov in iz neuvrščenih dežel. Na nivoju delovne organizacije ZGEP bodo vse TOZD združevale sredstva za razvoj novih programov od katerih ima prioriteto program proizvodnje sterilizacijske konfekcije. 7.1.5. Lesno predelovalna industrija Razvoj lesno predelovalne industrije bo usmerjen v uvajanje novih programov, ki bodo prispevali k spremembi strukture proizvodnje ter bodo sloneli na večji možnosti izkoriščanja lesne surovine iz domačih virov in večjem znanju. Prišlo bo do ustrezne posodobitve proizvodnje in specializacije, kar bo vplivalo na kvalitetnejšo ponudbo in povečanje izvoza blaga in storitev. TOZD Lesna predelava bo predvsem povečala serijsko proizvodnjo stavbnega pohištva in elementov, proizvodnja individualnega pohištva in opreme pa bo usmerjena v zahtevnejše programe na kvalitetnejšem nivoju. Obseg proizvodnje te temeljne organizacije bo predvidoma naraščal povprečno letno na okoli 8 %. TOZD Ledava bo razvijala sedanji proizvodni program pisarniškega pohištva na kvalitetnejši nivo ter program opreme poslovnih prostorov, tako, da bodo do konca srednjeročnega obdobja osvojili celotni program te opreme in svojo proizvodnjo usmerjali tudi v izvoz. Uvajali bodo kovinsko proizvodnjo za lastne potrebe in potrebe drugih proizvajalcev pisarniškega pohištva. Obseg proizvodnje bo predvidoma naraščal povprečno letno za okoli 10 °7o. 7.1.6. Nekovinska industrija V nekovinski industriji bo dan poudarek smotrnemu izkoriščanju rudnin, intenzivnemu nadaljevanju predelave z višjO/Stop-njo finalizacije ter izboljšanju tehnologije pridobivanja in oplemenitenja rudnine. Uvedena bo proizvodnja novih materialov predvsem izolacijskih za potrebe gradbeništva in drugih. Nosilec te dejavnosti v občini je Tovarna dušika TOZD Proizvodnja kremenčevega peska Puconci, ki bo v letih 1981—1985 povečala proizvodnjo za okoli 8,6 % letno. V strukturi proizvodnje se predvideva večja usmeritev na izdelovanje talnih in hidroizolacijskih mas^z višjo stopnjo finalizacije in uvajanjem novih proizvodov. Z aktiviranjem novega kopa v Kuštanovcih in izkoriščanjem raziskanih zalog rudnine ter z vlaganji v razširitev kapacitet bo proizvodnja kremenčevega peska naraščala letno po stopnji 7,8 %. Proizvodnja talnih mas z izdelovanjem specialnih mas za gradbeništvo bo naraščala letno za 21 %, proizvodnja vodotesnih mas pa bo imela predvidoma še hitrejšo rast (32 % letno). 7.2. KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO 7.2.1. Kmetijstvo Kmetijstvo ostaja v razvoju ena najpomembnejših dejavnosti našega gospodarstva, saj ima ta dejavnost glede na naravne da- STRAN 8 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 8 STRAN 8 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 TABELA. 5 DRUŽBENI PROIZVOD V LETIH 1981 - 1985 - v 000 din - v cenah 1980 1980 1981 1982 1985 1984 1985 1985 Stopnja 1980 rasti 1981-1985 GOSPODARSTVO 4.577.290 4.762.720 4.975*000 5.252.480 5.559.070 5.945.850 129,9 5,5 -združeno delo 4.100.150 4.268.250 4.460.500 4.719.010 5*002.150 5.559.280 150,7 5,5 -samost.oseb.delo 477*180 494.490 512.700 555.470 556.940 584.570 122,5 4,2 Industrija 1.859*140 1.962.240 2.054.220 2.205.450 2.558.280 2.515.850 155,5 6,2 Kmetijstvo 417.500 455.250 455*550 475.520 499*840 525.070 125,8 4,7 -združeno delo 196.580 204.640 216.950 229.960 244.910 259.680 152,1 5,8 -samost.oseb.delo 220.720 228.610 256.600 245.560 254.950 265.590 120,2 ' 5,8 Gozdarstvo 58.490 60.660 65.590 66.560 70.250 74.460 127,5 4,9 Vodno gospodarstvo 47.550 49.120 51.570 54.410 57*680 61.590 129,7 5,4 Gradbeništvo 552.600 569.280 595.780 621.100 660.620 706.550 127,9 5,1 -združeno delo 504.950 519*680 544.200 567-200 604.020 646.840 128,1 5,1 -Samost.oseb.delo 47.650 49.600 51.580 55.900 56.600 59-710 125,5 ' 4,6 Promet in zveze 215.550 221.890 251-460 242.610 256.650 274.060 128,5 5,1 -združeno delo 175.550 180.420 188.540 197.970 210.010 224.000 129,1 5,5 -samost.oseb.delo 40.020 41.470 42.920 44.640 46.640 50.060 125,1 4,6 Trgovina 952.580 972.920 1.011.840 1.057.570 1.120.280 1.205.800 126,4 4,8 Gostinstvo in tur. 150.050 156.190 161.620 167-680 175-050. 185-170 122,0 4,1 - združeno delo 121.270 126.200 150.620 155.700 141.550 148.100 122,1 4,1 - samost.oseb.delo 28.780 29.990 51.000 52.180 55. 520 55*070 121,8 4,0 Obrt in oseb.štor. 219.050 227.010 256.470 247.570 260.900 276.480 126,2 4,8 -združeno delo 79-040 82.190 85.870 90.180 95-650 102.140 129,2 5,5 -samost.oseb.delo 159*990 144.820 150.600 157.590 165.250 174.540 124,5 4,5 Stan.kom.dejavnost 19.I6O „19*950 20.850 21.870 25.070 24.400 127,5 4,9 Financ£ ih.obtHoQ 8fe.^60A; <90^250 92.270 1 94.560 96.470 98.640 0 i.<> a- 111,7 2,5 ! •• /1 ' • / . M nosti oz. primerjalne prednosti najboljše pogoje. S kmetijstvom se preživlja še vedno okoli 50 % prebivalstva občine, kmetijske površine pa zavzemajo okrog 65 % vseh površin. Zato bo imelo kmetijstvo tudi v bodoče v gospodarstvu občine pomembno mesto in vlogo. Površin trajno namenjenih za kmetijstvo je v 'naši občini okrog 20.000 ha, oz. tretjina vseh površin občine. K tem površinam je potrebno prišteti še vsa območja planiranih melioracij in komasacij izven že sedaj opredeljenih najboljših kmetijskih območij. Prvo po velikosti in legi najpomembnejše območje zemljišč za trajno kmetijsko rabo se razprostira južno od naselij Sodišinci, Krajna, Rankovci, Cernelavci, Murska Sobota, Rakičan, Gan-čani, Lipa, Beltinci do reke Mure. To je območje strnjenih večjih površin dobre kmetijske zemlje, kjer so izvzeta'naselja, manjši gozdni pasovi in močvirno oz. poplavno območje ob Muri, rezervat za hitro cesto in ostalo infrastrukturo. Območje je že sedaj nudilo možnosti za razvoj kmetijstva, predvsem po opravljenih planiranih komasacijah. Iz tega območja-izključujema kakršnekoli druge aktivnosti. Drugo pomembnejše območje za trajno kmetijsko uporabo leži severno od zgoraj navedenih naselij na prehodu iz gričevnatega Goričkega v ravnino na meji prve terase od naselij Korovci na zahodu do Filovec, na vzhodu in se nadaljuje v občino Lendava. To so manjše strnjene površine, ki jih ločijo gozdovi ali manj kvalitetna zemljišča. Ostala območja za trajno kmetijsko uporabo so po obsegu manjša in v glavnem sledijo dolinam vodotokov na Goričkem. Na zahodnem delu se takšna površina razprostira ob dolini Lukanj potoka od Lendavskega jezera do Kuzme in delno ob Ledavi do Rogašovec. Na vzhodnem delu pa od Ratkovec po dolini Kobilj-skega potoka in se nadaljuje v Lendavski občini. Na severozahodu pa so manjše površine ob Veliki Krki med Krplivnikom in Hodošem ter območje med Salovci in Adrijanci. Najmanjše površine kvalitetnih kmetijskih površin pa so na vzhodu na območju Središča okrog 100 ha in v zahodnem delu ob Ocihjskem potoku na območju Kramarovec in Ocinja, kjer zavzemajo te površine okrog 250 ha (sadovnjaki, travniki). K površinam, trajno namenjenim za kmetijstvo moramo prišteti tudi že izvedene melioracije na območju občine ter vse planirane melioracije. STRAN 9 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu s podružbljanjem in dohodkovnim povezovanjem kmetijskih proizvajalcev v okviru družbenih kmetijskih organizacij in kmetijske zadruge, s krepitvijo vseh panog kmetijske proizvodnje ter povečanju deleža družbeno organizirane proizvodnje v družbenem proizvodu občine, pospeševanju kmetijske proizvodnje z intenzifikacijo, uporabo sodobne tehnologije, racionalno izrabo kmetijskih zemljišč in proizvodnih zmogljivosti, povečanju živinorejske proizvodnje na osnovi hitrejše rasti lastne krmne proizvodnje; pridobivanja novih obdelovalnih površin z melioracijami; oblikovanju večjih proizvodnih kompleksov z združevanjem, komasacijami in nakupom zemlje. Družbeni proizvod kmetijstva bo naraščal po povprečni letni stopnji 4,7 % in bo leta 1985 znašal njegov delež v družbenem proizvodu občine 8,8 %. Z izvajanjem navedenih in ostalih nalog iz dogovora o temeljih družbenega plana občine ter samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih nosilcev planiranja v občini in SR Sloveniji bosta v kmetijstvu.občine v letih 1981—1985 dosežena naslednji obseg in dinamika kmetijske proizvodnje: 1980 1985 1985 1980 Povpr. letna rast 1981—85 Žita 35.090 42.670 120 4,1 Koruza 37.580 46.850 125 4.5 Sladkorna pesa 13.600 44.800 . 330 27,0 Krompir 28.080 33.700 120 3,8 Detelje 9.140 10.800 118 3.4 Silažna koruza 104.940 130.700 124 5,6 Seno travnikov 54.620 65.500 120 3.8 Sadje 6.040 6.500 108 1.6 Grozdje 2.500 3.000 120 3,8 Govedo (živa teža) 5.081 6.200 122 4,1 Prašiči (živa teža) 4.310 14.000 325 26.6 Perutnina (živa teža) 2.100 5.000 238 19.0 Jajca (v 000 kom) 12.500 13.000 104 0,8 Mleko (v 000 1) 33.600 42.000 125 4,6 Kmetijska proizvodnja v organizacijah združenega dela se bo povečala za 5,8 %, v zasebnih kmetijskih gospodarstvih pa za 3,8 % letno. Zaradi potreb po krušnih žitih in krmilih se bo povečala proizvodnja žita za 22 % in koruze za 25 %. Tako se bo pridelek pšenice povečal na 36 centov, koruze na 50 centov, krompirja pa na 200 centov po ha. Do leta 1985 bo zasejana sladkorna pesa na 1300 ha, ki bo dala pridelek okoli 44.000 ton. Proizvodnja krme kot osnove za intenzivnejše povečanje govejega mesa in mleka se bo v petih letih povečala pri deteljah za 18 %, silažni koruzi 24 % in travniškem senu za 20 %. .. S povečanjem poljedelske in travniške proizvodnje bo v načrtovanem obdobju doseženo naslednje številčno povečanje živalskega fonda: _______________________________________ — v komadih 1980 1985 1985 1980 Govedo 47.170 50.600 107 — krave 21.210 21.300 101 Prašiči 76.000 153.000 199 plemenske svinje 7.100 16.000 225 Povečanje osnovne goveje črede za 7 % in prašičev za okoli 100 % bo vplivalo na povečanje proizvodnje pri govedih za 22 %, pri prašičih za 225 % perutnini za 138 %, jajcih za 4 % in mleku za 25 %. ABC Pomurka DO Agromerkur bo z lastno in kooperacijsko proizvodnjo v letu 1985 dosegla 4.172 tisoč brojlerjev, oz. povečala proizvodnjo za 138 %. Z ureditvijo 150 ha novih sadovnjakov po sistemu gostega sajenja in z izboljšano tehnologijo v obstoječih nasadih bo v letu 1985 dosežena proizvodnja 600 ton sadja, od tega 2000 ton tržne proizvodnje, ki bo visokokvalitetna in sposobna tudi za izvoz. Obnovo sadovnjakov bo ABC KZ Panonka organizirala na večjih kompleksih v proizvodnih skupnostih. Obnovljeno bo tudi 10 ha sadovnjakov v okviru KG Rakičan. 9 KS Zenkovci 1182 1132 1090 1066 980 1384 — — Zenkovci 462 451 435 430 410 418 103 98 Beznovci 226 217 210 206 190 273 76 70 z>iPuževci 250 230 215 205 175 261 79 67 i/’Strukovci -v 'J - 244 234 230 225 205 432 52 48 OBČINA 62570 63851 65571 67035 72000 69173 97 104 - PROJEKCIJA PREBIVALSTVA V OBČINI PO STAROSTNIH STRUKTURAH Starost 1971 popis 1980 ocena 1985 prog. 2000 prog. 0-4 ' ’ ' 4.405 5.605 5.462 5.632 5-9 ; , 4.796 5.208 5.629 5.496 10-14 < 5.176 4.516 5.209 5.577 15-19 - . 5-987 4.712 4.512 5.465 20-24 5.4 7 5.074 4.700 5.628 25-29 4.080 5-865 5.060 5.195 30-34 3.583 5.354 5.834 . 4.490 35-39 3.770 ' 3.957 5.324 4.660 40-44 4.170 3.456 3.966 4.980 45-49 4.270 . 3.657 3.404 5.670 50-54 2.982 < 3.917 3.510 5.076 55-59 3.633 3.889 3.741 3.660 60-64 3.669 2.576 3.635 2.992 65 in več 7.823 7.785 7.049 7.479 2-. * . i SKUPAJ: 63.851 65.571 67.035 72.000 32 Kmetijska zadruga Panonka bo za realizacijo načrtovanih ciljev in za tržne potrebe razširila na proizvodnem sodelovanju zasnovano proizvodnjo sadnih dreves tako, da bo v letu 1981 dosegla 200.000 kosov, v letu 1985 pa 300.000 kosov sadik. V letih 1981 —1985 bo obnovljeno 200 ha vinogradov, od tega v KG Rakičanu 27 ha. v KZ Panonki 30 ha in 143 ha pri zasebnih proizvajalcih. Predvidevamo, da bo leta 1985 okrog 600 ha vinogradov, od tega 250 ha modernih nasadov. Dosežena bo proizvodnja 3000 ton grozdja. Kmetijska proizvodnja v združenem delu bo v tem planskem obdobju porasla za 32 %. Porast bo dosežen s povečanjem obdelovalnih površin za približno 1000 ha ter s povečanim pitanjem prašičev od 26.000 na 98.000 kom letno. Ob koncu srednjeročnega obdobja bo Kmetijsko gospodarstvo pokrivalo 100 % potreb krme z lastno proizvodnjo. KG Rakičan in KZ Panonka bosta nadaljevala s posodo-bitvijo kmetijske mehanizacije. Kmetje in delavci v delovni organizaciji KZ Panonka bodo razvijali dohodkovne družbenoekonomske odnose, intenzifi-cirali kmetijsko proizvodnjo v kooperaciji. V sodelovanju s predelovalno industrijo in pospeševalno službo bodo povečali rastlinsko proizvodnjo in živinorejo. V rastlinski proizvodnji bo dan poudarek pridelovanju krmnih rastlin, sladkorne pese, žitaric in povrtnin (kumare, hren). Z vlaganji bo udeležena v gradnji skladišč, sušilnic, melioracijah: pristopila bo tudi k odkupu zemlje za udeležbo v skupni proizvodnji, sovlagala sredstva v skupne proizvodne objekte predvsem hleve in dajala prednost kreditiranju strojnih skupnosti za nakup linijskih kmetijskih strojev. Skrbela bo za dobro oskrbo z reprodukcijskim materialom. Lastno proizvodnjo bo razvijala v pridelovanju travnih semen in okrasnih rastlin v skladu s tržnjmi potrebami. Z melioracijami in komasacijami bodo pridobljena nova obdelovalna zemljišča in usposobljena obstoječa za racionalno proizvodnjo in s tem povečanje poljedelske proizvodnje. Proizvodne usmeritve bodo najbolj prispevale k povečanju deleža domače krme za živinorejsko proizvodnjo, ki je surovinska osnova za živilsko industrijo. V živinorejski proizvodnji bo privezovanje vseh za rejo sposobnih telet in pitanje klavnih goved na večjo težo. Uvedeno bo enkratne? pripuščanje klavnih prvesnic. da bo zagotovljeno za nadaljnjo rejo dovolj telet. Poudarek bo dan kakovostnemu in količinskemu povečanju osnovne goveje črede. S tem bo na uveljavljeni in povečani udeležbi selekcije in njene službe, zagotovljena tudi možnost rasti v prometu s plemensko živino, v večji prireji mleka in telet in boljši klavni kakovosti živali. V srednjeročnem obdobju bo razširjen pomurski center za direktni test bikov ter vpeljane izboljšane metode selekcijskega dela. Center bo razširil dejavnost tudi na obnovo konjereje in tudi s tem zagotovil večjo izvozno sposobnost kmetijstva. Na zasebnih kmetijskih gospodarstvih je nujna pogostejša zamenjava semen, večja poraba gnojil in boljša zaščita rastlin. Za izvedbo ciljev na področju zemljiške politike v srednjeročnem obdobju bodo realizirane naslednje naloge: meliorira-nih bo 1650 ha, komasiranih pa 2550 ha kmetijskih površin v 11 k. o. v polendavski ravnini. Odkupljeno bo 1000 ha zemljišč in združenih za skupno proizvodnjo 500 ha ter uvedena preživnina za okoli 70 kmetij. Izdelana bo agrokarta za celotno območje intenzivne kmetijske proizvodnje. 7.2.2. Gozdarstvo V srednjeročnem obdobju bo potrebno vso skrb v gozdarstvu posvetiti namenski rabi gozdnega prostora, vključevanju opuščenih relativnih kmetijskih zemljišč v gozdno proizvodnjo in usklajevanju sečnje z naložbami v gozdno biološko reprodukcijo. Od celotne površine občine zavzemajo gozdovi 19.871 ha oz. 28,7 %. Na osnovi analize gozdnih združb so gozdne površine razvrščene v spodaj podane kategorije. Razporeditev posameznih območij je razvidna iz prilože- ne karte in v nadaljevanju navedene razpredelnice: Kategorizacija gozdov Površina ha Delež od skupne površine 1. Najboljša rastišča 420 0.6 2. Dobra rastišča 16.760 24,2 3. Slaba 2.621 3.8 4. Trajno varov, gozd 50 0,1 5. Gozd, poseb. pomena 10 20 — Gozdovi z najboljšim rastiščem zavzemajo okrog 420 ha. Največje površine so na območju Hraščica med Gančani, Filovci in Ivanci ter se nadaljuje v lendavski občini. Vse ostale površine najboljših gozdov pa so manjše in so na območju Rakičana, Sodišinec, Černelavec, Šalovec, Stanjevec in drugod, predvsem na obrobju Goričkega. Največje gozdov, ki so opredeljeni kot gozdovi na drob-pih in zadovoljivih rastiščih. Teh je 24 % od celotne površine občine in se nahajajo kot večje strnjene površine predvsem na Goričkem (Bukovnica, Mačkovci, Dolič, Šalamenci), v nižini pa le kot otočki oz. pasovi med kmetijskimi površinami in delno ob reki Muri in Ledavi. K tretji kategoriji gozdov na slabih rastiščih so prišteti tudi gozdovi na nerazvitih tleh na poplavnem oz. močvirnem območju ob reki Muri, kjer je okrog 850 ha teh gozdov, ostalo pa sp gozdovi na degradiranih tleh, predvsem na Goričkem. Tam poraščajo predvsem višje lege, tla so absolutno gozdna in neprimerna za kmetijsko izrabo prostora ter je zato predvsem poudarjena njihova varovalna vloga. Kot trajno varovalni gozd je opredeljen gozd pri Gradu zaradi plazovitega terena in gozd pri Črnskih mejah. Gozd s posebnim pomenim je Fazanarija pri Murski Soboti na obeh straneh razbremenilnega kanala, kije opredeljen kot naravna znamenitost ter zaradi njegove rekreacijske funkcije. Gozd s posebnim pomenom je tudi gozd pri Bukovniškem jezeru, kije strnjen bukov gozd. V občini moramo smotrno izrabljati gozdni prostor za proizvodnjo lesa, z upoštevanjem varovalne vloge gozdov, ki se odraža v vplivu gozdne vegetacije na uravnavanju vodnega režima v tleh, površinskega odtoka atmosferskih voda, na uravnavanju klimatskih razmer, zadrževanju erozijske dejavnosti. vezavi tal in na poudarjeni tvorbi tal. Nadaljnje splošne koristne funkcije gozdov so še turistično rekreativna, poučna, raziskovalna in za ljudsko obrambo. Naloga vseh uporabnikov prostora je, da ne prekoračijo meje ekološko določene stopnje razgozditve, ki pa je pri nas že dosežena (28,7 %) in tako niso možni večji posegi v obstoječi gozdni prostor. Varovalno vlogo imajo tudi ostanki gozdov sredi kmetijskih površin in gozdna vegetacija na negozdnih tleh (žive meje, drevoredi, vetrobrani pasovi pa tudi posamezna drevesa ob vodotokih) čeprav nimajo pomembnejše lesne proizvodne funkcije. Zato je potrebno obstoječe ne samo obdržati, ampak jih zaradi njihove splošne koristi še širiti. Vse te površine in površine na nerazvitih tleh ob Muri se dajo s sajenjem hitrora-stočih drevesnih vrst (topola, jelša) intenzivirati tudi za proizvodnjo lesa. V gozdarstvu bo osnovna naloga racionalna izraba naravnih gozdnih potencialov za povečano proizvodnjo kvalitetne lesne surovine. Ob stalni krepitvi vseh splošno koristnih funkcij gozdov, kot pogoja za biološko ravnovesje in zdravo življenjsko okolje. Eksploatacija gozdov bo v obdobju 1981 — 1985 potekala po zastavljenih dolgoročnih gospodarskih načrtih. Zaradi energetske krize bo v gozdarstvu nujno preiti na obnovo hitro-rastočih drevesnih vrst, ki ob visokem prirastu dajejo dober les za kurajvo. 7.3. GRADBENIŠTVO Zaostreni pogoji gospodarjenja in sprejeti kriteriji za kreditiranje gospodarskih investicij bodo v veliki meri zmanjšali konjunkturo v gradbeništvu, kar bo vplivalo na počasnejši razvoj gradbene dejavnosti v bbčini. Organizacije združenega dela s področja gradbene dejavnosti se bodo v večji meri medsebojno povezovale na osnovi dohodkovnih odnosov, delitve dela in specializacije. Ob boljši organiziranosti in povezanosti bo gradbena dejavnost nastopala s kompleksno ponudbo od začetnih do končnih del. Organizirale se bodo specializirane zaokrožene celote, ki bodo ob primerni kadrovski zasedbi in opremi sposobne opravljati dela po konkurenčnih cenah. Na tak način bodo organizacije združenega dela gradbene dejavnosti skupno nastopale tudi izven regije in v tujini ter tako v večji meri izkoristile primerjalne prednosti, ki jih ta dejavnost ima v občini. Ob zmanjšanju gradnje industrijskih objektov se bo razvoj gradbene dejavnosti usmeril v izdelavo montažnih elementov in konstrukcij, gradnjo stanovanj ter nizkih gradenj. Na vseh teh področjih se bo razvijala tehnologija industrijske gradnje v kateri je vse več montažnih elementov, kar omogoča tudi cenejšo gradnjo. V ta namen se bo dajal večji poudarek uvajanju toplotnih izo- STRAN 10 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 KS RAKIČAN 915 1166 1297 1424' 1560 — — — Rakičan 915 1166 1297 1424 1560 920 155 170 KS RATKOVCI 665 582 504 481 415 1406 — — Ratkovci 114 115 108 102 91 279 57 55 Ivanovei 217 188 161 152 125 578 40 55 Kančevci 169 155 112 106 90 409 26 22 Lončarovci 165 - 148 125 121 109 J 540 56 52 KS ROGAŠOVCI 2858 2778 2695 2655 2445 2400 — — Rogašovci 425 590 565 590 420 295 152 142 Jurij 544 568 575 570 560 590 146 144 Kramarovci 85 105 102 104 105 195 55 54 Nuskova 458 418 596 586 505 288 154 106 Ocinje 168 148 150 120 90 296 41 50 Serdica 675 655 615 580 475 499 116 95 Sotina ' 505 516 510 505 490 457 116 112 KS SELO-FOKOVCI 827 757 698 670 585 1529 — — Selo 556 474 425 405 545 924 44 57 Fokovci 291 285 275 265 240 605 44 40 KS ŠALOVCI 1505 1151 1065 1015 880 2505 — — Šalovci 856 704 680 650 570 1555 42 57 Dolenci 469 427 585 565 510 772 47 40 KS TEŠANOVCI 1465 1542 1287 1250 . II50 2821 — — Tešanovci 564 508 502 490 445 1059 57 51 Lukačevci 64 70 70 72 75 158 52 54 Mlajtinci 209 218 225 225 225 625 56 56 Suhi vrh 147 128 118 108 85 — r- — Vučja gomila 479 418 572 555 500 997 56 50 KS TIŠINA 5191 5570 5606 5690 5905 2745 — — Tišina 597 459 491 510 570 265 194 217 Gradišče 408 ’ 421 451 460 485 280 164 175 Murski Črnci 515 515 520 525 540 551 95 97 Petanjci 728 775 825 855 855 764 109 112 Rankovci 250 266 285 290 505 259 112 118 Tropovci 557 577 598 410 440 266 154 165 Vanča vas 416 465 516 550 560 201 264 279 Borejci 520 514 520 550 550 561 91 97 31 STRAN 11 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 lacijskih materialov in postopku izvedbi toplotne izolacije na montažnih elementih. Za realizacijo zastavljenih ciljev bo gradbena dejavnost investirala v gradnjo industrijskega obrata v Lipovcih, kjer bodo proizvajali betonske montažne elemente in betonsko galanterijo. Nadalje se bo vlagalo v sodobno mehanizacijo, ki trenutno primanjkuje in je nujno potrebna za uvajanje sodobne tehnologije. Za zagotovitev potreb po gramozu bodo odprli novo sodobno opremljeno gramoznico. Z dohodkovnim povezovanjem si bodo organizacije zagotovile ostali potrebni gradbeni material. V gradbeni dejavnosti bo družbeni proizvod rasel po povprečni letni stopnji 5,1 %. Delež družbenega proizvoda gradbene dejavnosti v strukturi družbenega proizvoda občine se ne bo povečal, ampak bo celo nekoliko nižji. V letu 1980 je znašal delež družbenega proizvoda gradbene dejavnosti v strukturi družbenega proizvoda občine 12,1 %, v letu 1985 bo ta delež znašal 11,9 “7o. Število zaposlenih se bo v gradbeni dejavnosti povečevalo po povprečni letni stopnji 3,4 %. Tako se bo delež zaposlenih v strukturi zaposlenih v gospodarstvu občine zmanjšal od 13,5 % v letu 1980 na 13,1 % v letu 1985. Nosilec razvoja gradbene dejavnosti v občini Konstruktor TOZD Pomurje bo skupaj z gradbenimi organizacijami TEMELJ Cankova, GRADITELJ Beltinci in SOBOTA TOZD Gradbeništvo poskrbel za povezovanje in skupni nastop organizacij gradbene dejavnosti v občini. 7.4. TRGOVINA Vse organizacije združenega dela s področja preskrbe bodo vložile maksimalne napore za celovitejšo in kvalitetnejšo ponudbo ter preskrbo prebivalcev občine. To bo možno doseči s krepitvijo dohodkovnih povezav na podlagi združevanja dela in sredstev ter delitvijo skupno ustvarjenega dohodka, z usklajenim in enakomernim razvojem trgovske mreže na celotnem območju občine s poudarkom razvoja v večjih krajevnih centrih, kakor tudi z ustrezno in enakomernejšo razporeditvijo trgovskih lokalov v mestu in na podeželju. Organizirana bo samoupravna interesna skupnost za preskrbo, ki bo pospeševala razvoj in povezovanje vseh udeležencev v preskrbi. Pri tem bo dana večja vloga potrošniškim svetom. Za odpravljanje motenj v osnovni preskrbi prebivalstva bodo trgovske organizacije obvezno oblikovale minimalne zaloge. Ob tem bodo oblikovane tudi ustrezne občinske blagovne rezerve za intervencije v primerih motenj na trgu. V letih 1981 do 1985 bo družbeni proizvod trgovine naraščal po povprečni letni stopnji 4,8 %. Delež trgovine v družbenem proizvodu občine se ne bo bistveno spremenil in bo znašal leta 1985 okoli 20,3 %. Zaposlenost se bo povečala za 2,2 % letno in bo koncem srednjeročnega obdobja v trgovini zaposlenih 1835 delavcev. Od celotnega števila zaposlenih v občini bo zaposlenih v trgovini okoli 8,7 %. Nosilec razvoja na tem področju bo ABC Pomurka DO Potrošnik Murska Sobota skupaj z ostalimi trgovskimi poslovnimi enotami v občini. Veletrgovina Potrošnik in ostale trgovske organizacije, ki imajo svoje poslovne enote v naši občini se bodo morale v naslednjih letih v večji meri vključiti v razvoj trgovine na podeželju. Poskrbeti bo treba za večjo specializacijo in modernizacijo trgovske mreže ter izboljšanje asortimana blaga. Usmeriti se bo treba tudi v prodajo reprodukcijskega materiala za zadovljevanje potreb proizvodnih organizacij v občini. V Veletrgovini Potrošnik bo v tem obdobju naraščal blagovni promet povprečno letno za 4,4 %, število zaposlenih pa se bo povečalo od 1059 v letu 1980 na 1178 delavcev v letu 1985. 7.5. PROMET Dosežena stopnja razvitosti in dinamika gospodarskega razvoja občine narekuje, da se v naslednjih letih pristopi k organiziranju hitrejšega in bolj racionalnega pretoka blaga in surovin ter k organiziranju in uveljavljanju integralnega transporta. V vseh organizacijah združenega dela bo dan večji poudarek na hitrejšem preusmerjanju s cest na železnico. Ustvariti je treba tudi pogoje za organiziranje pretovorne, transportne in špedicijske dejavnosti za širše območje. Večji poudarek bo dan nadaljnjemu in hitrejšemu razvoju ptt dejavnosti. Izboljšana bo kvaliteta in povečan obseg ptt storitev ter telefonije z večjim uvajanjem mehanizacije in avtomatizacije ter sodobne tehnologije v sredstva telekomunikacij. Nosilec razvoja na področju ptt prometa je delovna organizacija za ptt promet, ki bo vložila vse napore, da se v letih od 1981 do 1985 doseže povrečna letna rast poštnih storitev 3,2 %, telefonskih storitev 13,5 %, telegrafskih storitev 10,2 % in ostalih storitev 4,6 Število telefonskih naročnikov se bo povečalo od 3.640 v letu 1980 na 7.350 v letu 1985 in število telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev od 5,6 % v letu 1980 na 11,2 % naročnika v letu 1985. V skladu s stabilizacijskimi usmeritvami bo potrebno organizirati večjo prevozno zmogljivost v javnem avtobusnem prometu in izboljšati kvaliteto teh storitev. Na podlagi potreb šolske mreže ter analize dnevnih migracij delovne sile, bo potrebno ustrezno organizirati mrežo šolskih avtobusov ter medkrajevni javni promet. Nosilec na področju javnega cestnega prometa je CERTUS TOZD Avtobusni promet Murska Sobota. V načrtovanem obdobju bo družbeni proizvod prometne dejavnosti v občini naraščal po povprečni letni stopnji 5,1 %. Leta 1980 bo ta dejavnost udeležena v družbenem proizvodu občine s 4,6 %. Število zaposlenih se bo večalo letno za 5 % in poraslo od 736 zaposlenih v letu 1980 na 938 v letu 1985. Na področju tovornega prometa so nosilci razvoja Agromer-kur TOZD Transport, Mesna industrija TOZD Transport, Avto-radgona TOZD Transport predstavništvo Murska Sobota, Železniško transportno podjetje s poslovnimi enotami ter ostale transportne in špedicijske organizacije, ki nastopajo v občini. V tem srednjeročnem obdobju bomo še bolj smotrno usmerjali blagovne tokove in racionalno izbirali uporabo prometnih sredstev. Zato bodo vsi nosilci transportne dejavnosti modernizirali svoja sredstva in razvijali sodobne oblike integralnega transporta. 7.6. GOSTINSTVO IN TURIZEM Razvoju gostinstva in turizma v občini bo v načrtovanem obdobju dan poudarek predvsem hitrejšemu večanju tujskega turističnega prometa in ustvarjanju večjega neto deviznega priliva, nadaljnjemu razvoju zdraviliškega, kmečkega, izletniškega in lovnega turizma ter izgradnji nočitvenih gostinskih in drugih dopolnilnih kapacitet preko katerih se bo nudila celovitejša in kvalitetnejša turistična ponudba ter povečal stacionarni turizem. Organizacije združenega dela turizma in gostinstva bodo izboljšale organiziranost in poslovno sodelovanje, dvignile kvaliteto gostinskih in turističnih storitev na višji nivo, uskladile in obogatile enotno ponudbo z vključitvijo trgovine, agroživilstva, športnih in kulturnih prireditev, servisne dejavnosti, domače in umetne obrti ter prometa. V obdobju od 1981 do 1985 bo v gostinstvu občine dosežena 4,1 % povprečna letna rast družbenega proizvoda. K ustvarjenemu družbenemu proizvodu občine bo ta dejavnost prispevala okoli 3,1 %. Število zaposlenih se bo povečalo od 512 v letu 1980 na 628 delavcev v letu 1985 in raslo povprečno letno za 4,2 %. 7.7. REKREACIJA 7.7.1. Območja rekreacije Območja v občini, ki so pomembna za vsakodnevno in tedensko rekreacijo prebivalstva občine oziroma mesta so sledeča: 1. Območje za intenzivno primestno rekreacijo: a) v samem mestu ob Ledavi je območje Fazanarije, ki je primeren prostor za razvoj rekreacijskih dejavnosti. 2. Območje za intenziven turistični razvoj: a) Turistično-rekreacijsko območje je območje Moravec. Ožje območje Moravec — Moravske toplice zajema neposredni turistični gravitacijski prostor zdravilišča in termalnega kopališča v Mpravcih. b) Ledavsko jezero predstavlja območje poletne rekreacije. Tu se v prihodnje načrtuje, da bi se na Ledavskem jezeru razvijala rekreacija in šport, ki sta vezana na vodo, po izdelavi ureditvenega načrta pa tudi druge oblike rekreacije. 3. Območje za rekreacijo brez posebne ureditve: Predstavlja celotno Goričko, ki je primerhb za razne vrste rekreacije (izletništvo, pikniki itd.). V povezavi z naravnimi kulturnimi in turističnimi znamenitostmi lahko predstavlja celovitejšo turistično ponudbo. K temu območju lahko štejemo planinsko tranzverzalo, ki gre od Murske Sobote preko Martjanec, Tešanovec, v primerni oddaljenosti ob madžarski in avstrijski meji, prečka Serdički breg in zavije zopet proti Murski Soboti. 4. Območja primerna za sekundarna bivališča: Gradnja sekundarnih bivališč (tipa vikend oz. počitniška hišica in tipa vinske kleti) je dovoljena na območjih: Filovci, Bogojina, Tešanovci, Moravci, Sebeborci, Dolina, Vaneča, Šalamenci, Bo- 11 Otovci 411 541 501 290 250 681 43 37 Poznanovci 307 304 501 295 270 372 79 73 Prosečka vas 245 247 245 230 185 416 55 44 Moščanci 358 . 332 318 305 275 522 95 85 Pečarovci 596 534 452 430 360 812 53 44 KS MARTJANCI 2372 2282 2344 2548 2340 3455 — -* Martjanci 412 434 480 480 490 366 131 134 Moravci 546 541 570 580 590 854 68 69 Nemčavci 184 208 232 250 300 313 80 96 Noršinci 299 277 280 270 245 345 . 78 71 Sebeborci 544 484 464 460 440 785 59 56 Andrejci 279 264 248 240 215 507 47 42 Krnci 108 80 ' 70 68 60 265 26 23 K S MELINCI 1150 1094 1090 1050 960 — — — Melin-ci 1150 1094 1090 1050 960 680 154 141 MESTO M. SOBOTA 6605 9585 12563 14100 21155 1458 967 1451 KS PERTOČA 1821 1766 1702 1668 1560 1619 — — Pertoča 615 589 563 552 520 475 117 110 Pikšinci 240 246 240 235 220 303 78 73 Ropoča 353 337 325 317 29O 327 97 89 Večeslavci 613 594 574 564 530 516 109 105 KS PROSENJAKOVCI 1330 1120 1012 962 810 3132 — — Prosenjakovci 353 263 250 240 220 665 36 33 Čikečka vas 190 , 165 141 130 100 427 30 23 Ivanjševci 102 84 71 68 60 235 29 26 Motvarjevci 356 320 292 281 235 1017 28 23 Pordašinci 86 79 72 70 60 245 29 25 Središče 150 124 110 101 75 381 27 20 Berkovci 93 85 76 72 60 162 44 37 KS PUCONCI 2186 2068 2041 2000 1870 2902 — — Puconci 546 568 580 590 620 504 117 125 Gorica 322 514 510 305 280 357 85 78 Markišavci 196 187 210 205 185 293 70 63 Šalamenci 394 370 360 350 320 538 65 60 Vaneča 390' 336 326 315 285 593 53 48 Bokrači 128 111 98 90 70 284 32 25 Dolina 210 182 157 145 110 333 44 33 STRAN 11 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 30 donci, Ledavsko jezero, Fikšinci, Ivanovci, Panovci, Kukeč, Ku-štanovci, Selo, Vučja gomila, Prosenjakovci, Mačkovci, Andrejci, Grad in G. Petrovci. Za vsa nakazana območja bo potrebno izdelati podrobnejše krajinske oz. ureditvene načrte in določiti tipe gradenj teh objektov. V vseh drugih območjih je gradnja sekundarnih bivališč možna v obmejnih krajih, ki so pomembni iz narodno-obrambnega vidika in v primerih preureditve kmečkih stanovanjskih hiš ter gospodarskih poslopij. OZD s področja gospodarstva načrtujejo za obdobje 1981—1985 naslednje pomembnejše investicije: TOZD Proizvodnja kremenčevih peskov Puconci bo investirala v gradnjo obrata za proizvodnjo talnih in hidroizolacijskih mas, rekonstruirala in modernizirala obrat za oplemenitenje sušenih peskov, postavila separacijo in odprla novi odkop kremenčevih granulatov v Kuštanovcih. TOZD Panonija bo razširila proizvodne in poslovne prostore, razširila' iti rekčhšfi^ lakirnico ter modernizirala strojno opremo. ISKRA DO Elektromehanika TOZD ERO Kranj bo s sovlagatelji pristopila h gradnji novega proizvodnega obrata električnih orodij. LIV Postojna obrat Rogašovci bo razširil proizvodno halo. TOZD Blisk bo zgradila livarno barvnih kovin ter modernizirala opremo. Agroservis bo adaptiral oddelke za tovorna vozila, traktorje in tehnične preglede ter zgradil obrat za opravljanje servisov in prodajo avtomobilov Zastava. Pomurje TOZD Gradbeništvo bo investiralo v izgradnjo obrata za proizvodnjo armirano betonskih montažnih elementov in betonske galanterije v Lipovcih, rekonstruiralo in posodobilo obstoječe objekte na Bakovski cesti ter nabavilo novo mehanoopremo. TOZD Opekarna Puconci bo uredila zaprte in odprte prostore za skladiščenje opečnih izdelkov, adaptirala cementne delavnice ter vlagala v nakup zemlje za eksploatacijo surovin. OZD SOBOTA bo zgradila prodajalno cvetja v Murski Soboti, dogradila kovaške delavnice, rekonstruirala kleparsko delavnico in nabavila strojno opremo. OZD MURA Tovarna oblačil in perila bo razširila prostore za TOZD Ženska oblačila, prostore za AOP, skladiščne prostore v TOZD Perilo in kotlovnico ter modernizirala strojno opremo in vlagala v trgovsko mrežo. TOZD Beltinka Beltinci bo razširila proizvodni obrat in STRAN 12 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 D. Slaveči 668 647 626 615 575 564 109 102 Kovačevci 215 205 195 190 170 296 64 57 Motovilei 592 551 512 295 250 549 85 72 Radovci 441 400 572 562 525 486 75 ' 67 Kruplivnik 415 552 502 295 265 574 79 71 Vidonci 697 621 585 565 495 756 77 67 KS IŽAKOVCI 869 889 884 890 910 — — — Ižakovci 869 889 884 890 910 861 106 106 KS HODOŠ 675 601 555 515 450 1814 — Hodoš 465 418 572 560 520 1255 29 26 Krplivnik 208 185 161 155 150 561 28 23 KS KRIŽEVCI 1770 _ 1550 1560 1262 1060 3465 — — Križevci 780 692 641 614 520 1556 46 39 Domanjševci 558 474 596 566 275 1158 . 52 24 Kukeč 205 157 127 122 105 352 57 52 Panovci 126 105 95 90 70 350 26 20 Košarovci 101 102 101 100 90 289 35 31 KS KROG 1289 1580 1479 1495 1545 1230 — — Krog 975 1056 1155 1145 1180 865 152 136 Satahovci 516 524 544 550 565 365 96 100 KS KUZMA 2500 2565 2247 2190 2000 2288 M Kuzma 552 500 495 485 460 364 153 126 Dolič 679 657 595 575 505 610 94 • G C i 83 G. Slaveči 541 547 550 540 505 471 115 107 Matjaševci 500 287 262 265 265 341 78 • v 78 Trdkova 448 592 545 525 265 502 65 . i J 53 bA KS LIPA 776 754 752 740 700 — — uJ Lipa 776 754 752 740 700 560 152 ol 125 KS LIPOVCI 928 949 946 950 955 — Lipovci 928 949 946 950 955 708 134 155 od KS MAČKOVCI 2770 2566 2565 2275 1995 4164 sM Mačkovci 269 254 245 240 225 554 43 eH 41 Dankovci 268 256 206 195 165 420 46 89 Kuštanovci 516 518 295 290 265 587 49 HO 10 45 STRAN 13 VESTNIK. PRILOGA, 19. MAJ 1981 dnega programa potiskane in prevlečene embalaže ter predelavo valovite lepenke. TOZD Tiskarna bo razširila proizvodne in skladiščne prostore • in modernizirala strojno opremo. DO Mesna industrija bd zgradila kafilerijo na novi lokaciji. Investicije v predelovalno industrijo bodo dogovorjene v okviru sanacije Mesne industrije. KZ Panonka bo vlagala v zasebno kmetijsko proizvodnjo predvsem v izgradnjo hlevov in nabavo strojne opreme v okviru strojnih skupnosti. Sodelovala bo pri izvedbi melioracij in odkupih zemlje, investirala v izgradnjo sušilnic, skladiščnih prostorov ter obnovo vinogradov in Sadovnjakov. KG Rakičan bo zgradil in rekonstruiral objekte za pitano govedo in krave molznice, vlagal v odkup zemlje in melioracije, obnovil vinograde in sadovnjake ter mehanizacijo. Zgrajena bo tudi mešalnica v Lipovcih. DO Agromerkur bo izvršila rekonstrukcijo klavnice in obrata za brojlersko proizvodnjo. DO Tovarna mlečnega prahu bo rekonstruirala proizvodne in skladiščne prostore za predelavo mleka, hladilnice ter modernizirala strojno opremo. TOZD in TOK Gozdno in lesno gospodarstvo bo izvršilo rekonstrukcijo žage v Mačkovcih, zgradilo centralno gozdno skladišče in moderniziralo strojno opremo. DO Potrošnik bo investiral v novogradnjo in adaptacijo prodajaln ter skladiščnih prostorov. DO Zunanja trgovina bo investirala v širitev zbiralnih mest za divjačino in gozdne sadeže. TOZD Diana bo pristopila h gradnji vikend hišic v G. Petrov-cih (40 ležišč); TOZD Moravske toplice bo zgradila hotel s športnorekreacijskimi objekti. TOZD Gostinstvo in turizem Zvezda bo na Lendavski cesti v Murski Soboti zgradila večnamenski gostinski objekt in izvršila sanacijo motela Garda. Načrtovane investicije gospodarstva občine bodo v globalu financirane 40 % iz lastnih sredstev organizacij združenega dela, 20 °7o s sovlaganjem in združevanjem ter 40 % iz kreditnih sredstev. Ob tem načrtujejo organizacije združenega dela še druge naložbe, ki jih bo možno realizirati, če bodo ustrezale kriterijem investiranja. V financiranje načrtovanih investicij se bodo vključevale tudi banke v skladu s kriteriji financiranja investicij in opredelitev razvojnih usmeritev družbenega plana. 7.10. MINERALNE SUROVINE Iz že znane geološke sestave tal, so raziskave pokazale, da so najpomembnejše mineralne surovine na področju občine M. Sobota: — kremenčev pesek, — pesek in gramoz, — glina. Nahajališča kremenčevega peska so na širšem območju Goričkega. Sedanja eksploatacija in separiranje se vrši v Puconcih z izkoriščanjem zalog na lokalnosti v področju k. o. Puconci in k. o. Bodonci z letno kapaciteto cca 88.000 ton. V letih 1981—1985 je predvidena proizvodnja 90.000—150‘.000 ton. Zaloge peskov na področju Puconec in Bodonec bodo izčrpane do leta 1983, nakar bo Urejena sanacija z eksploatacijo poškodovanih zemljišč. Z intenzivnimi geološkimi raziskavami v zadnjih letih se je ugotovilo, da se zaloge kvalitetnih kremenčevih peskov nahajajo na širšem območju k. o. Kuštanovci ter na' lokalnosti v k. o. Ivanovci in k. o. Korovci ter znašajo skupno cca 19,000.000 ton, od tega v k. o. Kuštanovcih 15.000.(100 ton. Vsa poškodovana zemljišča se morajo po eksploataciji sanirati in usposobiti za kmetijske namene. > y Nahajališča kvalitetnega gramoza, ki se uporablja v gradbeništvu se nahajajo na področju Dolinskega in ob reki Muri. Črpanje se danes izvršuje na več lokacijah ali direktno iz korita reke Mure ali kot površinski kopi na področju Dolinskega. Največja eksploatirana nahajališča gramoza v občini so v: — ------------—-------------------'------------ — po letu 1981 na območju k. o. Ivanjci za cca 6 ha1, — v k. o, Krog so raziskave pokazale, da se lahko na področju Žabjaka izkorišča cca 40 ha, oz cca 3,500.000 kv; m gramoza. Eksploatacija se bo predvidoma pričela v letu 1983. Razen teh velikih črpališč gramoza imajo nekatere krajevne skupnosti manjša črpališča za svoje potrebe. V naslednjih letih se ne predvidevajo nobene širitve krajevnih črpališč. Prekmurska glina se že od nekdaj uporablja kot mineralna surovina v opekarništvu in lončarstvu. Dosedaj so ugotovljene največje zaloge v Puconcih. Njihovo aktivno, eksploatacijo vrši Opekarna Puconci za proizvodnjo opeke. Letno izkoriščanje gline na tem področju znaša 27.000 kub. m. Zaradi vedno večjega pojavljanja kremenčevega proda v glini, bo obstoječi glinokop opuščen v razdobju 1986—1990, zapisan in uporabljen za pridobivanje novih kmetijskih površin. Nova nahajališča gline bo potrebno do leta 1985 raziskati, zavarovati ter pripraviti za izkoriščanje. Na območju občine so že izvedene raziskave geološke sestave tal pokazale, da razpolagamo z različnimi kameninami. Potrebno pa bo počakati na rezultate že izvedenih ter tudi bodočih raziskav, ki bodo kompleksnejše za celotno občino pokazale smotrnost in način eksploatiranja določenih mineralnih surovin. Vsi uporabniki eksploatišč minaralnih surovin v občini morajo ob odpiranju novih pripraviti sanacijske programe z izdelanimi predlogi, o nadaljnji koristni uporabi opuščnih eksploatišč. 8. POSELITVENI PROSTOR 8.1. OMREŽJE NASELIJ Upoštevajoč obstoječe stanje v omrežju naselij občine Murska Sobota, (er razvojne usmeritve v obdobju 1981—1985 ter do leta 2000 je izdelana tipologija naselij glede oskrbno-storitvene dejavnosti, proizvodne dejavnosti, posebne funkcije, gibanja števila prebivalcev in delež kmečkega prebivalstva. Ob upoštevanju vseh navedenih funkcij smo naselja v občini Murska Sobota razvrstili v pet skupin — tipov nas.elij: A, B, C, D, E. TIP A — je središče občinskega oz. regionalnega pomena, nosilec preskrbe za več kot 10.00.0 ljudi oz. z gravitacijskim zaledjem cele občine, delež kmečkega prebivalstva je manj kot 10 %. Število prebivalcev stalno narašča, dostopnost dobra, ima več kot dve industrijski panogi z do 10.000 zaposlenimi. TIP B — v naseljih tega tipa število. prebivalcev narašča, s kmetijstvom se preživlja 20—50 % ljudi, je širše središče oskrbe z gravitacijskim zaledjem več kot 7.000 prebivalcev. Ima lastno zaposlitveno osnovo in sicer 2—3 industrijske obrate s skupno do 1.500 zaposlenimi. Osnovna značilnost tipa naselij A in B je enakovredna skrb za 'elemente agrarnega in neagrarnega .Urejanja naselij (večja koncentracija prebivalstva). Pri tem kaže opozoriti, da so naselja izrazito mestnega značaja s tipičnimi problemi razvoja mestnih naselij in da se urejajo z detaljnejso urbanistično dokumentacijo. TIP C — bistvene karakteristike naselij tipa C so izražene s pomembnim deležem zaposlenih v neagrarnih panogah, vendar se še vedno preživlja pretežni del prebivalstva s kmetijstvom. Imajo lastno zaposlitveno osnovo, običajno en proizvodni obrat z več kot 50 zaposlenimi, večji del pa je zaposlenih izven naselja. S tem je povezana za ta tip specifična karakteristika, močna dnevna delovna migracija. Prebivalstvo v teh naseljih je v porastu z redkimi naselji s stagnacijo. V teh-naseljih prevladujejo mešana gospodinjstva z večjim številom članov zaposlenih izven kmetijstva. Naselja oskrbujejo z osnovnimi življenjskimi potrebščinami več kot 1000 prebivalcev (do 4000 prebivalcev — gravitacijsko zaledje) in predstavljajo ob upoštevanju opremljenosti z gospodarsko in-družbeno infrastrukturo na svojem območju oskrbne, upravne in kulturne centre oz. nosilce družbenoekonomskega razvoja za širše območje ene oz. več KS. TIP D — v naseljih tega tipa je poudarjena kmetijska funkcija naselja. Krakterizira jo relativno močan delež kmečkega prebivalstva, ki se giblje v večini naselij nad 50 % (razen v primestnih od 30-40 %). Za gibanje prebivalstva v teh naseljih je značilna stagnacija ali celo zmanjšanje, v primestnih naraščanje. Pomembnih neagrarnih delovnih mest ni, opazna pa je relativno visoka dnevna delovna migracija. S svojo delovno silo služijo bližnjemu industrijskemu, pa tudi ostalim centralnim krajem. Gravitacijsko zaledje teh naselij ni veliko — do 150 prebivalcev, ker se vse glavnejše navezujejo na najbližje lokalno središče. Z najvažnejšimi osnovnimi potrebščinami oskrbujejo še vedno več kot 1000 prebivalcev. 13 Skakovci . 522 150 505 115 295 108 286 105 260 95 545 269 55 59 48 55 Topolovci KS ČEPINCI P4 38 1482 1272 1097 1065 945 2552 M . — Čepinci 705 588 510 480 410 918 52 45 Markovci 525 465 401 415 410 817 51 50 Budinci 256 221 186 168 125 617 1 27 20 sL * /• KS ČERNELAVCI 1545 1716 1958 2145 2440 1545 ' Mr Černelavci 680 858 1056 1250 1500 241 510 622 Kupšinči 552 529 540 545 555 581 59 61 Polana 204 215 226 250 255 226 102 104 Veščica 507 516 556 540 550 297 115 118 KS DOKLEŽOVJE 916 1009 1016 1058 1140 • — — Dokležovje 916 1009 1016 1058 1140 528 200 * 216 KS GANČANI St? 1.129 1128 1114 1150 1200 __ M v X. Ganč ani 1129 1128 1114 1150 1200 1555 85 89 KS GEDEROVCI 05£. 902 J - 880 889 885 855 1094 — Gederovci '161 145 140 155 125 176 77 70 Krajna 504 505 522 525 527 471 69 69 M. Petrovci 141 149 155 158 165 162 98 102 Sodišinči '296 281 272 265 240 285 95 84 58 vox G. PETROVCI OL-' - 14 2869 2608 2452 2550 2095 4578 x? G. Petrovci • 418 402 452 '455 454 557 81 85 Adrijanci 516 289 262 249 . 210 529 47 40 Lucova 192 187 181 175 155 266 66 58 □gr Peskovci 148 15.9 151 128 120 578 54 52 Stanjevci 414 561 521 501 245 668 45 57 Šulinci 560 516 295 280 255 565 50 42 - Žena vi je 500 248 212 202 170 555 57 48 Boreča 225 207 192 181 145 550 52 41 Martinje 227 222 196 201 201 527 Ji 62 62 , Nenadnovci 14 269 257 210 198 160 407 49 59 98 KS GRAD 5765 5496 5297 5224 2960 5750 M — Grad 957 920 905 902 880 945 96 95 STRAN 13 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 28 TIP E — vključuje naselja s prevladujočo kmetijsko funkcijo in predvsem manjša vaška naselja. Trend gibanja prebivalstva v teh naseljih izkazuje izrazito priznjenje, kvečjemu stagnacijo. Struktura aktivnega prebivalstva v teh naseljih jasno nakazuje izrazito prevlado agrarnega deleža. V to skupino spadajo naselja brez pomembnejših neagrarnih delovnih mest, opazna je že dnevna delovna migracija, z osnovnimi življenjskimi potrebščinami oskrbujejo manj kot 1000 prebivalcev, komunalna in infrastrukturna opremljenost naselij je v večini relativno slaba, dostopnost razmeroma zahtevna. Pri večini naselij tipa D in E je za njihov nadaljni razvoj pomembna kmetijska politika, ki mora upoštevati tudi socialne probleme prebivalcev v teh naseljih in probleme varovanja kulturne krajine. Posebno pozorno bo potrebno proučiti vlogo naselij tipa E, ki izkazujejo izrazito praznjenje. Stagniranje prebivalstva v večini naselij tipa D bi bilo možno zaustaviti z ustrezno politiko prostorske razmestitve delovnih mest, organizacijo javnega transporta in družbeno usmerjeno individualno gradnjo. ; KLASIFIKACIJA NASELIJ: TIPA: Murska Sobota, TIPB: Beltinci, TIP C: Cankova, Grad, G. Petrovci, Prosenjakovci, Rogašovci, Mačkovci, Puconci, TIP D: Bakovci, Bodonci, Bogojina, Brezovci, Cernelavci, Dokležo-vje, Fokovci, Gančani, Gederovci, Hodoš, Križevci, Krog, Kuzma, Lipovci, Markišavci, Martjanci, Moravci, Moščanci, Nemčavci, Pertoča, Petanjci, Polana, Rakičan, Šalovci, Tišina, Tropovci, Veščica. TIPE: Ostala naselja. 8. 2. KONCEPCIJA RAZVOJA POSELITVE Ob upoštevanju nakazane klasifikacije naselij lahko razdelimo celotno območje občine na tri različna območja poselitve. Najbolj izrazito in razvojno najbolj perspektivno je širše območje Murske Sobote s svojimi primestnimi naselji, ki zajema po tej definiciji celoten južni del občine z izjemo krajevnih skupnosti: Bratonci, Lipa in Melinci, kjer prebivalstvo stagnira. V severnem delu občine je potrebno posebej obravnavati dvoje značilnih območij in sicer območja praznjenja in območja stagnacije. Izrazito praznjenje naselij je opazno na skrajnem severovzhodnem ter vzhodnem delu občine. V navedenem območju stagnira število prebivalcev praviloma le v naseljih, ki so sedež krajevnih skupnosti. Zahodni del občine zavzema območje naselij s stagniranjem števila prebivalcev z redkimi izjemami naselij, ki so.v porastu ter tudi v upadanju števila prebivalcev. Osnova za koncepcijo razvoja v prostoru občine Murska Sobota je natančna in dolgoročna razmejitev med poselitvenim prostorom z naselji in infrastrukturo na eni strani, ter odprtim prostorom z opredeljenimi medsebojnimi rabami (kmetijstvo, gozdarstvo, vodnogospodarstvo ipd.) na drugi strani. Relativno male potrebe po poselitvenem prostoru tako za kratkoročno kot tudi za dolgoročno obdobje ne opravičujejo kakršnih koli velikih radikalnih sprememb v obstoječem konceptu poselitve. Poleg tega, je možno upoštevajoč kontinuiteto tekoče urbanistične politike, te potrebe površine z večjim delom vključiti v obstoječa naselja ter jih celo na ta način kvalitetno izpopolniti. Z upoštevanjem navedenih izhodišč razvijamo policentrični si-roštem poselitve, ki bo z določenimi ukrepi v politiki poselitve postajal vse pomembnejši v skladnejšem razvoju občine. 83. POTREBNE POVRŠINE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA IN STANOVANJSKE GRADITVE Z oziroma na stanovanjski primanjkljaj, predvidene gostote stanovanjske graditve ter razmerja med družbeno in individualno gradnjo, bo za predvidena stanovanjska območja do leta 2000 potrebno dodatnih 200 ha zemljišč (izven obstoječih meja naselij le 100 ha). Do konca srednjeročnega obdobja se bo planirana gradnja usmerjala na opredeljena stanovanjska območja znotraj obstoječih naselij. Industrija skupaj z večjimi obrtnimi in drugimi gospodarskimi dejavnostmi skupno Zavzema cca 80 ha od tega v 14 mestu Murska Sobota 65 ha. Razen v Murski Soboti se gospodarske dejavnosti razvijajo še v Beltincih, Puconcih, Rogašovcih, pri Gradu, G. Petrovcih, Prosenjakovcih, Cankovi in Lipovcih. Izhajajoč iz predpostavk razvoja gospodarskih dejavnosti v občini Murska Sobota so površine rezervirane za industrijo v Murski Soboti 240 ha in v Beltincih 40 ha. Na ta način zagotavljamo potrebne površine za r'azvoj in širitev dejavnosti industrije do leta 2000. Do leta 1985 se bo od skupne površine rezervirane za industrijo v Murski Soboti porabilo 50 ha. 8.4 . NAČINI URBANISTIČNEGA UREJANJA V letih 1981—1985 bomo naselja urejevali na sledeče urbanistične načine: Urbanistični načrti: — območje mesta Murska Sobota skupaj z njegovo okolico, ki je neposredno podrejena funkcijam urbanih potreb mesta. V to območje so vključena še naselja Cernelavci — Veščica, Kupšinci, Polana, (KS Cernelavci); Markišavci, Nemčavci, Martjanci in Noršinci (del KS Martjanci); Rakičan, Krog in Satahovci (KS Krog); — območje naselja Beltinci; — širše območje zdraviliškega naselja Moravci. Zazidalni načrti: — za posamezna območja mesta Murska Sobota in primestnih naselij, ki so zajeta v območje urbanističnega načrta; — za naselje Beltinci; — za posamezna območja naselja Moravci in dele naselij: Bakovci, Rogašovci-Jurij, Puconci, Grad, Tišina-Tropovci, Dokležovje, Gančani, Lipovci, Petanjci in Vanča vas — Rankovci. Urbanistični redi: Za vsa ostala naselja, območja naselij in dele naselij, ki se ne bodo urejevali z urbanističnimi oz. zazidalnimi načrti je potrebno uporabljati določila veljavnega urbanističnega reda. Za vsa strnjena naselja in krajevna središča je potrebno natančno opredeliti namensko izrabo zemljišč, načine urbanističnega urejevanja (z obveznimi načrti parcelacij oz. ureditvenimi načrti za večje vrzeli in rekreacijska območja) ter osnove za komunalno urejanje. 9. GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA Gospodarski infrastrukturi, ki obsega prometno in komunalno infrastrukturo, stanovanjsko, vodno in elektrogospodarstvo ter požarno varnost bo tudi v obdobju 1981—-1985 namenjena posebna pozornost. Razvoj teh dejavnosti bo potekal v skladu s potrebami in možnostmi hitrejšega družbenoekonomskega razvoja občine. Aktivnost in delovanje teh dejavnosti bo potekalo preko samoupravnih interesnih skupnosti na osnovi sprejetih .nalog v samoupravnih sporazumih o temeljih planov za obdobje 1981—1985. Tako so v samoupravnih sporazumih opredeljene vse konkretne naloge in viri sredstev za financiranje, ki jih bodo podpisniki združevali za realizacijo začrtanih nalog. 9.1. PROMETNA INFRASTRUKTURA 9.1.1. Ceste V letih 1981—1985 si je potrebno prizadevati za boljšo povezavo občine z ostalimi deli SR Slovenije in z asfaltno cesto povezati vse krajevne centre z občinskim središčem. Istočasno bo treba vzdrževati 465 km občinskih kategoriziranih cest, od tega 119 km asfaltiranih in 346 km makadamskih cest. Po dogovorjenih virih iz samoupravnega sporazuma Cestno-komunalne skupnosti se bo za modernizacijo občinskih cest v petih letih združilo 329,753.000 din. Četrtina načrtovanih sredstev bo namenjena vzdrževanju občinskih cest in objektov, ostalo pa za asfaltno utrditev 76,44 km makadamskih cest, 14,40 km asfaltnih prevlek in za sofinanciranje mladinskih delovnih birgad. V letih 1981 do 1985 bo opravljena modernizacija in asfaltiranje naslednjih cest: STRAN 14 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 19. PREGLED TABEL TABELA 1 ŠTEVILO PREBIVALCEV V OBČINI PO NASELJIH IN KRAJEVNIH SKUPNOSTIH STRAN 14 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 KS naselje 1961 popis 1286 1286 1971 popis 1488 1488 1980 ocena 1560 1560 1985 prog. 1665 1665 2000 prog. 1760 1760 Vsa pov. KO v ha 875 gostota 1985 2 pr./km 191 gostota 2000 p pr./km 202 KS BAKOVCI Bakovci KS BELTINCI V 1801 1954 2070 2150 2250 * 2250 — — — Beltinci 1801 1954 2070 2150 1219 176 185 KS BODONCI 1155 1096 1050 1010 890 1515 — — BočLnnci 608 564 520 500 440 755 68 60 Vadarci 525 552 550 510 450 578 88 78 KS BOGOJINA 20J2 1828 1660 1607 1455 2457 — — Bogojina 772 756 710 702 650 701 100 95 Bukovnica 162 158 110 105 90 586 27 25 Filovci 701 615 558 510 450 912 56 47 Ivanci 597 541 502 290 265 458 66 61 KS BRATONCI 724 719 696 690 695 — a* Bratonci 724 719 696 690 695 518 217 219 KS BREZOVCI 904 855 827 805 715 1288 — Brezovci 280 272 270 265 245 441 60 56 Lemerje 562 555 515 505 258 498 61 52 Predanovci 262 248 242 ' 255 212 549 67 61 KS CANKOVA 2665 2611 2569 2559 2450 5099 — Cankova 458 475 495 505 555 558 141 149 Domajinči 585 595 595 590 565 527 119 112 Gor. Črnci 187 199 202 210 225 . 159 152 142 Korovci 245 251 224 215 195 520 41 58 Gerlinci 577 541 505 490 445 570 86 78 Krašči 565 554 545 558 510 555 96 88 j 27 Asfaltna utrditev makadamskega cestišča na odseku Hodoš— Domanjševci—Prosenjakovci—Motvarjevci v dolžini 21,92 km se bo izvajala etapno v odvisnosti od priliva sredstev republiškega sklada za ceste. Za modernizacijo tega odseka ceste je predvidena soudeležba republiških sredstev v višini 50 % vrednosti del, ker poteka trasa po obmejnem in narodnostno mešanem območju. Asfaltne prevleke z ojačitvami v dolžini 14,40 km bodo položene na naslednjih odsekih občinskih cest: STRAN 15 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 mljišča za železniško progo na relaciji Murska Sobota—Mačkovci—Srebrni breg—St. Gothard (Madžarska). 9.1.3. Letališče V Murski Soboti je športno letališče s površino 26,5 ha. Že danes je omejeno v svojem delovanju z bližino naselij ter zlasti kvalitetnimi kmetijskimi zemljišči. Sedanje letališče bo v tem srednjeročnem obdobju ostalo pretežno športno-rekreacijskega značaja. Po letu 1985 pa se predvideva razširitev in hitrejše vključevanje pomurskega letalskega centra v letališko infrastrukturo SR Slovenije. 9.2. KOMUNALNA INFRASTRUKTURA Zaradi zaostajanja izgrajenosti komunalne infrastrukture bo potrebno v obdobju 1981—1985 gradnji komunalnih objektov in naprav dati še poseben poudarek in vlagati znatno več sredstev kot v preteklem obdobju. Zgrajena komunalna infrastruktura bo tako omogočala hitrejši razvoj gospodarstva in stanovanjske izgradnje. V letih 1981—1985 bo po samoupravnem sporazumu o temeljih plana Cestnokomunalne skupnosti združeno za gradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav v občini 313,850.000 din. 9.2.1. Kanalizacija Zaradi potreb nadaljnjega razvoja stanovanjske gradnje v mestu Murska Sobota in primestnih naseljih Cernelavci, Martjanci, Nemčavci in Rakičan ter nove industrijske cone in izgradnje ostalih gospodarskih objektov v Murski Soboti bodo v obdobju 1981—1985 zgrajeni trije kanalski kolektorji in sicer: — industrijski zbiralnik v dolžini 1.300 m, — severni zbiralnik v dolžini 2.690 m, — južni zbiralnik v dolžini 3.250 m. V obdobju 1981 —1985 se bo skupaj s krajevno skupnostjo Beltinci pristopilo h gradnji kanalskega zbiralnika od čistilne naprave do naselja Jugovo v dolžini 820 m. Kanalski priključki v Beltincih se bddo izgrajevali po programu krajevne skupnosti Beltinci in v okviru razpoložljivih sredstev po programu priprave in opreme stavbnih zemljišč v tem naselju. V letih 1981—1985 se bo skupaj s krajevno skupnostjo Martjanci zgradil kanalski zbiralnik od nove industrijske cone v Martjance v dolžini 2.150 m. Kanalski priključki v naselju Martjanci bodo grajeni po programu krajevne skupnosti Mar-tjenci. Pri gradnji severnega kanalskega zbiralnika bo sodelovala krajevna skupnost Černelavci v dolžini 1.355 m. Krajevne skupnosti mesta Murska Sobota bodo sodelovale pri finansiranju kanalskih zbiralnikov, južnega in severnega. Gradnja kanalskih priključkov v mestu Murska Sobota se bo odvijala po programih krajevnih skupnosti mesta Murska Sobota. 9.2.2. Čistilna naprava Zaradi preobremenjenosti obstoječe čistilne naprave, nadaljnjega razvoja gospodarstva in stanovanjske gradnje bomo v obdobju 1981—1985 v mestu Murska Sobota dogradili obstoječo čistilno napravo in pristopili h gradnji I. faze nove čistilne naprave s kapaciteto 60.000 E. 9.2.3. Oskrba s pitno vodo Zaradi pomanjkanja zdrave pitne vode v nekaterih predelih občine (Goričko) in v mestu Murska Sobota je potrebno v tem srednjeročnem obodbju po končani študiji o vodooskrbi določiti črpališča in pristopiti k izgradnji glavnih cevovodov. Primarni cevovod bo grajen v smeri proti Cankovi in Rogašovcem. Sekundarno vodovodno omrežje bo zgrajeno v mestu M. Sobota in ostalih naseljih po programih krajevnih skupnosti. Proučiti in rešiti bo potrebno preskrbo s pitno vodo za naselja Moravci z zdraviliškim kompleksom. Pri gradnji vodovodnega omrežja predvsem primarnega bodo sodelovale mladinske delovne brigade. 9.2.4. Zbiranje in odlaganje smeti in odpadkov Večja urbanizacija, povečana industrijska proizvodnja ter višji standard prebivalcev povzročajo kopičenje vseh večjih količin 15 skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih skupnostih ter v družbenem planu republike. Temeljna oblika določanja skupnih interesov v družbenem planu občine So samoupravni sporazunii in odgovor o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1981 — 1985 s katerim so temeljne in druge organizacije_združenega dela, krajevne skupnosti. samoupravne interesne skupnosti fit druge skupnosti prevzele obveznosti za izvajanje in uresničevanje skupno dogovorjenih ciljev in nalog o družbenoekonomskem razvoju občine do leta 1985. Tako so obveznosti iz samoupravnih sporazumov in družbenega dogovora osnova za izpolnjevanje družbenega plana občine in uresničitev skupnih interesov. V skladu z navedenim so vsi podpisniki samoupravnih sporazumov o temeljih plana in dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1981 — 1985 dolžno poskrbeti za dosledno izpolnjevanje prevzetih obveznosti. V skladu s svojimi pristojnostmi bodo sprejeli ustrezne ukrepe za realizacijo načrtovanih nalog. Vsi nosilci samoupravnega planiranja, skupščina občine in izvršni svet občine se ob sodelovanju družbenopolitičnih organizacij obvezujemo, da se naloge in obveznosti iz dogovora o temeljih družbenega plana in družbenega plana razvoja občine v letih 1981 — 1985 izvajajo in konkretizirajo v procesu kontinuiranega planiranja z letnimi programi v skladu z materialnimi zmožnostmi in tekočo ekonomsko politiko. Izvršni svet skupščine občine je dolžan tekoče spremljati uresničevanje tega družbenega plana ter skupščini občine poročati o uresničevanju zastavljenih ciljev in nalog ter po potrebi predlagati morebitne dopolnitve' ali spremembe, ki bi prispevale k doslednemu uresničevanju zastavljenih ciljev in nalog. Števila: 20-35/81-3 Murska Sobota. 3173-1981 Predsednik Skupščine občine Murska Sobota Karel SUKIČ * 26 STRAN 15 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 J trdih odpadkov, vzporedno s tem pa se pojavlja problem pomanjkanja ustrezno organiziranega prostora za deponijo. Vsi odpadki, ki niso predvideni za ponovno uporabo, se odlagajo na komunalnem odlagališču. Centralna deponija za odvoz odpadkov je pri naselju Krog, južno od Murske Sobote. Površina odlagališča je 3 ha, od tega je zasipanih 2 ha. Po predvidevanjih do leta 1985~bi potrebovali še 4 ha odlagalnih površin. Razen odlagališč pri Krogu so odlagališča urejena še v krajevnih skupnostih: Cankova, Cepinci, Hodoš, Ižakovci, Lipa, Mačkovci in Šalovci. Na področju javne higiene je potrebno: — razširiti površino obstoječega odlagališča, — v ostalih naseljih v občini ustrezno organizirati odlagališča smeti, — v ravnanju z odpadki dosledno omejevati količino odpadkov predvsem v smislu ekonomike dela in proizvodnje ter uveljavljati sistem vračanja odpadkov s predelave v uporabo, — na področju odvoza in odlaganja komunalnih odpadkov uveljaviti sistem ponovne predelave odpadkov. Pri izvajanju teh nalog bo nosilec Sobota TOZD Komunala, ob sodelovanju z organizacijami, ki se ukvarjajo z zbiranjem odpadnih surovin in s krajevnimi skupnostmi, — posvetiti posebno pozornost vplivu odlagališč odpadkov oz. načina odlaganja odpadkov na ekološko ravnotežje okolice, — urediti centralno odlagališče nevarnih snovi za celotno Pomurje. 9.2.5. Pokopališča Glede na sanitarne predpise in stanje pokopališč je večina sedanjih lokacij neustrezna. Poseben problem je tudi kapaciteta obstoječih pokopališč, predvsem v mestu Murska Sobota. Obstoječe pokopališče zavzema površino 2,2 ha. Z uporabo manjših prostih površin bi omenjeni prostor zadoščal za naslednjih 7——10 let. Z ozirom na sanitarne predpise in pogoje, razširitev pokopališča ni smotrna in je potrebna na nova lokacija. Pri določanju lokacije bo potrebno zagotoviti prostor, ki bo zadostoval tudi ža nekatera primestna naselja. Za izrabo pokopaliških prostorov v občini je potrebno dopolniti pokopališki red, ki bo določal način izkoriščanja prostora namenjenega za pokope. Parcele za individualno stanovanjsko gradnjo se bodo pripravile na osnovi sprejetih zazidalnih načrtov, komunalno pa se bodo opremljale v obsegu kot to dopuščajo razmere na posameznem območju. Z letnim programom skupnosti s? bo določilo sporazumno s krajevnimi skupnostmi število parcel, ki se bodo pripravljale. 9. 3. 3. Priprava in oprema zemljišč za gospodarsko dejavnost V načrtovanem obdobju si bo SIS za cestno in komunalno dejavnost prizadevala, da se bodo pripravljala in opremljala zemljišča za razvoj gospodarske dejavnosto v občino. V letu 1981 se bo pristopilo k opremi zemljišč v novi industrijski coni, kjer bo potrebno zgraditi kanalski zbiralnik, vodovod, elektriko, telefonijo, dovozno cesto in premestiti ovinek v Nemavcih. Stroški komunalne ureditve v industrijski coni bodo znašali cca 63,000.000.— din. Skupaj bo do leta 1985 potrebnih cca ha nove cone. V sami Murski Soboti pa se bodo industrijski dejavnosti namenjale tudi še razpoložljive površine in rezervati v obstoječi industrijski coni (TMP, Panonija, Mura, Agromerkur itd.) Na jugozahodnem koncu mesta se bodo v skladu z njihovimi potrebami širile površine za Slovenija ceste, Agroservisa in proizvodnoobrtna dejavnost. Na jugozahodnem območju mesta ob Bakovski cesti se bodo uredile površine za potrebe Certusa in PTT prometa. Zunaj mesta bo potrebno nadaljevati z izgradnjo industrijs-kopredelovalne cone v Lipovcih (KG Rakičan, Lek, Konstruktor TOZD Gradbeništvo Pomurje) in jo infrastrukturno opremljati. V skladu s policentričnim razvojem občine bo potrebno manjše in ekološko manj zahtevne obrate prostorsko locirati v krajevna središča ter omogočati razširitev obstoječih obratov v tistih krajih, kjer ti že obstojajo. STRAN 16 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 16 izvajanje drugih aktivnosti v TOZD. KS. SIS ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v občini. Za širjenje materialne osnove delovanja SLO bodo skrbele OZD. samoupravne organizacije in krgjevne skupnosti. Sredstva za delovanje in razvoj ljudske obrambe in družbene samozaščite bodo združevali delavci v TOZD in delavnih skupnostih združenega dela, delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov ter delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo poklicno dejavnost in se jim z zakonom o davkih občanov ugotavlja dohodek. Ustrezna višina sredstev bo zagolovljenaludi iz proračuna občine. Za potrebe SLO in DS bo porabljeno 0.5 % narodnega dohodka občine. Zbrana sredstva bodo med drugim namenjena za oblikovanje blagovnih rezerv in izgradnjo skladiščnih prostorov ter sredstev za proizvodnjo in storitve v vojnih pogojih, za posodabljanje in razvoj teritorialne obrambe, zagotavljanje sodobne oborožitve, streliva in opreme ter izvajanja vzgoje in urjenja njenih enot in štabov, za organiziranje, usposabljanje in opremljanje narodne zaščite ter štabov in enot civilne zaščite, izpopolnjevanje avtonomnega sistema vojnih zvez in sistema za opazovanje, obveščanje in alarmiranje, opremljanje in usposabljanje za to potrebnih kadrov, opremljanje, oboroževanje in usposabljanje organov in organizacij za delovanje v izrednih in vojnih razmerah, za vzgojo in izobraževanje delovnih ljudi, občanov in izvenšolske mladine, za izdelavo obrambnih in varnostnih načrtov, dopolnjevanje načrtov zaklanjanja in za dosledno izvajanje gradnje zaklonišč v skladu z normativnimi pred piši. Pri izdelavi zazidalnih načrtov i ureditve naselij bodo upoštevana naslednja načela: — smotrna dekoncentracija-osnovnih naselitvenih funkcij, predvsem mestnih funkcij, ki morajo bili med seboj prepletene oz. povezane. — gradnja stanovanjskih naselij kot zaključene enote z vso pripadajočo infrastrukturo. — vzpodbujanje razvoja satelitskih naselij, kar povečuje :azpršenost prebivalstva. — dekoncentracija centralnega mestnega območja. — odvajanje industrije od stanovanjskih območij po možnosti z zelenimi površinami. — ureditev vodnogospodarskih objektov, ki zmanjšujejo narav no nu>č katastrof, kot so poplave^potresi. velike eksplozije ipd.. — v komunalnem opremljanju zagotoviti oskrbo z vodo z najmanj dveh virov. — tranzitni promet mora potekati oddaljeno od mesta. — izgradnja podzemnih objektov in naprav v mestnem prometnem omrežju. — upoštevanje karte potresnih območij v SR Sloveniji pri . lociranju objektov. STRAN 16 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 že izvršene melioracije ter zemljišča na katerih so .planirani melioracijski posegi. Pri prikazu gozdnih površin so le-le omejene na gozdove na najboljših in dobrih rastiščihTer trajno varovalni gozd na območju naselja Grad. Zaradi posebnega pomena gozdov ob reki Muri (sicer na slabih rastiščih), ki so v glavnem na poplavnih območjih, se morajo v gozdno-gospodarskem načrtu posebno zavarovati. Poselitvene površine oz. obstoječa naselja in predvidene širitve so tretja najpomembnejša raba prostora, ki jo določamo z družbenim planom. Omenjeni elementi sicer predstavljajo najmanjši delež, površin v odnosu do gozdnih in kmetijskih površin, vendar je to vsekakor najbolj dinamičen element razvoja in v zelo intenzivni preobrazbi, izhajajoč iz klasifikacije naselij (izdelek na podlagi analize proizvodnih, oskrbno storitvenih dejavnosti, demografskih gibanj in razvoja naselij) ter poselitvenih trendov je tipologija naselij postavljena kol osnova za policentrični razvoj naselij občine. Ustrezno temu je zastavljena urbanistična politika razvoja z. mejami predvidenih,širitev naselij definiranih na podlagi organizacije dejavnosti in prostora posameznih naselij. Površine za širitev odlagališča odpadkov so določene ob obstoječem odlagališču pri naselju Krog, ki je dobro dostopno in omogoča relativno učinkovito kontrolo nad eventuelnim one- . snaženjem tal ali vodotokov. Do leta 1985 bomo potrebovali za odlaganje komunalnih odpadkov še 4 ha površin (obstoječa površina odlagališča je 3 ha). V občini Murska Sobota .obstaja I938 pokopališč ali več kot eno po naselju. Predlagana razširitev soboškega pokopališča bi rešila nekatere Kapacitativne probleme le delno. V srednjeročnem obdobju se moramo zavzemali, da posamezna pokopališča organizacijsko in kapacitalivno služijo večjemu številu naselij (predhodna analiza gravitacijskih območij). kar bi pomenilo občutno znižanje stroškov izgradnje in obratovanja pokopališč ter zmanjšala možnost angažiranja novih površin na občutljivih lokacijah. Najpomembnejše rezerve kremenčevega peska se nahajajo na območju k. o. Kuštanovci. Zaradi čim manjših posegov v prostor trajno namenjen za kmetijsko rabo ter splošnega smotrnega izkoriščanja prostora so za potrebe izkoriščanja gramoza določene gramoznice, katerih kapacitete bi zadovoljevale potrebe občine. To so gramoznica pri Krogu. Doklcžovju in Ivancih. Gramoznica pri Murski Soboti je označena zaradi izjemno velike, površine, in za katero je potrebno izdelati poseben sanacijski program. Območje občine Murska Sobota sc oskrbuje z električno energijo iz razdelilne transformatorske postaje (RTP) Murska Sobota I 10/10-20 kV in Mačkovci 35/kv. Trikotnik RTI’ Ljutomer— R i l’ Murska Sobota — RTP Petišovci ter,radialni vod za R i l’ Mačkovci predstavlja začasno oziroma zasilno napa-lanje z izredno majhnimi prenosnimi zmogljivostmi. Za izboljšanje stanja je potrebna dokončna izgradnja 110 kV prenosnega omrežja, ki bo povezana s proizvodnimi elektroenergetskimi objekti na reki Muri. Ker so potrebe po novih telefonskih priključkih vse večje mora bili zagotovljen hitrejši razvoj telefonskega Omrežja v celotnem območju občine. Za realizacijo predvidenega števila telefonskih priključkov do leta 1985 bo potrebno zgraditi cca 50 km podzemnega in zračnega omrežja. Bistven porabnik prostora (ni posebej zajetna karti namenska raba površin) je prometna infrastruktura. Na posebni tematski karti je prikazano stanje obstoječega cestnega omrežja m predvideni ukrepi, do leta 1985 trasa hitre ceste Maribor — Lendava z. obvoznicami, obstoječa železniška prOga ter trasa planirana na relaciji Puconci—Mačkovci —Srebrni breg—Sl. Gothard ('Madzarskh) in Sportno-rekrcayysko letališče pri Murski Soboti. 25 — za visoko zazidavo (koncentracija mestnega središča z rekonstrukcijo}250 — 350 preb, (ha ali 30 — 40 m2) preb., — za srednjo zazidavo (blokovna gradnja v podeželskih sredi-šščih, pozneje širitev mesta) 120 — 200 preb./ha ali 50 — 80 m2 na preb. Pri individualni stanovanjski gradnji bomo dosegli naslednje gostote: — strnjena in druga nizka družbeno usmerjena individualna stanovanjska gradnja na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih 40 — 75 preb./ha ali 130 — 250 m2/preb., — neorganizirana individualna stanovanjska gradnja (izven zaključenih kompleksov) 25 — 40 preb./ha ali 250 — 400 m2/preb. Povprečna velikost zgrajenih družbenih stanovanj bo znašala 57 m2, individualnih stanovanjskih hiš pa 90 m2 neto stanovanjske površine. Obnova obstoječih stanovanj bo izvršena na 150 stanovanjih. V okviru družbene stanovanjske gradnje bodo zgrajeni tudi potrebni poslovni prostori za deficitarne obrtne dejavnosti osebnih storitev in storitev gospodinjstev ter poslovnih prostorov. Struktura načrtovane stanovanjske gradnje po namembnosti bo naslednja: 400 družbeno najemnih stanovanj, 230 solidarnostnih stanovanj, 20 stanovanj za upokojence, 100 etažnih zasebnih in 1150 individualnih stanovanjskih hiš. Struktura izgradnje stanovanj po vrsti bo naslednja: 60 garsonjer, 150 enosobnih stanovanj, 340 dvosobnih stanovanj, 150 trosobnih stanovanj, 50 štiri in več sobnih stanovanj, 1150 individualnih stanovanjskih hiš. Glede na potrebe in planirana sredstva bo izgradnja stanovanj v letih 1981—1985 po posameznih krajevnih skupnostih naslednja: Za financiranje planirane stanovanjske gradnje in obnove stanovanjskega standarda obstoječih stanovanj bo treba v tem obdobju zagotoviti 1.736.730.000 din iz naslednjih virov: — v 000 din — cene 1980 — iz čistega dohodka 533.000 — iz dohodka 151.000 — iz sredstev delavcev, ki združujejo delo pri obrtnikih 17.500 — iz sredstev SPIZ-a 16.730 — lastne udeležbe 540.000 — iz amortizacije 4 35.000 — iz sredstev bank 443.000 STRAN 17 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 Krajevna skupndst Družbena gradnja Individualna gradnja Skupaj Bakovci 6 47 53 Beltinci 14 50 64 Bodonci 12 12 Bogojina 20 20 Bratonci 12 12 Brezovci 8 8 Cankova 12 50 62 Čepinci 12 12 Cernelavci 180 180 Dokležovje 28 28 Gančani 25 25 Gederovci 16 16 Grad 6 40 46 Hodoš 5 5 Ižakovci 12 12 Križevci 5 5 Krog 40 40 Kuzma 24 24 Lipa 12 12 Krajevna skupnost Družbena Individualna Skupaj gradnja gradnja Lipovci 16 16 Mačkovci 20 20 Martjanci 14 50 64 Melinci 16 16 Murska Sobota 648 120 768 Pertoča 28 28 Petrovci 14 28 42 Prosenjakovci 12 12 24 Puconci 12 33 45 Rakičan 50 50 Ratkovci v 5 5 Rogašovci 6 58 64 Selo — Fokovci 8 8 Šalovci 5 5 Tišina 16 16 Tišina 6 71 77 Zenkovci 16 16 Skupaj 750 1.150 1.900 17 Razvoj krajevnih skupnosti v občini bo temeljil na izvajanju dogovorjenih usklajenih in sprejetih nalog v samoupravnih sporazumih in plani krajevnih skupnosti za obdobje 1981 — 1985. Ti dokumenti in samoupravni sporazumi ter plani samoupravnih interesnih skupnosti ter organizacij združenega dela so osnova za povezovanje in zagotavljanje materilane osnove za razvoj in zadovoljevanje skupnih potreb v krajevni skupnosti. Za realizacijo načrtovanih nalog v krajevnih skupnostih bomo v srednjeročnem obdobju po posameznih letih združili naslednji obseg sredstev: 1981 1982 1983 1984 Skupaj 1985 1981-1985 1985/80 Povpr. letna rast 108.770 113.980 119.440 125.180 131.190 598.560 126 4,8 Sredstva bodo združevana iz naslednjih virov. — krajevnega samoprispevka občanov-in delovnih ljudi v krajevni skupnosti, — z združevanjem sredstev organizacij združeneg dela v višini 0.40 % od doseženega dohodka ugotovljenega z zaključnim računom za preteklo leto. 60 % združenih sredstev bo namenjenih neposredno krajevnim skupnostim v katerih stalno prebivajo delavci organizacij, 40 % pa za financiranje programov in pospeševanje razvoja manj razvitih krajevnih skupnosti oz. območij krajevnih skupnosti v občini, — z neposrednim združevanjem sredstev temeljnih organizacij in samoupravnih skupnosti, — sredstev proračuna občine za funkcionalne potrebe, — sredstva, kijih bo od svojih dohodkov (turistične takse, takse na traktorje) odstopila občina in — lastnih virov in drugih prihodkov krajevne skupnosti. V pospeševanje razvoja krajevnih skupnosti se bo vključila tudi ZSMS z organiziranjem mladinskih delovnih akcij pri izgradnji prometne in komunalne infrastrukture, izgradnji šol. vzgojnovarstvenih domov, kulturnih in telesno-kulturnih objektov predvsem na manj razvitih krajevnih skupnostih in manj razvitih območjih območjih občine. 14. DRUŽBENI SISTBVI INFORMIRANJA Poglabljanje socialistične samoupravne demokracije na osnovi nadaljnjega dograjevanja delegatskih razmerij zahteva oblikovanje celovitega družbenega sistema informiranja. S tem, da zagotavlja pravočasne,, popolne,.resnične in razumljive informacije omogoča informacijski sistem poglabljanje in dograjevanje odločilne vloge delovnega človeka in občana-.-Da bo ta cilj dosežen bodo delovni ljudje in občani kot temeljni subjekti družbenega sistema informiranja težili k oblikovanju takšnega sistema. Osnovni pogoj za uveljavljanje interesov delovnih ljudi in občanov je nadaljnje podružbljanje informacijske dejavnosti. Od tega tildi zavisi uspešnost bodočih prizadevanj za posodabljanje načinov in metod zbiranja, urejanja in izkazovanja informacij iz podatkov ter trajno, kvalitetno povezovanje in usklajevanje vseh subjektov, kj opravljajo to dejavnost. S tem se bo dosegih smotrna delitev dela in poraba sredstev, ki bodo namenjena za informacijsko dejavnost v tem srednjeročnem obdobju.1 ' Za zadovoljevaje potreb delovnih ljudi in občanov po informacijah potrebnih za njihovo vključevanje v procese delegatskega odločanja, bo v dogovorjenem obsegu skrbel INDO K center. To nalogo bo opravljal tako, da bo: — informacije zbiral, urejal ter da bo o zbranih informacijah obveščal vse zainteresirane uporabnike; — da bo preko občinskega delegatskega glasila in na drug primerenjačin posredoval prehodne informacije delegatom in vsem delovnim ljudem in občanom; — v sodelovanju z drugimi odgovornimi dejavniki skrbel za oblikovanje celovite komunikacijske mreže, ki bo vključevala informacijske sisteme v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah ter v občinski skupščini; — opravljal tudi druge naloge za katere ga bodo zadolžili njegovi ustanovitelji. Z doslednim izvajanjem programske zasnove bo Zavod za časopisno in radijsko dejavnost v sredstvih obveščanja Vestniku, Nepujsagu ter radijskih programih v sloyenskem in madžarskem jeziku v tem srednjeročnem obdobju osrednjo pozornost namenil rasti kvalitete bbveščanja. nadaljnjemu podrudžblja-nju in večji odprtosti medijev. Dopisništva osrednjih slovenskih informativnih hiš bodo skrbela za ustrezno zastopstvo problemov občine v svojih medijih. 15. MEDOBČINSKO SODELOVANJE STRAN 17 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 24 Z realizacijo teh investicij bo dosežena večja izravnava površinskih vodotokov, obogatene bodo vodne zaloge, odpravljeno bo poplavljanje 1.650 ha površin, s pomočjo drenažnega sistema bo z osuševanjem dosežena še večja zaščita površin pred poplavami in pridobljene bodo nove kmetijske površine. V obdobju po letu 1985 se predvideva izgradnja akumulacije Martjanci na cca 80 ha površine in Bogojina ob potoku Brezovica na površini cca 30 ha, kjer je že sedaj potrebno rezervirati potrebne površine in izključiti drugo rabo prostora. S tem srednjeročnim obdobjem bo dan poseben poudarek razvijanju intenzivne izrabe vodnih virov, gradnji primarnega vodo-oskrbnega omrežja, zaščiti razpoložljivih vodnih zalog in čiščenju odpadnih voda. V ta namen bo združevala sredstva tudi Območna vodna skupnost, ki bo kot delež občine prispevala 15,9 milijonov din. Del teh sredstev (6,1 mio) bo namenjen razširitvi čistilne naprave v Murski Soboti predvidoma v letih 1984—1985 ostalo pa za gradnjo objektov za vodobskrbo. V občini se bodo v interesu za vsestransko, vodnogospodarsko ureditev in izrabo reke Mure nadaljevala prizadevanja za čimprejšnji začetek izgradnje hidroelektrarn na reki Muri. Poleg zagotovitve energetske oskrb,e širšega območja bi realizacija te investicije povečala tudi protipoplavno varnost in omogočila intenzivno kmetijsko proizvodnjo v širšem prostoru ob reki Muri in njenih pritokih. Za uspešnejši in-skladnejši razvoj vodnogospodarske dejavnosti bo v občini namenjeno 1,6 milijonov din za izvedbo hidro-geoloških raziskav, raziskav vodnih virov, raziskav delovanja dre-nažnih sistemov in drugo ter raznih študij, ocen in analiz o vodni oskrbi, zaščiti pred poplavami, namakanju kmetijskih površin ipd. Sredstva za financiranje vodnogospodarske dejavnosti s strani Območne vodne skupnosti Mura v občini Murska Sobota v skupni višini 201,606.000 dinarjev se bodo zagotavljala iz naslednjih virov: število priklj. GATC Murska Sobota 6000 KATC Beltinci 600, KATC Bodonci 60' KATC Prosenjakovci 60 KATC Tišina 60 KATC Martjanci 400 VATC Mačkovci 200 KATC Gederovci 40 KATC Grad 60 KATC Kuzma 60 KATC Petrovci 60 KATC Rogašovci 400 KATC Šalovci 40 STRAN 18 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 18 STRAN 18 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 — vključevanje raziskovalnega dela v stabilizacijska prizadevanja v smeri zmanjšanja'surovinske in tehnološke odvisnosti od zunanjega trga ter izboljšanja gospodarne izrabe surovin; — izobraževanje in usposabljanju raziskovalnega kadra in inovatorjev ter popularizaciji raziskovalnega dela; — organiziranju raziskovalnih enot, urejevanju materialnih in drugih pogojev ter stimulativnemu nagrajevanju raziskav in inovacij; — pospeševanju razvoja informativne dejavnosti za posredovanje in prenos raziskovalnih dosežkov v prakso. Organizacije združenega dela se bodo za lobsežnejše raziskovalne naloge ali projekte povezovale preko posebnih in Občinske raziskovalne skupnosti. V programu Občinske raziskovalne skupnosti bo dana prednost naslednjim področjem oziroma nalogam: — prestrukturiranju gospodarstva na kvalitetnejših osnovah z uspoštevanjem komparativnih prednosti; — pospeševanju inovacijske dejavnosti v organizacijah združenega dela; — raziskovanju varstva okolja, voda in odpadkov. 11. NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA Na področju naravne in kulturne dediščine bo v načrtovanem obdobju dan poudarek naslednjim nalogam: — ohranjevanje naravnega ravnovesja, biogenetske skladnosti in značilne podobe pokrajine, neokrnjenosti in izvirnosti kulturnih sestav dediščine. — obstoj, redno vzdrževanje in dostopnost spomeniškega fonda. — preprečevanjfe posegov s katerimi bi se utegnila spremeniti njena lastnost, vsebina, oblika, narava ali neposredno okolje. — zagotavljanje uresničevanja pravice delovnih ljudi in občanov do uživanja vrednot naravne in kulturne dediščine. Za uresničevanje teh ciljev bomo zagotovili strokovno, upravno in drugo dejavnost za varstvo naravne in kulturne dediščine v sodelovanju z Zavodom za spomeniško varstvo Maribor. Arhivskim zavodom Maribor in Pokrajinskim mu-’’zejem Murska Sobota na podlagi samoupravnih sporazumov. Spomeniški fond občine sestavlja obsežen seznam posameznih elementov naravne in kulturne dediščine, ki so večinoma identificirani in deloma valorizirani. Za vse skupine spomenikov je potrebno narediti valorizacijske študije in določiti stopnjo zaščite, način obnove in zavarovanj a ter smotrnega načrtovanja posegov v območje spomenikov. Dopolniti je potrebno evidenco spomeniškega fonda in poglobiti sodelovanje med spomeniškim varstvom, urbanistično službo in projektivo. Za izvajanje programov varovanja naravne in kulturne dediščine bo občina zagotavljala sredstva iz proračuna in sredstev, ki se zbirajo v kulturni skupnosti. 12. PROJEKCIJA INVESTICIJSKIH VLAGANJ V OSNOVNA SREDSTVA Realizacija investicij kot enega osnovnih faktorjev za pospešen družbenoekonomski razvoj občine bo pomembna naloga združenega dela in celotne družbenopolitične skupnosti. V letih 1981 — 1985 bo popredvidevanjih v občini vloženo \ materialne naložbe 7.682.430.000,- din ali 29 % družbenega proizvoda.občine. Za investicije v gospodarstvu bo namenjeno 5.218.750.000,- din ali 19,7% družbenega proizvoda, za razvoj gospodarske infrastrukture. 1.907.360.000.- din ali 7.2% družbenega proizvoda ih za vlaganja v družbeno dejavnost 556.313.000 din ali 2.1% družbenega proizvoda občine. G lede na preteklo obdobje bo več sredstev namenjenih za naložbe v gospodarsko infrastrukturo, ki najbolj zaostaja za povprečjem v SR Sloveniji in manj v objekte družbenih dejavnosti. Investicije v gospodarstvo, katerim namenjamo v občini nekoliko večji delež družbenega proizvoda v primerjavi z republiko bodo usmerjene v modernizacijo obstoječih zmogljivosti, v realizacijo novih proizvodnih programov, v povečevanje proizvodnje za izvoz, povečevanje surovinske osnove in proizvodnje hrane ter ostalih predelovalnih zmogljivosti. Realizacija načrtovanih investicij se bo izvajala v skladu s kriteriji za)preastrukturiranje gospodarstva, dogovora o temeljih družbenega plana občine Murska Sobota in družbenega plana SR Slovenije za.obdobje 1981 - 1985. Glede na pričakovane materialne možnosti bo v tem srednjeročnem obdobju po posameznih področjih možno v petih letih investirati naslednji obseg sredstev: Skupaj 1981 —1985 (v 000 din. cene 1980) । Struktura ! v % SKUPAJ: 7,682.430 100,0 GOSPODARSTVO 5,218.750 67,9 Industrija 2,221.810 28,9 Kmetijstvo 1.605.600 20,9 Gozdarstvo 40.500 0,5 Vodnogospodarstvo 48.940 0,6 Gradbeništvo 449.500 5,9 Promet in zveze 110.600 1,4 Trgovina 226.00 2,9 Gostinstvo 365.300 4,8 Qbrt. komunala in ostalo 150.500 2,0 GOSPODARSKA INFRA- STRUKTURA 1,907.360 24,8 Cestnokomunalna dejavnost 632.160 8,2 V od negospodarstvo 97.540 1,3 Stanovanjska dejavnost 611.420 8.0 Požarna varnost 42.550 0,5 PTT promet 532.690 6,8 DRUŽBENE DEJAVNOSTI 556.313 7.3 Otroško varstvo 52.850 0.7 Izobraževanje in kultura 191.928 2.5 Zdravstvo 311.535 4,1 V strukturi naložb bo 67,9 % sredstev namenjeno razvoju gospodarstva v tem največ industriji in kmetijstvu, kot najpomembnejšima panogama v občini. Precej sredstev bo vloženo tudi v gradbeništvo, gostinstvo in turizem, ter v obrtno in komunalno dejavnost. Investicije v gospodarsko infrastrukturo predstavljajo 24.8 % vseh naložb in bodo v glavnem namenjene razširitvi in modernizaciji pU in cestnokomunalnega omrežja ter izgradnji stanovanj. V družbene dejavnosti bo vloženo 7,3 % vseh sredstev. 13. SKLADNEJŠI RAZVOJ OBČINE IN KRAJEVNIH SKUPNOSTI V obdobju 1981 — 1985 bomo nadaljevali s politiko skladnejšega razvoja občine kot celote in pospeševali razvoj tistih območij, ki so v stopnji razvitosti pomembneje zaostajale. To bo doseženo s pospešitvijo gospodarskega razvoja teh območij z večjim vlaganjem v razširitev in modernizacijo obstoječih ter gradnjo novih industrijskih objektov, modernizacijo in pospe--Sevanje kmetijske dejavnosti, razvoja turizma in drobnega gospodarstva na osnovi dohodkovnega povezovanja in raznih oblik povezovanja med organizacijami združenega dela iz razvitejših območij in iz občine. Posebna pozornost bo namenjena razvdju prometne infrastrukture za kar bomo združevali sredstva na osnovi solidarnosti in vzjamenosti. . Pregled predvidenih 1981—1985 sredstev za investicije za obdobje * — v 000 din — cene 1980 Zap. št. 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj 1. Vodi 35 kV 2. RTP 35/20/10 kV 3. Kablovodi in Dv 20—10 kV 150 2.810 9.500 10;69?- - +6000 18.000 150 --WO07 4. TP in DV 20—10/0,4 kV 7.975 8.600 8.700 11.910 9.100 46.285 5. Nizkonapetostno omrežje 1.232 8.216 10.150 9.167 7.261 36.026 Skupaj: 12.167 26.316 29.547 37.077 34.361 139.468 Za izgradnjo elektrodistribucijskih objektov in naprav bo v petih letih združeno 139,468.000 din. S temi sredstvi se bo financirala izgradnja oz. rekonstrukcija kablovodov, daljnovodov, transformatorskih postaj in nizkonapetostnih omrežij po naslednji dinamiki 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj 1. Kablovodi in daljnovodi 20—10 kV km 20 15 15 25 25 100 2. TP 20—10/0,4 kV kom 16 15 14 19 15 73 3. Nizkonapetostno omrežje km 3 6 5 7 6 Tl STRAN 19 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 Usmerjenost v intenzivnejše koriščenje domačih energetskih virov narekuje intenziviranje programov izkoriščanja hidroenergetskih virov, zato bo v tem srednjeročnem obdobju narejena študija in projekt o možnostih energetske izkoriščenosti reke Mure. 9.8. PLINOVODNO IN TOPLOVODNO OMREŽJE V tem srednjeročnem obdobju bomo določili traso priključka za centralni plinovod ter zavarovali zemljišča. Organizacije združenega dela, večje porabnice energije v tehnološkem procesu se bodo v okviru medobčinske gospodarske zbornice in skupnosti za nafto in plin dogovorile za izvedbo posameznih del v tem obdobju in priključitev na plinovodno omrežje. Zaradi varčevanja z energetskimi viri in zmanjševanja onesnaževanja okolja bomo pristopili h gradnji skupnih kotlovnic in toplovodnega omrežja. Precejšnje možnosti varčevanja z energetskimi potenciali ter učinkovito izrabo energije ponuja skupinski energetski objekt, ki bi oskrboval celotno industrijsko cono v Murski Soboti ter ostalih lokacijah z večjimi industrijskimi objekti. V bodoče bomo predvsem skrbeli: — za hitrejše širjenje daljinskega ogrevanja, — nove stanovanjske soseske zajemali s programom izgradnje primarnega in sekundarnega toplovodnega omrežja, — izgrajevali skupinsko ogrevanje v primestnih naseljih, kjer bodo za to podane možnosti. 9.9. POŽARNA VARNOST Požarna varnost kot dejavnost posebnega družbenega pomena, se bo v tem srednjeročnem obdobju razvijala v skladu z materialnimi možnostmi in potrebami gospodarskega in družbenega razvoja občine. Obstoječo organizacijo požarnega varstva v občini, katero sestavlja 131 gasilskih društev, bomo še bolj okrepili predvsem v množičnosti in tehnični opremi ter skozi to obdobje v občinskem središču razširili polprofesionalno gasilsko službo. Posebna skrb bo posvečena izobraževanju članstva v gasilskih društvih krajevnih skupnosti in industrijskih gasilskih društvih. Članstvo v gasilskih društvih se bo povečalo za 20 %. V organizacijah združenega dela kjer tehnologija dela predstavlja posebno požarno nevarnost bomo težili k ustanovitvi industrijskih gasilskih društev. Z razvojem cestne infrastrukture v Pomurju se iz leta v leto povečuje tudi promet z lahko vnetljivimi snovmi in drugimi nevarnimi snovmi, katerih odstranjevanje in zaščita dosedaj ni urejena, zahteva pa posebno opremo in posebej izurjeno enoto. S posebnim dogovorom s SIS za varstvo pred požarom v Pomurju bo potrebno za te namene nabaviti opremo in usposobiti enoto. Nadaljevalo se bo z opremljanjem gasilskih enot, ki so na vodno ogroženem območju, kadrovsko pa se bo dopolnila in utrdila tudi specialna enota potapljačev. V enoten sistem obveščanja in alarmiranja bo v tem obdobju povezanih 38 gasilskih društev v občini, s čimer bo zagotovljena hitra mobilizacija večjega števila enot. Pri skupnosti za varstvo pred požarom se bo v petih letih z združevanjem sredstev zbralo 43,340.000.— din. Za naložbe v nakup osnovne opreme, vodno reševalne opreme, posebne opreme za reševanje ob razlitju oljnih tekočin, strupov in drugih nevarnih snovi, nabavo gasilskih orodnih vozil in cistern, gradnjo in ureditev prostorov za shrambo tehnične opreme ter soudeležbo pri gradnji vodohramov v krajevnih skupnostih bo namenjeno 21,273.000 din. Glede na stopnjo ogroženosti bodo imeli prioriteto pri opremljanju krajevni centri, obmejna in manj razvita gasilska društva ter mestno društvo s primestnimi društvi kot enote s posebnimi nalogami. Z realizacijo zastavljene organiziranosti požarnega varstva in uresničevanja načrtovanih naložb bo v občini zagotovljena večja varnost družbenega in zasebnega premoženja pred požari in drugimi nesrečami. 10. RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Razvoj družbenih dejavnosti je dosegel v občini v zadnjem obdobju pomembno rast, vendar še vedno zaostaja za razvojem teh dejavnosti v SR Sloveniji. V letih 1981—1985 bomo družbene dejavnosti v občini razvijali v skladu s potrebami in interesi delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in občanov v krajevnih skupnostih ter v okviru materialnih možnosti. 19 10.4. SOCIALNO SKRBSTVO Novi odnosi na področju socialnega skrbstva v občini, ki so nastali z ustanovitvijo skupnosti socialnega skrbstva so močno približali dejavnost občanom in delavcem v združenem delu. Občinska skupnost socialnega skrbstva postaja tako vedno bolj mesto ja usklajevanje interesov in potreb delovnih ljudi ter občanov pri razreševanju socialne problematike. Razvoj socialnega skrbstva v občini v obdobju 1981 —1985 bo temeljil na doseženi stopnji razvoja skrbi za ljudi, ki jim bo potrebna socialna pomoč družbene skupnosti. V tem srednjeročnem obdobju sicer niso načrtovane nove pravice občanov iz socialnega skrbstva, je pa predviden nekoliko večji obseg upravičencev dosedanjih pravic iz področja socialnega skrbstva. Predvsem v prvih treh letih planskegaobdobja se še predvideva povečanje kroga upravičencev družbeno denarnih pomoči, to pa zaradi lega, ker je novi zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih omejil krog oseb, ki so po zakonu dolžne skrbeti za svojce. Tudi višina družbeno denarnih pomoči se bo močno približala nižjim osnovam upravičencev invalidsko-pokojnin-skega zavarovanja. Tako družbeno denarne pomoči kot edini in dopolnilni vir bodo zagotovile minimalno socialno varnost upravičencev, ki nimajo dovolj sredstev za preživljanje oziroma imajo teh premalo. Posebno skrb bo skupnost socialnega skrbstva posvečala preventivnemu in kurativnemu socialnemu delu, katerega osnovni namen bo preprečevanje nastajanja in odprave socialne problematike. Naloge iz tega področja socialnega skrbstva bo izvajal Center za socialno delo na osnovi zakonsko predpisanih storitev, vzgojnega svetovanja, zakonskega in predzakonskega svetovanja in pomoči posameznikom ter družinam, ki zaradi objektivnih in subjektivnih razlogov zaidejo v socialne težave. Center za socialno delo bo zaradi boljšega reševanja socialne problematike in preprečevanja le-te kadrovsko izpopolnil strukturo zaposlenih z novimi strokovnimi delavci. V naslednjih letih bo skupnost socialnega skrbstva usme-tjala svojo dejavnost v izvajanje varstvenih ukrepov odpuščenih obsojencev, pogojno obsojenih oseb, preventivno delo z družbeno prilagojenimi odraslimi osebami, izpopolnjevanje rejništva in uvedbo poklicnega rejništva za varstvo in vzgojo otrok, pristopili bodo k sodobnejšim konceptom dela in skrbi za starostnike, ki poleg domskega varstva vsebujejo tudi službo nege in pomoči na domu. Na področju investicij se bo pristopilo k izgradnji III. faze Doma oskrbovancev v Rakičanu. 10.5. KULTURA V letih 1981 —1985 bo na področju kulture ena najpomembnejših nalog večje vključevanje delovnih ljudi in občanov v kulturno življenje ter približanje kulturnih vrednot delovnim ljudem in občanom. Delovanje kulturne dejavnosti bomo usmerjali zlasti na naslednje: — zagotavljali skladnejši razvoj kulturnih dejavnosti, — spodbujali kulturno ustvarjalnost ter povečevali dostopnost kulturnih stvaritev delavcem in občanom, — smotrneje izrabljali obstoječe zmogljivosti v kulturnih dejavnostih in pospešeno sodelovali z OZD in kulturnimi delavci, — razvijali kulturno dejavnost madžarske narodnosti na območju občine, — razvijali kulturno dejavnost Slovencev v Porabju in radgonskem kotu ter delavcev na začasnem delu v tujini, — poglabljali kulturno dejavnost Slovencev v Porabju in radgonskem kotu ter delavcev na začasnem delu v tujini, — poglabljali kulturno sodelovanje z Madžarsko in Avstrijo, — nadalje razvijali kulturno sodelovanje s pobrateno občino ParaČih, uresničevali dogovorjene programe in poglabljali regijsko sodelovanje. Na področju knjižničarstva bomo programske naloge usmerjali v povečanje knjižnega fonda, razvoj in opremo kra-. jevnih knjižnic, povečanje števila obiskovalcev ter večje pridobivanje madžarskih knjig za knjižnice na narodnostno mešanem območju ter bogatitvi s slovenskimi knjigami knjižnic v Porabju. Spomeniško varstveni posegi bodo izvršeni na najbolj ogroženih in pomembnih kulturnih spomenikih. Nadaljevalo se 22 bo delo na rotundi Sv. Nikolaja v Selu, restavriranje oltarjev cerkve pri Gradu ter opravljena sanacija gradu v Murski Soboti. Z ozirom na znanstveno-raziskovalno in pedagoško funkcijo muzeja bo s sanacijo gradu v Murski Soboti obnovljen tudi etnološki oddelek in ustanovljen oddelek NOB. V tem srednjeročnem obdobju se bodo nadaljevale raziskave s področja etnologije in arheologije, povečan pa bo tudi obseg pedagoškega dela. V likovno galerijski dejavnosti bomo tesneje povezovali likovno dejavnost z drugimi oblikami kulturne dejavnosti in ustvaijalnosti v občini kot tudi v regiji. V novih delovnih prostorih bomo uvajali nove oblike galerijskega dela. Posebna skrb bo posvečena smotrnejši in pestrejši izrabi galerijskega prostora. Pristopili bomo k sistematičnemu urejanju in dopolnjevanju stalne zbirke likovnih umetnikov in nadaljevali z organiziranjem stalnih razstav jugoslovanski bienale male plastike in Panonia. Dejavnost kina bomo usmerjali v smotrnejšo programsko politiko in k filmski vzgoji mladine ter opremi in posodobitvi kinodvorane. Na področju časopisne in radijske dejavnosti bomo poskrbeli za pospešeno in poglobljeno sodelovanje s kulturnimi organizacijami v občini. Ena od poglavitnih nalog bo sprotno seznanjanje o kulturnem delovanju v občini in zamejstvu. Na založniškem področju bo poskrbljeno za izdajo knjig iz domače književnosti, Panonike, Sozvočij in posebne izdaje Pomuriane. k 10.6. TELESNA KULTURA V telesni kulturi bomo v načrtovanem obdobju poskrbeli za množičnost in povečanje števila aktivnih udeležencev v špor-tno-rekreativni dejavnosti ter izboljšali pogoje za doseganje vrhunskih športnih dosežkov športnikom, ki bodo izpolnjevali dogovorjena merila. Na področju športne rekreacije bomo izvajali predvsem tiste naloge, katerih cilj je vključitev 30 % prebivalstva v redno organizirane oblike športno-rekreativne dejavnosti. Tovrstna aktivnost bo potekala v krajevnih skupnostih, društvih »Partizan«, šolskih športnih društvih, vzgojno varstvenih ustanovah, organizacijah združenega dela in drugih specializiranih društvih. Pri organiziranju stalnih in občasnih športno-rekreativnih prireditvah bo dana prednost tistim prireditvam, v katerih nastopa največje število udeležencev na območju krajevne skupnosti in občine. Na področju vrhunskega športa bomo zagotavljali pogoje za priprave in nastope perspektivnih in vrhunskih športnikov, zlasti v prednostnih panogah in panogah, ki bodo dosegale rezultate na republiškem in zveznem nivoju. Nadaljevali bomo z delom usmerjevalnih selekcij. Izpopolnjevanju in izobraževanju strokovnih kadrov bo namenjena večja skrb, saj bodo glavni nosilci telesnokulturne dejavnosti amaterski delavci. V vse oblike izobraževanja bodo vključeni strokovni delavci. Za izboljšanje pogojev telesnokulturne dejavnosti bo tele-snokulturna skupnost sofinancirala izgradnjo telovadnice pri osnovni šoli Puconci, večnamensko dvorano pri osnovni šoli »Prekmurske brigade« in nadaljevali za rekonstrukcijo rekreacijskega centra v Murski Soboti. Mednarodna dejavnost na področju telesne kulture bo potekala v okviru dogovorjenih oblik sodelovanja z LR Madžarsko. Avstrijo in s športnimi društvi in delavci na začasnem delu v ZR Nemčiji. Posebno pozornost bomo namenjali Slovencem in slovenskim društvom sosednjih držav. 10.7. RAZISKOVALNA DEJAVNOST Raziskovalno dejavnost v občini bomo ustrezno organizirali kot samoupravno skupnost uporabnikov in izvajalcev raziskovalnega dela v skladu z zakonom. Vključevali jo bomo v uresničevanje stabilizacijske politike in proces prestrukturiranja ter razvoja gospodarstva v občini. Raziskovalna in inovacijska dejavnost mora postati sestavni del delovanja in načrtovanja organizacij združenega dela in skupnosti. Raziskovalna in inovacijska dejavnost bo usmerjena zlasti na naslednje: — reševanje razvojne problematike organizacij združenega dela ob večjem vključevanju znanja in lastnih inovacijskih dosežkov; V tem srednjeročnem obdobju bo v družbenih dejavnostih med drugim namenjena večja skrb medsebojnemu povezovanju družbenih in gospodarskih dejavnosti v občini, funkcionalnemu povezovanju v samoupravnih interesnih skupnostih in med samoupravnimi interesnimi skupnostmi za učinkovitejše zadovoljevanje skupnih potreb, učinkovitejšemu reševanju skupnih nalog, ki presegajo lokalne okvire ter smotrnemu usmerjanju investicijskih vlaganj. Pri združevanju sredstev svobodne menjave dela v okviru občinskih SIS bo prednost usmerjena v organizirano vzgojo in varstvo predšolskih otrok ter razvoj zdravstva predvsem splošne medicine, medicine dela ter splošnega in mladinskega zobozdravstva. Prednost v programih družbenih dejavnosti bodo imeli zajamčeni enotni programi tako kot jih opredeljuje zakon. Ob tem ne bo moč uveljaviti novih programov in dejavnosti, kakor tudi ne zniževati kadrovskih oziroma večati tehničnih in potrošnih normativov. Naloge na področju družbenih dejavnosti bomo izvajali na osnovi-sprejetih samoupravnih sporazumov in srednjeročnih planov samoupravnih interesnih skupnosti. 10.1. DRUŽBENO VARSTVO IN VZGOJA PREDŠOLSKIH OTROK V obdobju 1981—1985 prehajamo na področju dejavnosti otroškega varstva v nove kvalitete izvajanja družbenih ukrepov za pomoč družini z otroci. Na osnovi zakonskih določil se težišče razreševanja družbene skrbi za otroke prenaša v občinsko skupnost otroškega varstva. Tako se od leta 1981 poleg izvajanja vzgojnovarstvene dejavnosti in investicijske izgradnje prenaša v to skupnost v celoti nadomestilo osebnega dohodka v času porodniškega dopusta za vseh 246 dni, pomoč ob rojstvu otroka in denarne pomoči ter proprava otrok na šolo, mala šola v obsegu 120 ur letno. Posebna skrb bo namenjena vzgoji in varstvu predšolskih otrok, ki so moteni v telesnem in duševnem razvoju. Nadaljnji razvoj družbenega varstva otrok v tem srednjeročnem obdobju bo potekal v smeri izenačevanja pogojev in približevanja vzgojnovarstvenih dejavnosti vsem otrokom. Poleg vzgoje in varstva otrok v vzgojnovarstvenih organizacijah in varstvenih družinah bo potrebno izvajati tudi vzgojnovarstvene dejavnost za otroke, ki niso vključeni v vzgojnovarstvene organizacije. V skladu s to usmeritvijo bo na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok do leta 1985 zagotovljeno: — vzgoja in varstvo otrok v vzgojnovarstvenih organizacijah in varstvenih družinah za okrog 2096 otrok ali 30,1 •% vseh otrok v starosti od 8. mesecev do vstopa v osnovno šolo; — pri splošni bolnišnici Murska Sobota en oddelek za vzgojo in varstvo bolnih predšolskih otrok; — v vzgojni program, ki obsega pripravo otrok na osnovno šolo v obsegu 120 ur bodo vključeni vsi otroci v starosti enega leta pred vstopom v osnovno šolo. Predvidoma bo letno vključenih okrog 500 otrok; — v 80 urni vzgojni program za otroke, ki niso vključeni v vzgojnovarstvene organizacije bomo letno vključili od 400 — 450 otrok in v brigadirske vrtce, otroška letovanja ob morju, cicibanove ure, ure pravljic ter druge prireditve okrog 2.500 otrok. Na področju otroškega varstva bomo zgradili naslednje vzgojnovarstvene objekte: Otroški vrtec Lipovci —Bratonci 2 oddelka Otroški vrtec Cankova 3 oddelke Otroški vrtec Cernelavci 3 oddelke Otroški vrtec Mačkovci 2 oddelka, v okviru novo-gradnje OS Mačkovci Otroški vrtec Murska Sobota 5 oddelkov Otroški vrtec Beltinci 3 oddelke. Z realizacijo načrtovanih investicij bo na novo vključenih v vzgojnovarstvene organizacije 416. otrok. delavci v organizacijah in društvih ter drugimi uporabniki v krajevnih skupnostih in občini, razvijale širše možnosti za aktivnost učencev, druge mladine in občanov na področju izobraževanja, kulture, telesne kulture in tehnične kulture. V skladu s samoupravnim sporazumom bodo izvajalci združeni v občinski izobraževalni skupnosti izvajali programe, s katerimi se uresničujejo predmetniki z učnimi načrti: — za osnovno šolo — celodnevno šolo, razširjeni program interesnih dejavnosti in podaljšano bivanje; — v organizacijah za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju — za celodnevno šolo, v domovih zavodov za usposabljanje, razširjanje programa interesnih dejavnosti in podaljšano bivanje; — za osnovno izobraževanje odraslih; — prevozi učencev v šolo; — brezplačno oskrbo učencev v domovih ali družinah, za katere ni možno organizirati prevoza; — program storitev glasbene šole; — delavske univerze za osnovnošolsko izobraževanje odraslih in družbenopolitično izobraževanje; — za šolo v naravi za četrti in peti razred; — za zagotovitev prehrane učencev (malice, kosila) ter — vzgoja in izobraževanje učencev na zdravljenju v bolnišnici. V izobraževanje po navedenih programih bodo izvajalci vključili naslednje število udeležencev: 1981 1982 1983 1984 1985 Osnovna šola 7.469 7.555 7.726 7.948 8.156 Poldnevna organizacija pouka 6.4 H 6.004 6.189 6.292 6.480 Celodnevna osn. šola 928 1.421 1.407 1.436 1.346 Organiz. za usposab. (OS Prekmur. brigad) 123 122 122 206 224 Od tega celodnevna organizacija pouka — — — 206 226 Delovno usposablj. 7 8 8 14 14 Podaljšano bivanje 805 830 830 880 905 OŠ za otroke v bolniš. 45 48 51 55 58 OŠ za odrasle 95 60 65 30 30 Glasbena šola 283 297 318 324 324 Družb, polit, izobraž. 8.050 8.000 8.510 8.350 8.450 Število učencev osnovnih šol bo v obdobju 1981- 1985 v stalnem porastu. Vzrok za to je v naraščanju natalitete in vračanju zdomcev z začasnega dela v tujini. Zaradi priseljevanja mladih družin v mesto in okolico bo rasel vpis v osnovne šole v Murski Soboti. Razvoj celodnevne osnovne šole pomeni kprenito preobrazbo v celotnem sistemu vzgoje in izobraževanja. Koncept celodnevne osnovne šole mora postati temeljna vsebina vzgoj-noizobraževalnega dela v osnovnih šolah. V zvezi s tem se mora dosledno uresničevati zakon o osnovni šoli s krepitvijo neposredne svobodne menjave dela in skupne odgovornosti vseh naprednih sil za uresničevanje programa osnovne šole. V celodnevno osnovno šolo v občini Murska Sobota je vključenih 733 učencev ali 10,4 %, v podaljšano bivanje pa 715 ali 10,1 % učencev. Za ohranitev dosedanje dinamike razvoja celodnevne osnovne šole si bomo prizadevali, da bomo dodatno vključili 10 % učencev v celodnevno osnovno šolo. V tem obdobju morajo osnovne šole upoštevati, da bo materialna osnova za dodatni program omejena, zato bo za razvoj celodnevne osnovne šole treba pospeševati neposredno svobodno menjavo dela in dosledno usklajeno planiranje vseh SIS na področju družbenih dejavnosti in drugih, ki se morajo s svojo dejavnostjo vključevati v program celodnevne osnovne šole. V obdobju 1981—1985 si bomo v občini nadalje prizadevali razreševati kadrovsko problematiko osnovnih šol. To bo mogoče doseči z načrtnim kadrovanjem v pedagoške šole in kadrovskim štipendiranjem. Omogočiti bo treba tudi neposredno povezavo štipendistov s konkretno šolo. Posebno skrb bomo posvečali kadrom za dvojezično šolstvo. Kadrovski pogoji za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov osnovnih šol bodo naslednji: STRAN 20 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 Število pedagoš. delavcev nice). 1981 1982 1983 1984 1985 — razredni pouk 219 227 233 234 241 — predmetni pouk 198 201 208 215 217 — glasbena šola 15 17 18 18 19 Štipendiranje kadrov Število štipendistov 1981 1982 1983 1984 1985 — redni 122 98 87 50 18 Ob delu 10 8 9 11 4 STRAN 20 VESTNIK, PRILOGA, 19. MAJ 1981 V obdobju 1981 —1985 bodo v skladu z referendumskim programom na področju šolstva realizirane investicije: izgradnja osnovne šole s telovadnico v Puconcih, podružnična osnovna šola v Mačkovcih, osnovna šola Prekmurske brigade s telovadnico v Murski Soboti, (ta telovadnica bo grajena tudi za potrebe osnovne šole Edvard Kardelj Murska Sobota in za potrebe občanov) in dograditev osnovne šole Bakovci (brez telovadnice). Izven referendumskega programa bo občinska izobraževalna skupnost sofinancirala še preureditev prostorov starega zdravstvenega doma za potrebe osnovne šole G. Petrovci, adaptacija osnovne šole Dolenci in gradnjo telovadnice pri osnovni šoli Krog. 10.2.2. Glasbena vzgoja Glasbena vzgoja je pomemben činitelj v vzgojnoizobraže-valnem procesu. V letih 1981 —1985 bomo vzgojno izobraževalno delo na tem področju usmerjali v še večje oblikovanje umetniškega izražanja, razvijanje sposobnosti sprejemanja in vrednotenja glasbenih stvaritev, muzikalnega razvoja na področju instrumentalne in pevske vzgoje ter vzpodbujanje razvoja glasbene ustvarjalnosti. V skladu z materialnimi, kadrovskimi in prostorskimi pogoji bomo odpirali dislocirane oddelke na podeželju. Število vpisanih učencev se bo do 1985. leta povečalo za 4 %, to je na 330 učencev. Z načrtnim vpisovanjem bo doseženo enakomerno zastopanje pri posameznih instrumentih. Glasbena šola bo tesno sodelovala s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, kulturnimi organizacijami in društvi ter sodelovala na javnih kulturno-umetniških prireditvah. 10.2.3. Srednje usmerjeno izobraževanje Zaradi zadovoljevanja širših družbenih potreb, potreb združenega dela in osebnih potreb po izobraževanju bo namenjena posebna pozornost razvoju srednješolskega usmerjenega izobraževanja. Na področju srednjega usmerjenega izobraževanja bomo v skladu s potrebami gospodarstva in družbenih dejavnosti v občini prednostno razvijali naslednje usmeritve: — kovinsko-predelovalna industrija, programi: oblikovalec kovinar in upravljalec strojev (SKR-skrajšani) kovinar strojnik (SR-srednji). — elektrotehnična, program: elektroenergetika (SR), — gradnja, program: gradbinec (SKR), gradbinec (SR), — tekstilno-konfekcijska, program: tekstilni konfekcionar (SKR), tekstilni konfekcijski tehnik (SR), — kmetijska, program: kmetijski predelovalec (SKR), kmetijec (SR), — pedagoška, vzgojno-izobraževalni program: pedagoška usmeritev (SR), — naravoslovno-matematična, program: naravnoslovno-matematični tehnolog (SR), ’dravstvena, program: zdravstveno varstvo (SR), — <.Konomska, program: trgovska dejavnost (SR), poslovna in finančna dejavnost (SR), — družboslovna, program: upravno-administrativna dejavnost (SR), družboslovna jezikovna dejavnost (SR). V srednjeročnem obdobju bomo na področju usmerjenega izobraževanja organizirali enote posebnih izobraževalnih skupnosti ob vseh srednješolskih vzgojnoizobraževalnih organizacijah. Med združenim delom in vzgojnoizobraževalnimi organizacijami bodo navezani tesnejši stiki, posebna pozornost pa bo namenjena izobraževanju ob delu in iz dela. Izboljšali bomo metode dela in učinkovitost vzgojnoizobraževalnega dela ter skupaj z visokošolskimi organizacijami organizirali študij ob delu za ekonomsko, pedagoško, kmetijsko in strojno usmeritev. Posebno pozornost bomo namenili tudi posodabljanju učnovzgojnega procesa. 10.2.4. Delavska univerza Delavska univerza je izobraževalna organizacija, ki organizira in izvaja izobraževanje odraslih. S svojo družbeno in adragoško funkcijo je delavska univerza del enotnega sistema vzgoje in izobraževanja, ki izvaja različne programe za izpopolnjevanje. zlasti za potrebe dela, samoupravnega ter političnega delovanja delavcev in občanov, za potrebe delovanja na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter za zadovoljevanje individualnih potreb človeka. Izobraževanje odraslih bomo izvajali v tesni povezanosti z ostalimi izobraževalnimi organizacijami usmerjenega izobraževanja. vodstvi družbenopolitičnih organizacij in krajevnih skupnosti. Usmeritev bo predvsem na krajše, enkratne oblike s čim širšim krogom delovnih ljudi in občanov. Letno bo opravljeno od 4 do 5 tisoč izobraževanih ur z okoli 15 tisoč udeleženci. 10. 3. ZDRAVSTVENO VARSTVO Zdravstveno varstvo je kot dejavnost posebnega družbenega pomena eden od pogojev za rast produktivnosti dela. Obrambne sposobnosti in bistven element življenjske ravni delavcev in občanov. Zato bomo za nadaljnji kvalitetni razvoj zdravstvenega varstva v obdobju 1981 — 1985_namenili posebno skrb varstvu pri delu v organizacijah združenega dela in od-stolnosti izdela zaradi bolezni, nesreč pri delu in nege družinskih članov. Dogovorjena in organizirana bo' mreža enot osnovne zdravstvene dejavnosti in drugih zdravstvenih organizacij združenega dela ter oblika dela, ki bo zdravstvene storitve čimbolj približala delovnemu človeku in občanu. Pri razvoju zdravstvenega varstva bomo upoštevali dosežen zdravstveni in možen ter nujen nadaljnji kakovostni razvoj v okviru razpoložljivih zdravstvenih zmogljivosti in materialnih možnosti združenega dela občine. V zdravstvu bomo prednostno razvijali naslednje deja-\ nosti: — osnovno zdravstveno dejavnost s hitrejšim razvojem medicine dela, splošne medicine, splošnega in mladinskega zobozdravstva, z uvajanjem in širjenjem zravljenja in zdravstvene nege obolelih na domu, s širjenjem dispanzerskih metod dela pri izvajanju zdravstvenega varstva delavcev in povečanjem obsega specialističnih konziliamih storitev, — specialistično ambulantno dejavnost in — bolniško zdraviliško.lekarniško dejavnost. V vseh zdravstvenih organizacijah združenega dela v občini bomo razvijali boljšo organizacijo dela z učinkovitejšim izkoriščanjem delovnega časa, materialnih sredstev in znanja. Posebno pozornost bomo namenjali zmanjševaju števila nesreč pri delu in poklicnih boleznih, zmanjševanju odsotnosti iz dela in povečanju delovne storilnosti. Z uresničevanjem zastavljenih ciljev v razvoju osnovne zdravstvene dejavnosti bomo zmanjševali obseg ih 'skrajševali bolnišnično zdravljenje, s povečanjem obsega specialističnih konziliamih storitev pa zmanjševali obseg specialistično ambulantne dejavnosti. Na podlagi samoupravno dogovorjene mreže delovnih enot osnovne zdravstvene dejavnosti v občini bomo v okviru materialnih in kadrovskih možnosti pristopili k postopnemu izgraj evanj u mreže teh delovnih enot v smeri nadalj nj ega razvoj a in kvalitetnejšega izpopolnjevanja osnovne zdravstvene dejavnosti v občini. Z vodenjem primerne kadrovske politike bomo postopno odpravljali manjkajoče potrebe po zdravnikih v medicini dela, splošni medicini in v splošnem ter mladinskem zobozdravstvu. Zaradi počasnejšega razvoja zdravstvenega varstva v Po-' murju. kije tudi posledica manjše razvitosti tega območja, seje problematika bolnišničnega in specialistično-ambulantnega zdravstvenega varstva iz leta v leto kopičila. Z izgradnjo kirurškega bloka s skupno zazidalno površino 15.600 m’ bodo imeli bolniki sodobne pogoje bivanja na oddelkih. v katerih se bo izvajala kvalitetna nega in zdravljenje. V letih 1981 —1985 se bodo za gradnjo kirurškega bloka združevala sredstva iz vseh štirih občin Pomurja v obliki prispevka iz dohodka in iz samoprispevka od neto osebnega dohodka. katastrskega dohodka in s pavšalom zdomcev. Del sredstev bo prispevala širša družbena skupnost v obliki solidarnosti v okviru Zdravstvene skupnosti Slovenije.