I gg®*® WmMmmmm* «tmm# 3 3 w* 35 ItwükÄ, Marlfeor, dm® 2« maja 1919« i w ii3 _ _ Öfe -!#*f , , I8‘— ItoMufeaAipt ttovük« — 3$ vlftiflifev. — i#«tAia XI. iRseraž! all ©***«18» se računajo pp 40 vfc«. od ©redne pentvrate: p$ večkratnih oznsmKfa veffr — popust — „Straža** izhaja v pw-det jek in petek popoldni. Rokopisi se ne vračaj. PFifimtšIvo ht tsjsrmmSMw©: Maril»©r *«*!•»* n. TT>lU'»!H>«i a< ‘Ji!3 , ......... fi ~ “ •' ....... — n »»mi «»m o« *».— a«, «r« »w»m4» ■ V'J ,; ■' ... - ' . ' . :;v‘ ;-:V/:r! ' f»S ' '. S ■ Sil "Y£- ■' /,-■■ V ''' ' V’ '■ :Kv" ■" ' ' " V- " ' .1 ,' ' ■ ; ' ., "|- ... Y' j ■ . . '. , • ' Ngo&vifdft poIiHien lisi za slovensko ijiadsivo. _ PH«|ipppipBiliBB|p^l ’mübwwi» Z urstfaMavMEi se tsiasre jjnvorft® vsimk Ob enem prosimo tadi crnj. naročnike, da nam trga zvišanja ne zamerijo, kajti vdali smo se le »ili — ali zvišati, ali pa prenehati! Vkljnb tema zvišanja pa smo še vedno najcenejši sip renski listi N / .«-•*' . . \ ■ v .' ' * ' Za ljudsko isobrassbov (Iz govora dr,. Hohn jeca.) Poslanec Idr. H o h n j e c Je imel v sredo, dne 30; aprila, na občnem zboru Slov. Kršč.-Soc, Zveze v Mariboru govor, iz katerega podajamoYte-le glavne misli: Ljudska izobrazba — prevažna naloga! Človeški duh je kakor njiva, M se mora obdelati. Nezor čina in neposejana njiva ne rodi sadu, k večjemu plevel, Zorati le treba njivo in v brazde posejati seme, drugače ni rodovitno polje, ampak puščoba. Takšna puščoba vlada v neobdelanem duhu. Tabula rasa, S plugom izobrazbe je treba prerahljati in pronicati duha ter vanj trositi koristna in dragocena zrnca > Potem se obljublja obilna duševna žetev. Znanje pa še ni vse, ono tvori še le polovico in sioer manjšo polovico izobraženosti. Cilj izobraževanja je ustvaritev značajev. Značajnost pa .m toliko y< množini znanja-, nakopičenega v človeškem duhu, kakor v lepih in čednostnih lastnostih, po katerih se človekova volja udejstvuje ne samo v, svoj prid, marveč še bolj v blajgor bližnjikov in cele človeške družbe. Vzgoja volte je druga in sicer važnejša naloga izobraževanja. Glava in srce, to sta tisti dve točki, kojima-mora biti posvečeno vsako pravo izobraževalno delo. Negovati in oplojati duha našega naroda z vekovitimi na- uki desnice in z mnogovrstnim, raznolikim znanjem, vzgoje vati sree našega ljudstva* to je tisti dragoceni, od Boga nam dani teren, na, katerem izvršuje na|ša izobraževalna 'organizacija svoje prevažno delo. Ta haloga je najmodernejša. Dandanes vodi žezlo demokracija, Samovlastnost in samoodločba,- ljudstva p a zahteva veliko podučefnost v Vseh dnevnih vprašanjih, zlasti onih, ki dandanašnji gib-ijejo in /zibljejo svet, narode in države, Ce ni te pod-uČenosti v najširših, krogih in v vseh slojih, se po -samezriikov, celih stanov, da, tudi celih držav polastijo brezvestni'in sebični ljudje, M rovarijo in podžigajo strasti ter si ob razpaljeni ljudski strasti kuhajo svoje bogato kosilo. Demokracija se izprevTŽe v najhujšo demagogijo, ki sedaj obhaja svoje orgije na Ruskem, Nemškem, Ogrskem, Kakor je kerub z ognjenim mečem stal pred durmi raja, moramo tudi mi z orožjem prave in solidne, prosvete stati na braniku svoje domovine ter jq varovati zoper vsakovrstne njene protivnike, tudi take, ki zahajajo med njene o-troke v ovčjih oblačilih,, s hlimbo na obrazu, s sladkobo na ustnicah, s samoljubjem v srcu. S poukom, pojasnjevanjem, prigovarjanjem bomo tudi svoje ljudstvo najboljše pripravili in usposobili, da bo ono Samoupravo, ki mu jo obljublja demokracija sedanje dobe ter mu jo nudi naša jugoslovanska država, vzelo v svoje roke in ne bo prešlo pod oblast sebične *-žev, ki jim je lastni in strankarski interes glavni motiv za delovanje* iTio delo je za nas zelo 5 a s t i 1 n o. Cast na -Šega naroda ni' v sijajni zgodovini — naši sovraž niki so naš narod, držali v večstoletnem političnem suženjstvu; ni v. velikem številu — tisočletno raznarodovanje je broj slovenskega življa zelo skrčilo; ni v velikem nacionalnem bogastvu — naši ljubi sosedje na severu in jugu so nas gospodarsko izrabljali in izželi, kolikor so mogli; čast naša je naše nadarjeno in izobraženo ljudstvo. Glede na ljudsko izob -razbo stojimo v vrsti slovanskih narodov na čelu prvi za Cehi. Najmanjši narod med Slovani, pa med prvimi in najmočnejšimi vsled duševne potenoe in liudske izobrazbe, To čast našemu narodu ohraniti tudi med njegovimi brati vi ujedinjeni naši jugoslov. državi, bodi naša skrb, kateri z veseljem in požrtvovalnostjo posvetimo svoje sile in svoje delo. Naša izobrazba — naš ponos in naša moč! Vršimo torej izobraževalna delo med nagim narodom:! to prevažno, najmodernejše in nadvse Ča-stilno delo. Slov, KrščASoc, Zveza kliče vse resnične prijatelje našega naroda na to delo, NajveČja slovenska izobraževalna organizacija na Štajerskem je pred -vojno Štela 167 društev, mladeniških zvez je bilo 61, dekliških pa 77, torej poleg izobraževalnih društev še 138 mladinskih zvez. Med vojno je na Ta društva leglo dolgotrajno zimsko spanje, ki ga po r nekod še ni pregnala niti jugoslovanska spomlad, katera je prišla v nago dežele, raztrgala vse ovire in spone ter prenovila politično' in državno obličje jugoslovanske zemlje, V društva zopet življenje, pre novljeno, okrepljeno, veselo življenje vsepovsodi! Zlasti n uklanjajmo vso pozornost in žrtvoljubno skrb organizaciji naših mladeničev! Vojna jih je odtrgala öd doma in domačega društva. Njih izobraževanje je zaostalo, pri nekaterih se niti ni bilo prav začelo, To bi bila velika izguba duševnegja kapitala nagega naroda, če bi se moška mladina našega naroda za nemarjala v izobraževalnem in vzgojnem oziru, jBo-di ji torej posvečena naša prva, najvažnejša, najpo-žrtvovalnojša skrb! Nova doba, v Katero je stopil naš narod, nam odpira- nove cilje ter nalaga nove naloge. V prvo vrsto se povsodi stavijo politični cilji. Zato se mora intenzivno vršiti politični poduk. Nar političnem pozori-šču se pojalvlja živahno delovanje raznih političnih strank. Pojasnjevati bistvo in stremljenje posameznih strank, -tolmačiti pravo bistvo demokracije, razjasnjevati dolžnost države napram ljudstvu in dolžnost ljudstva do države, n. so naloge, ki se jim ne bo moglo odtegovati nobeno smoi ant) ljudsko-izobra-ževalno delo. Ml stremimo za tem, da si ustvarimo enotno, ediris v.-no jugoslovansko državo. Državna vzajemnost pa zahteva kot predpogoj vzajemno spoznana' med posameznimi panogami troimenskega jugoslovanskega naroda, Vzajemno spoš'tovianje in ivza-jemno ljubezen, Zato pa moramo naše ljudsfvo se -z n an iti ž razmerami, običaji in odnošaii med cbrati Hrvati in 'Srbi, Jugoslovanska zemlja, ne sme več biti neznana zemlja, o katerih je naš narod le nekoliko zvedel iz pripovedk o turških bojih. Cim večje bo spoznanje, tem večje ho tudi zaupanje in tem ve- ' V ' ' ' v. ■ ■;(/:■ ' ; ' ' öjä bo medsebojna ljubav, To bo najtrdnejša podlaga za našo novo državo. Preverjeni do dna svoje duše, da ne more po besedah sv. Pavla nobeden položiti temelja razen o-oega temelja, ki je že položen in ki je Kristus, Zveličar ljudi in narodov, bomo se pri vsem našem izobraževalnem delu vselej in povsod držali krščanskega temelja. Naše delo bodi torej krščansko,' sloven-! sko, jugoslovansko! Z njim bb združen blagoslov in blagobit našega ljudstva in naše države. Govor poverjenika g* prof« dr. Verstovšek®, ob priliki Zrinsko^Frankopansk e slavnosti v Mariboru, Dragi mi Hrvatje ! Junaški Srbi ! Predrag rojaki Slovenci! i Ob skrajni meji slovenske zemlje, ob skrajni meji naše ljube skupne domovino, ob meji lepe naše kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, pozdravljamo obmejni Slovenci odlične goste troimenskega plemena 'Jugoslovanov. , Deželna vlada za Slovenijo mi je poverila Bar stno nalogo, da zastopam njo in celo Slovenijo prt vseh slovegnostnih in da spremim ostanke naših mučenikov, Zrinskega in Frankopan’a v našo kulturno stolico, v ljubljeni nam prekrasni Zagreb; - Pri tem. svečanem sprevodu bodo nas spremljala srca slovenska vsa, cela Slovenija, vse šole vzbujajo te dni spomine na naäa junaka, mučenika Zrinskega ib Frankopana. Veličasten dan! Velepomembni trenutki! Zlasti mi obmejni Slovenci čutimo to, kar čutite Vi, dragi bratje Hrvati, 248 let je preteklo, ko so izvabili po zvijači in intrigah v Beč Zrinskega in Frankopana in ju izročili krvniku, da jima odseka glavo, Ker sta zastopala vedno Samostalnost domovine in svojega nhroda. Dva in pol stoletja naprej od tiste dobe smo tarnali pod jangom oholega'nemštva in madžarstva v verieah tlačanstva. Bili smo boj, kateremu sta podlegla Zrinski in'Frankopan, boj proti intrigam, krvoločnosti bečkega nadviadarstva, samopašnosti nemških Habsburžanov in krvoločnih Hohencolerncev, bili smo boj za svobodo narodov jugoslovanskih. Zgodovina teh vladarskih hiš je prepojena s krvjo odličnih Jugoslovanov, ki so više cenili svoj narod, Svojo domovino, nego ponujane zlate gradove in lastne koristi in se upirali samooblastnim zatiralcem svobode svojegia ljudstva. Za te.naše rodoljube so imeli v Beču, Berolinu in v Budimpešti le vislice, temnice, puške in krogle. Koliko plemenitih rodovin je zatrlo nemštvo. Pohlepnost vladarjev ih njih des-potične vlade-niso mirovale, dokler niso, zbrale ne~ številne mučenike iz rodoljubov našega naroda. Kako so se vendar spremenili časi! Pred 248 leti sta ,padla/ pod mečem, umrla grozovite in strašne smrti največja hrvatska junaka Zrinski in Frankopan. Nedavno še sd trinogi postavljali vislice za naš Slovane, zlasti junaške Srbe. In kaj zdaj? Reprezentanti nemških vladarskih hiš, ki so povzročili toliko gorja nad Jugoslovani, so izginili iz površja. Tavajo po: svetu kot ubežni kralji in nemirna vest jih grize in preganja kakor najsrditejše erinije, Ža nas pa je nastopila zlata svoboda. Podala nam je svbte ostanke dveh junakov,, ki sta nam kazala pot v političnem in kulturnem žitju naroda in pozivala na bloj proti tlaöiteljem.i PobjeditiWdi umrijeti (zmaga ali smrt), je bilo slavno geslo Zrinskega in Frankopana, Pobjediti ili umrijeti za narod svoj mora še biti tudi v bodoče geslo Srbov, Hrvatov in Sloven - Bev* ' . ’ "' - J Dragi ■ bratje, junaški Srbi, ognjeviti Hrvati in navdušeni rojaki Slovenci! Naša domovina, naša lepa kraljevina je Še v nevarnosti. Na severu in,na jugu Jo ogroža strupen sovražnik naš. V bratski ljubavi zaprisežemo danes vpričo, svetih ostankov ju -n ako v Zrinskega in Frankopana na njuno geslo — Pobjediti ali umrijeti. Popolna zmaga, ali smrt. Zadnjo ped zemlje naše lepe domovine moramo in hoče -mo braniti v složnem bratskem delu; da se ojačimo tako, ‘da ne bode nikdar več v naši zgodovini takih žrtev za dom in rod, kakor sta bila Zrinski in Frankopan Politična misija Zrinskega, in Frankopana ~ je dovršena Še le sedaj z razsulom Nemške Avstrije , Madžarske in Pruske, Zato pa je nastopil tudi čas-. da se preneso sveti ostanki mučenikov v domovino iz zemlje, ki je pila kri iz ran dveh plemiče v-jun a -kov. Po tej širni zemlji se širi poboj, pogin in lakota; prokletstvo z davnih dni, razne krivice jo obte-1 žujejo. Pri nas pa, na zemlji, v kateri bomo položili S ostanke, je nastopila zlata svoboda, mir in red. j Dragi mi hrvatski narod! Slava in ponos sta j zahtevala, da izvršiš prenos ostankov; svojih junakov v lepo domovino! Ljubavi naroda do teh dveh sinov niso mogli zatreti skozi dva in pol stoletja; junakov Zrinskega in Frankopana niso mogli izbrisati nobene nasilnosti iz spomina narodovega. Večni spomin na mučenike je vzbudil misel na prenos ostankov takoj, ko je napočila zlata svoboda. Srečen narod Ti, ki slaviš te dni svoja velika sina; srečna domača zemlja, ki boš hranila smrtne ostanke njune, Va pa, blaženi duši mučenikov, čuvajte naše delo in naše stremljenje, hrabrite nas za borbo, da zamoremo tudi mi junaško prelivati kri za svoj dom j in narod mili, kakor sta to storila slavna Zrinski in Frankopan* Njima Slava! i Is pariške ulice* j (Izviren dopis iz Pariza,} Pričakovali bodete, da Vam kaj poročam iz \ Pariza o poteku mirovne konference, zlasti kako stoji naša stvar. Žal mi je, da iz več razlogov ne morem j ustreči Vaši upravičeni radovednosti. Kakor vidim iz • časnikov, ‘došlih iz domovine, veste Vi tam v marsikaterem oziru več kakor iai v Parizu, celo take re - i či, ki jih sploh ni bilo! Nadalje Vam je znano, da so se mogpčni gospodje, ki odločujejo usodo sveta, zaprli z desetimi ključavnicami, da ne bi kako člo -veško uho ujelo njih visokih skrivnosti. Tudi taktični oziri mi nalagajo molk o marsičem, kar bi Vas zanimalo, Naposled me je tudi strah, da se mi ne zgodi kakor vremenskemu preroku. V Parizu smo imeli celi februar in marec nenavadno slabo vreme. To Čudno prikazen je vzel za predmet globoke študije neki tukajšnji učenjak in je predaval o tem v „akademiji neumrlih.“ Pa smola! Hudomušno vreme se m prav nič oziralo na temeljita izvajanja učenega gospoda, ki je z gotovostjo napovedal, da /bo slabo vreme Še trajalo naprej tudi v aprilu, Ä isti dan, ko smo brali v časnikih poročilo o njegovem predavanju, so se „vremena Francozom zjasnila“ in do danes rine 6. aprila smo imeli lepo, dasi precej hladno vreme, Enako je s političnim in diplomatičnim vreme -nom. „Situacija“ se nagloma spreminja; kar bi danes napisal, bi med potom v Maribor utegnilo postati že trikrat neresnično. Ujamem torej kot demokrat le nekoliko sličic iz pariške ulice, ki ni tako skopa s svojimi novicami, kakor desetorica, oziroma četvorica visokih gospodov- Sicer pa ne mislite, da se tu samo potikamo po' ulicah. Dela se veliko in skrbno, kar se po dnevu ne opravi, se mora postaviti po noči, K sreči ima Pariz električno luč, da si preganjamo temo, ki je v Mariboru tako strašno dolgočasna. 1. V Parizu imamo poleg mirovne konference tudi sezono velikih političnih procesov. Kar tri zapo -redoma. Najprej so sodili Cotina, ki je zagnal iz revolverja par svinčenk v pleča strašnemu „tigru“ Clemenceau-u, Obsodili so ga, na smrt, dasiravno je umor samo „poskušal“ in je Ciemeneeau v. 14 dneh bil zdrav,. Cotinov rekurz so zavrgli, vendar pa ŠQ' smrtna kazen ni izvršena. Sp se niso časniki izpi -sali o tem procesu, začel se je nov. Sodili so Vilai-na, M jo L 1914 na predvečer svetovne vojne iv ne -kem hotelu umoril socialističnega yodja. Jaures-a,. Skoraj Det let so odlagali ta proces, Z ozirom na prvo obsodbo se je pričakovalo kaj hudega tudi tukaj. - A proti vsemu pričakovanju je bil morilec — oproščen, pardon, ni res — obsojen je bil, da plača sodne stroške in vdovi odškodnine 1 j beri: eden) frank! Sedaj se pa vleče tretji politični proces — izdajska afera senatorja Humberia in sodrugov. Ta proces še ni končan, ' Razsodba v drugem slučaju je vzbudila sploš-■ no ogorčenost, ceš,> s tem se daje naravnost potuha, umorom političnih nasprotnikov, če ti niso slučajno ministri, zakaj le napadi na ministre se kaznujejo s smrtjo. Danes, na tiho heđeljo, je spregovorila ulica o opustitvi Jaures-ovega morilca. Socijalna demokracija je priredila velikansko demonstracijo: Že nekaj flni so Časniki pripravljali na to in natančno razložili spored. Tudi jaz sem se vzdignil od svoje pisal-B0 mize in Šel gledat, kako se bo stvar razvila, zakaj tudi v moji znotranjosti je nekaj demonstriralo zoper nepravo, krivičnost, korupcijo. -Okoli pol tretje ure sem se napotil proti Trocaderu, k (er se je i-mela demonstracija pričeti. Pot me je peljala po_ drevoredu pred Wilsonoyim stanovanjem. A pot mi zar stavi policaj, Češ, tukaj se danes ne sme hoditi. In prostor pred hišo je bil poln policajev. Ubral sem drugo, bolj „varno“ pot in se preril v Široko ulico: „Avenue Malakof“, koder se je imel cel sprevod premikati* Mirno sem pustil, da mi je priprosti delavec zataknil v suknjo umetno rdečo cvetko, imenoval jo je polyglottine — mnogojezičnico. Ravno prav, saj se jfsak pošten Slovenec vjema z načelom pravice in e-nakosti jezikov. Kupil sem si tudi demonstracijsko številko sociialdemokratičnega, lista „Le populaire.“ Ko sem si našel primerno mesto, se je sprevod že pomikal in stal sem nad dve uri na istem mestu ter so se pred mojimi očmi vrstile nepregledne gručo delavstva « rdečimi zastavami. Sooijaldemokratični list „L’Humanite“ ceni število mamfestantov na 300.000 ljudi; drugi listi so jih našteli s mo-30.000. Kdo ima prav, je težko reči, a vsekako je udeležba bila res ogromna. (Dalje prihodnjič.) Nova naredim ministrstva V zvezi z rešitvijo ministrskega sveta z dne 36. febr. 1919, št. 2453, s katerim se razglaša svobodna trgovina, nadalje v zvezi s poznejšimi naredbami tega minietrstta izdanimi v smisla zgornje rešitve, izdajem s pooblastitvijo ministr kega sveta v namena, da se vodi državna kontrola nad slobodno trgovino, naslednjo naredbo: § 1. Za trgovski promet z vsemi vrstami žita, koruze in moke. krompirja, sočivja, boba, graha ja fižola z vsemi vrstami žive in zaklane živine * vsemi vrstami suhega mesa, masti, slanine in jedilnega olja, se uvajajo odslej odpremne izkaz* ujce, ki morajo biti priložene voznim listom. § 2, Odpremne izkaznice morajo vsebovati ime prodajalca, blaga, kraj predaje, naslov, kam sr blago odpošija, postajo, kam se blago odprem ija, vsebino in težo pošil atve v kilogramih in dva j kontrolna kupona. § 3. Odpremne izkaznice se izdajajo samo ! «provizacijaan, kmetijskim zadrugam, katerim je ^overjena preskrba naroda, dalj® legitimnim trgov-j em, ki se bari j o s trgovino z onim blagom, za katere prosijo odpremne izkaznice. § 4 Za trgovski promet med eno in drogo pokrajino morajo zastopniki aprovizacij kmetijskih •adrog in legitimni trgovci (§ S) imeti od svojih jblaslev (ohčme, okrajno glavarstvo, poverjeništvo : za prehrine) pismena poverila v 'legitimacije,- "• Na podlagi imenovanih poveril jim izda to ministrstvo dovolitev (dozvolo) za nabavo blaga, a aa podlagi teh dovolitev izdajo pokrajinske vlade (poverjeniki za prehrano) onega cbl&stva, odkoder e namerava blago odposlati, odpremne. izkaznice. § 6 Za trgosskt promet med enim in dru ; gjm krajem ene ih: Ute pokrajine izdajajo pokra* j jmske vlade (^ples/ki zt prehrano) same od-< prešane izkaznice ’m podlagi v točki 4 navedenih j joveril (legitims cij) § 6 Za blagu izpod 800 kg niso potrebne odpremne izkaznice f. § 7. Pri sp: rje sja blaga je dolžna ona po* \ ki blago o-ivremi, prvi kapo a poslati po- j trajmski vladi enega področja, v katerem se nail baja postaja nakladanja, Kadar prispe blago na namenjeni, kraj, mora postaja, ki blago sprejme, drugi kupon poslati po-] krajinski vladi onega področja, kamor je blago namenjeno. § 8, Pokrajinske vlade (poverjenik za pre I hrano) so dolžne izdane odpremne izkaznice zabeležiti v posebni register in o njem poslati vsa ; kih 15 dni poročilo na to ministrstvo. § S, Pokrajinska vlade (poverjeniki za pre ; hrane) so dolžne zabeležiti v posebni register kontrolne kupone, katere jim po Ijajo postaje razkla-danja, ter jih s svojim poročilom vsakih 15 dni ? posl#ti ministrstva. § 10. Z vpeljavo odpremhih izkaznic izgube I vse doslej izdane dovolitve in rešitve svojo velja j vo. Brez odprem nib izkaznic je prepovedano/ že i lezniškta in p&robroinjm postajam blago v teži nad 500 kg sprejeti in odpremiti. § 11. Z blagom, ki bode odposlano bres \ otip rešenih isksznic se bode postopalo po članu 1 10 navedbe tega minisrstva z dne 7. marca štev. i 2684 tako preti kupcu, kakor tuli proti prodajalcu, ki so se pregrešili proti navedeni naredbi o ; nakopičevanju blaga, pretiravanju cen in tihotap siva preko demarkacijske črte. § 12. ¥ vseh priiierih člana imenovane I naredbe sme ministrstvo odrediti zaplembo blaga ; brez ozira na rešitev kazenskih oblastev. § 18. V tej naredbi navedene odpremne iz-I kazntee imajo svejstvo javnih listin, ne smejo se > prenesti na druge, a ponarejanje spada pod ka zenski zakon. , t . § 14, Ta naredba ne spreminja nare'đb, ki se nanašajo na m c aopolske predmete niti na one, za katere > veljajo predpisi vezane trgovine (sol, petrolej, vžigalice, mineralna olja, sladkor, melasa I i. t. d. ! T § 15. Ta naredba dobi moč z dnem objave ; v »Službenih Novinah«. j Podpredsednik ministrskega sveta minister za pre* hrano in obnovo dežel: ] Dr. K o r o š e c I. r. - ' 2; t-919- Ljudski shod v Mariboru, Slovenske krščansko-sopialne organizacije so sklicale za dne L maja ob 4. uri popoldne ljudski shod v telovadnico šole v Reiserjevi ulici. Shod je bil nepričakovano dobro obiskan* Pokazal je, da ima. naša stranka, v Mariboru mnogo več ljudi za seboj, ' nego smo mislili. Zborovanje je bilo zelo zanimivo, zborovalci so sledili govorom z živahnim pritrjevanjem in odobrujočimi medklici Posebno številno je bilo zastopano ženstvo. Shod je otvpril in vodil pred -seda i k katoliškega delavskega društva' g. Bogovič. Živahno pozdravljen je nato govoril državni poslanec dr. Hohn jec, ki nam jo orisal sedanji svetovni in posebej še naš položaj. Tolmačil je bistvo prave demokracije in dokazal, 'da mora ta temeljiti na krščanski podlagi. S posebno radostjo smo sprejeli govornikovo izjavo, da je Maribor naš, ostane naš in mora ostatRnaš, Vzeli smo si ga sami. Prof. dr. Capuder je govoril o potrebi organizacije in o naših nasprotnikih. Ravnatelj dr. J e r o v š e k je govoril' o vprašanju, kjer je boljše,: v Jugoslaviji ali v Nemški Avstriji.*/Z dokaži in številkami je pobil vse nasprotne laži.. Posebno odločno je nastopil zoper nemčurske laži, ki jih Širijo po naših krajih,' Urednik Ž e b o t je predlagal naslednje resolucije , ki so bile soglasno sprejete: 1, Slovensko delavstvo, združeno v krščanskih organizacijah mariborskih, Slovenci, združeni v orlovski organizaciji, in Slovenke-jOrlice, zbrani na Pudskem shodu dne L maja v Mariboru, izražajo svoje iskreno sočustvovanje svojim bratom v Prek -inurju, kNŠe vedno ječijo pod madžarskim jarmom. Izražalo željo in odločno zahtevo, da se več kot 120 tisoč ogrskih Slovencev čimprej reši ter priklopi kraljestvu SHS1 2. Mariborski Slovenci in Slovenke krščanskih organizacij odločno ugovarjamo proti zase-ilenju naših najlepših jugoslovanskih krajev v Primorju po zemljeiaenem Lahu. Vlado v Beogradu prosimo, naj pri mirovni konferenci v Parizu stori in Ukrene vse potrebno, da se bodo vsi primorski Jugoslovani oprostili italijanskega jarma. Bratom in sestram ob naši sinji Adriji' in na solnčnem Goriškem pa izrekamo svoje globoko sočutje in njim Mičemo z dna srca: Vstrajajte, potrpite, ura rešitve pride T Ves naš jug stoji za' Vami! Protestiramo zoper preganjanje in interniranje naših bratov v Primorju. 3. Zahtevamo, da se priklopijo na Koroškem jvsi kraji, kjer prebivajo Slovenci in ki so bili nekdaj slovenski — s Celovcem, Beljakom in Gosposvetskem poljem vred — k Jugoslaviji. Kličemo tudi Slovencem v tužnom Korotanu, ki trpijo vsled divjanja nemških tolp: Potrpite! Prišel bo čas, ko bomo na Gosposvetskem polju obhajali naše popolno ujedinjenje! 4, Zahtevamo pa tudi, da. se na Štajerskem u-redi meja med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo in da se z našo jugoslovansko državo združijo vsi kraji ! onstran demarkacijske Črte, kjer prebivajo Slovenci m ki so nujno potrebni za naš gospodarski razvoj, ß. Ugovarjamo proti nečuvenomu zvišanju tarifov na železnici, katero pomenja velikansko gospodarsko breme za nižje sloje — kmečkega, obrtnega, delavskega stanu — ter povečuje že itak neznosno ,dragi-njo. 5. Zahtevamo, naj vlada takoj prekliče zvišanje tarifa zlasti za IIL razred, 6. Protestiramo proti preganjanju primorskih Jugoslovanov. Po shodu je ves zbor navdušeno zapel „Lepo našo, domovino.“ v Občni zbor S. K S Z. .. Maribor, 30. aprila* Naša nepolitična društvena organizacija, se je iz mrtvila, ki ga‘je v njenih vrstah povzročila dolgotrajna vojna, dvignila in začela novo življenje in krepko delovanje. Močno pobudo k temu je dal priča občini'zbor SKSZ, ki se je vršil m sredo, dne 30. aprila v Mariboru. Občni zbor j,e otvoril društveni podpredsednik, neumorno delavni organizator nagih nepolitičnih društvenih organizacij, profesor dr. Hohn j e c s prisrčnim pozdravom na vse navzoče. Njegov govos priobčimo’na drugem mestu. Za njim se je oglasil k besedi prof. dr. G a -' (3 u d e r, ki je označil v krepkih potezah smer bodočega smptrenega delovanja naših nepolitičnih društ-1 venih organizacij po načelih, katera nam je ustvaril naš nesmrtni dr, Krek. Govorili so še tudi žup -nik Štrakl, župnik Kropi v še k, ki je v daljšem izvajanju naglašal potrebo ljudske izobrazbe r zemljenisju po dobrih zemljevidih, potrebo, da se ft-hrani čistost našega jezika ter da se varujemo v govoru in pisavi raznih "tujk in spakedranR Dr, los« L e s ko v a r priporoča, da bi se naj naši mladeniči v obilni meri izučevali kake obrti ali rokodelstva, kajti ravno obrtniški in rokodelski stan imata v nagi mladi državi lepo bodočnost. Ustanoviti se bi pa tudi morale obrtne šole, katerih nujno potrebujemo. ,Župnik Cede je omenjal potrebo izdajanja kakega mladinskega lista. Urednik Ž e b o t je naglašal potrebo izobrazbe kmetskih govornikov, V imenu dija-štva se je nato oglasil k besedi dijak višjega gimnazijskega razreda ter izjavil, 'da obstoja med srednješolsko mladino v Mariboru zveza katoliškega di-jaštva, ki prav dobro prospeva in napreduje. Kaplan L as b ah er iz Celja povdarja, da tudi med celjsko srednješolsko mladino obstoja «lična jzveza katoliškega srednješolskega dijaštva, H Šteje že veliko Članov ter prav lepo napreduj*. Nato se je vršila volitev: odbora. V odbor bili so izvoljeni: dr. Hohn j ec, dr. Capuder.'prof. Bogovič, urednik Žobot, gdč. Stupca,, ravpatelj dr. Jelovšek, župnik Evald Vračko, župnik Gomilšek,' kaplan tovornik iz Slivnice, dr. Leskovar, Vladimir Pušenjak in frančiškan o. Bernard. Za, namestnike so pa bili izvoljeni: dr. Medved, Anton Lasbacher, dr. .Kovačič. dt> Slavič, Dragotin Arlič in žuonik Spiti dl or,. O (liho r si je izvolil za predsednika dosedar-rpega' pod nredsedniica dr. Hohn jeca, za podpredsed-, nika proi. dr. Capuderja, za blagajnika prol, Bogoviča in za tajnika o. Bernarda. Predlog, da se izvoli dosedanji društveni predsednik dr. Korošec za častnega predsednika, je bil navdušeno sprejet. Tedenske1 novice. Pogreb stolnega vikarja Franca Simoniča. V sredo popoldne se je vršil pogreb rajnega stolnega vikarja Franca Simonič ob veliki udeležbi prebi valstva od blizu in daleč, da spremlja telesna ostanke k zadnjemu počitku na mestno pokopališče. Že dolgo pred napovedano uro so se zbirale številoe množice njegovih častilcev iz vseh stanov in slojev prebivalstva pred hišo žalosti. Pogreb je vodil stolni župnik in kanonik Moravec. Krsto, v kateri počiva truplo rajnega blagega stolnega vikarja, so prenesli v stolno cerkev, kjer so opravili cerkvene obrede. Po kon fenih molitvah mu je pa zapel v stolnici pevski zbor turobno žalosti nko. ¥ nepregledni vrsti se je premikal sprevod proti mestnemu pokopališču, ogromna udeležba ljudstva je pa pričala, kako priljubljen je bil rajni stolni vi kar. Sprevoda so se med dragimi udeležili stolni prošt dr. Matek, kanonik dr. Ivan Tomažič. Rud. Janežič, Alojzij Arzenšek, dr. Vrabec, čez 50 nje govife duhovnih sobratov, med njimi veliko dekanov in župnikov od blizu in daleč, zastopniki vo j&štva, raznih uradov in zavodov, šolske sestre z šolsko mlad no, usmiljenke, razna društva in nepregledna vrsta njegovih častilcev od blizu in daleč. Na mestnem pokopališču se je po končanih cer kvenih obredih poslovil od dragega rajnega v gin Ijivih besedah stolni župnik in kanonik Moravec V očeh marsikaterih udeležencev so zaigrale solze žalosti, videvši, ko so polagali v naročje materi zemlji telesne ostanke duhovnika, ki je v svojem življenju delil !n dobrote duševne in telesne, da hovnka, ki ni poznal sovraštva in ki še celo na mm svetu ni imel sovražnika. Svetila mu večna luč in bl*g mu spomin! Proslava 1, maja v Mariboru. Prvi maj smo mariborski Slovenci proslavili zelo slovesno. V sredo zvečer je bila bakljada z godbo po mariborskih ulicah, v četrtek zjutraj pa, budnica mariborske vojaške godbe;. Magistrat in slovenske hiše so bile o -Icrašene z. zastavami. Tudi z bogoslovnega učilišča je ponosno vihrala trobojnica-; Vojaški superior g. Rant je ob 9. uri služil pred Marijino soho na Glavnem trgu sv. mašo, katere se je udeležila vsa mariborska posadka:, zastopniki uradjov in šol ter mnogobrojno občinstvo. Sodelovala je godba.: General Maister si je ogledal, vse posamezne čete, stopil pred začetkom sv, maše pred oltar ter je pozdravil vojaštvo s srbskim pozdravom: Čete, pomozi Bog! Superior Rant je imel po sv. maši navduš'evalen.govor na vojaštvo in ljudstvo, v katerem je povdarjal, da je minilo ravno pol leta, kar so Slovenci vzeli v Mariboru oblast v roke. Z balkona, mestne hiše sta med vihranjem slovenskih trobojnic pozdravila vojaštvo m občinstvo general Maister in vladni komisar dr, Pfeifer, Godba je zaigrala „Lepo našo domovino“ in srbsko himno. Pred frančiškansko cerkvijo je bilo nato defiliranje vojaštva. Defiliralo je tudi uradništ-- vo in dijaki. — Popoldne se je vršil v Nar. domu koncert vojaške gjodbe. Bil je dokaj dobro obiskan , Mir in red se nista, nikjer kalila. Poroka. V sredo, dne 30. aprila, sta bila po -ročena v predmestni cerkvi Sv. Magdalene v Mariboru g. Martin Poderžaj, posestnik in « gostilničar v Ljubljani in gdč. Trezika Berglez, posestnica v Mariboru. Poročil ju je č. g. Karel Arlič, urednik v Mariboru, Priči pa sta bila g. Franc Poderžaj;, posestnik in gostilničar v Celju, in g. Ivan Seme, .posestnik v Žalni na Dolenjskem. Mlademu paru želimo o-bilo sreče! . .,. - Prevoz blaga skozi Nemško Avstrijo Ljubljanska podružnica Centralne Uprave za trgovački promet sa mostranstvom v Beogradu naznanja, da je prevoz (tranzit) skozi Nemško Avstrijo v, vseh smereh za-blago, ki gre v Jugoslavijo ali iz Jugoslavije, prost. Kdor hoče, da gre njegovo blago skozi N. Avstrijo neovirano* naj napiše na voznem listu, oz. pusti napisati po inozemskem dobavitelju, da se mora blago propustiti skozi Nemško Avstrijo brez vsakih ovir na podlagi kompenzacijske pogodbe med Jugoslavijo in Nemško Avstrijo, od dne 22, marca. Občni zbor Zadružne Zveze se je vršil v sre-8o, dne 30* aprila v Ljubljani» Iz poročila posnamemo, 'da je pri Zadružni Zvezi včlanjenih 462 zadrug, med temi jih je iz Štajerskega 122. Računski .zaključek izkazuje 85,657 K 87 v čistega dobička* >Od tega Šastega dobižka »e j* 30,000 K prepisalo na splošno rezervo, ostanek pa. kot posebna rezerva, letanje denarnih vlog znaša 114 milijonov K, denarnega pro -rijeta je bilo 52.5 milijonov K, — Iz ’dosedanjega odbora sta izstopila II. podpredsednik prof. Sušnik in ravnatelj Janko Jovan. Na novo sta bila izvoljena za JI. podpredsednika dr, Jaka Mohorič in za odbornika. dr, Mirko Božič, Redni 'Občni zbor Slovenskega trgovskega društva v Celju se vrši v nedeljo, dne 4. t. m-, ob 10. uri dopoldne, v mali dvorani Narodnega doma v Celju z običajnim dnevnim redom. Isti dan ob 9, uri se vršj posvetovanje za ustanovitev Zveze trge zadrug s sedežem v Celju. Peter Ilezruč v Slov,. Bistrici,. V nedeljo, dne 4 t. m., priredi Čitalnica ob priliki zborovanja slovenjebistriškega učiteljstva ob 2. pri popoldne jv Narodnem domu javno predavanje, na katerem bo govoril dr. Reisman o Petru Bezruču, pesniku za,tiražnih Šlezkih Cehov. Resnico in globočino pesmi Petra Bezruča, katerim je napisal naš. pesnik Fran Albrecht prekrasen epilog ravno na Gornji Polskavi, v naši sredini, bomo razumeli pred vsem mi obmejni Slovenci, upamo torej na časitno udeležbo iz celega okraja, četudi se bo, težko odreči lepemu nedeljskemu popoldnevu. Oni, ki so blizu, naj u važu je j o, da'si žele tudi rodoljubi iz daljne1 okolice duševne hrane, ti pa ne morejo prinajati zvečer, še manje.pa med — tednom. Slovensko gledališče v Narodnem domu v Mariboru, V nedeljo, dne 4. t. m., se ponavlja ob HI 6. uri (ali ob 544 popoldne) ljudska igra ,,Graničarji.“ Mestno in okoliško občinstvo se opozarja, da si že o pravem času priskrbi vstopnice, ki se oddajajo v predprodaji pri V, Weixlhu na, Glavnem trgu, da ne bo zopet zmešnjava, kakor v soboto, dne ;26.. aprila, ko so hoteli obiskovalci sobotne in nedeljske predstave jsedeti istočasno na enem in istem stolu, drugi p a so se zopet kljub temu, da so-bile njihove vstopnice označene kot II, ali III. prostor, hladnokrvno sedli na 1, ali H. prostor — takšnih je bilo 4B, ker so tam videli svojo številko ha steluali pa je tudi niso videli, rimsko številko II, ali, lil. pa so prezrli, V nedeljo ne bo nobenega nereda več, skrbeli bodo zato posebni reditelji! " Za vojaške vpokojence, vdove in sirote in za invalidno moštvo, .Vciaško postajno poveljstvo v Mar ritaoru razglaša,: Vojaškim vpokojenc,em (gažistom) e bodo več nakazovale pokojnin dunajske likvidature, ampak je to prevzela likvidatura vojaške inten -dance za Slovenijo v »Ljubljana kjer dobivajo vsi ga-žisti, konöhöveljavjno vpokojeni po bivši avstro-ogr-ski armadi, svoje pokojnine. Tedaj se je treba zglasiti pri vojaški inf endanci v Ljubljani na Friško vicu za belgijsko vojašnico, v prvi baraki na desni, Pri-neso naj vse dokumente s seboj. Vdovam in sirotam po vojaških osebah se bodo tudi nadalje izplačevale vse pokojnine in preskrbovalnine, če so te vdove in sirote pristojne v slovenske kraje, če so jih imele že nakazane po avstro-ogrski vojaški upravi ter so jih že uživale. Plačali se bodo tudi morebitni obroki za prejšnje mesece, Interesenti naj še pismeno ali osebno zglase pri vojaški intendauoi za Slovenijo v Ljubljani na Friškovcu za belgijsko vojašnico, v prvi baraki na desni, im naj predlože dokumente, One sirote in vdove, ki še niso prejemale preskrbovalnine, naj se zglase pri občinskem ali župnem uradu3i da izvedo, kako je treba postopati, da jim bo preskrbovalnimi nakazana. Patentalni invalidi (ne oni iz zadnjo svetovne vojnp) naj naznanijo, od kdaj niso več dobili pokojnine iz Dunaja ter naj predlože dokumente tam kakor vdove in sirote in ostali. Invalidi iz zadnje vojne dobe odmerjeno pokojnino pri nadpre-glednih komisijah, h katerim bodo pozvani; oe$ pa, ki so že dobivali pokojnine z Dunaja, na» se zglase z dokumenti tam, kakor je zgoraj povedano, koder dobe izplačane svote eventuelno tudi za nazaj,. Uradne ure so od 10, do 12, dopoldne in od 2 do 5 pop. Svote se bodo izplačevale po poštni hranilnici. Madžarski uradniki odhajajo Iz Čakovca v Med-jimosju poročajo, ds, j® prvi eddelek madžarskih uradnikov zapustil Čakovec. Ostali odidejo v nekaj dneh. ' -" DopisL Maribor. Danes petek ob 8 uri zvečer občni zbor DiamMičeega društva v Narodnem domu. -Krčevina pri Mariboru, ¥ nedeljo, das k. maja ob 10 uri v občinski p sarni shod Slov, Kmečke Zveze za Krčevino., Pridite! , St. 11} v Slov. gor. Pri nas se vz*dnjemčasu vrli zborovanj® za zborovanjem. - Prerešetujejo se redao 'nanovejša valna vprašanja," Zato pa j® tudi ljudstvo pri nas na meji zavetno in izobraž no kot mslokje S tem ljudstvom občevali je res veselje. Le pridite sem in prepričajte se o tem! Agitatorji Nemške Avstrije ne bi v naš! tari niče str opravili. Na velikonočni' pondeljek je bil po pozni maši v Slov. Domu velik ljudski shod, Dvo •sna j®- bila natlačeno polna in tudi v veli so stali poslušalci Olvoril je shod in . ga tudi vodil domači kspjsn Jakob Sajovic. Obmejni komisar dr. Stefančič iz Špilja j® govoril nato o boljšsviz mu Govoril j® iz lastne izkušnje. Doživel je strahovlado boljše vikov kot vjetnik v Rusiji. Ljudem so se kar lasje ježili, ko je pripovedoval o grozovitostih, ki jih počenjajo ti ljudje. Posebno natančno je govoril o razmerju bolševizma do kmeta. Če je imel pred shodom šs kdo količka} simpatij boljševikov, po govoru jih je gotovo izgubil. Poljševiki so grobokopi Jugoslavije, s duhom boljšerizma h čejo Nemci ugonobiti našo mlado državo in sploh nekako preprečiti, da hi iz te grozovite vojske, ki so jo zakrivili, izšli kot premaganci Drogi govornik je bil meščanski učitelj Jožef Poljanec Rasmotrival je naš zanaaji politični položaj, vprašanje naših mej in pravičnost naših zahtev. Pobijal je na koncu tisto malodušnost nekaternikov, ki nam toliko škoduje in ki tako slabo upliva na nasprotnike Pravica bo zmagala in mora zmagati. Č® se nam bo tadi kaka krivica storila — pričakovati je — mi bomo šli naprej, dan vstajenja vseh Jugoslovanov oa bo prišel. Poslale sta se ti dve resoluciji v Beograd in Jugoslovanskemu korespondenčnemu uradu: 1 Na shoda dne 21. aprila v Slov. domu v Št. IIju mnogoštevilno zbrani zborovalci opozarjajo merodajne kroge na veliko nevarnost boljševizma ter poživljajo te merodajne činitelje, da se /se potrebno ukrene proti razširjanju te nevarne kužne bolezni. 2. Ljudski tabor v Št. liju v Slov. por. poživlja odločajoče krog®, da se čimpreje vendar enkrat ds ločijo meje naše države ter z vso odločnostjo protestira proti krivični nameri, da bi -i« kak kos slovenske zemlje prepustil tuji državi. ■Obedve resoluciji sta bili z navdušenjem in sor glasno sprejeti. - ■■■ ^ / Sfeodi Ib pdhmdilv®* V nedeljo, dne 4. maja v Vuzenici in sicer .iri Devici Msriji na Kamnu ob 11. uri dopoldne aa prostem velik ljudski shod, Nastopi več govor-aikov iz Maribora in drugod, ¥si na shod! — Na Iranskem po ranem opiavilu velik shod SKZ. Govori državni poslanec dr. H o h n j e c. — ¥ Raja h ob 2. ari popoldne v zadružnem prostora redni občni zbor Kmetijske zadrug® z navadnim Inevnim redom. — V Slivnici pri Mariboru ob 8. uri dopoldne v posojilniških prostorih redni obdal 'zbor hranilnice in posojilnice z običajnim dnevnim redom. — Pri Sv. Pavlu pri Preboldu popoldne po večernicah v društvenem domu gledališka predstava izobraževalnega društva. Spored: »Junaške deklica«, žaloigra s petjem; in »Prepirljiva soseda« ali »Boljša kratka 'sprava ko dolga pravda«, burka. —- Dri Sv. Križu pri Ljutomeru po rani službi božji v Slomšekovi dvorani shod SKZ. Govori ¥!ad. Pušenjak iz Maribora , dekan Ozmec, Dragotin Novak in Jakob Rajh iz Ljutomera, Pridite vsi polnoštevilno na ta važen shod! — ¥ Št. liju p r i V e le n j u po poldne pri večernicah Vodnikova slavnost z govori, petjem in srečelovom. — ¥ Razvanju pri H o č a h popoldne ob 3. uri shod SKZ. Govori dr. Leskovar. — ¥ Braslovč s h popoldne po večernicah shod SKZ. Govori član Narodnega predstavništva prot dr. Hchnjsc. — Pri Sv. Križu pri Mariboru popoldne po večernicah prireditev bralnega društva. Uprizorijo se dve igri: »Tri sestre« in »Trije Učki«. — V Rajhenburgu takoj pa. prvem sv. opravilu v dvorani nove ka-, pl&nije politični shod SKZ., na katerem govorita poslanca narodnega predstavništva dr, Jankovič in Pišek. — V Orehovi vasi popoldne po večer-a cah pri PIšeku čebelarski shod. Govori potovalni učitelj čebeloieje Jurančič. —■ Sv. Anton na Pohorju. Shoda pri Devici Mariji na Kamnu v nedeljo, dne 4. maja se udeležimo tudi Antončani t obilnem številu. — Tretjo nedeljo po ¥eliki noči, d se 11. maja je tukaj romarski shed. Slovesno sveto opravilo-bo ob 10. uri. — Pri Mali Nedelji popoldne po večernicah shod SKZ. Govore posl. In dekan Ozmec Vlad. Pušenjak, Dragotin Novak in drugi. — V Ptuju po pozni službi božji (ob pel 11. uri) velik shod SKZ. v prostorih minoritskega samostana. Poročata o, polit, in gospodarskih vprašanjih ter o organizaciji SKZ. prof J. ¥ee?njak, član Nar. predstavništva in Mihael Brenčič, dež; poslanec in komisar ckr. zastopa — V Železni Kapli priredi narodna Čitalnica v Gregorjevem domu prvo svojo veselico z zanimivim rsporedom Sodeluje tudi vojaška godba iz Maribor». Za vse bode najbolje preskrbljeno. Pričetek ob 3. uri popoldne. Poseben vlak vozi. Pridite! — V Framu priredi Kat, slov. izobraževalno društvo Igro »Tri «estre«. K, obilni udeležbi vabi odbor. Nova slovenska posest. Na Tržaški cesti v Pobrežju št. 3 je stopil zaveden Slovenec Jos. Kiiček is Podčetrtka hišo z gostilno in mesarijo. I *ALA HAZMäHILäTI L bi naj večja jugoslovanska tovarna za barvanje, kemično tišžšnje, pranje in svetlo-likanje perila ba veđns vsakovrstne 49« £T3» blago, čisti 8 .... vsakovrstno perilo, po ka-P“* * tero jioii). brezplač. na don svetio-lika pestalos.srajos Josip Reich, Ljubljana Tovarna: Poljanski nasip št. 4. Pcdružnlea: Sehnburgova ulica 3 Poštna nart Sila se točno Izvršujejo S kosi se zamenjate za prase. Fiseherg. 9, Maribor.718 pozom Spalne sobo is masivnega in trdega lesa,-kakor; kuhinjske oprane lastnega in solidnega izdelka se po osni prodajajo pri Mizarski zadrosl grajski trg 3, Maribor. 67(1 Obleke od preposte do vsakovrstne naj-finejie, domače, dobro in vestno delo, vsake velikosti, izborne kakovosti izdelajo točno in solidno ter prodaja , 719 •ALOJZU ARBEITER, Maribor, Dravska ulica it. 15, pri starem mostu. Pisalni stroj se kapi. Cenjene posudbe pod „Stroj* na Anonč-ao ekspedicijo AL Matelič, Ljub ijana, Kongresni trg 8/1. 585 Učeaee za nlln se sprejme takoj v parnem mlinu v Kanili pri Pesnici. 665 Kolje, capljeno in ošpičeao, se po čenl proda v Maribora, .Pob težka «es ta 17. 818 Niša z zemljiščem pri Trstu se zamenja za slično kišo v Celja, Ptaja ati Maribora. Ponudbe pod šifro K 60 0,0 na Auončno ekspedicijo AL. MATELIČ, Ljubljana, Kongresni trg 8. 895 Niša z vrtom !u njivo 4 stano- vanja, se proda v Studencih pri Maribora, Limbuška a. 51. 823 Soba z dvema posteljama v okolici Maribora se odda s 1. majem dvema treznima gospodoma. Naslov v nprav-sr‘*f/»u lista. 841—36 Sprojnzd se pridni, šole prosti deček, za pašo. Kje pove Kasiuer, Quergasse 4, prt o nadstr. Maribor. 846—34 Proda se vinska preša za 8000 K. Auton Mahnič. Baše Snoja konjskega več vozov je na S ra daj na Jelovcu it. 10, uad [tri borom. 813; Išče se pridna ženska za vsako delo kmečko, poljsko in tudi za vinograd Karel Worsebe, Gosposka ulica 10, Maribor. 881 Slogo sprejme takoj okrajno gla varitro. Pogoji se zvedo v gl s varstvu, I. itadzir. sobo 14. 810 8pre]me se 1 hlapec za živino, mesečna plača K 60. A. Mahorič Kaše 'V 884 Oženjen kravar se sprejme v Barg tfeierh f. Maribor. 828 Svinjaka dekla se sprejme B-irg Me erhi f Maribor. 839 imall-posoda za kuhanje, vsako-rrsua sita in rešeta, kakor tudi totere se dobijo po najniiji daev li ceni samo v veliki zalogi pri Jožef Antloga, Maribor, Zofijin arg 1, zraven mestne mostne teh- KARBID -am, po tovarniški dnevni ceni razpošilja na velko ia malo vsako množino po pošti in višku, glav na zaloga Iran Aadrašič v Maribora, Koroška cesta 25. 799 Dobra kuharica se išče pod ugodnimi pogoji k samostojnemu gospoda na deželi. Ponudbe na n-pravo lista. 793 Travnik se da v najem, »elik je 2 orala, živinska krma. Oglasi sp •e naj pri lastnika Št. Ekart v Staršah 87, Sv. Janš, Ptuj. 747 Gospodična išče Btanovanje s brano. Naslov v upraai. 768 Dekliške obleke, namizni prti, čevlji se zam njajo za mast. Park-strasie 22/11. levo, Maribor. 756 Košare in sedeža za'voz, jerbase za gospodarstvo, za ras pošiljanje sadja, cvetlične mizice in druge pletenine, izdeluje in razpošilja Pleterska šola taborišČae uprav* v Strniiču pri Ptuju. 771 Mala hiša z vrtam v mariborski okolici želi vzeti v najem upokojenca. Posudbe' na B," S. Yak-red. 782 Večje množine za žaganje okrog lega lesa (plohov) sprejema proti običajni pristojbini električna žaga elektrarne na Fali pri Maribora. 777 nakup V moji zalogi za starine ia prodaia podobe, bronce, pohištvo, novce, knjige, 4 snopiče Valvazorja 1689 prva Izdaja. — J. GYRA, starinar v Narlboru, Tegetthofova ulica štev. 43. 701 Spodnja in Gor. Savinjska dolina in Slovenjegraški okraj. Kdor hod« po ceai zidati, naj si i-aroči nov patentiran način zidanja, kateri je polovico ceneje; kdor rabi načrte in proračune za stavbe, kdor rabi zidarje, opeko, cement, apne, žs-lezaino naj vsa to czročnje pri Dragotinu Korošec, stavbeni mojster 848 v Žaicu pri Celju. Železna zložljive vrtae stoli se proda v večji množim v Ljubljani, Kolodvore a ulica 81, (gostilna). 817 KOTEL za žganjo z 70 litrov us prodaj. Vpreš* se pri Jožtfi Mie-kuš, Bsnkalarigesie 18, pri starem koroškem kolodvora, Maribor. ' 844 Dva lepa plemenska vola (bika) lete stara se prodata. Meljavi breg 46 pri Mariboru. 818 MONTER kateri se razume pri električni luči in zna vse hišne inštalacije, ee sprejme v centrali na deželi. Hrana, stanovanje, kurjava in luč prosta. Ponudbe na uredništvo „Straža.* 816 Organist se sprejme pri Sr. Bir-ban v 41. gor. 842 IŠČEM pridno pošteno deklo, katera dobro kuha, delo ▼ vinogradu razume in v hramu tor sobah sodeluje. D tična ima priložnosti se naučiti dobro in gospodsko kuhati. Vprašanja na naslov: Lekarna Schvarz v Ljutomorn. 887 Trgovina dežel, pridelkov J®« Serec MARIBOR. Tegftthofova cesta - 57. prodaja po n*jmžjih cenah koruzo, moko, semenski krompir. Kopniš pa 'n»j*išiih cenah domačo slivovko, čebelnl vosek Itd. 811 Dvs gospoda se sprejmeta na hrano Vittciughofova ulica 28, pri g. Kuhar. 836 Danes nancdomestljiv« perilo se s« santo z uporabo mila Tvornica mila in soda Nove mostne in decimalne tehtnice ter brzoteht- L nice s košaro ali kavljem, decimalne tehtnice - gredelj nice, uteži i iz železa na debelo in drobno so vedno y zalogi. Zsa večja naročila primeren popu»* Franc Žnidar, Maribori kovač za fino orodje Pobrežka c.3 Tržaška c.ll i Tudi točno iivriujc ver glavne poprave Imenovanih tehtale ter prrshuževanje Istih. -tu- na Tržaški cesti št. 3 (prej Trafela) ter pri poročava slavnemu» občinstvu dobra vina, meso, toplo in mrzlo kuhinjo. S sp altova ujem I. in F. KNtak. 845-85 IB F Balon, gostilničar. Zdravilišče Rogaška Slatina Zsfa^ek zdraviliške sesije 15. maža 19f S Vsi zdraviliški pripomočki na razpolago : Živila preskrbljena Ig.Fock Kranj SRNA R Prospekte razpošilja in na vpra-Šu.va o^ptarja ravnateljstvo drža*.«, zdravilišča j Rogaška Slatina Poskusni zavoji z 4 In pa vsebine. 708 [Slovenci širite „Stražo“. Podpisana si usojava naznaniti, da odpreva s 1. majem 1919 gostilno in mesarijo Vsako nedeljo in praznik koncert OtfOfitev obrti! Sl&vnetna občinstva nljndno naznanjava, da wa zopet otvorila svojo kroliikg delavnic© in pletenja nogavic s stroji v MARIBORU, Viktringhofova niloa 25. Potrudila se bova svojim cenj. odjemalcem vselej le z dobrim blagom in po nizkih cenah najbolje postreči. Priporočava se z odličnim spoštovanjem Jakob Vezjak, 840-37 Marija Vezjak, krojaški mojster. • pletenje nogavic na stroj. v gostilni pri „Brodu“ v Pobrežju pri Mariboru od 2—7. ure popoldne. Svita znana Silv. Šmid-ova godba. Izborna kuhinja, izvrstna bizeljska vi na iastaega pridelka, točna postrežba f Za obilen obisk se priporoča Izdajatelj Is «aložnik:i Knnfioroil JStcaSa," D2!govnrir! «rednik: Vekoslav Stapao« Pavel Kuhar \ ' ■ .■ : kavarnar Heia Hörmann . \. > s,■ /. zasebnica zaročena Maribor VA BILO na OBČNI ZBOR w Brežicah, ki se vrši sredo, dne 1-4.. maja 1910 ob 7. uri zvečer v lastni pisarni. DNEVNI RED 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odo brenje računskega zaključka za leto 1918. 4. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 6. Čitanje revizijskega poročila. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor cb 7. uri ne bil sklepčen, vrli se isti dan in v istem prostora ob 8. mi drugi občni aber, ki sklepa takrat pri vsakem števila zadružnikov. 838 ' Načelstvo, ee avto za tovore, pripraven e» takojšnjo rabo proda 847 Bernhard, MARIBOR, Koroška cesta 10. Oklic. Dne 12. maja 1919 se bode prodajalo v Gor, Pernici, občina Klanci pri Lnčanah na nekdaj Leit nerjevem posestva h. št. 89 približno 5000 litrov vina letnika 1918, ia na nekdaj Mdšterjevem posestvi h. št. 68 tudi nad 5Q00 litrov vina istega letnika. Izklicna ceha 4 krone. '4 Začetek prodaje ob 10. ari dopoldne na Leit nerjevem posestva. Plačati se mora, vino takoj, vendar še sme ostati shranjeno na dosedanjih mestih 14 dni, se veda na nevarnost kupčevo. 848 V Maribora, dne 1. maja 1919. Dr. Leskovar, <\ Nadzornik premoženja Heimstatt Iščem pekarijo na Spodnještajerskem, oprem ljeno z vsem potrebnim. Tozadevne ponudbe je nasloviti na: Josip Habjanič, Maribor, Bergstrasse štev. 7. Danes, petek zvečer ob 8. uri v ::: Narodnem doma ::: Wen ca iz pi Stene biše sprejme Franc Žnidar, <1 — kovač za izdelovanje finega kovaškega orodja Pobreška cesta 3. Maribor. 15 «Tisk tiskarne av* Girils s Marlboro.