GLASILO SLOVENSKEGA ČEBELARSKEGA DRUŠTVA V LJUBLJANI. LETO XXII. V LJUBLJANI, 15. AVGUSTA 1919. ŠTEV. 8. Občni zbor] Slov. osrednjega čebelarskega dru¬ štva za Kranjsko v Ljubljani. (Poroča tajnik in blagajnik H. Zirkelbach.) Pričakovati je bilo, da bo občni zbor zelo slabo obiskan. V Sinči vesi na Ko¬ roškem se je vršil ta dan ljudski tabor, No¬ tranjska je zasedena, zelo draga je želez¬ niška vožnja in prehranjevalni stroški, in čebelarji prepel javajo ta čas tudi čebele v pašo. Toda vkljub temu je prišlo na ob¬ čni zbor 180 zavednih čebelarjev iz bliž¬ njih in daljnih krajev. Toliko jih ni bilo še nikdar, kar obstoji društvo. Zaradi tako velike udeležbe je bilo nemogoče, da bi se občni zbor vršil v sicer prostornem če¬ belnjaku v Marijanišču, kot druga leta. Za¬ to je hišni gospodar g. prošt Andrej Ka¬ lan pripravil obširno in hladno obednico za zborovanje. Otvoritev občnega zbora. Podpredsednik g. M, Humek otvori ob pol 10. url občni zbor. Pozdravi prvič i po vojni zborovalce v svobodni Jugosla¬ viji Izrazil je veselje, da so se čebelarji v tako velikem številu kot še nikdar doslej, udeležili občnega zbora, kar je dokaz, da znajo ceniti pomen organizacije. Pozdravi odbornika g. prošta in prelata kot hišnega gospodarja, pozdravi ga pa posebej še kot voditelja kmetijskega poverjeništva, Ker ga je doletela pred dnevi še izredna čast, da je bil imenovan za stolnega prošta, mu najiskreneje čestita v imenu društva in od¬ bora. (Viharno ploskanje in živijio-klici.) Dalje pozdravi g. predsednik g, Majerja iz Ziljske doline kot zastopnika koroških če¬ belarjev, Obžaluje, da se niso mogli udele¬ žiti današnjega zborovanja naši vrli No- tranjci, Žnidaršič, Sajovic itd., katerih ni¬ smo pogrešali na nobenem občnem zboru. Gotovo bi prišli danes tudi zastopniki go- riškega čebelarskega društva, ko bi le mogli. Končno povdarja g. predsednik, da zborujemo v izrednem času, v najslabših čebelarskih razmerah. Obupavamo sicer, toda ne obupamo. Kvišku srca! Vzdržali bomo še naprej. Po tem pozdravnem in uvodnem go¬ voru pozove g. predsednik tajnika H. Zir- kelbacha, da poda Tajniško poročilo. Cenjeni zborovalci! Minula je nesrečna vojska. Na razva¬ linah bivše Avstrije so se ustanovile nove države in vsaka teh novih držav dela z vsemi močmi na to, da si zgradi temelj za svoj obstoj in razvoj. Ta temelj je narodno gospodarstvo, ki je' največ trpelo vsled vojske in je pogoj in podlaga za dobrobit države in državljanov. Toda ne samo nove države si priza¬ devajo na novo urediti svoje gospodar¬ stvo, marveč tudi posamezen državljan. Stran 106. Leto XXII. SLOVENSKI ČEBELAR Ustanavljajo se ali se bodo ustanovile no¬ ve tovarne, gospodarske zadruge, zveze, društva itd,, ah pa se nanovo oživljajo že obstoječe, ki so med vojno delovale ka¬ kor so pač mogle, ali pa so morale vsled gospodarskih razmer prekiniti svoje delo¬ vanje. Naše čebelarsko društvo sicer med voj¬ no ni prekinilo svojega delovanja, marveč je brez vsake podpore delovalo, kolikor je pač moglo v danih razmerah, medtem koi je mnogo drugih strokovnih društev ta¬ koj začetkom vojne ali pa med vojno pre¬ kinilo nadaljne delovanje. Tudi to društvo čakajo v bodoče velike naloge, katerim bo danes nanovo izvoljeni odbor moral po¬ svetiti- vse svoje moči, da bo društvo do¬ seglo popolnoma svoj namen. Že sedanji odbor se je oprijel po kon¬ čani vojni te velike naloge, t. j. reorgani¬ zacije društva na zunaj in znotraj, novi odbor bo moral pa nadaljevati započeto delo. Delovanje odbora Dovolite, cenjeni zborovalci, da Vam v kratkem poročam v imenu odbora o nje¬ govem delovanju od zadnjega občnega zbora, ki se je vršil lani na ta dan in na tem prostoru. Slovenski čebelar. Pričnem naj pri duši društva, pri »Slovenskem Čebelarj u«. Ker je društvo navezano le samo nase, brez ka¬ ke podpore od katerekoli strani, je moralo štediti, kolikor je peč moglo, da je izhajalo s svojimi skromnimi dohodki. Poleg dru¬ gih izdatkov so posebno rastli tiskarski stroški med vojno od leta do leta. Zaradi tega je sklenil lanski občni zbor, da se naročnina »Čebelarju« oziroma članarina zviša od 4 na 5 K pod pogojem, da bo list izhajal vsak mesec in ne štirikrat na leto. Toda cene so od novega leta zopet tako poskočile, da je bil odbor primoran člana¬ rino zvišati od 5 na 8 K. Cene pa se še vedno dvigajo tako, da znaša samo ra¬ čun v tiskarni »Slov. Čebelarja« za prvo polletje 1919 za 6 številk 9074 K brez znamk, brez vezanja, ekspedicije, brez ho¬ norarja uredniku, upravniku, sploh samo čist račun v tiskarni. Ako primerjamo n. pr. račun tiskarne za »Slov. Čebelarja« v istem obsegu leta 1914, ki je znašal za celo leto 1920 K proti sedanjemu polletnemu, vidimo, da se je tisk podražil za 945 od¬ stotkov, medtem ko se je članarina zvi¬ šala le za 100 odstotkov. Gotovo pa še ni, če stroški za drugo polletje zopet ne bodo poskočili. Vzrok draginje je vedno dražji papir, barva in višje plače uslužbencev v tiskarni. Ako bi odbor ne imel nekoliko prebitka pri sladkorju, bi moral proti volji izdajati list v manjšem obsegu, oziroma manj številk. Kako naj nadalje izhaja »Če¬ belar« in v kakem obsegu, o tem bo poz¬ neje odločil občni zbor. Z novim letom je odložil uredništvo oče »Slovenskega Čebelarja« g. Frančišek Rojina. Od rojstva lista je bil njegov vzgo¬ jitelj in urednik skozi 21 let. Želel je biti urednik listu do srebrnega jubileja, toda nepričakovano je opustil svoj namen. Raz¬ logi, s katerimi je utemeljeval ta korak, so bili tako tehtni, da jih je moral odbor uva- ževati in z obžalovanjem vzeti na znanje njegov odstop. Odbor mu je v »Slovenskem Čebelarju« postavil skromen spomenik. Za njegovega namestnika je odbor naprosil društvenega podpredsednika g. Humeka, ki je, četudi zelo zaposlen, vseeno prevzel začasno uredništvo'. »Čebelarja se je razposlalo letošnje 7; številke 2905 in sicer članom našega društva 1950, štajerskemu 805 in na Ko¬ roško 150, skupaj 2905 izvodov. Tik pred belarsko društvo še 350 članov, tako da se občnim zborom je prijavilo koroško če- bo 8. štev. razposlalo okrog 3250 izvodov. Reorganizacija društva. Odbor je storil kar mogoče, da oživi društveno življenje in organizira čebelarje, ker ve, da le v združenju je moč. Priredil je nekaj dvodnevnih tečajev in več preda¬ vanj po deželi, delal na to, da so se usta¬ novile nove podružnice, stare okrepile in oživile. Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR« Stran 107. Lani v tem času je bilo le 15 podruž¬ nic, nekaj od teh samo še na papirju, da¬ nes je ustanovljenih in oživljenih skupaj 48 podružnic. Glede; organizacije je odbor sklenil, da se vsi direktni člani osrednjega dru¬ štva zavrnejo na organizacije, t, j. na po¬ družnice na deželi. Vsaki podružnici se določi okoliš in vsaki podružnici se pošlje do konca leta natančen imenik njenih čla¬ nov in od vsakega člana pripadajoči zne¬ sek 1 K. To delo je že v polnem teku. Odbor se je tudi zavzel za reorgani¬ zacijo društva v tem zmislu, da bi se vsa čebelarska društva v Sloveniji zedinila v eno osrednje društvo. Vsa Slovenija bi se razdelila po gospodarskih, prometnih in čebelarskih razmerah v čebelarska okrož¬ ja, ki se točno omeje. Vsako okrožje bi predstavljalo 1 enjo čebelarsko podružnico; in ta podružnica bi imela zopet svoje pod- podružnice kot doslej, V ta namen se je društvo' obrnilo na sosednje štajersko čebe¬ larsko društvo, ki je že dalo povoljen odgo¬ vor, ravno tako so tudi koroški čebelarji zadovoljni s tem predlogom. O tem se bo raigovarjal in sklepal pozneje današu,i občni zbor. Zveza čebelarskih društev. Odbor se je pečal tudi z vprašanjem c zvezi vseh čebelarskih društev v kralje¬ stvu SHS., ki se bo tudi morala ustanoviti v kratkem. V stari bivši Avstriji sta bili dve čebelarski zvezi, obe nemški, ena v Kralj. Vinogradih pri Pragi in ena na Du¬ naju. Naše društvo je bilo vtelešeno pri prvoimenovani zvezi, s katero je pa vsak stik sedaj pretrgan. Blagovni oddelek. Odbor se je tudi posvetoval, da bi se uvedel blagovni oddelek, kjer bi imelo osrednje društvo svojo zalogo čebelarske¬ ga orodja in drugih čebelarskih potreb¬ ščin v večjem obsegu kot dosedaj. Toda za enkrat je moral odbor ta načrt odložiti z ozirom na to, ker ni dobiti blaga in z ozi¬ rom na visoko ceno, ki bo v doglednem času gotovo odnehala. Društvena soba in uradnik. Tudi je odbor mislil na lastno društ¬ veno sobo in na stalno nastavljenega urad¬ nika, ozirolma tajnika. Delokrog društva bo čimdalje obširnejši, in društvenih čla¬ nov vedno več. Dosedaj je društveni taj¬ nik, ki je bil obenem tudi blagajnik in upravnik »Sl. Čebelarja«, ki mora skrbeti za naslove vseh čebelarjev, ki dobivajo list, opravljal vse delo poleg svojega sta¬ novskega poklica, vrhutega pa imel skr¬ beti tudi za vso razdelitev sladkorja. Ta¬ ko ogromno delo zahteva stalnega urad¬ nika' Opazovalne postaje. Opazovalne postaje, ki so med vojno prekinile z opazovanjem, se bodo zopet na novo oživele. V ta namen se je odbor obrnil na gosp, profesorja Verbiča s pro¬ šnjo, da bi on prevzel vodstvo opazoval¬ nih postaj, kar je rade volje ustregel, dasi se ima boriti s težavami in zaprekami. Sladkor, Največjo skrb pa je odbor polagal na dobavo sladkorja, da pomore čebelarjem iz stisk. Lani je bila slaba čebelarska letina. Kljub vsem prometnim težavam in po¬ manjkanju sladkorja se mu je vseeno' po¬ srečilo dobiti 318 stotov sladkorja. Imel je poleg vseh težav še srečo, dla je bilo — izredno malo -za tedanji čas — ukradeno samo 10 stotov sladkorja. Če bi bil ukra¬ den cel vagon, bi ne bilo to nič izrednega. Sreča je bila tudi, da je sladkor dospel in bil razdeljen en mesec pred državnim pre¬ obratom, drugače bi bili gotovo člani ob sladkor in ob denar. Takrat ni niikdo jam¬ čil za blago. Četudi je prišlo le malo slad¬ korja na panj, se je vendar rešilo precej¬ šnje število panjev gotove pogube. Leto® bo pa menda najslabše čebelar¬ sko leto. Celo leto vedno dež. Za pomlad¬ no pitanje je izposlovalo kmetijsko pover¬ jeništvo, da je aprovizacija posodila dru¬ štvu meseca marca za prvo silo 81 stotov sladkorja. Ravno tako je to poverjeništvo izposlovalo pozneje še 800 stotov sladkorja Stran 108, Leto XXII, »SLOVENSKI ČEBELAR za Slovenijo. Od te množine je dobilo naše društvo 381 stotov, 200 stotov štajersko čebelarsko društvo in 200 stotov koroško društvo. Sladkor se je večinoma razdelil potom podružnic, posameznikom pa pri osrednjem društvu v Ljubljani, Za jesen¬ sko pitanje je odbor prosil za 10 vagonov sladkorja za čebelarje v Sloveniji, Storilo se bo vse, da bo* sladkor pravočasno v ro¬ kah čebelarjev. Da se je ta za sedanje razmere velika množina sladkorja dobila, gre pred vsem zahvala načelniku kmetij¬ skega poverjeništva in našemu odborniku gospodu prelatu in novoimenovanemu stol¬ nemu proštu g. Andreju Kalanu, za kar mu bodi izrečena na tem mestu srčna za¬ hvala v imenu vseh čebelarjev. Odsek za čebelarstvo pri vladi. Gospod prošt in prelat je kot vodi¬ telj poverjeništva za kmetijstvo v svojem uradu ustanovil tudi odsek za čebelar¬ stvo, ter imenoval na to mesto za čebelar¬ skega praktikanta g, Okorna, To bo zelo koristilo čebelarjem in društvu, ki bo od¬ slej v stalnem stiku z vlado. Število članov. K sklepu naj še poročam, da šteje naše društvo do danes 1 častnega in 1953 rednih članov. Število članov se je letos vkljub temu, da odpade vsa Notranjska in vsa Primorska, ki sta zasedeni po Lahih, pomnožilo od lani za 927. Pred vojno leta 1914. je štelo društvo le 800 članov. Sedanji odbor. Odbor je imel v poslovnem letu 1918- 1919 pet odborovih sej. Sklepi so bili ob¬ javljeni v »Slov, Čebelarju«. V odboru so bili gg.: predsednik Mate Hafner, podpredsednik Martin Humek, tajnik, blagajnik in upravnik »Slov, Čebe¬ larja Henrik Zirkelbach, odborniki pa gg.: prošt in prelat Andrej Kalan, Avgust Bu- kovic, Julij Slapšak, Janko Strgar, Alek¬ sander Lunaček in Franc Arko. — Revi¬ zorja gg. Ivan Černič in Alojzij Trink. Med letom je odložil predsedstvo g, Mate Hafner. Odbor je odstop g. pred¬ sednika vzel na znanje. Odbornik g. Aleksander Lunaček se vsled bolezni in vsled prevelike oddalje¬ nosti ni mogel udeleževati odborovih sej. Odkar so Lahi zasedli Notranjsko, tudi g. Franc Arko iz Postojne ni mogel več v Ljubljano. Prihod zastopnikov štajerskih čebelarjev. Sedaj vstopijo v dvorano odposlanci in zastopniki štajerskega čebelarskega društva gg, Černej, Jurančič, Miloš in Le¬ bar, katere g. predsednik Humek iskreno pozdravi. Razgovor o tajniškem poročilu. Nato se je vršil razgovor in sklepenje o posameznih točkah tajniškega poročila. Pri točki »Slovenski Čebelar« pojasni g. predsednik položaj lista v fi¬ nančnem oziru. Ali se mora list izdajati v manjšem obsegu, ali pa se mora članarina še za tekače leto zvišati, ker društvo ne more vtrpeti izgube. Občni zbor soglasno sklene, naj list izhaja še nadalje v seda¬ njem obsegu, da se pa članarina še za te¬ koče leto zviša za 6 K. Vsak pravi čebelar bo rad dal še' 6 K, saj tudi on prodaja med in vosek po veliko višji ceni, kot pred vojno. G. Bukovec poroča podrobno o r e - o r g a n i z a' c i j i društva. Ustanovil o naj bi se za vso Slovenijo eno samo čebe¬ larsko 1 društvo pod imenom: »Osrednje čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljub¬ ljani«. Prečita premembo pravil. Predsednik štajerskega čebelarskega društva g. šolska svetnik Ljudevit Černej odgovarja pri tej točki, da bo odbor tega društva, katerega zastopa, preudaril in premislil izpremenjena pravila, potem pa sklical občni zbor. Glede zvišane člana¬ rine se pa popolnoma soglaša. Občni zbor vzame izjavo na znanje. Koroški delegat g. Majer pojasni po¬ ložaj na Koroškem. Prosi v imenu čebe- Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR« Stran 109. larjev za sladkor in pa podatke za zdru¬ ženje, G. Bukovic pojasni, da bi se na Ko¬ roškem lahko ustanovili dve čebelarski okrožji, v Borovljah in v Pliberku, G, prošt Kalan predlaga, naj občni zbor pooblasti odbor, da preskrbi izpre- membo pravil z ozirom po dogovoru s po¬ krajinskimi okrožji. Organizacija naj sega v zadnjo vas in pojasnjuje nje velik pomen. Tudi centralna vlada v Belgradu se zavze¬ ma za čebelarstvo. V ta namen išče stro¬ kovnjaka, Ravno 1 tako je tudi kmetijsko poverjeništvo nastavilo g, Josipa Okorna kot čebelarskega praktikanta, kar bo go¬ tovo zelo vplivalo na povzdigo čebelar¬ stva. Zato toplo priporoča združenje vseh slovenskih čebelarskih društev v eno društvo 1 . Občni zbor soglasno sprejme ta pred¬ log. G, predsednik Humek poroča o na- daljni točki: Zveza jugoslovan¬ skih čebelarskih društev, Ker še ni došel od vseh hrvaških in srbskih čebelarskih društev odgovor na to vpra¬ šanje, se danes še ne more o tem razgo: var jati. Blagovni oddelek. G. predsed¬ nik pojasni, da začasno še ni misliti na to prepotrebno' uredbo. Za drag denar ni dobiti primerne sobe, ni dobiti blaga, in če se ga dobi, le za visoko ceno, V do¬ glednem času bo blago ceneje, in društvo bi imelo lahko občutno izgubo. Nastaviti bi se morala tudi oseba, ki bi bila vsaj ne¬ kaj ur vsak dan čebelarjem na razpolago. Dokler se' ne uredi valuta in društvo ne dobi v ta namen potrebnega kritja, se mo¬ ra ta namera opustiti. G. Ant. Lapajne iz Novega mesta na¬ svetuje, naj da vlada v ta namen podporo, G, profesor Verbič kot vodja opa¬ zovalnih postaj poroča o potrebi opazovalnic. Vse države jih imajo. Pred vojsko je bilo 16 opazovalnih postaj. Se¬ daj se je odzvalo 14 opazovalcev. Po¬ udarja potrebo, da bi vsaka podružnica imela opazovalno postajo. Postavi naj se v proračun postavka za opazovalne po¬ trebščine. Občni zbor sklene, naj odbor stvar presoja in potrebno ukrene. Glede s 1 a d k o r j a pojasni g. pred¬ sednik Humek, da je bila prošnja za slad¬ kor na osrednja vlado v Belgradu brez¬ uspešna. Kmetijsko! poverjeništvo je sto¬ rilo pri vladi za Slovenijo, kar je bilo mo¬ goče. Morda se posreči dobiti odboru slad¬ kor iz Češkega. G. Jurančič iz Štajerskega priporoča, da naj čebelarji, kjer je ajdova paša, od¬ stopijo od sladkorja. Kdor pobere čebe¬ larju med in ga nadomesti s sladkorjem, ta ni čebelar in ne spada v naš krog. Po razgovoru o tajniškem poročilu, ki ga je občni zbor odobril, pozove g. pred¬ sednik blagajnika H. Zirkelbacha, da po¬ da blagajniško poročilo, Ker pa so imeli zborovalci v rokah itak tiskano poročilo, občni zbor odkloni čitanje sledečega Blagajniško poročilo. Blagajniško poročilo je razvidno iz nastopnega računskega zaključka (glej: Računski zaključek in Bilanco). K poročilu pojasnim, da je bivša c. kr. poštna hranilnica na Dunaju prenehala svoje poslovanje z Jugoslavijo z dne 15. marcem t, 1. Slutil sem že lani, da ne bo vse v redu, zato* sem ves! denar, bilo je več tisoč kron, dvignil že jeseni in zadnji zne¬ sek 400 K v decembru. Potom vplačil po položnicah se je do 15, marca 1919 na¬ bralo še 647 K 39 vin. Tega zneska pa ni bilo več mogoče dvigniti. Ko je bilo v ča¬ sopisih naznanjeno, da se mora za te tir- jatve zglasiti pri finančnem poverjeništvu v Ljubljani, sem takoj storil tam potrebne korake, da se bo ta znesek izplačal dru¬ štvu pri likvidaciji po sklepu miru. Ob¬ enem sem pa tudi v imenu odbora poobla¬ stil poštni čekovni urad države SHS, da dvigne ta znesek ob svojem času. Tudi sem uredil vse potrebno, da ima društvo od 7, julija odprt račun v poštnem čekovnem uradu. Položnice sem takoj po- M N a ff p** g NI Prejemki. Računski zaključek za 1 . 1918 « Imetje. Bilanca za L 1918. Dolgovi. Ljubljana, dne 31. decembra 1919. Stran'!12. Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR slal vsem podružnicam v svrho plačevanja naročnine in članarine. Ravno tafco se mi je posrečilo letos dvigniti potom ljubljanske kreditne banke, ki ima zvezo z Živnostensko banko v Pra¬ gi, zastavnino od 297 vrnjenih vreč po 25 kron, od v jeseni 1. 1918. prejetega slad¬ korja, Preje je bil ves brzojavni in pisem¬ ski in denarni promet s čehoslovaško re¬ publiko zaprt, Ta vsota je sedaj tudi re¬ šena. Znesek 2673 K, ki ga ima železnica povrniti za 1069 kg ukradenega sladkorja, do danes še ni izplačan. Izgubljen pa tudi ta znesek ni, ker se je tatvina izvršila pred državnim preobratom in do takrat želez¬ nica še jamči za tatvino. Pregled računov. Pregledovalec računov g. Ivan Černič poroča občnemu zboru, da sta on in g, Alojzij Trink pregledala račune, jih našla v redu in predlaga, da občni zbor izreče odboru absolutoriji. Sprejeto. Nato je sledila volitev odbora in sicer najprvo volitev predsednika. G. Matej Vidmar predlaga za pred¬ sednika g. prošta Andreja Kalana. Soglasno in z vzklikom sprejeto, G, prošt Kalan prevzame predsedstvo in se zahvali za izkazano zaupanje. Na predlog g. Lapajneta izvoli občni zbor soglasno, za podpredsednika g. sadjarskega nadzornika M. H u m e k a v Ljubljani. V odbor so bili izvoljeni sledeči gg,: Bukovic Avgust, računski nadsvetnik v Ljubljani, Rojina Frančišek, nadučitelj v Šmartnem pri Kranju, Slapšak Julij, nadučitelj v Radovljici. Strgar Janko, čebelar v Bitnjah pri Boh, Bistrici. Mesar Ivan, ravnatelj Jugoslovanske knji¬ garne v Ljubljani, Verbič Josip, profesor v Ljubljani. Okorn Josip, čebelarski praktikant pri de¬ želni vladi v Ljubljani, Zirkelbach Henrik, posestnik v Ljubljani. Namestnika : Virijent Jakob, posestnik v Olševku pri Kamniku, Babnik Janko, uradnik v tobačni tovarni v Ljubljani in posestnik. Pregledovalca računov: Elsner Ivan, oficijal pri finančnem ravna¬ teljstvu v Ljubljani. Kunaver Franc, žel. nadrevident v Ljub¬ ljani. S tem je bila volitev odbora končana, Zirkelbach Henrik izjavi, da je 12 let opravljal posel tajnika, blagajnika in upravnika, da pa v bodoče vsled stanov¬ skega posla tega ne more več prevzeti. Občni zbor mu izreče zahvalo. Predlogi: Podružnica v Zagorju predlaga, da bi »Čebelar« objavil imena članov posamez¬ nih podružnic. Ta predlog je občni zbor odklonil z ozirom na že itak pičel prostor v listu in zaradi prevelikih stroškov. Drugi predlog iste podružnice, naj se v svrho nastavljenja tajnika osrednjega društva dvigne članarina, ako nima dru¬ štvo samo tozadevnih sredstev, Uredi naj se pisarna, kjeh bi društveniki, oziroma podružnice osebno ali pismeno dobivale informacije bodisi v gospodarskem ali in- štruktivnem oziru. Ta predlog občni zbor odstopi odbo¬ ru, da ga po možnosti upošteva, K prvemu predlogu te podružnice na¬ svetuje g. učitelj Šmajdek, da bi se raje iz¬ dal čebelarski koledar. Odbor naj vpraša podružnice, koliko izvodov koledarja bi vsaka podružnica naročila, Ako bi se oglasilo dovolj naročnikov, bi se izdal koledar, sicer ne. Občni zbor sprejme ta nasvet in to nalogo poveri odboru. G. Jurančič kot zastopnik štajerskih čebelarjev predlaga, naj- bi se vršil občni Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR« Stran 113. zbor čebelarskega društva vselej obenem z občnim zborom kmetijske družbe v Ljub¬ ljani, Sicer sam na sebi jako umesten pred¬ log se ne more brezpogojno upoštevati, ker bi se potem razni člani ne mogli ude¬ ležiti občnega zbora, ker bi bil na delav¬ nik. Ko bi bil občni zbor Kmetijske družbe v soboto ali pondeljek, bi se predlog g. Jurančiča lahko uveljavil. Drugi predlog g. Jurančiča je bil gle¬ de razpečavanja medu in odpravo carine. G. Bukoivic pojasni, da se sedaj se¬ stavljajo v Belgradu novi carinski tarifi. Kmetijsko poverjenitšvo je poslalo svoje nasvete v Belgrad in postavilo zelo visoko carino za uvoz tujega medu, še večjo pa za ponarejen med, za čebelarske potrebšči¬ ne, katere nam primanjkujejo, pa najnižjo carino. Gosp. podpredsednik Humek stavi z ozirom na velike zasluge, ki jih ima g. predsednik prošt Andrej Kalan za čebe¬ larstvo, predlog, da ga občni zbor izvoli za svojega častnega člana. Predlog je bil z velikim navdušenjem in ploskanjem soglasno sprejet. Gosp. predsednik in prošt se iskreno zahvali za to izredno čast, izjavi pa, da po demokratičnih načelih na noben način ne sprejme te častne izvolitve. Na vprašanje glede cene letošnjemu medu izrazi občni zbor svoje strokovno mnenje z ozirom na visoko ceno sladkor¬ ja, s katerim je bilo treba pitati skozi celo leto, da cena 40 K za kilogram ne bo pre¬ visoka. Že sedaj ponujajo tuji prekupci 35 K za kilogram, ki bodo imeli zraven še masten zaslužek, S tem je bil dnevni red izčrpan. Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi okrog poldne g. predsednik občni zbor z željo, da bi ajda, zadnji up čebelarjev, na¬ polnila panji. Po občnem zboru so si ogledovali če¬ belarji vzoren čebelnjak na marijaniškem vrtu, posebno so jih zanimale lepo bar¬ vane končnice in pa obljudeni slamnati koši. Gosp. Bukovic je pa razkazoval če¬ belarjem razne izboljšave na vrtu razstav¬ ljenih Žnideršičevih panjev, Ta dan gotovo ostane vsem udeležni- kom občnega zbora v prijetnem spominu. Na svidenje drugo leto! Kako naj čebelarimo na med v A.-Z. panjih? V zadnji štev. »Čebelarja« kritikuje g. Val. Jakelj moj članek o prevešanju, ter zastopa mnenje, da naj se preveša- nje sploh opusti. O nelogičnosti in nasprotju mnenj, kakor tudi napačnih tr¬ ditvah ne bom razpravljal, ker se mi ne zdi potrebna, pa tudi preveč bi se razteg¬ nila taka razprava, a,ko bi se spuščal v po¬ drobnosti. Omejiti se hočem samo na naj¬ važnejše! Spis g. J, bi bil zelo zanimiv, ako bi ne bil pisan enostransko in trditve s števil¬ kami dojkazane. Problemi se ne rešujejo čez noč, ampak je treba večletnega teme¬ ljitega opazovanja in študija. Vsaka stvar ima svojo dobro in slabo stran. Naša na¬ loga mora biti, da po možnosti dobre last¬ nosti povečamo, kar je slabega omilimo, če že ni mogoče popolnoma odstraniti. V prvi vrsti moramo upoštevati krajevne pašne razmere in temu prilagoditi ves obrat, kajti kar eden v svojem okraju z uspehom uporablja, dostikrat drugemu ne služi. Odtod tudi različni načini. To pa še ni nikako nasprotovanje, ampak le izpo¬ polnjevanje. Že v zadnjem članku sem za¬ stopal mnenje, da prevešanje ne bo edina pot, ki nam bo omogočala uspešno čebe¬ larjenje na med, in da se nam bo posreči¬ lo z večletnim smotrenim delom priti do pravih zaključkov. Seveda bo moralo vr¬ šiti to delo mnogo čebelarjev, najbolje v vsakem čebelarskem okrožju vsaj eden. Oglejmo si torej še enkrat oba načina, Stran 114. Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR prevešanje in nastavljanje v pravi luči in iz tega izluščimo jedro! A, Prevešanje. Osem let se poslužujem prevešanja, in ne morem trditi, da bi bilo slabo. Čebe- larim v dveh krajih, doma in v Ljubljani. Uspehi so bili različni, vendar povoljni. Dobre lastnosti prevešanja so: 1, Ako prevesimo o pravem času, razpolagamo ob glavni paši z velikim števil om izlet¬ nih čebel in razmeroma le ma¬ lo zalege. Kdaj naj torej prevesimo? Pravilno 2 do 3 tedne pred glavno pašo' Zakaj? Vsa čebelna zalega se v medišču v treh tednih izleže, dočim matica v tem ča¬ su v novem plodišču ne more staviti za¬ lege v obsegu kakor poprej, kajti čebele morejo negovati in greti tudi zalego v me¬ dišču. Vsled tega je v plodišču vsaj prve dni le malo čebel in se le polagoma polni. Razvoj zaleganja v plodišču je tudi odvi¬ sen od tega, kakšno satovje damo pleme¬ njaku, ali izdelano ali pa satnice. Navad¬ no zahtevamo od vsakega prevešenca, da nam izdela par satnic, katerih pa ne da¬ mo k steni, ampak vedno, če je drugo sa¬ tovje že izdelano, na tretje mesto od stene. S tem zabranimo matici, ako ni posebno dobra paša, da ne more prve tri tedne ža¬ leči več kot 3, kvečjemu 5 satnikov. In uspeh? Po treh tednih veliko izletnih če¬ bel in v najboljšem slučaju 5 satnikov za¬ lege, Takrat pa se začne tudi glavna paša! Samoobsebi umevno je, da bo tisti panj največ nabral, ki ima veliko izletnih čebel in le malo zalege, Ta teorija vendar ni na¬ pačna, ker drugače bi menda čebelarili sa¬ mo s slabiči?! 2. S prevešanjem prisilimo čebele k večji pridnosti. Gnez¬ do, ki je bilo v plodišču, se sedaj skoro celo nahaja v medišču. V plodišču je le matica ter eden ali dva sata zalege, torej veliko praznega prostora. Naravni nagon čebele je, da se množi, in ravno s preveša¬ njem ji namesto rojenja nudimo to lepo pri¬ ložnost, seveda čebelarju v prid. Prevešen panj ne miruje prej, nego da prostor na¬ polni in izdela. Ako je tako — in o tem ni nobenega dvoma — žival vendar dela in ne lenuhari. 3. S prevešanjem zabrani¬ mo večinoma tudi rojenje. Na¬ ša čebela je rojivka. Ko je panj poln, roii. Koncem aprila plemenjak v A-Ž panju na¬ polni plodišče, in tedaj stojimo! na razpotju: Ali razmnožuj, ali pa izrabi priliko, da pri¬ delaš med! Rojev imamo že iz kranjičev dovolj, zatorej bomo panj prevesili! S tem damo matici priložnost, ker ima veliko prostora, da lahko zalega in panj se v 4 do 5 tednih razvije v ogromno družino. In ravno vsled velikega prostora, ki ga nudi¬ mo matici za zaleganje, ljudstvo vsled obi- lega dela ne misli na rojenje. Seveda ho¬ dijo tu v poštev pred vsem lastnosti mati¬ ce. Zato jih pa odbirajmo in sicer ne od ro- jivcev temveč od medičarjev. Odbiranje takih matic in dobra paša je tista umet¬ nost, da čebele brez pripiranja matice obračajo vso pozornost na med! Matičnjakov v medišču nisem našel, odkar zapiram izletalnice v medišču (glej članek »Prevešanje«) razen, ako hoče panj preleči. Seveda v posameznih slučajih panj roji, posebno ako smo prepozno; prevesili. To pa ne more biti vzrok, da bi preveša- kratkomalo obsodili. 4. Ako prevešamo, čebele raje nosijo med v me d išče. Na¬ rodni pregovor pravi, da še zajec večkrat tja leti, kjer se skoti. Isto je tudi pri čebe¬ li. Le opazujmo njihovo delo v medišču! Videli bomo, da ob razmeroma srednp pa¬ ši, — dobra je pri nas bela vrana — spreti napolnijo vsako celico, iz katere je izlezla mladica. In s tako; pašo moramo mi raču¬ nati. Vsled prevešanja znosijo čebele sko¬ ro ves razpoložljiv med v medišče, kajti v plodišču je večinoma sama zalega m cvetni prah. Zato pa tudi ne moremo, kadar točimo, pobrati iz medišča vsega medu. Če se borno tega držali, tudi ljud¬ stva v normalnih letinah ne bodo o kresu suha! 5. Pridelek medu pred le- Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR Stran 115, tom 1911 in sedaj. Dokler še ni¬ smo čebelarili v A-Ž panjih in se posluže¬ vali prevešanja, ampak nastavkov (Ger- stung), so bila medlišča večinoma prazna, do čim sedaj, odkar prevešamo, vsako nor¬ malno leto lahko računimo na gotovo koli¬ čino medu. Seveda, kdor čebelari v razmerah, da mu ni treba prevešati, in mu čebele brez prevešanja nanosijo polno medišče, temu je le čestitati, dočim smo mi tako dolgo, dokler ne dobimo drugega načina, prisilje¬ ni prevešati. Senčna stran prevešanja je ta, da so čebele nekaj časa razburjene, toda to tra¬ ja le nekaj dni in potem letijo zopet po¬ polnoma normalno, ker se hitro vžive v nove razmere, dočim delo nikakor ni tako grozno in gnusno, kakor trdi g, J, Priznam, da je prevešanje huda operacija, ki jo pa čebele hitro prebole. Seveda bi bilo boljše, ako bi dosegli uspeh brez prevešanja. Za¬ torej delajmo smo Iren o in morebiti bomo kdaj dosegli boljše uspehe brez preveša¬ nja, kot jih sedaj s prevešanjem. B. Nastavljanje, Vsled rojivosti naše čebele se le red¬ kokdaj posreči, posebno, ako je panj že zelo razvit, privabiti čebele, da bi nosile med v medišče. G, J. jih privabi z medom in to že v zgodnji pomladi. Igrača je seve¬ da privabiti čebele ob dobrih letinah, ko napolnijo vsak kotiček in vsako škatljo. Toda to je pri nas žalibog zelo zelo redko¬ kdaj. Zadovoljni smo, ako imamo srednje letine. Na jesensko pašo, ajdo, reso ne ra¬ čunimo veliko, razen letos, in smo zado¬ voljni, ako nabero za svojo uporabo, Vsa leta, kar čebelarim, je medila ajda samo enkrat izdatno. Najboljša pašna doba je pri nas maja in junija, in takrat moramo biti pripravljeni. Toda ravno takrat se pri¬ pravljajo ljudstva, katerim smo medišča samo odprli, na roj, moč se torej cepi. Na¬ bira pač samo prvec, dočim z izrojencem ni nič en mesec, dokler matica ni oploje¬ na. Vprašanje je, koliko nabere plemenjak predno roji. Tudi roj nam gotovo nekaj da, ko ga jeseni kasiramo, Ta način ima sledeče dobre lastnosti: 1. Ni treba prevešati, 2. imamo jeseni samo mlade matice. Kolik je povprečen pridelek medu, bo pa treba šele dognati. Senčne strani so pa: 1, Ob glavni pa¬ ši se moč cepi, 2, ogrebati in čakati mora¬ mo na roje, kar ni posebno prijetno in ne vedno mogoče, imeti bi bilo treba veliko večji prostor in še enkrat toliko A-Ž pa¬ njev kot doslej zaradi rojev, torej bodo tudi stroški večji in* tudi več dela. Česa se bomo v poznejših letih posluževali, bo¬ do pokazale izkušnje. Zatorej na delo! Kaj je Čebelarim želi let v kraju, kjer raste široko- in ozkolistna lipa. Ta druga v ve¬ liki večini. Cveto sicer več ali manj vsako leto, a znatno so medile le enkrat. Letos le eno popoldne. Mislim, da se ne motim, če trdim, da medijo bolj proti večeru, po deževnem vre¬ menu ob soparnih, a brezveternih, mirno- oblačnih dneh, ko je v ozračju veliko elek¬ trike. Solnce in veter izsušita ves nektar. Med je redek, svetlo-rumen, prijetnega okusa, zgosti se v par dneh, Amerikanski z lipo? čebelar Doolittle (beri Dulitl) trdi, da je lipa v njegovem kraju najboljša medunosna rastlina. Pravi, da je neko leto tako obilo medila, da je nabral prav močan panj dnevno 10 kg medu. Drugi čebelar Gallup celo zatrjuje, da je dobil v treh dneh 33 kg lipovega medu od posameznega panja. Vedeti pa moramo, da dobijo Ameri- kanci toliko medu od srebrnoliste lipe (Tilia argentea), ki raste v celih gozdih na obrežju rek Severne Amerike. Ker je pa pri nas za medovanje lip malokdaj ugodno Stran 116 Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR vreme, zato je lipa za nas čebelarje' skoro brezpomembna. Je pač vsako izločanje nektarja za- visno od lege, zemlje in n a j v e č od vremena. Drugod n, pr, zelo hvalijo pravi ko¬ stanj, jaz ga pa sploh ne upoštevam, dasi ga je precej v našem kraju, ker pri nas premalo medi. Tako je z ravšeljem (Rho- dcdendron), Letos je pričel 1. in 2, veli¬ kega srpana jako dobro mediti, čebele so, posebno opoldne, trumoma letele proti goram, a kaj ko* je po dveh lepih, gorkih dneh zopet nastalo deževno in hladno vreme! Fr, Lakmayer, Karbolmej. Posnamem iz svojega čebelarskega zapisnika. Prezimljeni panj št. 8 je imel 22, vel. travna 1918 tri sate gnile zalege. Pokrovci celic udrti, luknjičasti, v celicah očrnela zalega, v mnogih temncrja, smrdeča, go¬ sta tekočina. Zanašal sem se, da so vsi panji v redu, ker so bili zelo čebelni, in zato jih nisem pregledaval od 29. mal. travna, ko sem prav močnim poveznil na¬ stavek in vanj prevesil nekaj čebelnih satov iz vališča. V tem panju se je pojavila ta strašna čebelna bolezen že tri leta zaporedoma. To pet: sem izbral za ozdravljenje po¬ sebni način. Zalego sem zvečer izrezal in sežgal. Čebele na ostalih zdravih satih sem po¬ maknil v stransko medišče istega panja, ki je bilo prazno. Pridejal sem jim dva popolnoma izdelana sata in en sat z medom. S premikalno deščico sem jih ločil od okuženega plodišča in jim odprl prašnico medišča. Sedaj sem v okuženem plodišču ostrgal z greblji,co dno, stene in strop, do¬ bro z ostro cunjo odrgnil in namazal dva¬ krat v dveh dneh z navadnim, črnim kar- bolinejem, kakršnega prodajajo po trgovi¬ nah za mazanje kolov, plotov itd. Vsakdo si lahko misli, kakšen smrad je puhtel iz panja in celo iz njegovega stranskega me¬ dišča, kamor sem preselil okužene čebele! Opazoval sem te reve, ko so drugi dan izletavale in se vračale v panj. Tri dni se jim kar ni hotelo vanj! Pa ni čuda, saj je smrdel ves čebelnjak po karbolineju ka¬ kor bolnišnica. Čebele sem razkužil s for¬ malinom. (Kako? Op. ured.) Dne 17. rož¬ nika sem vališče dobro obrisal s suho cunjo in vsadil vanj zelo močnega prvca iz št, 1. Dne 1. mal, srpana istega leta sem preselil, iz njega na št. 12 v stransko me¬ dišče 4 sate zalege s čebelami in matico in na njegovo mesto — torej v panj, ki je bil že tretje leto okužen —- sem vsadil prvca iz vališča št, 12, Dne 11. vel. srpana sem uničil prej okuženi družini staro matico, da so si vzgojile same mlado. Pri vzimljenju sem uničil še staro matico v plodišču in obe združil. Zalege je bilo obilo in vsa zdrava, medu pa za prezimljenje tudi dovolj. Pre¬ zimil je zelo dobro in letos dal 6. rožnika zelo krepkega prvca. Za letošnje roje do¬ sti zgodaj! Drujca z dne 19. rožnika sem mu vrnil. Panj je poln čebel in zdrave zalege. Posebnost je le ta, da čebele v tem panju (plodišču, namazanem s karbolom) niso napravile skoro nobenih voščenih prehodnikiov iz satja na strop ali na stene. Fr. Lakmayer, Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR Stran 117, Malo tožbe — Ko sem pretekle deževne dni s svojim dobrim in vestnim čebelarjem stal pred čebelnjakom, skrbno negovanim in pol¬ nim življenja v panjih in — smrti pred njimi, mu porečem po kratkem molku: »Napišite ob priliki par vrstic, da jih poš- ljeva »Čebelarju« in malo potoživa dru¬ gim, morda srečnejšim čebelarjem.« — In glej, že drugo jutro sem imel to-le poro¬ čilo: »Letošnje leto je zelo žalostno za če¬ belarje, posebno v nekaterih krajih Go¬ renjske, kjer je zmeraj vetrovno vreme. Razen par dni v juniju ni bilo še prav no¬ bene paše. Lipa je odcvetela v dežju in vetru, Zadnje upanje imamo še v jesensko pašo. Nenavadne pojave je bilo letos opa¬ zovati pri čebelah. V juniju so se tako prašile, da niso bili samo panji črni čebel, temveč tudi streha in okolica čebelnjaka. . Govoril sem z več čebelarji; nekateri trde, da je to vzrok sladkor, zopet drugi, da je taka bolezen. Po mojem mnenju je pa vzrok največ narava sama. Prvič je bilo letošnje leto zelo hladno in vetrovno, drugič pa so bile čebele vzgo¬ je e na samem sladkorju; mladina je šla vsa v solnčnih dneh ven in po tleh. Ko je dala narava prve kaplje medu, je bilo ta¬ koj bolje; zato so bili letos tako zelo pozni roji, veliko je pa jalovcev, ker je prehitro minila paša; roji bodo pa tudi ostali sla¬ biči, akb jim jesenska paša 'kaj ne poi- tnore. Pri Žnideršičih se čebelari letos ne¬ koliko lažji, kakor pa s kranjiči, ker letos niso delali na roje. Tudi jim zaloge dalj več vztrajnosti« časa trajajo kakor pri kranjičih, iker so dobro izrabili tisti čas, ki jim ga je narava odločila za branje. Izmed dvajsetih jih je ostalo osemnajst popolnoma v redu. Pri dveh se je pa pri¬ petil ta-le izredni slučaj. Prvi je bil brez- matičen. Pet zaporedoma pridejanih matic je pomoril. Vsako je imel le tako dolgo, da je zalego pokril; sedaj pa ne vzame nobene več. Tudi matičnjake pokvarijo čebele takoj. Drugi je pa imel dve matici naenkrat. Kaj tacega se mi še ni pripetilo. Ko dne 3. malega srpana pregledujem panj, najdem takoj na prvem satu matico, ko pa vzamem zadnji okvir v roko, dobim zopet eno, popolnoma enako! prvi. Ker nisem mogel dognati, katera je prava, sem dal eno v medišče. Čez dva dni pogledam za njima in glej, obe sta stavili zalego. Tako sem jih pustil mesec dni. Ker so se čebele hitro množile, sem moral eno od¬ straniti. Po mojih mislih je bila ena izva¬ ljena v medišču in ker so bili panji pri prevešanju zopet od zgoraj odprti, se je oplodila in šla spodaj nazaj notri. Dobre čebele, veliko čebel — a nič medu! Žalostna nam rnajka!« »Resnico, bridko resnico govori moj vrli čebelar. Tako žalostnega leta ne pomnijo pri nas niti najstarejši čebelarji. Ni rojev ne medu. Ali naj radi tega ob¬ upamo? Ne, nikakor ne! Kdor obupa, ta podleže. Z žilavo vztrajnostjo, ki je last¬ na severnim kulturnim narodom, gojimo naše ljubljenke naprej in strezimo jim v dnevih nesreče. Za dežjem mora priti solnce!« Fr. K. — Selo. w Čebela — zdravnik. »Ampak gola in čista resnica je; moja soproga se ima zahvaliti čebelam in samo le čebelam, da je rešena protina, tako vam povem!« — Tako je zbranim trškim velja¬ kom zatrjeval v gostilni pri Zlatem Stu¬ dencu dr. Strižnik, notar pa tudi velik če¬ belar pred Gospodom. — Ne bodi hud, prijatelj dr. Mazač, ampak vsa tvoja pri¬ znana zdravniška spretnost ni pomagala nič. Pošiljal sem jo po tvojem nasvetu iz enih toplic v druge. Iskala je zdravja v Čatežu in Krapini, v Varaždinu in kaj vem Stran 118 Leto XXII. — »SLOVENSKI ČEBELAR vse kje, popila je neštete steklenice zdra¬ vil, porabila nešteto lončkov raznih mazil iz doktorjeve lekarne, a pomagalo ni vse skupaj nič. Revica je prevpila in .preječala cele dneve in cele noči; vsako poletje jo je vrglo v posteljo. Zadnjikrat je ležala ce¬ lih šest dolgih tednov, kar jo je tako zde¬ lalo, da bi se bila smilila kamenu na cesti. No, in povedati hočem, kako se je te hude bolezni iznebila in ozdravela popolnoma in. sicer brez pomoči dr. Mazača. Saj ne bodeš nevoljen, prijatelj, če to poudarjam, ampak, kar bodem povedal, je gola in či¬ sta resnica. Torej pred petimi leti je bilo. Čebele so mi meseca maja nenavadno obilno ro¬ jile. Nekega dne so mi kar trije panji obe¬ tali drujce, saj so v njih matice pele in kvakale že nekaj dni. Toda prav tistega popoldne sem imel v svoji pisarni neko zelo obširno zapuščinsko razpravo, ki sem jo moral na vsak način voditi sam. Moral sem oditi takoj po obedu, toda čebele je bilo treiba pa tudi pravočasno oskrbeti, ker drugače drugi roji, kakor znano, kaj radi pobegnejo. Imel sem sicer prav prid¬ nega hlapca, samo, da je bil revež malce udarjen na pameti, in bržčas je bil prav za¬ radi tega tudi velik bojazljivec. Pa moja soproga je bila že takrat dokaj vešča v ta¬ kih opravkih, zato sem odšel popolnoma brez skrbi, češ, hlapec bode že opravil, saj bode žena odredila, kako in kaj. In res. Rojili so vsi trije panji, pa hkrati. Baje, da so s,e; čebele celo uro sukale nad vrtom, a vsedle so se potem v nek okleščen hra- stič v sosedovi seči in sicer vse troje sku¬ paj v en sam velik roj. Hlapec se torej pripravi k ogrebanju. Toda vreme je bilo tisti dan nenavadno soparno in hlapca če¬ bele tudi niso marale preveč, skratka, čez nekaj časa potem pomoli ta že precej za- breklo glavo v kuhinjo. »Gospa, ne morem, so preveč hude.« In pri tistem hlapcu je bilo že tako: če je rekel n e, ni pomagalo nič, čeprav bi ga bil z voli skušal premak¬ niti. No, moja soproga ima, prav kakor jaz, posebno veselje do čebelarstva in je opra¬ vila tako delo že dostikrat sama, če mene ni bilo ravno pri rokah. Tudi v tem slu¬ čaju se je takoj pripravila k delu. Ampak ta slučaj se ji je zdel po pravici precej te¬ žaven, kajti, vroče je bilo, čebele so se¬ dele med gostimi vejami in treba je bilo plezati po lestvi precej visoko. Slučajno je stala na mizi malone polna steklenica bizeljanca, ker se je meni preveč mudilo v pisarno. Natočila si ga je torej, kar sicer ni bila njena navada, kar dva kozarca in potem se je baje res dokaj pogumno- lotila dela. Toda, komaj je po lestvi pristopicala do roja, so čebele ovohale jim skrajno zo¬ prni vinski duh in takoj se jih nekaj za¬ praši v lice. Čebelna kapa je namreč v mojem čebelnjaku neznana stvar. Seveda se je soproga jadrno umaknila z lestve. Doma, ji pa pride na misel, da bi jo jaz utegnil zbadati, češ, užugale so te. Tudi se je bala, da bi se roj dvignil. Zato se je osoikolila, da ga hoče vseeno spraviti, naj velja kar hoče, Ali, da bi si za tako ne¬ varen opravek pridobila potrebne korajže, ravnala se je po mojem preizkušenem vzgledu. Potegnila ga je zopet in pogumno odšla na delo. Zopet je lezla po lestvi. Gorenji klin lestve pa je slonel ravnoi na grči tistega dokaj šibkega okleščenca. Ko se je torej soproga vzpenjala kvišku, vdrla se je lestva pod njeno težo nekoliko v zemljo in znižala toliko', da je zdrknil gorenji klin pod grčo. Okleščenec se je zaraditega se¬ veda stresel in — malone ves roj se je vsul moji soprogi v obraz, na vrat in na prša. Ta nesrečni slučaj in pa to, da ji je sapa precej dišala po vinu, oboje je če¬ bele toliko raztogotilo, da so jo klale, kar se je dalo,-Kako je bilo potem, mi nihče ni mogel povedati. Ali mislil sem si, da je moralo biti grozno, strašno, zakaj trava je bila daleč naokoli povaljana in pomandrana v pravem pomenu besede. Na silni krik je prihitela moja družina In so pritekli sosedje, da so jo s silno- težavo rešili iz krempljev razljutega roja. Brez¬ številnih pikov jo pa seveda niso mogli ubraniti. Baje, da je bila podobna živemu mravljišču, — Pozno na večer se vrnem, ne da bi bil vedel, kaj se je zgodilo. V ku¬ hinji vse tiho. Sobarica mi prileze vsa otekla nasproti, »A, kje je gospa?« jo po¬ baram. »V spalnici.« Vstopim, nič dobrega sluteč. Na postelji najdem silno odebeljen, otekel in zabrekel nestvor, svojo ženo, ki v resnici ni bila več človeku podobna. Kaj da se je zgodilo, mi ni bilo treba povpraše¬ vati. Prestrašeni tečem po dr. Mazača, a ni ga bilo doma, Zavijali smo torej nesreč¬ nico v rjuhe, namočene v mrzlo vodo in ji strgali z ostrimi žlicami raz kožo žela, katerih je bilo toliko, kakor bi bila na¬ drobno potrošena s kuhano kašo. No, smrtne nevarnosti pač ni bilo. V treh dneh je bila moja žena zopet, kakor navadno in — kar je v resnici čudež, tisto poletje, kakor tudi ves čas pozneje je osta¬ la, kar se protina, ozir, revmatizma tiče, Leto XXII. SLOVENSKI ČEBELAR Stran 119. zdrava do današnjega dne. Čebele so jo temeljito ozdravile. Torej ima dr. Terč v Mariboru popolnoma prav, ki uporablja že mnogo let čebelni pik zoper revma¬ tizem. — Deset let je že preteklo, odkar nam je notar pripovedoval o čudežnem ozdrav¬ ljenju svoje soproge in znano je v celem trgu, da je ni kmalu tako zdrave in čvrste žene, kakor je gospa notarjeva. Revma¬ tizma že dobrih 15 let ne pozna, ampak čebele, ki so jo bile tistikrat tako neusmi¬ ljeno oklale, ima od te dobe še desetkrat rajši. Vesti iz podružnic. Iz Škocijana pri Mokronogu na Dolenj¬ skem. (Ustanovitev čebelarske po¬ družnice.) Dne 20. mal. srpana t. 1. se je vršil v Škocijanu ustanovni shod čebelarjev iz Škocijanske okolice, da se ustanovi čebe¬ larska podružnica. V ta namen je imel upra¬ vitelj kmetijske šole na Grmu gosp. A. La¬ pa j n e čebelarsko predavanje, v katerem je pojasnil ugodno lego tukajšnjega kraja za če- belorejo, način, kako bi se pri nas dvignila ta panoga in pomočki v to. Zbralo se je nad 20 čebelarjev in nekateri drugi interesenti. Navzoči čebelarji so bili takoj pripravljeni za to, ter so zbrali svojim načelnikom vnetega čebelarja g. Franca O b r č a iz Grmulj pri Škocijanu, tajnikom g. nadučitelja Benedi¬ čiča iz Škocijana. Za pristop se je priglasilo 10 čebelarjev, zglasili pa se bodo še drugi, ka¬ teri so bili ta dan zadržani zaradi sušenja krme. Splošna želja je, da se pri nas širi če¬ belarstvo. Čebelarimo izključno z domačo sivo kranjsko čebelo, ki donaša najvišji pridelek in je krotka kot jagnje. Navzoče čebelarje je veselilo, ko so zvedeli, da so vse sosedne ob¬ čine kakor Raka, Kostanjevica, Št. Jernej in Bela cerkev že ustanovile svoje podružnice ter s tem pokazale svoje posebno zanimanje za to panogo. Čebelarji imajo prav. V krajih, kjer je za čebelarstvo najugodnejša lega in obilno paše, tam naj se goji ta panoga, da bodo deležni koristi, ki so sicer izgubljene. Pohvalno je omeniti, da je gospod nadučitelj Benedičič s svojim vplivom dosegel, da so se čebelarji. z vso vnemo oprijeli misli ustanovitve čebe¬ larske podružnice ter da je pričakovati, da se bode ta ugodno razvijala. A. Lapajne. Iz Št. Jerneja. (Ustanovitev čebe¬ larske podružnice v Št. Jerneju.) Št. Jernejska dolina je znana po Slovenskem radi svoje idilične lege, prijaznih vasic, ro¬ dovitnega polja, vinskih goric, obsežnih go¬ zdov, vzornega obdelovanja zemljišč, umne živinoreje zlasti konjereje in ker tukaj živi dobrosrčno ljudstvo, ki je vneto za napredek. Odtod toliko razumništva, ki izhaja iz tega kraja. Od zgodnje spomladi do pozne jeseni je tudi za čebelice obložena bogata miza; treba jih je le postaviti na pravo mesto blizu Gorjancev ali Vinigavrha in blagor se kmalu vidi. Zato je bila splošna želja, da se ustanovi čebelarska podružnica, ki naj skrbi, da se ta panoga začne umneje gojiti. V ta namen se je vršil dne 13. mal. srpana t. 1. popoldne v šol¬ skem poslopju ustanovni čebelarski shod v zvezi s čebelarskim predavanjem. Akoravno je bilo vroče poletno vreme, ki je klicalo posestnike na travnike k senu, so se vendar zbrali vsi čebelarji iz Št. Jernejske okolice k zborovanju. Udeleženci so si so¬ glasno izvolili za svojega načelnika vzornega čebelarja gospoda Kovačiča starejega iz Vrha pri Št. Jerneju, njegovega sina pa za tajnika. Izmed navzočih jih je pristopilo takoj k društvu 18. Nato je sledilo kraju in letnemu času primerno predavanje upravitelja kmetij¬ ske šole na Grmu g. A. La p a j n e t a , ki je v obsežnem predavanju navajal sedanja najvaž¬ nejša opravila in opozarjal, kako naj čebela- rijo, da bodo imeli uspehe. Ob sklepu so se podali nekateri udeležniki na dom novoizvo¬ ljenega načelnika, kjer jim je razkazal svoj če¬ belnjak in pojasnjeval svoje delovanje. Jav¬ nega priznanja je vreden mož, ki ima poleg obilega dela kot večji posestnik še voljo, čas, da oskrbuje tak za Št. Jernejsko dolino vzoren čebelnjak. Kdor si ga ogleda ter opazuje nje¬ govo delovanje, postane vnet čebelar. A. Lapajne. Čebelarska podružnica za gornjegrajski okraj je imela svoje poučno zborovanje dne 13. malega srpana t. 1. pri čebelarju Fr. Krajn¬ cu na Kropi. Udeležba je bila prav povoljna, kajti izmed 80 včlanjenih čebelarjev je pri¬ hitelo približno polovica na ta shod. Po krat. kem pozdravu preide predsednik g. Josip Terčak k dnevnemu redu. Zapisnik zborova¬ nja iz Ksaverija dne 16. marca t. 1. se odobri. O čebelarjenju v A. Ž. panju je poročal g. Va¬ lentin Pulko, nadučitelj iz Gorice, prav teme¬ ljito in umljivo. Panj, katerega je predavatelj sam izdelal, opisal in priporočal — je marsi¬ koga pridobil, da bode o prihodnji ženitvi na¬ stanil svojo čebelarsko rodbno v takšen panj. Društveni predsednik je prav poljudno rešil Stran 120, Leto XXII, — »SLOVENSKI ČEBELAR točko: »Med in njegova,,uporaba v gospodinj¬ stvu«, Obravnaval je sledeče točke: 1, Važnost medu v gospodinjstvu. 2, Lastnosti medu. a) raznovrstnost v okusu, b) barva medu, c) shranjevanje medu. 3. Vporaba medu v gospodinjstvu. 4. Druga vporaba medu in sicer: a) med v zdravilstvu, b) med v kuhinji, c) med za pri¬ pravo pijač. Ker nam je v letošnji skrajno slabi spo¬ mladi sladkor rešil naše ljubljenke — so ude¬ leženci shoda soglasno sklenili, da se zaprosi zopet za 3000 kg sladkorja za jesensko krm- Končno smo rešili še nekaj drugih važnih vprašanj, na kar se je lepo uspelo zborovanje zaključilo z željo, da se v kratkem zopet sni¬ demo pri kakem čebelnjaku. J. T. Četrti čebelarski shod čebelarske podruž¬ nice za Savinjsko dolino se je vršil 27. ma¬ lega srpana pri g. Rojniku p. d. 'Plavcu na Podvrhu blizu Braslovč. Zbralo se je okroglo 50 čebelarjev in čebelaric iz bližnje okolice; zlasti je bilo veliko mladih fantov začetnikov. Društveni tajnik je predaval o prednostih premakljivega dela ter mrzle stavbe, pripo- ročujoč A. Ž. panje, kakršne ima vpeljane že g. Rojnik. Omenil je tudi varčevanje s satjem in kako je praktično kuhati voščine. Pri tej priliki je toplo priporočal solnčni topilnik. Vrste čebel in njih razvoj pa smo si ogle¬ dali na satniku, ki ga je prinesel g. Rojnik iz enega A. Ž. panja. — Tudi na razna stavljena vprašanja je končno odgovarjal g. preda¬ vatelj. Po končanem shodu smo si ogledali še Rojnikov vzoren živinski hlev, za katerega je bil celo odlikovan ter njegovo praktično le¬ seno točilo lastnega izdelka, ki prekaša vsako kupljeno kovinasto, ki ga povrh še sedaj v obče dobiti ni, — Prosil bi g. Rojnika, da pošlje g. uredniku sliko in kratek popis tega svojega točila. (Prosimo! Uredništvo.) Šolski ravnatelj g. Fran Lorber iz Bra¬ slovč se predavatelju imenom' vseh zbranih zahvali za trud ter prosi za poseben čebelar¬ ski tečaj za začetnike. Tak tečaj naj bi se vršil pozimi. Gospej Rojnikovi pa hvala lepa za gostoljubno pogoščenje! Poročevalec. Čebelarski shod in ustanovitev čebelarske podružnice v Središču. V nedeljo, dne 27. malega srpana se je vršil v Središču v dru¬ štvenem domu lepo uspeli čebelarski shod. Na shodu je predsedoval naš neumorno de¬ lavni in priljubljeni g. Jurančič, ki so ga če¬ belarji z velikim zanimanjem poslušali. Po predavanju se je ustanovila nova čebelarska podružnica za Središče in okolico. Pristopilo je takoj 29 članov. Izvolil se je sledeči odbor: Franc Hernja, predsednik; Ernest Novak, podpredsednik; Ivan Čuček, tajnik in blagaj¬ nik; Martin Dogša in Alojz Štiberc, odbornika. Po izvolitvi odbora smo se podali k čebel¬ njaku podpisanega, kjer je g. Jurančič prak¬ tično izvršil revizijo izrojenca glede oprašitve matice. Ogledali smo si še tudi druge koristne naprave in se o marsičem razgovorili. Hitro nam je minil čas, dasi je shod trajal od % 2. do 6. ure. Čebelarji, s tem, da ste pristopili v tako lepem številu h čebelarskemu društvu, smo si postavili trden temelj za napredek v čebelarski stroki v našem kraju. Pomagali bomo širiti omiko in blagostanje in s tem ko¬ ristili sebi in svojemu narodu. Člani čebelarske podružnice za brdski sodni okraj v Krtini blagovolite naznaniti pod¬ pisanemu do 25. t. m. število in vrsto panjev katere nameravate vzimiti. Z naznanilom spo¬ ročite tudi, koliko sladkorja rabite za jesensko pitanje. Obenem vas prosim da pošljete v zmislu sklepa letošnjega občnega zbora do¬ plačilo na članarini v znesku 6 K. Ivan Šmajdek. Ustanovni občni zbor čebelarske podru¬ žnice v Slovenjem gradcu je bil dne 3. veli¬ kega srpana ob 10. dopoldne. Predavanje na shodu je prevzel g. okrajni šol. nadzornik Lud. Černej. V eno in pol urnem govoru je te¬ meljito pojasnil korist organizacije in velik pomen čebelarstva v prirodnem in narodnem gospodarstvu. Priporočal je vpeljavo moder¬ nega čebelarstva na med s premakljivimi pa¬ nji zlasti A. Ž. panj. K podružnici je pristopilo takoj 42 čebelarjev. To število se bo pa še pomnožilo, ko vzdramimo tudi zaostale za¬ spance. Shoda se je udeležil tudi vlč. g. mest¬ ni župnik A, Čižek in več gg. učiteljev.'— Po¬ družnica je izvolila sledeči odbor: Predsed¬ nik: Frid. Ferk, posestnik iz Slov. gradca; njegov namestnik: Janko Pruš, čevljarski moj¬ ster iz Slov. gradca; tajnik: Franc Vavkan, posestnik v Šmartnu; blagajnik: Roman Vre- sovnik, ključavničarski mojster v Slov. grad¬ cu; odborniki: Karol Barle, učitelj v Šmartnu pri Slov. gradcu; Martin Vrečko, šolski vodi¬ telj v Pamečah pri Slov. gradcu; Ignacij So- van, čevljarski mojster in posestnik v Slov. gradcu. ‘ F. F. Shod čebelarske podružnice v Zagorju ob Savi bo 7. kimavca popoldne pri g. Lovraču. K obilni udeležbi vabi odbor. Odgovorni urednik Hinko Zirkelbach. Lastnik »Slovensko čebelarsko društvo«. Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubljani.