POLJUDNI ČLANEK
KOS (Turdus merula)
foto: Boris Kozinc
Svet ptic 03, oktober 2016 6

SKRITI PREBIVALCI 
GNEZD
/ / Kazimir Tarman
M
ed gostim prepletom trnastih vej vrtnice 
vzpenjavke in glicinije na našem vrtu že 
vrsto let zapored gnezdi kosovka (Turdus 
merula). Dobro se je skrila in zavarovala gnezdo 
pred pogledi mačk, sivih vran (Corvus cornix) in srak 
(Pica pica). To je začasen dom njene družine, zibelka 
novega rodu. A v njenem gnezdu so še drugi pre-
bivalci, skriti našemu pogledu. Njim sem namenil 
nekaj naslednjih vrstic.
SREČANJE S PREBIVALCI GNEZD
V sedemdesetih letih minulega stoletja je prihajal k 
meni na zoološki oddelek znani raziskovalec pršic, 
Milan Mrciak z Univerze v Bratislavi. Izkopaval je 
krtova gnezda v ljubljanski okolici, največ na Lju-
bljanskem barju, jih sušil na naših Tullgrenovih 
lijakih in zbiral iz njih „izgnane“ pršice. Mimogrede 
sem spoznal raznovrstnost drobnih členonožcev, 
ki so naselili krtova gnezda. Med njimi so bile tudi 
roženaste pršice (Oribatidae), moje dobre znanke 
iz vzorcev travniških in gozdnih tal. Milana 
so zanimale predvsem parazitske pršice (red 
Parasitiformes) iz družine Gamasidae. Kljub imenu 
je večina pršic tega redu plenilska, a nekatere so 
zajedavke in prenašalke klic nevarnih bolezni. Ko 
so iz vzorcev poskakovale bolhe (Siphonaptera), 
je bilo srečanje z njimi malce neprijetno. Njihova 
nadležnost je vzbujala misel na vzporednice z 
naselitvami drobnih neželenih gostov v človeških 
domovih. Na Univerzi v Helsinkih je tedaj deloval 
zoolog in akarolog Eero Karppinen, ki se je ukvarjal 
z raziskovanjem roženastih pršic, tudi prebivalk 
ptičjih gnezd, in o tem pisal članke. Nekaj o njego-
vih izsledkih bom pisal tudi v nadaljevanju.
RAZNOVSTNOST GNEZDNIH 
PREBIVALCEV
Ptičja in sesalska gnezda so svojevrstna ekološka 
niša. »Sostanovalkam« v njih pravimo nidikoli 
(nidus je lat. gnezdo in colo je bivati ali stanovati). 
Po načinu življenja ali dejavnostih spadajo v tri 
skupine. V prvi so zajedavci ali paraziti (klopi in 
druge pršice, bolhe, uši, žerke mesarskih muh itd.). 
Drugo sestavljajo gnilojedci ali saprofagi. Ti se 
hranijo z razkrajajočimi se rastlinskimi ostanki, 
gradniki gnezd. Mednje sodijo živali tal ali pedofav-
na (pedon so v grščini tla), ki jih ptiči sami prinesejo 
v gnezda s travo, listjem, vejicami, lubjem, mahom, 
lišaji, blatom in drugimi gradniki gnezd. Neka-
teri izmed gnilojedcev pa iz neposredne okolice v 
gnezda prilezejo sami. Najštevilčnejše med njimi so 
pršice: roženaste, plenilske, žametne in tiste, ki jih 
najdemo na hrani tudi v naših kleteh in shrambah 
(akaridije). Takoj za njimi so skakači (Collembola) 
in druge nekrilate žuželke (Apterigota), strige in 
stonoge, raki prašički ali kočiči, ličinke muh in 
hroščev. V tretji skupini so koprofagi ali jedci 
iztrebkov in izločkov ptičev ter nekrofagi, ki 
jedo poginula trupla, mrhovino, ostanke perja in 
kože itd.
Na raznovrstnost gnezdnih prebivalcev in njihovo 
številčnost vpliva tudi neposredna okolica gnezda. 
Očitne so razlike v naselitvi glede na lego gnezd. 
Priselitev v talna gnezda je najlažja. Gnezdno 
druščino v duplih in krošnjah dreves določa izbira 
gnezditvenega gradiva in mesto zbiranja. Nasti-
ljanje gnezd z mahovi in lišaji vnaša vanje mnoge 
talne pršice in skakače.  
DOBRI IN SLABI PRIŠLEKI
Mnogi prišleki so naključni gostje gnezda. Nekate-
re privablja »polna skleda« ali razkrajajoča se organ-
ska snov, ki je njihova hrana. To so znani razkro-
jevalci ali humifikatorji rastlinskih ostankov. 
Nepožrte ostanke kože, perja in dlake v gnezdih 
ujed obdelujejo hrošči slaninarji (Dermestidae) 
in ličinke moljev. Čeprav so v večini sostanovalci 
ptičjih gnezd nenevarni gnilojedci in govnojed-
ci, pa se med njimi znajdejo tudi nevarni gostje.  
PROF. DR. KAZIMIR 
TARMAN je biolog, zoolog 
in ekolog, upokojeni redni 
profesor na oddelku za 
biologijo Biotehniške 
fakultete v Ljubljani, kjer je 
predaval ekologijo živali in 
biologijo morja. Znanstveno 
se ukvarja z ekologijo, 
taksonomijo in biogeografijo 
nevretenčarjev, predvsem 
talnih pršic. V času 
doktorskega študija se je 
strokovno izpopolnjeval 
na Univerzi na Dunaju, 
v Kielu, na Inštitutu 
za morsko biologijo 
v Wilhelmshavnu v Nemčiji 
in v Angliji. Znan je tudi kot 
popularizator ekologije in 
pisec učbenikov ekologije 
ter poljudnoznanstvenih 
del za širšo publiko. Njegov 
učbenik Osnove ekologije in 
ekologija živali iz leta 1992 
je prvi slovenski visokošolski 
učbenik ekologije.
foto: Gregor Tarman
LASTOVIČJA BOLHA 
(Ceratophyllus hirundinis) 
zajeda na kmečki (Hirundo 
rustica) in mestni lastovki 
(Delichon urbicum).
foto: Tomi Trilar
ŽERKE PTIČJE BRENČAČKE (Protocalliphora azurea) 
najraje iščejo gnezda ptic pevk. Izvaljene ličinke se 
zažirajo v noge, oči, nosnice in ušesa goličev. 
foto: Brian Eversham
Svet ptic 03, oktober 2016 7

Gnezda privabijo muhe iz družine brenčačk 
(Calliphoridae) in sirovih muh (Piophilidae), ki 
odlagajo v gnezda jajčeca. Njihove žerke požirajo 
gnijoče organske ostanke in iztrebke ptičjih mla-
dičev. Med njimi pa so muhe, katerih žerke imajo 
drugačne navade. To so muhe ptičje brenčačke (več 
vrst iz rodu Protocalliphora) in ptičja sirova muha 
(Neottiophilum praeustum). Najraje iščejo gnezda 
ptic pevk. V posamezno gnezdo izležejo le po nekaj 
jajčec, saj bi preveliko število žerk povzročilo pomor 
gostiteljev in s tem prekinilo razvoj zajedavskih 
ličink. Ptičje brenčačke so pogoste tudi pri gnez-
dilkah v drevesnih duplih. Izvaljene žerke brenčačk 
se zažirajo v noge, oči in ušesa goličev. Žerke, ki 
se pregrizejo skozi kožo gostiteljic, povzročajo 
gnojne bule in nevarne ognojke. Tiste, ki zajedajo v 
nosnici, poškodujejo rastno tkivo zgornje polovice 
kljuna, razvije se »lopatast kljun«, kar prizadene 
Mikroskopski posnetek živali 
tal (pedofavne) iz vzorcev 
gozdnih tal. V gnezdih najdejo 
svoj dom različne vrste 
pražuželk, posebno skakači 
(Collembola).
foto: Kazimir Tarman
KOKOŠJE PRŠICE 
(Dermanyssus gallinae) so 
prenašalci bakterij in virusov, 
povzročiteljev nevarnih bolezni 
tudi pri ljudeh.
foto: Petra Bandelj
Nepožrte ostanke kož, perja in 
dlake v gnezdih ujed obdelujejo 
hrošči slaninarji (Dermestidae) –
PISANI PREPROGAR 
(Anthrenus pimpinellae).
foto: Miran Cvenkel
Ptičje brenčačke so pogoste tudi pri gnezdilkah 
v drevesnih duplih, kot denimo pri ČRNI ŽOLNI 
(Dryocopus martius).
foto: Matej Kovačič
Na raznovrstnost gnezdnih prebivalcev in njihovo številčnost vpliva tudi 
neposredna okolica gnezda. Priselitev v talna gnezda ptic je najlažja.
LABOD GRBEC (Cygnus olor)
foto: Matej Kurinčič
prehranjevanje živali. V ptičje mladiče vdirajo tudi 
skozi zadnjično odprtino in jim pijejo kri ali jih po-
žirajo pri živem telesu. Če jih je več na posamezno 
žrtev, izpijejo iz nje toliko krvi, da golič pogine. Ra-
zvojni krog zajedavskih muh se je časovno uravnal 
z gnezdenjem gostiteljic. Zato je razumljiv nagon 
nekaterih vrst pevk, katerih goliči se iztrebljajo 
prek roba gnezda, ali onih, katerih starši s kljunom 
odnašajo v posebni kožici zavite iztrebke proč od 
gnezda. Higiena prispeva k uspešnejšemu preži-
vetju zaroda. Čisto gnezdo je tudi manj vabljivo za 
plenilce in zajedavce. 
Primer mušjega zajedavstva je zanimiv tudi z 
ekološko - evolucijskega gledišča, saj nam pokaže 
Ptičja gnezda so svojevrstna 
ekološka niša. V njih se znajdejo 
tako dobri kot slabi prišleki.
Svet ptic 03, oktober 2016 8

LITERATURA:
– k ri Što Fik , j ., d arolova , a ., Hoi , C. (2016): Housekeeping 
by lodgers: the importance of bird nest fauna on 
offspring condition. – Journal of Ornithology
– Mr Šič , n . (1997): Živali naših tal. – Tehniška založba 
Slovenije, Ljubljana.
– Mr Šič , n . & n ovak , t . (1995): Vzorčenje in določanje talnih 
živali. – Zavod republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana.
– PHili Ps , j .r . & d indal , d .l . (1977): Raptor Nests as a 
Habitata for Invertebrates: A Review. – Journal of Raptor 
Research 11 (4): 86.
– t ar Man , K. (1955): Kaj živi v gozdni zemlji? Kako 
nabiramo drobne členonožce v njej? – Proteus XVIII: 82 – 
85.
– t ar Man , K. (1965): Živi svet tal. – Zbirka planet. – 
Cankarjeva založba, Ljubljana.
– t ar Man , K. (1985): Živali tal. – Naša rodna zemlja. – 
Prirodoslovno društvo Slovenije, Ljubljana.
eno izmed razvojnih poti zajedavstva. Požiranje 
organskih ostankov, še posebno iztrebkov, je 
»predpriprava« za vstop v telo gostitelja, najprepro-
steje kar skozi zadnjico.
Pojavljanje mušjih žerk v gnezdih pa ni vedno ško-
dljivo. Saprofage žerke muh pasjic (rod Fannia) v 
gnezdih čebelarja (Merops apiaster) jedo gnezdne 
odpadke in s tem ohranjajo njihovo snažnost, kar 
prispeva k rasti in zdravju mladičev. 
Vabilo za naselitev so tudi ugodne mikroklimatske 
razmere; vlažnost in ogretost gnezda, ki jo ustvar-
jajo ptiči in sesalci. Človeška bivališča si radi izbe-
rejo za gnezdenje domači vrabci (Passer domesticus) 
in golobi (Columba livia domestica). Drobni 
podnajemniki njihovih gnezd so kokošje pršice 
(Dermanyssus gallinae) in klopi (Argas reflexus), ki 
so prenašalci bakterij in virusov, povzročiteljev 
nevarnih bolezni tudi pri ljudeh. Zato je raziskova-
nje ptičjih gnezd tudi pomembno za zdravstvo in 
higieno naših bivališč.
POGLEJMO V ZAPUŠČENA 
GNEZDA ŠE MI!
Gnezda so mali ekosistemi. Med njihovimi pre-
bivalci se spletajo različne povezave: zajedavske, 
plenilske in tudi sožitja. Zato je pravi smisel tega 
pisanja izzvati radovednost. Če vas je zagrabila, 
izdelajte pripravo za izganjanje in zbiranje drobnih 
prebivalcev, Tullgrenov lijak (slika). Vzorce zbranih 
živali, tudi žive, lahko opazujemo skozi digitalni mi-
kroskop. Če tega povežemo z računalnikom, dobimo 
sliko na ekranu. Za razpoznavanje raznovrstnosti in 
biologije gnezdnih prebivalcev pa so spodaj navedeni 
priročniki. Etično načelo o spoštovanju vsakršnega 
življenja (tudi etični kodeks ornitologov!) pa nam 
ukazuje, da lahko raziskovanje začnemo šele potem, 
ko so mladiči in njihovi starši zapustili gnezdo.
TULLGRENOV LIJAK za 
izganjanje talnih členonožcev: 
v sitih na vrhu so vzorci tal (ali 
opuščenih gnezd). S sušenjem 
se živali v njih pomikajo 
navzdol, padejo skozi očesca 
mreže v lijak in zdrknejo 
po njem v zbirne posodice. 
Če je na dnu zbirne posodice 
plast vlažnega mavca, lahko 
opazujemo žive živali.
foto: Kazimir Tarman
Zelo številčne gnezdne 
prebivalke so TALNE PRŠICE: 
zajedavske (zgoraj) in 
roženaste (spodaj).
foto: Aleksandra Vergles-
Rataj, Natalija Pišec
Pojavljanje mušjih žerk v 
gnezdih ni vedno škodljivo. 
Saprofage žerke muh pasjic 
(Fannia sp.) v gnezdih 
ČEBELARJA (Merops 
apiaster) jedo gnezdne 
odpadke in s tem ohranjajo 
njihovo snažnost.
foto: Tone Trebar
Pri ptici je cisto povzročila zajedavska pršica.
foto: Marko Zadravec, Arhiv Klinike za ptice, 
male sesalce in plazilce, VF
Svet ptic 03, oktober 2016 9