Glasilo delovne organizacije Svilanit Kamnik
1-2/78
ZGODBA ŽENE, ki se spominja in nas opominja
Otroka, ki sta jo čakala doma, sta jo kot nevidna sila priganjala naprej. Še bolj je pohitela. Gotovo sta lačna in premražena, kakor je tudi sama. Da se jima le ni kaj pripetilo . . .
Še v temi se je odpravljala z doma z najstarejšim sinom in del poti sta šla skupaj; na križišču sta se ločila. Njen, komaj osemletni Stanko se je napotil proti lončarski delavnici, sama pa je odhitela na drugi konec mesta v šivalnico, kjer ji je gospa z dobrodušnim imenom Eliza ponudila delo.
Najmlajša otroka je pustila doma. Skrbelo jo je zanju. Skrb jo je spremljala vso pot na delo in dolgih šestnajst ur na delu v delavnici, kjer se je stiskalo še trideset deklet in žena. Zaradi slabega zraka in prehrane ter čezmernega dela ji je postajalo slabo in komaj se je obdržala na nogah.
Potrebovala bi toplejši plašč, je razmišljala in hitela domov. Upala je, da se je Stanko vrnil že pred njo in malima zakuril v peči... Ko vsaj Matevža ne bi pobrala jetika; komaj štirideset let je imel, ko so ga pokopali. Lahko bi bila doma, pri otrocih, tako pa. . . Zaslužek je slab. Matevž je zaslužil precej več, čeprav njegova mezda ni bila večja od mezde ostalih delavce, bila pa je vendar še enkrat večja od njene. Zakaj pravzaprav žene tako malo zaslužijo? Sosedova Marija in Jože delata oba isto delo v lončarni, pa je Marijin zaslužek kljub temu veliko manjši od Joževega . . .
Malima bo morala kupiti čevlje, da bosta čez dan, ko sta sama doma, lahko zunaj z drugimi otroki; vsaj deklici, fantič pa bo že ponosil čevlje za starejšim...
Počasi je odprla hišne duri. Objela jo je prijetna toplota. Torej se je fant le vrnil z dela pred njo; niso ga zadržali vso noč kot pred nekaj dnevi. Kako majhen je, pravi pritlikavček kljub osmim letom. Zadnje čase pokašljuje. Da bi ga le ne pobrala jetika, kakor njegovega očeta, njenega Matevža, ki sta se vzela pred desetimi leti... Ko bi le še živel; potem bi ji ne bilo potrebno poslušati vreščanja in ukazovanje gospe Elize. In tudi več je zaslužil.. .
Otroci so pridni in razumejo njeno stisko. Zopet večerjajo samo krompirjevo juho. Hitijo spat. Le kaj počenjajo ves dan, ko je ni doma. .. Morala bi jim oprati perilo in zakrpati nekaj hlač... Jutri, bo že jutri ali pojutrišnjem postorila vse potrebno, zdaj mora spati. Čez nekaj ur se bosta morala s Stankom zopet odpraviti na delo. In spet se bosta na križišču ločila.. .
Mora se odpočiti, je bila njena zadnja misel, sicer gospa z dobrodušnim imenom Eliza ne bo zadovoljna z njenim delom, zaslužek bo še slabši. Že tako komaj shajajo . . .
Samo stoletje je preteklo od zgodbe žene, delavke, matere, brezpravnega bitja, kakor je bila ona in kakor so bili njeni otroci. Menila je, daje revščina, ki je spremljala njeno družino, usojena, izrečena kot prekletstvo. Rojstvo in smrt — oboje v revščini.
To isto zgodbo so doživljale še druge žene mnogo let kasneje, vse dotlej, ko se jim je uprlo izkoriščanje in socialne krivice, ki niso poniževale samo njih, temveč vsa človeška bitja, in so z roko v roki z moškim stopile v boj.
Delo žene čez dan ali ponoči je razbijalo in uničevalo zakonsko zvezo proletarca, čeprav je nastala iz ljubezni, kajti odpovedati se je morala svojemu družinskemu življenju ali pa svojemu delu in zaslužku. Kljub vsem slabim posledicam, pa se je z delom ženam odprla pot k nastanku nove družine, ženskam pa je bUa dodeljena povsem nova in zelo pomembna vloga v organiziranem procesu proizvodnje v tovarnah, delavnicah .. . zunaj gospodinjstva.
Odprla se je nova pot k ekonomski osamosvojitvi žene.
Mehanizacija in razvoj industrije sta omogočila množično zaposlitev žensk in otrok. Toda za enako delo je bila ženska plačana manj kot moški delavec.
Veliko žensko gibanje v dvajsetih letih tega stoletja je bilo prav gotovo posledica nekdanje neenakopravnosti žensk in je pomenilo pot k osvoboditvi ženske iz njene dotedanje gospodarske, politične in družbene neenakopravnosti.
Preživeti je bilo potrebno tudi zastarele odnose, ko je v vsakem oziru podrejena ženska našla svoje mesto v družbi šele z omožitvijo, pri tem pa ljubezen ni vedno imela glavne vloge. Nastala je zakonska zveza samo z zunanje strani, znotraj pa je bilo za oba zakonca pekel, še večji pekel pa za otroke.
Tako je postalo žensko vprašanje del vprašanja proletarske revolucije in jasno so se postavile ženske zahteve, ki so zadevale materinstvo, zahteve za odpravo ,.dvojne morale“ (tiste, ki kaznuje in izvrže žensko za isto dejanje, za katero moški ne trpi nikakršnih posledic, ali si celo pridobi ugled), zahteve po civilnem zakonu in možnosti ločitve. Najostreje so bile postavljene gospodarske zahteve, to je enako plačilo za enako delo, odprava nočnega dela, varstvo žena, dostop do vseh poklicev, do vseh šol in možnosti strokovnega izobraževanja.
Pojavile so se odločne pohtične zahteve, to je priznanje vseh političnih pravic s popolno volilno pravico.
Jugoslovanska žena je tako že v začetku stoletja, sredi zavzetega boja za popolno uveljavitev njihove enakopravnosti, za odpravo izkoriščevalske sle kapitalistov in kasneje proti tujemu sovražniku in njegovim hlapcem in v današnji gradnji socializma postala zavzeta borka za svobodno in srečno življenje delovnega človeka in ne samo za svoje srečno življenje.
Iz manjvrednega, zaostalega in zatiranega bitja je pričela zavzemati položaj, ki je bil vreden človeka, vreden žene.
Od starih predpisov in zakonov ni ostalo ničesar več. Naša ustava jasno govori, da so ženske enakopravne z moškimi na vseh področjih državnega, gospodarskega in dmžbenega življenja, s tem, da imajo ženske pravico do enakega dela in enakega plačila kakor moški, poleg tega pa uživajo še posebno varstvo v delovnem odnosu .. .
Seveda pa se ne smemo zadovoljiti samo z napisanimi določili. V zakonodaji smo res napravili vse, kar se je dalo in smo lahko ponosni na to. Položaj žensk pa je vendar glede na zaposlenost v domačem gospodinjstvu še vedno utesnjen. Da bi bile popolnoma svobodne in resnično enake z moškimi je potrebno družbeno gospodinjstvo', ko bodo osvobojene tega drobnega, otopevajočega neproizvodnega dela, bodo lahko zavzele mesto, ki jim na vseh področjih družbenega življenja po pravici tudi pripada. Kajti, sami smo priča, da delo v gos-podinstvu v življenski resničnosti za večino žensk pomeni še zmeraj dmgo delovno izmeno.
Prav tako še obstojajo nazadnjaški nazori v odnosih in delu doma med ženo in možem, ki so ostah v naši dmžbi kot dediščina iz preteklosti. Vse to preprečuje ženi, da bi mogla v polni meri sodelovati v ekonomskem in družbenem življenju.
Ena od poglavitnih skrbi je vsekakor tudi razvijanje družbene skrbi za otroke, ne da bi se pri tem zmanjševala vloga družine pri vzgoji otrok, ki je nezamenljiva. Razvijati se bodo morale najširše oblike družbenega skrbstva za otroke, kibodo nu-
dile tisto, česar pri vzgoji otrok družina, posebno še če je mati zaposlena, otroku ne more dati. Ne smemo namreč pozabiti, da še marsikatero zaposleno mater tarejo skrbi zaradi varstva njenega otroka, ostareli stari starši pa tudi niso vselej najbolj primerni za varstvo otrok.
Zato, žene, delavke, matere, kljub ogromnemu napredku zadnjega stoletja, boj še ni končan. Še se bomo srečevale, vsepovsod, na vseh področjih gospodarskega, dmžbenega in političnega življenja, časi, ko so bile potrebne težaške roke in »moška pamet“, so že zdavnaj minili. Žensko delo in njena tenkočutnost sta postala nepogrešljiva.
VOLITVE 78
V sredi januarja je predsednik skupščine SRS tov. Marijan Brecelj izdal odlok o razpisu splošnih volitev članov delegacij po temeljnih samoupravnih organizacijah in skupščinah ter splošnega glasovanja o izvolitvi delegatov v skupščine družbeno pohtičnih skupnosti.
Že v lanskem letu smo v naši delovni organizaciji po temeljnih organizacijah oz. delovnih skupinah pričeli s temeljito pripravo. V ta namen smo evidentirali preko 100 članov našega kolektiva. Izvršni odbori sindikata so v januarju pričeli z evidentiranjem možnih članov delegacij, ki jih delegiramo v zbor združenega dela ter skupščino SIS. Odločili smo se, da bomo oblikovali v okviru zbora zdmženega dela samostojne delegacije v TO in DSSS medtem ko smo se za oblikovanje delegacij v okviru SIS dogovorili za posebne, združene in splošne delegacije. Na zborih delavcev smo razprav-Ijali o evidentiranih možnih kandidatih ter skoraj v celoti podprli predlog 10 sindikata.
Na temeljnih kandidacijskih konferencah, ki so bile 10. in 11. februarja 1978 je bila sprejeta naslednja kandidatna lista:
TOZD FROTIR
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA (9-članska delegacija)
1.	Drolc Anton
2.	Eržen Nežka
3.	Flerin Mija
4.	Hubad Anka
5.	Magyar Silvo
6.	Nograšek Ivan
7.	Poljanšek Stane
8.	Žibert Zinka
9.	\Viegele Bogo
Žal se ženi iz naše zgodbe ne morejo izpolniti želje in misli, niti tiste tihe in najbolj nujne, ki so jo spremljale pozno zvečer na njeni poti domov z dela.
Tudi njenemu Matevžu bi danes ne bilo potrebno umreti za jetiko, saj danes zanjo ne izgubljamo več ne mož in ne otrok.
In njenemu, komaj osemletnemu fantiču bi ne bilo potrebno tako hitro odrasti. Hodil bi v šolo in se učil kot vsi naši otroci danes; učil bi se tudi o tem, kako se je godilo njegovi stari materi.
I.	Skamen
POKOJNINSKO, SOCIALNO VARSTVO, ZDRAVSTVO IN ZAVAROVANJE, OTROŠKO VARSTVO, ZAPOSLOVANJE (9-članska združena delegacija)
1.	Golob Polde
2.	Jeglič Anton
3.	Končnik Helena
4.	Kožuh ing. Rozka
5.	Merčun Marija
6.	Ocvirk Jožica
7.	Pregl Leon
8.	Svetec Sonja
9.	Zavašnik Marija
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE KULTURA IN TELESNA KULTURA (9-članska združena delegacija)
1.	Kuhar Helena
2.	Novak Franc
3.	Perčič Tončka
4.	Petaci Brane
5.	Pregl Miha
6.	Rems Jelka
7.	Urankar Jani
8.	Uršič Ivanka
9.	Zajc Alojz
ZA RAZISKOVALNO SAMOUPRAVNO INTERESNO SKUPNOST (7-članska posebna delegacija)
1.	Beganovič ing. Salem
2.	Jenko Emil
3.	Jerman Anton
4.	Krapež Boris
5.	Matelič ing. Anton
6.	Pirc ing. Irena
7.	Torkar ing. Florijan
TOZD SVILA
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA (7-članska delegacija)
1.	Bernot Ana
2.	Jagodic Ivan
3.	Kokalj Tatjana
4.	Krapež Nataša
5.	Stankovič Brane
6.	Verdnik Marija
7.	Zika Helena
SPLOŠNA DELEGACIJA ZA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI (12-članska splošna delegacija)
1.	Avbelj Francka
2.	Balantič Ana
3.	Časi Boža
4.	Golob Jakob
5.	Golob Joži
6.	Jagodic Rozka
7.	Kimovec Janez
8.	Kregar Vera
9.	Luštrek Ivanka
10.	Ribič Magda
11.	Rozmani č Vinko
12.	Sušnik Anica
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA (7-članska posebna delegacija)
1.	Doplihar Alenka
2.	Erman Martina
3.	Fantar Boris
4.	Pinterič Marinka
5.	Rifel Ivan
6.	Šurk Nikolaj
7.	Zorman Francka
SPLOŠNA DELEGACIJA ZA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI (12-članska splošna delegacija)
1.	Cocej Bojan
2.	Doplihar Alenka
3.	Erzar Cilka
4.	Hribovšek Marinka
5.	Jerman Alojz
6.	Kodrič Anica
7.	Novak Maks
8.	Okorn Tomo
9.	Skamen Ivana
10.	Škrtič Angelca
11.	Štebe Alenka
12.	Zarnik Marta	Splošni oddelek
REFERENDUM JE USPEL
V okviru 660. člena Zakona o združenem delu so delavski sveti TOZD in delovne skupnosti skupnih služb DO Svilanit po predhodno opravljeni obravnavi sprejeli akcijski program za izvajanje določil Zakona in v okviru samega programa določili komisije za izdelavo predlogov posameznih samoupravnih aktov.
Realiziranje programa na področju delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo se je pričelo s pripravo predloga samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki se je skozi javno razpravo dopolnjeval in oblikoval v
Pred odločitvijo . . .
skladu z izhodiščnimi načeli Zakona o združenem delu, ki so opredeljeni v 127., 128., 129. členu in tudi ostalih členih Zakona.
Skladno z intencijami Zakona opredeljuje samoupravni sporazum skupna načela in tudi že opredeljena okvirna merila za ugotavljanje sestavljenosti del in nalog, delavčevega delovnega prispevka po kriterijih količine, kvalitete in gospodarnosti dela (kazalci navedeni v 17. členu sporazuma) s težnjo, da bi se delovni prispevek pri čim večjem delu delovnih nalog meril na osnovi realnih meril, kot so
norme, normativi in kazalci, zasnovani na postavkah gospodarskega plana in v čim manjši meri ocenjeval na osnovi opisnih kriterijev.
Težnja za uvedbo meril po kriterijih količine, kvalitete in gospodarnosti dela je rezultat spoznanja, da delovna uspešnost ni zgolj enodimenzionalna spremenljivka količine dela, ampak je posledica tudi številnih drugih vplivnih komponent, ki se razlikujejo glede na ekonomsko značilnost in upravičenost delovne naloge, ki se opravlja v procesu družbene reprodukcije.
Torej, delovni prispevek posameznega delavca naj bi bil odvisen od osnovne vrednosti dela, oziroma delovne naloge, ki jo opravlja in je z dogovorjeno VZD metodo tudi analitsko ugotovljena (sestavljenost delovne naloge); nadalje pa od dosežene količine, kvahtete in gospodarnosti dela, ugotovljene po vnaprej postavljenih merilih praviloma za obdobje enega meseca in največ za razdobje treh mesecev za dela, kjer se delovni rezultat izrazi in ugotovi v daljšem časovnem razdobju.
Konkretna merila za ugotavljanje delovne uspeš-
nosti bomo morah razviti in uvesti za vse delovne naloge. Merila pa se bodo morala glede na spreminjanje in dopolnjevanje delovnih postopkov dopolnjevati in spreminjati, kar bo seveda stalen, dinamičen proces, ki je narekoval, da smo v samoupravne akte vnesli določilo, da bodo imeli pristojnost predlaganja in potrjevanja konkretnih posameznih kazalcev delovne uspešnosti, na osnovi katerih se bodo izdelovali ocenski kriteriji, sveti delovnih enot v TOZD Frotir oziroma delavski sveti TOZD Svila in delovne skupnosti skupnih služb, seveda po predhodni obravnavi komisije za vrednotenje delavčeve delovne uspešnosti, formirane na ravni delovne organizacije.
Samoupravno zakonodajo na področju delitve sredstev za osebne dohodke smo zaključili s sprejetjem pravilnikov o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki konkretizirajo določila vseh poglavij samoupravnega sporazuma, ki smo jih z večino glasov sprejeli na referendumih v mesecu febmarju v obeh TOZD-ih in delovni skupnosti skupnih služb.
JERMAN Alojz
PODPREDSEDNIK IS SRS tov. DRAGAN Zvone v Svilanitu
Ob obisku tov. DRAGANA, podpredsednika IS SRS v naši delovni organizaciji v mesecu januarju 1978 je ostalo v knjigi spominov sporočilo, namenjeno vsem delavcem Svilanita:
„Izredno prijetno sem presenečen nad tehnično-ekonomskim in kadrovskim nivojem Vaše delovne organizacije. V zadnjih letih ste dosegli očitno izreden vzpon v utrjevanju vašega položaja na do-
mačem in tujih tržiščih. Tudi Vaša razvojna usmeritev za naslednje leto je zelo dobra. Sprejemljiva je iz m ikro in makro vidika.
Celotnemu kolektivu iskreno čestitam k doseženim rezultatom z željo, da bi v prihodnje še hitreje napredovali na vseh področjih vašega raz-voja.“
Zvone Dragan
NOVO VODSTVO OOS
Ob zaključku leta vsi radi pregledujemo dosežene uspehe v preteklem letu in delamo načrte za prihodnje leto. Tako so tudi OOS Svilanit imele januarja svoj občni zbor. Posebno pomemben je bil zato, ker je istočasno potekel tudi 4-letni mandat 10 in predsedstvu konference.
Moram poudariti, da se je občnega zbora udeležilo razmeroma malo delavcev. Verjetno je bilo temu tako, ker je bila pred tem javna razprava o delu sindikata organizirana v vseh delovnih enotah.
Razprava je pokazala, da so bila poročila predsednikov 10 dokaj realna in konkretna, vsled česar ni bilo bistvenih pripomb k tem poročilom.
Letni delovni načrt OOS za leto 1978 vsebuje pet osnovnih nalog in sicer:
1.	Skrb za razvijanje samoupravljanja v TOZD in za sodelovanje med samoupravnimi organi, delegacijami SIS in družbeno političnih skupnosti ter sindikatom.
2.	Priprave na volitve v družbenopolitične skupnosti in SIS ter volitve organov upravljanja.
3.	Poglabljanje dohodkovnih odnosov med našo delovno organizacijo in našimi poslovnimi partnerji.
4.	Skrb za povečanje produktivnosti dela in v zvezi s tem vzpodbujanje k inovacijski dejavnosti.
5.	Posvečanje pozornosti izobraževanju novoizvoljenih članov IOS in samoupravnih organov.
Kot vidimo so naloge dokaj raznovrstne in odgovorne in upamo, da jim bomo z dobro volji in ob pomoči strokovnih delavcev kos.
Y*.
Po razrešnici starim 10 so bili formirani novoizvoljeni 10.
Vse delegate v 10 OOS so izvolili delavci v svojih sindikalnih skupinah.
V novo vodstvo sindikata so izvoljeni naslednji delavci:
v 10 TOZD FROTIR I:
PODPREGAR Cveto, predsednik CAFUTA Franc, član ZOR Franc, član GRILC Franc, član SLEVEC Olga, član LAH Marinka, član OSOLIN Nina, član POLJANŠEK Stane, član LUŽAR Janez, član
v 10 TOZD FROTIR II:
PAVLIČ Tončka, predsednik KOŽELJ Fani, član KOROŠEC Franc, član KOŽELJ Marija, član BIZJAK Tončka, član RIJAVEC Zdenka, član FILIP Barbara, član NVIEGELE Bogomil, član OSOLIN Slavica, član
v 10 TOZD SVILA:
MLAKAR Marija, predsednik KIMOVEC Janez, član DRAGAŠ Valerija, član GOLOB Jožica, član AVBELJ Francka, član
v 10 DS SKUPNIH SLUŽB:
VRANKAR Mija, predsednik LUKAN Fani, član GAMS Silva, član ŠTEFANIČ Rozka, član SIMIČAK Ciril, član DREŠAR Marja, član RIFEL Ivan, član
Za predsednika konference 00 sindikata je bil imenovan tov. Pirš Albin, za tajnika tov. Ambrož Marija in za blagajnika tov. Podgoršek Milena. Za referenta za kulturo je bila imenovana tov. Hribovšek Marinka, za športnega referenta pa tov. Novak Franc.
V nadzorni odbor za blagajno OOS so bili izvoljeni Vehar Anica, Okorn Tomaž, Kočar Špela in Golob Jakob.
Če smo v začetku ugotavljali, daje bila udeležba pičla, lahko zaključimo, da je bila kljub temu dokaj konstruktivna, jedrnata in delovna.
Pirš Albin
HEIMTEXTIL - Frankfurt
Fankfurtskega sejma HEIMTEKSTIL, ki je bil od 11. do 15. 1. 1978 v Frankfurtu smo se udeležili predstavniki iz razvojnega oddelka, marketinga in direktor TOZD FROTIR. Poudariti moram, da je to sejem, na katerem svetovni proizvajalci frotirja, posteljnega perila, preprog, zaves, skratka vsega tekstila, ki ga potrebujemo za dom, pokažejo materiale in desene, ki bodo aktualni v naslednji sezoni. Zaradi tega se zberejo tu vsi proizvajalci in kupci tekstila, saj je to eden največjih tovrstnih v Evropi.
Naše zanimanje je bilo namenjeno predvsem frotirju. Število razstavljalcev frotirja se je povečalo, saj jih je bilo letos preko petdeset, poleg tega pa jih je bilo precej, ki so imeh frotir kot dopolnilni program.
Kolekcije za JESEN - ZIMA 1978/79 so dobile popolnoma nov akcent. Na prvem mestu je velur v potiskani in jacquard izvedbi.
Tiskani velur: V središču teh ekskluzivnih brisač so motivi na temno obarvanem fondu in presentira-jo gorske motive z zahajajočim soncem in cvetočimi vejami, fine kolorirane metulje na cvetlicah, pavja peresa in odlično desinirane cvetlice in trave v gobehnskem stilu.
Jacquardski velur: Težišče te grupe artiklov je
na belem ali e kri fondu z cvetličnimi ali živalskimi motivi ah s stilizirani listi. V valk tisku dominirajo naravni cvetlični aranžmaji, velike cvetlične površine v konturah in majhne poljske rože. Največkrat spremlja valk dvojni — obojestranski tisk, kar je posebnost Vosna.
Programi vodilnih proizvajalcev frotirja so izredno vsklajeni, tako v desenih kot barvnih kombinacijah. Pri vseh pa preseneča široka paleta barv, med katerimi izstopajo rjavi toni, e kri, cimetni, rjasti in barve jesenskega listja.
Ogled sejma je bil za nas enkraten. Proizvodu se je dalo vso razstavno površino, tako da si dobil sliko proizvodnega programa za vsakega proizvajalca. Komercialnih prostorov ni bilo zaslediti, saj so se vsi posli odvijali sredi razstavljenih proizvodov in kolekcij. V primerjanju s temi, so naši razstavni prostori le skromne izložbe.
Skupina, ki sije ogledala ta sejem, je imela določene naloge, ki so pomembne za naše bodoče delo. Vtisi in zamisli pridobljene na tem sejmu nam bodo v veliko pomoč pri izdelavi nove kolekcije. Samo z zasledovanjem in informiranjem na ta način, bomo dosegli raven, ki se zahteva za uveljavitev naših izdelkov na tujem tržišču.
Melita Matičič
MODA 78
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bil od 14. 1. do 20. 1. 1978 že 23. sejem v znamenju na pomlad prihajajoče mode. Tudi letos so na njem prikazali svoje dosežke proizvajalci konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnja in izdelkov raznih modnih artiklov iz vse Jugoslavije. Moram reči, da so se tudi letos razstavljalci zelo potrudili, saj so imeli kar vsi lepo urejene razstavne rpostore. Ob pogledu na razstavljene proizvode dobi obiskovalec občutek, da je bilo tokrat več dobrega in več posluha za modnost. Največje pa je med vsemi zmagoslavje bombaža, ki si odločno utira pot v naše tovarne in tako izpodriva praktična, a manj zdrava umetna vlakna. Taki so proizvajalci kot Tekstilindus iz Kranja, ki je razstavil prekrasno vzorčasto kolekcijo za poletne obleke in Tekstina iz Ajdovščine, ki je razstavila bombažno tiskano flanelo. Med bombažnike sodijo tudi metliška Beti s svojo navdušujočo lepo kolekcijo spalnih oblačil iz golobje sivega bombaža in pa sevniška Lisca, ki je razstavljala žensko perilo iz čistega bombaža. Pozornost je vzbujal letos tudi Modni salon iz Velenja zaradi zares lepo urejenega razstavnega prostora, kjer so prikazali novos v kolekciji, narejene iz lanenega platna, ki so ga doma stkale tkalke iz Bele krajine.
Tudi letos so bile pletenine zelo zanimive, v glavnem so bila prikazana izredno lahka pletiva, često spletena v drobnih čipkastih vzorcih. Od vseh je najbolj izstopala Rašica, kije imela izredno velik in lepo urejen razstavni prostor, prikazala pa je proizvode za vse člane družine.
Konfekcijsko področje so tokrat bogatili Ideal (jajčno beli plašči, jope in kompleti), Labod z lepo kolekcijo nagubanih kril, blejzerjev (v peščeni, tobačno rjavi barvi) Škofjeloški Kroj pa je prikazal plašče iz ubito vijoličastega blaga.
Letos je bil naš razstavni prostor po velikosti enak lanskemu. Razstavljali smo naše kravate, ki so bile zares lepe, kar je pritegnilo pozornost mnogoštevilnih obiskovalcev sejma. Poleg kravat pa smo razstavljali našo kolekcijo iz konfekcije iz pletenega frotirja skupaj s plažnimi brisačami. Naše proizvode, ki nosijo olimpijsko simboliko pa smo razstavljali v okviru Interexporta skupaj z še ostalimi proizvajalci simbolike: Rašico, Toprom in Šeširom. Na razstavnem prostoru CM L, katerega člani smo tudi mi, smo prav tako razstavljali naše proizvode: kravate, frotir plašče in brisače.
Še nekaj o obisku naših poslovnih partnerjev. Ves čas sejma je bil razstavni prostor izredno obiskan. V poslovnem prostoru se je kar gnetlo
naših kupcev frotirja in kravat. Tako smo ustvarili pri frotirju za 5.040.000,00 din prometa, pri kravatah pa 740.000,00 din.
Kupci, ki so nas obiskali so bili iz vse Jugoslavije. Poleg obiskov na sejmu pa je veliko naših kupcev obiskalo kar DO, kjer so prav tako sklepali posle.
Vse dni, kolikor je trajal sejem, so bile v festivalni dvorani modne revije v organizaciji Centra za sodobno oblačenje iz Ljubljane. Reviji sta bili dve: popoldanska, kjer so svoje najnovejše modele (v glavnem so bili isti kot na razstavnih prostorih) prikazovali konfekcionarji. Zvečer pa je bila modna revija metražerjev. Modele je kreiral Center
za sodobno oblačenje in nam z njimi predstavil našo ,,visoko" modo. Naša DO je sodelovala na obeh revijah. Na popoldanski reviji smo prikazali modele iz „VALK“ programa in Lajke. Na večerni modni reviji pa so bili prikazani modeli iz našega pletenega frotirja.
Toliko o letošnjem sejmu mode. Zaključim lahko, da je bilo prikazanega zares precej lepega in če bo to vse v trgovinah, se bo naš potrošnik lahko lepo oblekel, kar doma. Naše podjetje je pa lahko prav tako zadovoljno s sklenjenimi posli na samem sejmu.
Martina ERMAN Vodja EP in raziskave tržišča
SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK V OČEH PRVOŠOLCEV
Vsako leto se 8. februarja spominjamo našega naj večjega slovenskega pesnika in ta dan Slovenci praznujemo tudi svoj kulturni praznik. Spominjamo se njegovih balad, romanc in nikoli pozabljenega Sonetnega venca. Verjetno ni nikogar med nami, ki bi ne bral njegovih romantičnih poezij.
Kako našega največjega pesnika, tvorca slovenske umetniške besede, v pesmi in življenju poznajo
šolarji iz Mekinj, pričata naslednja dva sestavka:
France PREŠEREN je bil največji slovenski pesnik. Rodil se je v Vrbi na Gorenjskem. On je pisal pesmi o domovini. Otroci so ga imeli radi. Klicali so ga „doktor, fig!“ Službo je dobil v Kranju. Kmalu potem je umrl. V Kranju je pokopan.
ŠUŠTAR Nada 1. razred
France PREŠEREN seje rodil 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem. Otroška leta je preživel na očetovem domu. Ko je dopolnil osem let, je šel k stricu na Kopanj, kjer je hodil v šolo. Bilje odličen učenec. Zapisan je bil v zlati knjigi. V počitnicah je hodil domov v Vrbo. Nekoč je prišel domov v času žetve. Videl je svojo mamo in ji je šel pomaga. Žetve ni bil vajen in se je ranil s srpom, da mu je ostala brazgotina na levem kazalcu. To je bil spomin na ponesrečeno žetev.
Ko je končal gimnazijo, je šel na Dunaj, kjer je postal pravnik.
Dobrega srca je bil. Tudi zadnjo dvajsetico je dal siromaku. Posebno so ga ljubili otroci, saj nikoli ni
prišel mednje praznih rok. Otroci so ga klicali: „Doktor, fig, fig!“
Bil je nesrečen v življenju. Takrat smo Slovenci spadali pod Avstrijo. Zavednemu Prešernu niso dovolili, da bi imel samostojno pisarno. Tudi v ljubezni ni imel sreče. Primčeva Julija ga ni marala. Njej je napisal najlepše pesmi.
Kmalu je zbolel z vodeniko. Umrl je 8. februarja 1849 v Kranju, kjer je tudi pokopan. Njemu v spomin so naredili park, ki se imenuje Prešernov gaj. Napisal je mnogo lepih pesmi, ki so zbrane v knjigi Poezije.	GOLOB Vladka
4. razred
DEDEK MRAZ NA OBISKU
Čeprav se je Dedek Mraz že pred meseci poslovil od nas in v spremstvu snežink in palčkov zapustil našo deželo, je prav, da zapišemo nekoliko besed tudi o tem, kako mu je uspelo razveseliti naše otroke in nas tudi. Spremljevalci otrok smo zasedli kar polovico dvorane in smo se igrici in risankam prav tako nasmejali kot naši malčki.
Prireditev ob obisku Dedka Mraza je uspela. Da je bilo temu tako, se imamo predvsem zahvaliti mekinskim šolarjem, ki so nam kot vedno ob takšnih prilikah zopet priskočili na pomoč. To pot je tov. Verstovškova tudi zrežirala igrico, ki so jo zaigrali naši mladinci — amaterji z mekinjskimi otroki.
K uspehu prireditve je vsekakor prispeval tudi Dedek Mraz sam, ki že nekaj let razveseljuje otroke in mu vedno uspeva za nekaj ur popeljati otroke v svet domišljije.
Otroci, posebno najmlajši, so od radosti in pričakovanja komaj dočakali, da jih je Dedek poklical in povprašal po tem in onem. Dedek Mraz ima otroke zelo rad in je zato za vsakega otroka imel pripravljeno tudi lepo darilo. Tako se je svet otrokove domišljije združil z upanjem, da mu Dedek Mraz le ni zameril nagajivosti med letom. Zato imajo otroci Dedka tudi tako radi.
Nestrpno pričakovanje otrok je bilo z njegovim obiskom torej izpolnjeno. Otroci so bili daril veseli,
še bolj pa Dedka Mraza samega, ki je prav zaradi njih pripotoval tako daleč iz snežne dežele. Prve snežinke so jih opozorile, da se bo za Dedka potrebno naučiti lepo pesmico in zapeli so mu jih veliko. Uspelo mu je izvabiti nešteto obljub, da bodo bolj pridni in ubogljivi. Kako pa bodo otroci svoje obljube izpolnjevali, mu bodo sami povedali pri naslednjem srečanju z njim.
Vsak komentar staršev o tem, kakšna in koliko so bila vredna darila, je povsem odveč.
V. M.
MANJ IZGUBUENIH DNI
V letu 1977 se ugotavlja občutno zmanjšanje bolovanja, saj je bilo v tem letu na 788 zaposlenih delavcev, procent obolelih 137%, medtem, ko je bilo v letu 1976 na 763 zaposlenih delavcev procent obolelih 160 %. To pomeni, daje bil v letu 1977 procent izgubljenih dni 6,14, v letu preje pa
7,54%. V letu 1977 je bilo napram letu 1976 140 bolnikov manj kar znese 3.333 manj izgubljenih delovnih dni.
Za katerimi bolenimi smo bolovali, nam prikazuje naslednja tabela:
Vrsta obolenj	Štev. bol- nikov	Štev. dni	Povpr. dolžina bolovanja
1. Nalezljive bolezni	9	183	20,33
2. Novotvorbe	1	20	20,00
3. Endokrine žleze	4	96	24,00
4. Obolenja krvi	4	110	27,50
5. Obolenja živčevja	54	780	14,44
6. Obolenja čutil	20	143	7,15
7. Akutni revmatizem	-	-	—
8. Obolenja obtočil	11	894	81,27
9. Obolenja dihal	253	2.776	10,97
10. Obolenja prebavil	75	1.416	18,88
11. Obolenja sečil	27	473	17,51
12. Oboi. mošk. spolovil	-	-	-
13. Oboi. žen. spolovil	13	151	11,61
14. Komplikacije nosečnosti 42		784	18,66
15. Porodi	40	4.225	105,62
16. Obolenja kože	44	671	15,25
17. Obolenja gibal	79	1.767	22,36
18. Simptomi	15	147	9,80
19. Obratne nesreče	33	699	21,18
20. Izvenobratne nesreče	55	1.281	23,29
21. Nega bol. druž. člana	306	1.071	3,50
SKUPAJ	1.085	17.687	16,31
Vrsta obolenj po	Vrstni red obolenj po		
številu bolnikov	številu izgubljenih dni		
1. Nega bol. druž. člana	306	1. Porodi	4.225
2. Obolenje dihal	255	2. Dihala	2.776
3. Obolenje gibal	79	3. Gibala	1.767
4.	Obolenje prebavil 5.	Izvenobratne	75	4.	Prebavila 5.	Izvenobratne	1.416
nesreče	55	nesreče	1.281
6. Obolenje živčevja	54	6. Nega bolnika	1.071
7. Obolenje kože	44	7. Obtočila	894
8. Komplik. noseč.	42	8. Komplik. noseč	. 784
9. Porodi	40	9. Živčevje	780
10. Obratne nesreče	33	10. Obratne nesreče	: 699
NAS VOJAK DANILO PIŠE
LIPOVŠEK Danilo, strojni ključavničar iz DE 20 je od 27. 10. 1977 v JLA.
Pred odhodom je obljubil, da nam bo pisal in je obljubo tudi izpolnil.
Takole piše: Iz Kruševca, kjer služim vojaški rok pozdravljam vse člane kolektiva „Svilanit“, posebno pa še vse iz moje enote. Naša Kasarna ,,Ro-sinski partizani" je v lepem predelu izven mesta. Na vojaško življenje sem se že navadil in položil svečano prisego. Ob učenju in delu mi dnevi še kar hitro minevajo, kljub temu pa se mnogokrat spominjam prijetnih trenutkov med sodelavci v našem kolektivu. ..Kamniškega tekstilca" sem res z veseljem prejel in se seznanil z novimi dogodki v tovarni. Vsega sem že prebral, pa ga kljub temu še večkrat vzamem v roke, pri čemer mi misli uidejo daleč pod planine, v svoj rodni kraj.
Vaš vojak Danilo
KADROVSKE
VESTI
Sprejeti na delo:
Gradišek Veronika	v DE 10 (za določen čas)
Steklasa Katarina	v DE 10
Androvič Bajra	v DE 10
Lukan Veronika	v DE 10
Bernjot Anton	v DE 10
Pirš Antonija	v DE 10
Pestotnik Olga	v DE 10
Bajde Jožica	v DE 10
Lončarič Anka	v DE 10
Plevel Janez	v DE 10 (za določen čas)
Grkman Angela	v DE 10 (za določen čas)
Mahmutovič Z um reta	v DE 10 (za določen čas)
Rajsar Stanko	v DE 15
Rajsar Anton	v DE 20 (za določen čas)
Bevk Bernarda	v DE 30
Repnik Matevž	v DE 30
Klemenc Helena	v DE 41 (za določen čas)
Odšli iz delovne organizacije:	
Roškar Franc	iz DE 10 samovoljna
	zapustitev dela
Bremšak Marija	iz DE 10 družinska upokoj.
Gradišek Veronika	iz DE 10 med poizkus, dobo
Šah o tič Husein	iz DE 10 sporazumna razreš.
Železnik Martina	iz DE 10 lastna odpoved
Pestotnik Olga	iz DE 10 potek pogodbe
	(sprejeta za nedol. čas)
Bajde Jožica	iz DE 10 potek pogodbe
	(sprejeta za nedol. čas)
Lončarič Anka	iz DE 10 potek pogodbe (sprejeta za nedol. čas) iz DE 13 sporazumna razreš.
Šabitič Nazif	
Močnik Anica	iz DE 13 sporazumna razreš.
Gabrovec Terezija	iz DE 13 samovoljna
	zapustitev dela
Zajec Ivanka	iz DE 14 sporazumna razreš.
Lipovšek Danilo	iz DE 20 odhod v JLA
Koželj Franc	iz DE 30 zaporna kazen
Frelih Danijel	iz DE 30 samovoljna
zapustitev dela
Poroke:
Stankovič Mojca por. PREGL Pregl Miha
Gradišek Dragica por. POLJANŠEK Dordevič Sladana por. SIMIČ Stele Milan
Lopar Vida por. ROMŠAK Petrič Slavka por. VAVPOTIČ
Na novi življenjski poti želimo novoporčencem mnogo skupne sreče in razumevanja.
Rodili so se:
Pančur Mariji — hči Terbovšek Veroniki — hči Česen Faniki — sin Markovič Hedviki — sin Volkar Anici — sin Kališnik Darinki — hči Simič Sladani — sin Kotnik Dragici — sin Žagar Jožici — sin
Mamicam čestitamo k srečnemu dogodku, otročičkom pa želimo zdrahe in dobro počutje.
NESREČE:
Kregar Milan iz DE 13 — na delu Pečnik Milena iz DE 14 — na delu Mihelin Francka iz DE 13 — na poti na delo Trebušak Anton iz DE 30 — na službeni poti Grden Franc iz DE 13 — na delu
IZŽREBANCI
NAGRADNE
KRIŽANKE
Uredništvo je prejelo 10 rešitev nagradne križanke.
Izžrebani so naslednji delavci, ki so poslali pravilne rešitve:
1.	nagrado prejme GAMS Majda (kravata Lara)
2.	nagrado prejme ERZAR Cecilija (brisačo Marta)
3.	nagrado prejme HUMAR Tončka (brisačo Fala)
Pravilna rešitev:
Kolektiv podjetja, letak, Romeo, rad, in, šakal, kv, IN A, Svilanit želi vsem, cena, JNA, načrt, i, s, pir, skeč, kare, ost. Rabin, Zor, ata, Ava, Al, Elektra, Anti, acidum, ček, iglavci, ptič, rum, NK, ol, kra, raj, karo, ostraka, ojnica, Ural, IAA, CO, lasi, ma, Ir, JO, NN, siringa, ramazan, h, udarjanje, Sadat, tuš, srebanje, pano, otolit, podi, ekran, nemorala, EV, jak, tura, apis, Rim, Simaki, opati, Ika, in, Noe, opere, ora, AM, CGO, Otta, SK, lirika, Apa, b, Nolli, ok, kitara, e,AO, Oka, ton, majica. Troja, vi, kalo AR, Sibirija, O, mir, major, Jiloca, H, lignit, t, s, Kac, Kačič, EB, enolog, TO, ara, Adi, ta, zanimivost, erato, orli, aminopirin, pila.
ZAHVALE
Ob bridki izgubi dragega očeta VAVPOTIČ MIHAELA se zahvaljujem sodelavcem konfekcije in metraže za izraze sožalja in podarjeni venec.
Hčerka Vavpotič Helena
*
Ob smrti očeta Štrajhar Franca, se iskreno zahvaljujeva sodelavkam za izraženo sožalje in podarjena venca.
Štrajhar Jana iz DE 10 Kotnik Metka iz DE 14
*
Delavcem „Svilanita“ pošiljamo spominski posnetek s svečane otvoritve tople vode.
Šolarji iz 8a OŠ Mekinje
,,KAMNIŠKI TEKSTILEC" GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „SVILANIT“ KAMNIK GLASILO UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Balantič Silvo, Hubad Anka, Lipovšek Peter, Mišič Danica, Novak Marjan Odgovorni urednik: BORIS ZAKRAJŠEK NAKLADA: 800 IZVODOV L XVI.
Uredništvo
HUMOR
- Moje čestitke, tovarišica Gorenc, vi imate zares moža, ki še ve, kaj se spodobi.
- Le pojdi, pri materi boš na varnem. Jaz bom vztrajal in stražil stanovanje . . .
— Ločeni sobi, prosim. Nič me ne mika, da bi staknila gripo.
— Ko se bom zvečer vrnil z dopusta, se bom odpeljal za osem dni na oddih!
— Tu imaš budilko — tudi jaz bi se rada kakšno jutro naspala.
Ni to kar misliš draga! Tovarišici Korenovi samo pripovedujem, kako me je pri potapljanju od zadaj zagrabila hobotnica.
Nagradna križanka
16. rojstni dan
Za njegov praznik smo mu kupili novo obleko -„Kamniškemu tekstilcu" namreč. Upamo, da vam je všeč, da je modna in dovolj kvalitetna. Želimo, da bi jo nosil čim dalj in da bo našel še neposred-nejši stik z vami.
Uredništvo