rp DRŽAVNE KLASIČNE GIMNAZIJE V LJUBLJANI ŠOLSKO LETO i932/33 ■■ - v LJUBLJANA 193^ IZVE S TJ E DRŽAVNE KLASIČNE GIMNAZIJE V LJUBLJANI ZA ŠOLSKO LETO I932/33 LJUBLJANA 1913 Izvestje državne klasične gimnazije v Ljubljani za šolsko leto 1932/ T3 I. Profesorski zbor. n) Izpremein be v šolskem letu 1932/33. 1. Z odlokom ministrstva prosvete Snbr. 17327 otl (). junija ll)32 je l>il upokojen profesor Rudolf Grošelj. 2. Z odlokom ministrstva prosvete Snbr. 18989 od 26. junija 1932 so bili upokojeni profesorji dr. Karel Capuder. Josip Koletič, Andrej Pr e bil, Ernest 1'oinee 2 prolesor Anton Sovre na realno gimnazijo v Pančevu, prolesor dr. Vinko Šarabon na realno gimnazijo v Nišu, suplent Leon Detela pa z odlokom. Snbr. 26893 od 29. avgusta 1932 na realno gimnazijo v Mariboru. 4. Z odlokom ministrstva prosvete Snbr. 24802 od 6. avgusta 1932 je bil upokojen profesor Krnil Adamič. 5. Premeščen je bil na zavod s I. drž. realne gimnazije v Ljubljani z odlokom Snbr. 34210 od 22. oktobra 1932 učitelj telovadbe Hajko Pirnat, ki je nastopil službo na zavodu 17. oktobra 1932. (). Dodeljen je bil zavodu z odlokom kralj, banske uprave v Ljubljani št. IV — l2()N5/3 od II. oktobra I‘^">2 Luka Kramolc, učitelj petja na I. drž. realni gimnaziji v Ljubljani. 7. Z odlokom ministrstva prosvete Snbr. 34846 od 2(>. oktobra 1932 je bil premeščen na realno gimnazijo v Banji Loki profesor Slavko Vimpolšek. 8. Za honorarne učiteljice so bile postavljene z odlokom, mini-slrstva prosvete Snbr. 38637 od (>. decembra 1932 diplomirane študentke filozofije Silva Exel. Zora Pernuš in Zora Pretnar. Službo so nastopile 17. decembra 1932. Prav te je postavilo ministrstvo prosvete za suplentke, in sicer Silvo Exel z odlokom Snbr. 41933/31 od I. marca 1933, Zoro Pernuš z odlokom Snbr. 24345/31 od 2. marca 1933, Zoro Pretnar z odlokom Snbr. 30759/32 od I. marca 1933. 9. Iz državne službe je bil odpuščen z odlokom ministrstvu prosvete Snbr. 2177') od H. julija 1932 suplenl Oluf Globočnik, la odlok pa je bil razveljavljen z odlokom ministrstva prosvete Snbr. 3852 od 16. februarju l()55, nakar je bil imenovani suplenl premeščen na drž. realno gimnazijo \ Celju z odlokom minislrslva prosvete Snbr. 4740 od 27. lebruarja 1935. /uvod je zapustil 9. marca 1955. 10. Za suplenle je postavilo ministrstvo prosvete diplomirane študente filozofije, in sicer z odlokom Snbr. 24118/51 od I. marcu 1933 AlJonza Gspana, z odlokom Snbr. 5641 od 20. marca 1933 Dušana Minica ter z odlokom Snbr. 39241/52 od 7. marcu 1955 l)r. Franca Zvvitterja. 11. Zavodu je bila dodeljena z odlokom ministrstva prosvete Snbr. 5505 od II. marca 1955 Fmilija Branc-Mlakar, suplenlka drž. realne gimnazije v Kranju. Službo je nastopila 22. marcu 1955. 12. Po službeni potrebi je bil na zavod premeščen z odlokom ministrstva prosvete Snbr. 5()S4 od 7. marca l()55 Ivan Sajevic, učitelj veščin na drž. realni gimnaziji v Celju. Službo je nastopil 21. marca 1933. 13. Z odlokom Pbr. 7855 od 9. marca 19955 je bil postavljen za profesorja zavoda dr. 1'rane Kotnik, inšpektor v prosvetnem oddelku kralj, banske uprave v Ljubljani. Službo je nastopil I. aprila 1955. 14. Odpuščena je bila iz državne službe z odlokom ministrstva prosvete Snbr. 14719 od 17. maja 1955 Silva Kxel. b) Profesorski zbor ob koncu šolskega leta 1932/13. D i re k tor: Dr. Lokar Janko. IIJ/I.* učil srbskolirvatski jezik I a 2 uri. I’ r o I e s o rji: 1. Dr. Arnejc Ivan, II1/2. učil latinski jezik 8 ab 8 ur. grški jezik 5 abc 12 ur, razrednik Vlil. b. 2. IJaučer Srečko, VI, učil zemljepis I abed N ur in 6 n. 2 uri, prirodo- pis I abed 8 ur, 7—2 uri, razrednik l.c. 5. Branc-Mlakur Kmilija, VIII, učila matematiko I abed 12 ur, 2b 5 ure, liziko 5 abc 6 ur. 4. Gnjezda Franc, 1V/1, učil latinski jezik 3 ab 8 ur, osnove lilo- zolije 7—5 ure in 8 ab 6 ur, umetnost 8 ab 4 ure, varuh učiteljske knjižnice, razrednik U l. a. 5. Dr. Grafenauer Ivan, 111/2, učil slovenski jezik I a 5 ur. 2 bc 8 ur in 4 ab 8 ur, razrednik II. b. (). Južnič Rudolf, .IV/I, učil latinski jezik 2 abc 15 ur in 5 c 4 ure, francoski jezik 5b 3 ure, razrednik U.a.. 7. Kapus Franc, V, učil prirodopis 2 abc 9 ur, 5 ab 4 ure in 6 ab 4 ure, matematiko 2 c 5 ure, razrednik VI. b, varuh pi irodopisne zbirke, poslovodja in tajnik. 8. Koletič Josip, IV/2, učil grški jezik 5 ab 8 ur in 6 ab 8 ur. sloven- ski jezik 2 a 4 ure, zgodovino 2 c 2 u ri. 9. Dr. Kotnik Franc, IV/1, na dopustu. * Številki, oz. številka za imenom označuje uradniški položaj. 10. Krek Julij, 111/2. ličil slovenski jezik led 10 ur. "'ii 4 ure iu 7—t- ure, razrednik VTI., varuh dijaške knjižnice. I I. Kune Karel, IV/1, učil matematiko 3 abe 9 ur, 6 ah 0 ur in 7—3 ure, fiziko 7—3 ure, razrednik III. h, varuh fizik.-kemične zbirke. 12. Lovše Anion. TV/I. učil talinski jezik 6 ah 10 ur, grški jezik 8 ah 8 ur, zgodovino 2 h 2 uri, razrednik VI. a, varuh podporne zaloge učnih knjig. |5. Osu.ua Josip, TV/I, učil latinski jezik I l> 'j ur in 5 ah 10 ur. grški jezik 7—4 ure, razrednik I. h. 14. Dr. Pregelj Ivan, 1V/I, učil slovenski jezik 3 bc 8 ur. 5 h 4 uri in 6 ah 8 ur. 15. Dr. Rupel Mirko. VI. učil slovenski jezik 8 ah 8 ur in 5 a 4 ure. francoski jezik ie 1 ure in 4 ah 6 ur. razrednik V. a. K). Sivec Tvan, V. učil latinski jezik 4ah 8 ur in 7—4 ure. grški jezik 4ah 8 ur. razrednik IV. h. 17. Dr. Turk Ernest, VI. učil zemljepis 6 h 2 uri in 8 ah 4 ure, zgodo- vino 6 ah 6 ur. 7—3 ure in 8 ah 6 ur. 18. Dr. Vrečar Ivan, VII, učil verouk 2 abe 6 ur, 4 ah 4 ure, 5 ah 4 ure, 6 ah 4 ure in 7—2 uri, razrednik II. e. 19. Zalaznik Albin, VI, učil zemljepis 2 a 2 uri, 4 ah 4 ure in 5 ah 4 ure, zgodovino 4 ah (» ur in 5 ah 6 ur, razrednik IV. a. varuh zem 1 j .-zgod o v. zbirke. 20. Ziegler Milan, VITI, učil matematiko 4 ab 6 ur. 5 ah 6 ur in 2 a 3 ure, fiziko 8 ah 6 ur. razrednik Vlil. a. 21. Dr. Zupan Alojzi j, VI. učil Verouk I abed 8 ur, 3 abe 0 ur in 8ah 4 ure in 2 uri verouka na drž. učiteljski šoli v Ljubljani, razrednik L d. 22. Žitnik Alojzij. VI. učil nemški jezik 5 ah 6 ur. 6ab 6 ur. 7-—3 ure in 8 ab 6 ur. razrednik V. h. S upleni i. 1. Gspan Alfonz, učil slovenski jezik I h 5 ur. srbskohrvatski jezik 1 bed 6 ur in 2 e 2 uri, francoski jezik 2 a 3 ure in "ia 'i ure. 2. I linic Dušan, učil srbskohrvatski jezik 2ab 4 ure, ” abe 6 ur ter 4 ah 4 ure, kemijo 4 ab 4 ure. 3. Pernuš Zora. učila latinski jezik I acd 15 ur, zgodovino 2 a 2 uri, razrednik La. 4. Pretnar Zora. učila francoski jezik I abed 12 ur in 2 bc 6 ur. 5. Dr. Zwitter Franc, učil zemljepis 2 bc 4 ure in 5 abe 6 ur, zgodo- vino "abe () ur. razrednik lil. e. 11 č i i e 1 j i v e š č i n : 1. Kramolc l uka. IX. učil petje I abed 8 ur in 2 abe (> ur ter zborno petje 5 ure (nameščen na L drž. real. gimnaziji v Ljubljani). 2. Pirnat Ra jko, Vlil. učil telovadbo I abed 8 ur, 2 abe () ur, 5 abe 5 ure, 4 ah 2 uri. 5 ah 2 uri in hab 2 uri, varuh telovadnega orodja. 3. Sa jevic Ivan. IX. učil risan je I abed 8 ur. 2 abe 6 ur in 0 ur risanja na II. drž. real. gimnaziji v Ljubljani. 4. Šlihar-Svetličič Ljudmila, VII. učila žensko telovadbo L tečaj 2 uri, II. tečaj 2 uri in III. tečaj 2 uri (nameščena na II. državni realni gimnaziji v Ljubljani). II. Neobvezni predmeti. Razen obveznih predmetov so se učili na zavodu v šolskem letu 1932/33 tile predmeti: 1. Češki jezik po I uro na. teden za učence IV.—VIII. razreda. 2. Ruski jezik v dveh tečajih po 2 tedenski uri za učenci' IV. do Vlil. razreda. 3. Francoski jezik v treh lečajili po 2 tedenski uri za učence V. do VIII. razreda. 4. Stenograf i ja v dveh lečajili po 2 tedenski uri za učence IV. do Vlil. razreda. 5. Petje v zboru po 3 ure na teden. III. Važnejši ministrski odloki. J. Snbr. I2H43 od 10. V. I‘>32: od nižjega leča j nega izpila sc osvobodc lahko samo učenci, ki imajo iz vseh naučil ih predmetov najmanj oceno prav dobro ali odlično. — Privatni učenci se ne morejo v nobenem slučaju oprostiti nižjega tečajnega izpila. — Pri ustnem višjem tečajnem izpitu sc izprašuje narodna zgodovina kol poseben predmet, iz katerega sc morajo dajati po tri vprašanja, obča zgodovina in zemljepis naše kraljevine pa kot predmet zase. 2. Snbr. 14679 od 20. V. 1932: privatni izpili sc delajo samo v mesecu juniju. -— Popravni izpit delajo lahko učenci I.— III. razreda iz enega ali dveh predmetov, učenci IV.—VIII. razreda samo iz enega predmeta. $ 31. Zakona o srednjih šolali pravi v tem pogledu: učenec kateregakoli razreda izvzemši IV. in Vlil. razred, ki ima a) prav slabo oceno iz enega naučnega predmetu: l>) slabo oceno iz enega ali dveh naučnih predmetov : c) slabo oceno iz enega naučnega predmeta pa prav slabo ali slabo iz ene ali dveh veščin; č) prav slabo ali slabo oceno iz ene, dveh ali treh veščin, dovrši razred le. če napravi v času od 24. avgusta do I. septembru popravni izpit iz teli predmetov. Učenec, ki ima prav slabo oceno iz dveh naučnih predmetov ali eno slabo in eno prav slabo oceno iz naučnih predmetov, ponavlja razred. Učenec IV. ali VIII. razreda dela lahko popravni izpit samo iz enega predmeta, in sicer med 7.—10. junijem. 3. Snbr. I684S od 2. VI. I‘>32: sprejemni izpili za I. razred se smejo vršiti počenši od 23. do zaključno 27. junija. 4. Snbr. 35240 od 10. XI. 1932: pravilnik o vršenju verskih dolžnosti učencev. 3. Snbr. 17483 od 30. IV. 1933: pojasnilo glede vprašanju, čez koliko razredov sine delati privatni učenec izpit v enem roku. 6. Snbr. 16146 od 20. V. 1933: plačevan je šolnine. IV. Šolski letopis. Popravni izpiti so se izvršili med 24. avgustom in I. septembrom, višji tečajni izpit med I. in 5. septembrom, nižji tečajni izpit med I. in 3. septembrom. Vpis učencev se je izvršil od I. do 5. septembra. To šolsko leto je bil naval na šolo velik: vpisalo se je H97 učencev, med temi 137 učenk. Zavodu je zmanjkalo prostora in k lopi. Za učilnico sc jc motala porabiti zakristija gimnazijske kapele, kot klopi so sc pa uporabile stare risarske mize s stoli. Prav to leto vpeljana šolnina ni torej preprečila navala. Šolnine sc je pobralo v vsem Din 97.515.—. šolsko leto se je pričelo 14. IX. s službo božjo. Pouk pa se je moral z malimi izjemami skoro v vseh predmetih skrčiti, kajti vos učiteljski zbor z direktorjem vred jc štel ob začetku leta za 19 oddelkov, ki so skoraj vsi presegali po zakonu predpisano število učencev, samo 21 učnih moči. To stanje se je pozneje izboljšalo, vendar so se vsi predmeti v predpisanem številu ur učili le par tednov, dasi so imeli vsi učitelji prekomerno število tedenskih ur. Seje učiteljskega zbora so se vršile: 14. IX., 7. XI.. 22. XII., 15. III., 10. IV., 18. V.. 26. V.. 10. VI. in 24. VI.. redne seje razrednih zborov so bile ob polovici in ob koncu polletij, izredne po potrebi. Strokovne seje glede zglednih predavanj so sc vršile za vsak nastop posebej. Redovalna seja za IV. in Vlil. razred je bila 15. V., za 1. in 11. razred 8. VI., za Hl., V., VI. razred 9. VI.. za VII. razred 10. VI. I. polletje se je končalo 22. XII. Kljub skrčenemu pouku ni bil uspeh dosti slabši kol lansko I. polletje. Izdelalo jih ni 42.91 % (lani 59.56%). Število učencev, ki so bili na kraju I. polletja po § 54. Zakona o srednjih šolah oddaljeni z zavoda, je znašalo 26. Med njimi so bili celo 4 višjegimnazijci. kar jc žalostno znamenje in kaže, da odtujujejo mladino šoli nešolska vprašanja. Zdravniško so bili učenci pregledani od zdravnikov Državne šolske poliklinike: 24. IX. IV. b. 28. IX. I.a, 29. IX. VIII. a, 1. X. VIII. b. 4. X. I. b. 5. X. I. c, 6. IX. učenke IV. a in VIII a, S. X. I.d, 10. X. l.c in učenci IV. a 24. X. sc je praznovala s primernimi govori v razredih 70letnica smrti narodnega pisatelja, pesnika in vzgojitelja škola A. M. Slomška. Proslava 20lctnice bilke pri K uma novem sc je vršila 24. X. O pomenu te bitke je predaval profesor dr. Ernesl 1’urk. Učenci so sc udeležili 28. X. v veliki dvorani Uniona slavnostne akademije, ki jo je priredila J ugoslovensko-češkoslovaška liga v L jubljani v proslavo državnega praznika bratske Češkoslovaške republike. 29. X. se je vršilo v vseh razredih prigodno predavanje o osvoboditvi velikega dela našega naroda od Avstro-Ogrske. "il. X. se je predavalo v vseh razredih o štednji. Dan miru sc je obhajal po razredih II. XI. I. december sc je praznoval kol dan ujediujeuja s slovesno službo božjo. 5 XII so si ogledali učenci film: Kraljevo bivanje na Bledu. 15. XII. so poslušali učenci v zavodovi slavnostni dvorani črnogorskega guslarja T. Vučiča. Dijaška organizacija Preporod je slavila svojo 20letnieo 16. XII. z akademijo v dvorani Uniona. Rojstni dan Nj. Veličanstva kralja Aleksandra I. je proslavil zavod z akademijo po tem sporedu: I. Karadjordje. Po narodni pesmi. Deklamiral Ciril Lavrič, IV. a. — 2. Gostinčar Avgust: Neka živi Jugoslavija! Zapel gimnazijski mešani zbor. — 5. Kramolc Luka: Lj. vigred je tu! (Koroška narodna). Zapel gimnazijski mešani zbor. - 4. Naše dolžnosti v času gospodarske krize. Govor profesorja 1* ranča Gnjezda. — 5. Wieniawski, Legenda. — 6. Schubert, Čebela. Oboje jc igral na violini osmošolec Uroš Prevoršek. — 7. Oton Župančič, Podoba. Deklamiral osmošolec Anion Röger. — H. Bože pravde. Zapel gimnazijski mešani zbor. Božične počitnice so se pričele 24. XII. in so trajale do vključno 10. J. 1933. Učenci višjih razredov so sr udeležili 10. I. sprejema koroških pevcev na ljubljanskem glavnem kolodvoru. 27. I. se je vršila v šolski avli svetosavska proslava. Poleg deklamacij in himne sv. Save, ki jo je zapel gimnazijski mešani zbor, je predaval direktor dr. Lokar o osnovi in postanku srednjeveških listin. Strossmayerjev dan se je proslavil 4. II. Predaval je direktor dr. Lokar o Strossmayerjevem delu v smislu jugoslovenskega nacionalizma. O pomenu lepe knjige so govorili razredniki učencem H. II. Tečaja Prva pomoč, ki ga je priredil Oblastni odbor Podmladka Rdečega križa v Ljubljani, se je udeležilo 6 učenk III.—VII. razreda. 22. II. si je ogledal zavod film Skozi zeml jo naših carjev in kraljev. 27. III. 1933 so igrali člani srednješolske organizacije Žar v Dramskem gledališču Cankarjevo komedijo Za narodov blagor. Gledališče je bilo domala razprodano, občinstvo ni štedilo .s ploskanjem, vendar niso igralci dosegli s to komedi jo toliko moralnega uspeha kot prejšnja leta z drugimi igrami. Velikonočne počitnice so trajale od 13,—23. aprila. Zavodov Podmladek Rdečega križa je priredil (). IV. v dvorani Delavske zbornice pevski koncert s sledečim sporedom: I. Juvanec: Veseli pastir. — 2. Tomc, Vrabčeva. — 3. Topalovič, Kovaču. Peli so prvo- in drugošolci s spremi jevan jem na klavir ju. — 4. Marolt: Barčica. (Primorska narodna). — 5. Schwab. Večer na morju. — 6. ***: Pojdamo v Škufče. Venček koroških narodnih pesmi. Zapel gimnazijski oktet. — 7. Schubert, Uspavanka. — 8. Dvorak: Humoreska. Oboje je zaigral na gosli osmošolec Uroš Prevoršelk, na klavirju ga je spremljala konservatorisika Manica Mahkota. — 9. Barčica je spu-vana (Goriška narodna). — 9. Gostinčar: Neka živi Jugoslavija! — 10. Adamič: Da b’ biva lijepa ura (Koroška narodna). — 12. Kimovec, Gorenjska narodna koračnica. Zapel gimnazijski mešani zbor. Koncert je vodil učitelj petja Luka Kramolc ter je v moralnem oziru popolnoma uspel. Dvorana je bila polna ter je bilo občinstvo zelo zadovoljno. V dneh 27.—29. aprila so si ogledali razredi film Fantom Durmitorja. Ob priliki glavne skupščine društva Rdečega križanki se je vršila v Ljubljani 30. aprila, se je zavod udeležil z razredi I.—IV., z višjimi pa po odposlanstvih obhoda po mesili ter vidike manifestacije na Kongresnem trgu. 29. 1 V. si' je proslavil v razredih dan (30. IV.) Zrinskega in Frankopana. Celodneven izlet je napravilo 10. V. 433 učencev pod okriljem Podmladka Jadranske straže v Zagreb, kjer so si ogledali zanimivosti mesta. Pri tej priliki jim je šel Oblastni odbor Jadranske straže v Zagrebu zelo na roko. razen tega pa tudi II. državna klasična gimnazija v Zagrebu, za kar so jim izletniki zelo hvaležni. Ostali učenci so izleteli ta dan v razne kraje Slovenije. Predpisane poldnevne ekskurzije so se Iudi izvršile v redu. Imele so predvsem poučen cilj. Učenci so si ogledali razne naprave, ustanove, zbirke itd. I?. V. se je proslavil materinski dan s prigodnimi govori \ razredih. Skupen pevski nastop vseli I j ubljanskih srednjih šol je bil 14. V. v velik i dvorani Uniona. Mladinski in mešani zbor zavoda sta zapela pri tem nastopu "5 pesmi. V dneh 18.—22. V. so si ogledali razredi zvočni film „IX. vseso-kolski zlet v Pragi”, ki se je predvajal v Elitnem kinu Matica kot uvod k letošnjim sokolskim slavnostim v Ljubljani. Ob priliki protituberkuloznega dneva se je učencem V.—VII. razreda 18. V. predavalo o tej nevarni narodni bolezni v dvorani Okrožnega urada za zavarovan je delavcev, v dvorani Delavske zbornice pa se jim je pokazal zadevni lilm. juni ja so učenci javno nastopili v zvezi z drugimi ljubljanskimi srednjimi šolami s telovadnimi točkami na sokolskem zletišču v I ubljani. k. spovedi so šli učenci in so prejeli sv. obhajilo 18. in 19. X. ter "Sl. V. in I. VI., velikonočne duhovne vaje pa so opravili I.— 4. IV. Privatni izpiti so se vršili od I.—7. VI. Zavod je pregledal in prisostvoval izpitom v času od 31. V. do 27. VI. ministrski odposlanec dr. Peter Skok. vseučiliščni prolesor v Zagrebu. Šolsko leto se je radi sokolskih slavnosti v Ljubljani predčasno zaključilo 22. VI. Ob tej priliki se je izvršila tudi Vidovdanska slavnost, na katere sporedu sta bila razen deklamacij in pevskih točk tudi govora profesorja I’ranča Cnjezda o pomenu Jadranskega morja za Jugoslovane ter osmošolca Antona Höger j a o slovesu abiluri jentov od zavoda, ki jim je pokazal prvo pol v življenje. V. Uclruženja. I. Društvo Šola in dom stremi za tem. da bi ojačalo vezi med domom in šolo, med starši, učitelji in učenci in da bi vzbudilo pri roditeljih zavesi o potrebi, da se čim češče pouče o napredku in vedenju svoje deee v šoli. 1. roditeljski sestanek v minulem šolskem letu se je vršil na zavodu 27. X. Udeležba je bila prav lepa. Govoril je direktor dr. Lokar o odnosih med šolo in domom ter o splošnih vzgojnih vprašanjih, la sestanek je tvoril uvod za manjše sestanke, ki so jih na to sklicavali od časa do časa razredniki za svoje razrede. S tem so staršem olajšali informacije o napredku njihovih otrok. Obisk teh razgovorov je bil zadovoljiv, kakor so sploh starši kazali mnogo zanimanja za vzgojo in tudi mnogo pravega razumevan ja za šolo, ker je le malemu številu od n jih zatemn jev ala pogled slepa zaljubljenost v svo jo deco. 2. Podmladek Rdečega križa, ki ga je vodil profesor Josip Osana, je v šolskem letu 1912/11. deloval v 14 razredih. Na občnem zboru, ki se je vršil 1. nov. 1912. je bil izvoljen sledeči šolski odbor: predsednik Lenart Frane. V. a, (Trampuž Boris VIII. a), ta jnik Pivk Karel, VI. b, (Osana Jožko. III. a), blagajnik Derganc Viktor, V. b, (Turk Hermina, V. a). 'Pekoče zadeve so se obravnavale na 10 sejali. Rednih članov je štel Podmladek ol> konen šolskega leta 211 (med Iciom jih je bilo nekaj izstopilo). Podmladek je priredil Miklavžev večer, na katerem so bili revnejši člani obdarovani s šolskimi potrebščinami, deloma /. obutvijo. (). aprila pa se je vršil pod okriljem Podmladka lepo uspel pevski koncert, ki ga je izvajal mešani in mladinski zbor zavoda pod vodstvom učitelja petja Luke Kramolca; sodeloval je tudi gimnazijski oktet in osmošolec Prevoršek (violina). Čisti dohodek je bil tudi letos namenjen fondu za organizacijo počil niške koloni je lastnega zavoda. Dohodkov je bilo v preteklem letu 3580 Din, izdatkov 349050 Din. Stanje blagajne koncem leta je I3.266‘72 Din. 3. Podružnica Ferijalnega saveza na zavodu je imela v šolskem letu 1932/33 svoj občni zbor 20. X. ob navzočnosti nadzornega nastav-iiika profesorja dr. Ernsta Turika. Udeležba je bila velika. Izvoljen je bil nanovo sledeči odbor: predsednik: Stojan Novak, Vlil. b; blagajnik L: Höger Anton, Vlila; tajnik I.: Mahkota Stanislav, VIII. a, blagajnik II.: Bajuk Stanko, V. b; tajnik II.: Vodopivec Vlado, VI. b; ekonom: Marinček Anton, VI. a. Poleg tega so bili za vsak razred izbrani razredni poverjeniki. Ob sklepu občnega zbora je prof. dr. Ernest Turk razložil postanek društva, njegov namen in cilje, ki jih goji. Namen društva je, da omogoča svojim članom — s pomočjo ugodnosti na železnicah, ladjah, pri prenočiščih in drugod — potovanje po naši ožji in širši domovini, da spoznajo njene lepote in zanimivosti, da so seznanijo z narodom, njegovim življenjem in običaji in da pri tem krepijo narodno zavest v sebi in v drugih. Novi odbor se je poprijel takoj v začetku z vso vnemo delu, da zbere čim več članstva ter ekvivalentov in preskrbi v pravem času izkaznice in članske karte. V letošnjem šolskem letu je bilo vpisanih 293 članov (med temi S3 žensk, inozemci 3), torej več kakor prejšnja leta. Odborovih sej je bilo šest; na njih so se obravnavala poleg tekočega poslovnega dela tudi vprašanja o čim večjem zanimanju di-jaštva za društvo in njegove cilje. Podružnica je dobivala za svoje člane 10 izvodov lista Ferijalao. Skupna vsota denarnih vlog je znašala Din I 1.56050, vsega denarnega prometa je bilo Din 22.000. 4. Treznostni krožek. V šolskem I. 1932/33 je štel Treznost ni krožek 127 članov, med temi 21 učenk. Predsedništvo je vršila Dullcr Marija, IV. a, namestnik je bil Arlnak Iriderik, IV. b. Tajniške posle je s hvalevredno vnemo opravljal Uršič Marijan, IIJ. c. Na prvem sestanku dne 19. X. je predavala Robida Jana, IV. a, na tretjem dne 9. XI. pa Duller Marija. Pengov Anton, IV. a, se je oglasil dne 26. X. in 16. XI. Raspergerja Stanka, III. c, smo slišali predavati dne 23. XI. Na šestem sestanku dne 30. XI. so nam po besedilu, izposojenem iz čitanke, vprizorili igro „Deseti brat" naslednji člani: lori Savo, Zajc Alojz, Rasperger Stanko, Vovk Božidar in Vider Miroslav, vsi iz III. c. Na sedmem in osmem sestanku meseca decembra sta se zopet oglasila Pengov Anton in Rasperger Stanko. Vrsta sestankov v II. polletju se je pričela dne 3. 11. s koncertom Osane Josipa, III. a. (klavir), teden kasneje je pri njegovem ponovnem nastopu sodeloval križaj Peter. VI. a. Dne 24. II. sta nas zabavala Jeločnik Niko in Rasperger Stanko z igrico „Stražar in postopač”. Veliko glasbeno produkcijo so mlaa je predaval direktor dr. J. Lokar višješolcem „O slovenskem spisju". Povprečna udeležba sestankov je bila večja kot lansko leto. Dramski odsek je igral letos v Narodnem gledališču Cankarjevo satirično komedijo „Za narodov blagor". V glavnih vlogah so sodelovali: Höger Anton, Mahkota Stane, Derganc Kristo, Dobovšek Jože, Pogačnik Lija, Kalan Tilka, Banko Vika, Lipoglavšek Franc, Klemenčič Alojz, Zupančič Marta, Breskvar Kamilo, Novak Stojan, Glae-sener Jurij, Bajuk Stanko, Simonišek Rudolf, Ozimic- Marija, Varl Janez, Dolenc franc, Fajdiga Alojz. Režijo je bil prevzel g. Milan Skrbinšek. Letos se je na novo osnoval glasbeni odsek, ki sta ga vodila Polic Branimir (zbor) in Prevoršek Uroš (orkester) in ki je sodeloval pri nedelj sik i li šolskih sv. mašali. dokler ni bil i meno vsi 11 učitelj petja nsi našem zavodu. Društvo se j c- letos lotilo tudi manjšinskega vprašanja. Že v poletnih počitnicah je obiskalo koroško 14 dijakov, ki jih je spremljal požrtvovalni prof. Cnje/.da. Sredi januarja pa je začelo društvo nabiralno akcijo knjig' za korošee med dijaštvom. 1’recej elanov je sodelovalo pri nabiranju knjig po mestu, knjig je nabralo društvo nad 1220 in revij okrog 20 popolnih letnikov tej" nad 230 posameznih zvezkov poleg onih knjig in revij, ki so jih *52/3r> Din 17.740. Pri sistematskih pregledih kol tudi dnevno v aunbulanci ugotavljamo vedno znova slabo držo dijakov in dijakinj. Pod slabo držo ne razumemo samo tako zvane lene drže otrok, t. j. lahke nepravilnosti vratnega in križnega predela hrbtenice, temveč predvsem .okrogel' hrbet in lahko ukrivljenje hrbtenice v stran. Strogo jo pa moramo ločiti od pravili, močnih ukrivljcnj hrbtenice v stran in od grb. le težke deformacije imajo svoj vzrok izven šole, bodisi da so prirojene, bodisi pridobljene v mladosti radi mehkokost nosti ali kostne tuberkulozo hrbtenice. Slabe drže pa imajo svoj izvor v šoli. Težke deformacije hrbtenice so pri otrocih relativno redke, slaba drža je pa zelo pogosta. Slabo držo opažamo predvsem: 1. V pubertetni dobi pri deklicah. V tej dobi je neko nesorazmerji* med težo telesa in sposobnostjo nositi jo, ker je oporno tkivo v dobi telesne rasti slabotnejše. 2. Pri gotovih konstitucijskih tipih, asleničarjih. ki imajo dolg, ozek prsni koš in šibkejše razvit oporni aparat. Pri otrocih, ki ne gojijo nikakega športa in telovadbe. 1’ii vseh teh otrocih je mišični in vezilni aparat šibkejši in radi tega se pri njih pod vplivom škodljivih činiteljev hrbtne mišice hitreje utrudijo in popuste, razvije se slaba drža. Najvažnejši činitclj. ki povzroča, da. se slaba, drža razvije, je poleg slabih, neprimernih šolskih klopi in neust reza joče d rže pri pisanju nepravilna nošnja knjig in prevelika množina knjig, ki jih nosi dijak dnevno v šolo. Dijak nosi knjige v nahrbtniku ali v tako zvani aktovki. Dijaki višjih letnikov izključno v teli. Aktovka omogoča hitro menjavanje teže. Dijak jo lahko izmenjaje nosi v levi ali desni, v iztegnem ali upognemi roki. Pri tej izmenjavi delujejo različne mišične skupine, ki se tudi izmenoma jačajo. Ako psi nosi dijak aktovko vedno v isti roki, kar često opažamo, odpade tsi prednost, ker se obremenjujejo vedno iste mišične skupine in se ie enostransko okrepe. Aktovka poleg lega še neenakonferno obremenjuje naše telo. medtem ko je dobra stran nahrbtnika ta, da deluje pri njem leg si- metrično in se razdeli na večjo ploskev. Seveda ima indi nahrbtnik svojo slabo stran, ker pritiskajo jermena močno na ramena in prsni koš. Kvarni činitelj pri nošnji knjig' je enostranska in enolična obremenitev posameznih mišičnih skupin, ki se jačje razvijejo, da prevladujejo nad istimi mišičnimi skupinami druge strani hrbtenice, česar posledica je slaba drža. Tako povzroča aktovka ukrivljcnje hrbtenice v stran. Pri stalni nošnji knjig v desni iztegnem' roki se ukrivi hrbtenica v križnem predelu v levo stran, če nosi dijak knjige v levi roki. pa obratno. Ako ima dijak aktovko pod pazduho, se dvigne dotična rama in ukrivi hrbtenica v prsnem predelu v levo. oziroma desno stran. Težak nahrbtnik povzroča sčasoma razvoj okroglega hrbta. To je izravnalna (kompenzatorična) reakcija proti tegu nazaj. Pri zelo težkem nahrbtniku se radi teže (sik'), ki vleče nazaj, ramena močno zbližajo, prsni koš se spredaj usloči, lopatice na hrbtu izstopijo, hrbtenica se izboči. Ako je teža v nahrbtniku neenakomerno razdeljena, se teinu okroglemu hrbtu priključi iz zgoraj navedenih vzrokov še ukrivljen je hrbtenice v stran. Slabo držo dijakov preprečimo s tem. da starši opozarjajo svojega otroka, da nosi aktovko s knjigami izmenjaje v levi in desni roki. nahrbtnik z enakomerno razdeljeno težo pa pravilno v sredini hrbta. Šola sodeluje lahko na ta način, da skrbi za pravilne klopi in zmanjša število knjig, ki jih mora prinesti dijak za posamezne dneve v šolo. V primeru, da se je pri dijaku že razvila slaba drža, je nujno potrebna ortopedska telovadba, za kar je v Ljubl jani dovolj prilike. VII. Stanje šolskih zbirk in knjižnic. Na kraju šolskega leta 1932/33 je bilo stanje gimnazijskih kn jižnic in zbirk sledeče: 1. IJ či te I j s k a k n j i ž n i ca šteje 41 17 del, in sicer a) slovenskih 373: b) nemških 2307; c) srbskohrvalskih 240: č) romanskih 124: d) grških iit latinskih 873. Prirastek tekom leta: 13 del. 2. D i j a š k a k n j i ž n i ca : 3341 del. in sicer: a) slovenskih 2609: b) nemških 2380: c) srbskohrvalskih 299; č) romanskih 47. Prirastek v teku leta 30 kn jig. 3. Z e m I j e p i s n o z g o d o \ i n s k a z I) i r k a : a) slike: stenske 710. za stereoskop 34. za projekcijski aparat 10: b) reliefi: 0; c) aparati: 7: č) zemljevidi: 171: d) atlanti l"; e) knjige: II. Prirastka ni bilo. pač pa je prevzela 7 stenskih slik prirodopisna zbirka. 4. Prirodopisna zbirka: a) slike: l()0; b) modeli: pravi 183. shematični 12: c) aparati S: č) preparati: v tekočini 174. suhi 33, mikroskopski 184. nagačene živali 223; drugi 440: d) kemikalije: 30; e) minerali: 440. kamenine 327. okamenine 12: f) herbariji 3 (nepopolni): g) strokovne knjige: 19. Prirastek: 7 stenskih slik. 3. Z b i r k e za liži k o . k e ni i j o i n m a t e m a t i k o : a) slike: stenske 22: za stereoskop 37. za projekcijski aparat 40; b) modeli: 21: c) aparati: 733 (pokvarjenih 73): č) preparati: suhi 23. mikroskopski 17. Kemikali je: 230. Zbirka nima prirastka, pač pa se je zmanjšala za () aparatov. 6. Knjižnic a p o <1 p o r n c /, n I o s; c : 2466 del in sicer n) slovenskih 1172; 1)) nemških 6l)4: c) srbskohrvatskih 177: c) romanskih 423. Prirastek tekom leta: 97 del. Razen z učnimi kn jigami je podpirala Podporna zaloga revne, a pridne učence z obleko, obutvijo, s perilom in s plačan iem stanarine. V minulem šolskem letu je imela dohodkov Din ()c>46-()'>. stroškov 6078-25, torej znaša ob koncu leta n jena denarna imovina 3468-70 Din. Vin. Šolske učne knjige. Za verouk. T. razred: T.evičnik, /godbe sv. pisma, I. del. IT. razred: Levičuik. Zgodbe sv. pisma novega zakona. ITT. razred: Stroj. Liturgik a. 3. izdaja. TV. razred: Mlakar, Katoliški Verouk za IV. razred srednjih in meščanskih šol. V. razred: Svetina. Kaloliški verouk, I. knjiga. Resničnost katoliške vere. 2. izdaja. VI. razred: Pečjak. Katoliški verouk, 11. knjiga. Resnicnosl katoliške vere, 2. izdaja. VIT. razred: Pečjak, Katoliški verouk. III. knjiga. Življenje po katoliški veri. 2. izda ja. A^TTT. razred: Medved. Zgodovina katoliške cerkve, 2. izdaja. Za slovenski jezik. f. razred: Bajee-Rnpcl-Sovre-Šolar, Slovenska čitanka in slovnica T. 11. razred: Bajec-Kolarič-Rupvl-Sovre-Šolar, Slovenska čitanka in slovnica II. III. razred: Breznik. Slovenska slovnica, 3. izdaja. Wester, Slovenska čitanka 111. IV. razred: Breznik, Slovenska slovnica, 3. izdaja. Wester, Slovenska čitanka IV. V. razred: Breznik, Slovenska slovnica. Grafenauer, Slovenska čitanka I. Fr. Poljanec, [štorija srpskohrvntskog književnog jezika. Vodnik, Narodne pjesme. Finžgar, Pod svobodnim soncem. Jurčič, Deseti brat. Cankar, Na klancu. VI. razred: Breznik, Slovenska slovnica. Grafenauer, Slovenska čitanka II. Grafenauer. Kratka zgodovina slovenskega slovstva. Vodnik, Pregled hrvatskosrpske književnosti u ogledima. Sophokles-Sovrc, Kralj Oidipus. Schiller-Župančič, Marija Stuart. Shakespearc-Župančič, Benešk i I rgovec. Gogolj-P rij n tel j, Ib* vi zor. C ankar Iz., Obiski. Demeter, Teu la. Kostič, Pora Segediuac. VII. razred: Breznik. Slovenska slovnica. Grafenauer. Slovenska čitanka III. Grafenauer. Kratka zgodovina slovenskega slovslva. Popovič, Jugoslovenska književnost. /ivanovič, Primeri nove književnosti T—II. Jurčič, Cvet in sad. Mencinger. Moja lioja na Triglav (Izbr. sp. V.). Popovič, Tvrdica. Mažuranič, Smrt Smail-age čengiča. Šenoa, Seljačka lmna. Vlil. razred: Breznik, Slovenska slovnica. Grafenauer, Slovenska čitanka IV. Grafenauer. Kralka zgodovina slovenskega slovstva. Živanovič, Primeri nove kn jiževnosti II. Popovič. Jugoslovenska. književnost. And ra žeželj, Antologija novije jugoslovenske lirike Prijatelj. Stritarjeva antologija. Gregorčič. Poezije I. Tavčar. V Zali. Kersnik. Agitator. Detela, Trojka. Prijatelj. Aškerčeva čitanka. Kette, Poezije. Cankar. Kralj na Betajnovi. Cankar, Podobe iz sanj. Župančič, Mlada pota. Župančič, V zarje Vidove. Župančič, Naša beseda. Za srbskohrvatski jezik. T. razred: Rupel. Srbskolirvatska vadnica T. TT. razred: Rupel. Srbskolirvatska1 vadnica If. TTT. razred: Rupel. Srbskolirvatska vadnica 111. TV. razred: Vadnica kakor v III. razredu, Lazarevič, pripovetke (Novi Sad. I()27). Za francoski jezik. T. razred: Južnič. Francoska vadnica I. II. razred: Južnič, Francoska vadnica II. III. razred: Šturm. Francoska vadnica. IT.. 2. izdaja. IV. razred: Šturm, Francoska vadnica II., 2. izdaja. Šturm, Francoska vadnica III. Bruno, Le tour de la France (založnik Belin). Perraull. ( ontes de lees (Kdition Lutetia). Duruy, Biographies d’liommes celebres. Cialland, Ali-Baba. Aladin (založnik RoulT). X. de Maistre, La jeiine Sibčrienne (založnik Manz). Odabra ne VI. VII. VIII. I. II. III. IV. V. VI. VII. Vlil. III. IV. V. VI. VII. razred: Šturm, 1'rancoska vadnica III. Bruno, Le tour de la France (založnik Belin). Perrault, Contes de fees (Edition Lutetia). X. de Maistre, La jetrne Sibčrienne (založnik Man z). I .e Sage. C j i 1 Blas (Laurcns, Chefs d’seuvrc ti lusage de la jeunesse). J. Sandeau, La Koche aux moucllcks (I lächelte, Bibliolhcque d’education el de recrealion). Stalil, Maroussia (Nacheile, Bibliolheque verle). /a nemški jezik. razred: Pascher, Njemačka čitanka za V. i VI. razred srednjih škola. razred: Pinter, Njemačka čitanka za VII. razred srednjih škola, 4. izdaja. razred: Pinter, Njemačka čitanka za Vlil. razred srednjih uči- 1 išta, 3. izdaja. Za latinski jezik. razred: Pipenbacher, Latinska vadnica, I. dol, 4. izdaja. Pipenbacher, Latinska slovnica, izdaja, razred: Pipenbacher, Latinska vadnica. II. del, "i. izdaja. Slovnica kakor v L razredu. razred: Pipenbacher, Latinska vadnica, III. del, 2. izdaja. Slovnica kakor v I. razredu. Sovre: Lanx satu ra. razred: Sovre. Lanx salu ra. Slovnica kakor v I. razredu. razred: Perinovič, Izbor iz rimskih klasika I. in JI. dio. razred: čolič. Latinska čitanka za više razrede gimnazije. Perinovič, Izbor iz rimskih klasika, II. dio. razred: čolič, Latinska čitanka za više razrede gimnazije. Golik, Izabrani Plinijevi listovi. razred. Golik, Kvinta Horacija I'laka izabrane pjesmy, Weidner, Tacitus’ Historische Schrillen in Auswi Ixohm, T. Macci Plauli Menaechnii. Za grški jezik. razred: Bradač, (irska vadnica. Bradač-Osana, Grška slovnica, razred: Kakor v III. razredu, razred: Južnič. Grška čitanka. Slovnica kakor v III razredu. razred: Majnarič, Izbor iz I lomerove Mij at 1 e i Odiseje. Južnič. Grška čilanka. Schicking'er. Auswahl aus Plutarch. Slovnica kakor v III. razredu. razred: Kuzmič, Platonova obrana Sokratova i krilon. Musič. Izabrani govori Demostenovi. Bach, Des hl. Basilius Mahnworle an die Jugend. Slovnica kakor v III. razredu. Vlil. m/red: Schneider, Lesebuch aus Platon u. Aristoteles. Kuzmič, Soloklova Antigona. Slovnica kakor v III. razredu. Za zgodovino. II. razred: Bučar, Zgodovina starega veka za nižje razrede srednjih šol, 2. izdaja. Stanojevič, Historijski atlas. III. razred: Melik - Orožen, Zgodovina Srhov, Hrvatov in Slovencev, I. Atlas kakor v II. razredu. IV. razred: Melik - Orožen, Zgodovina Srhov, Hrvatov in Slovencev, II. Atlas kakor v 11. razredu. V. razred: Bučar, Ohča zgodovina za V. razred srednjih šol. Atlas kakor v II. razredu. VI. razred: Bučar, Zgodovina srednjega veka za višje razrede srednjih šol, 2. izdaja. Atlas kakor v II. razredu. VII. Komotar - Capuder, Zgodovina novega veka za višje razrede srednjih šol. Atlas kakor v II. razredu. Vlil. razred: Kakor v VII. razredu. Za zemljepis. I. razred: Pajk-Kržišnik, Zemljepis za srednje šole, I. del, 3. izd. kozenn-Šenoa, Geogralijski atlas, II. razred: 1’rijatelj-Bohinec-Savnik, Zemljepis za II. razred srednjih šol. Atlas kakor v I. razredu. III. razred: Prijatelj - Bohinec - Savnik. Zemljepis za srednje in njim sorodne šole, II. del: Izvenevropske zemljine. Atlas kakor v I. razredu. IV. razred: Orožen, Zemljepis Jugoslavije za IV. razred srednjih šol. Atlas kakor v 1. razredu. V. razred: Geistbeck-Pavičič. Opča geografija za više razrede srednjih škola. 3. izdaja. Atlas kakor v I. razredu. VI. razred: Hadivojevič, Osnovi kozmogralije za više razrede srednjih škola. Atlas kakor v I. razredu. \ill. razred: Orožen. Zemljepis Jugoslavije* za VIII. razred srednjih šol. Za prirodopis. I. razred: Verbič - Vales, Prirodopis živalstva za nižje razrede srednjih šol. Kapus. Prirodopis rastlinstva za nižje razrede srednjih šol, samo 3. izdaja. II. Kakor v l. razredu. V. Bevk. Botanika za višje razrede srednjih šol. samo 2. izda ja. VI. ra/red: Poljanec, Prirodopis živalstva za višje razrede' srednjih šol, 2. izdaja. Vil. razred: Dolžan, Mineralogija in geologija za višje ra/rede srednjih šol. Za liziko in kemijo. III. razred: Kune, l'izika za nižje razrede srednjih šol. IV. razred: Prezelj, Kemija in mineralogija za nižje razrede sred- njih šol. Vil. razred: Beisner. Lizika za višje razrede srednjih šol. VIII. razred: Kakor v VII. razredu. Za matematiko, I. razred: Kune, Aritmetika za I. in II. razred srednjih šol. Mazi, Geometrija za I., II. in III. razred srednjih šol. II. razred: Kakor v I. razredu. III. razred: Kune, Aritmetika in algebra za lil. in IV. razred sred- njih šol. Geometrija kakor v I. razredu. IV. razred: Aritmetika kakor v III. razredu. Matek-Mazi-Jeran, Geometrija za IV. in V. razred srednjih šol. V. razred: Kune, Aritmetika in algebra za V. in VI. razred sred- njih šol. Geometrija kakor v IV. razredu. Sodnik, Logaritmi. VI. razred: Aritmetika kakor v V. razredu. Matek-Mazi-Jeran, Geometrija kakor v IV. razredu. Logaritmi kakor v V. razredu. VII. razred: Škreblin, Aritmetika in algebra, za VII. razred srednjih šol. Matek-Zupančič-jeran, Geometrija za. VI.—VIII. gimn. razred. Za osnove filozofije. VII. razred: Veber, Očrt psihologije. Ozvald, Logika, 2. izdaja. Vlil. razred. Kakor v VIL razredu. IX. Pismene naloge. a) Iz s I o v e n s k e g a j e z i k a. I. a razred. šolske naloge: I. Domišljavi osel. (Prosto po pesmi.) 2. Brodnik. (Prosto po pesmi.) 3. Kaj delam doma zjutraj pred šolo. (Doživljaj.) 4. Kako sein se nekoč v pesku igral(a). (Doživljaj.) ~y. Dimnikarček pripoveduje doma o svoji nezgodi in rešitvi. (Pretvorba po Amicisu.) (). Kako obdelujem svojo gredico f... I>i obdeloval(a) .. .. ko I>i jo imel(a).| (Prost. spis). 7. Odisej uide iz Polifemove votline. (Pretvorba. Pripovedovanje v \ osebi.) IS Domače naloge: I. Božič so bliža. (Pismo.) J. kako sem izrezoval (a) in lepil(a). (Po doživljanju.) 5. Obisk pri božjem grobu. (Prosi spis.) l-)r. Ivan Grafenauer. I. I» razred. Šolske naloge: I. Drvar in liudobee. (Obnovitev.) J. Mravlja in muren. (Obnovitev.) 3. Zjutraj na poti v šolo. (Doživljaj.) 4. Moja prva kazen. (Doživ l jaj.) 5. Ka j delam mod odmorom. (Doživljaj.) (). Na eveino nedeljo v cerkvi. (Doživljaj.) 7. Bratova jezica. (Po berilu.) Domače naloge: I. a) Kaj mi pišejo od doma? (Prost spis.) b) Kaj mi piše prijatelj? (Prost spis.) 2. Kako sem preživel sveti večer? (Doživljaj.) 5. Če bi bil jaz tako srečen! (Prosto po berilu.) Alfonz Gspan. I. c razred. šolske naloge: I. škrat in lovec. (Obnovitev.) 2. Zelnata glava. (Obnovitev.) 3. Kako je bilo o božiču. (Doživetje.) 4. Janezek stori svoje prvo dobro delo. (Otroška zgodbica.) 5. Dve legendi o sv. Savi. (Po šol. knjigi.) 6. Jerica sirotica. (Prosto po narodni pesmi.) 7. Metuljčki. (Opis.) Domače naloge: I. Kaj dela Janezek ves dan. (Prost spis.) 2. Brezdomci vi. kako je vam? (Prost spis.) 3. Dober tovariš. (Označba.) I. d razred. Šolske naloge: I. Kanglica. (Obnovitev po Župančičevi pesmi.) 2. Kako je nosil pri nas sv. Miklavž. (Doživelje.) 3. Zgodba o podkovani žabi. (Obnovitev.) 4. Jerica sirotica. (Prosto po narodni pesmi.) ■j. Strossmayer o domoljubju in narodnem edinstvu. (Prosto po šolskem berilu.) (). Pismo in odgovor. (Prost spis.) 7. Veverica. (Opis.) Domače naloge: I. a) Kako smo krasili naše grobove za Vseh vernih duš dan. (Doživetje.) b) Na. Vseli svetnikov popoldne na pokopališču. (Doživetje.) 2. Berač Jože. (Žalostna zgodba.) 3. Zlala ptička. (Po pesmi.) j. Krek. II. a razred. Šolske naloge: I. Žalost in veselje mojih zadnjih počitnic. (Pripovedovanje.) 2. Levstik, Ubežni kralj. (Obnova in označba oblike.) \ Nasa Sava. (Oris po zgledu ..Soci .) 4. Orfej m k v ridika. (Obnova po berilu.) 3. Prvi oznanjevalci pomladi. (Prosta naloga.) (). Bohinjci pri ravnatel ju Vodniku. (Posnetek po berilu.) 7. Prosei srečonosci. (Obnova po pesmi.) Domače naloge: I. Jesenski dan. (Slika.) 2. Moja pot v šolo. (Prosta naloga.) 3. a) Na cvetno nedeljo. (Opis.) b) Na veliko soboto pred vstajenjem. (Opis.) j. Koletie. II. b razred. Šolske naloge: I. Kazen pohlepnosti. (Obnova takoj po dvakratnem čitanju.) 2. Kaj bi si želel jaz na mestu Podgorca Milica. (Spis po Trdinovi pripovedki ..Ptica Zlatoper".) 3. Pri nas je sveti večer doma. (V. Vodušek. Prost spis.) 4. Slovenska kmetiška izba („liisa“). (()|>is.) 3. Bohinjci ob ljubljanski milnici. (Pretvorba po Mencingerju. Oče Kok pripoveduje doma.) (). knko je kočar Janez stražil pujske. (Pretvorba po Linžgarjevi „Kroniki gospoda Urbana“. Okrajšava v 3. osebi.) 7. Kako smo bežali pred nalivom. (Doživljaj.) Domače naloge: I. Jesensko polje. (Opis.) 2. Pred odhodom vlaka na postaji. (Oris.) 3. Pred božjim grobom. (Prost spis.) II. c razred. šolske naloge: I. Ukazu se pokori! (Obnova takoj po dvakratnem čitanju.) 2. Skopi bogatin in dobrotni siromak. (Legenda po Trdinovi pripovedki ..Netek".) 3. Na god pri teli (stricu...). (Doživljaj.) 4. Kmetiška domačija na Slovenskem (v Južni Srbiji . . .). (Opis.) 3. Melkijad in Blejci. (Pretvorba, po Mencingerju. Oče Rok pripoveduje mal eri Špeli.) (». Botanični izprehod. (Oris.) 7. Piramide v Gizah. (Opis po Ani. Jehartu.) Domače naloge: Jesen v prirodi. (Opis.) 2. Spravljanje snega v mestu. (Oris.) 3. Moj najljubši šport. (Prosi spis.) I)r. Ivan Clrnfcnauer. III. a razred. šolske naloge: I. Ljubljansko barje. (Opis.) 2. Reveži kličejo na pomoč. (Prost spis.) 3. Erazem o lepem vedenju. (Iz latinskega berila.) 4. Lojze lovi ptičke. (Slika iz življenja.) 3. Beduini. (I/. knjige: j. Trunk, Na Jutrovem.) (>. Moj čas. (Prost spis.) 7. Človek in delo. (Razprava.) Domače naloge: 1. Kmelija na samoti. (Slika.) 2. Dobra dela. (Prosi spis.) 3. Svet je hudoben. (Prost spis.) J- Krok. III. h razred. Šolske naloge: I. Gregorčič, Znamenje. (Obnova in označba.) 2. Ljudmila. (Obnova po pesmi.) 3. Slavna prošlost naše Koroške. (Po berilu. Skrčena obnova.) 4. Car Lazar in carica Milica. (Obnova po izvirnem besedilu.) 3. Zvijača kraljice Vide. (Obnova po pesmi. Samo v zavisnem govoru.) (). Prva nevihta. (Slika.) 7. Črtomir govori. (Obnova v zavisnem govoru;) Domače naloge: I. Obisk mostiščarjem. (Slika po šolskem berilu.) 2. Gulla eavat lapidem. non vi. sed saepe cadendo. (Razpravica po dani dispoziciji.) 3. Prvi polet. (Čebelica pripoveduje.) III. c razred. Šolske naloge: I. Aškerc, Mejnik. (Obnova in označba.) 2. Zadnji knez. (Obnova Hribarjeve pesmi.) 3. Na Gosposvetskem polju. (Po berilu.) 4. Kosovka devojka. (Obnova po izvirnem besedilu.) 3. Čaša nesmrtnosti. (Obnova. Vse v zavisnem govoru.) 6. Toča, toča! (Slika. Svobodno ob berilih.) 7. Črtomir govori. (Obnova v premem govoru.) Domače naloge: I. S polharji. (Slika po šolskem berilu.) 2. Zrno do zrna pogača... (Razpravica po dani dispoziciji.) 3. Veselo na novo delo! (Mravlja pripoveduje.) Dr. Ivan Pregelj. IV. a razred. Šolske naloge: I. Ura oddilui. (Prosi spis.) 2. Kako ruši Andrej Sodnik sam svoj dom. (Razprava po Stritarjevi povesti „Sodnikovi“.) "5. Moj mali bralec (sestrica), oziroma Moj veliki bral (sestra). (Oznaka.) 4. Apel in čevljar. (Vsebina in razlaga Prešernovega soneta o Kopitarju.) ">. Česa naj bi se učile kmetiške družine iz Finžgar jev ih „Stricev“. (Razpravica.) 6. Lepa naša domovina! (Prost spis. Popotni načrti.) Domače naloge: I. Delopust na kmetih. (Oris.) 2. Kaj pripoveduje stara preparacija. (Prost spis.) \ Na veliki petek pri duhovnem opravilu. (Prost sestavek.) IV. I) razred. Šolske naloge: I. Moja najljubša zaposlitev. (Prost spis.) 2. Kako uničuje Andrej Sodnik svoje imetje. (Razprava po Stritarjevi povesti ..Sodnikovi“.) \ Moj bratec (sestrica, brat, sestra). (Oznaka.) 4. Ribič. (Vsebina in razlaga Puškinove balade „Utopljenec“.) 5. Kakšen mož je stari Podlogar. (Oznaka po Finžgarjevih „Stricih“.) 6. Domovina, mili kraj! (Spis o lepoti domovine in domačega kraja.) Domače naloge: I. Poletno jutro na kmetih. (Oris.) 2. Stare latinske vadbe. (Prost spis.) \ Na veliki petek pri duhovnem opravilu. (Prost sestavek.) Dr. Ivan Grafenauer. V. a razred. šolske naloge: I. Ogenj in voda dobro služita, a slabo gospodarita. (Razpravica.) 2. Zgodbe drobne snežinke. (Prepovedovanje.) 3. Ta ni možak, ta ni za rabo, kdor videl tujih ni ljudi. (Fr. Levstik. Razprava.) 4. Pesmi v stalnih oblikah. (Oznaka.) 5. a) Pismo materi. (Prigodniško za materinski dan.) b) Zagreb. (Vtisi z ekskurzije.) Domače naloge: I. Zakaj je Aškerčeva Ponočna potnica balada. (Razprava.) 2. Opis in značaj Kraljeviča Marka. (Po narodnih pesmih.) 3. Zima se poslavlja. (Oris.) r)r. Mirko Rupel. V. I* razred. Šolske naloge: I. Naši domači. (Oznaka.) 2. Srbska mali. (Označba po srbski narodni pesmi). \ Gregorčič. V pepelnični noči. (Označba.) 4. Sončna iskra v zemljo pala .. . (Oris prav prve pomladi.) Najlepša je mladost! (Majniški oris.) Domače naloge: L Značaj slovenske narodne pesmi. (Označba.) 2. Kako vidim Levstikovega Mariina Krpana. (Oznaka plastično gledanega lika.) a) Kaj pojemo? (Pismo. O liriki jugo-slovenskih rodov.) b) Pesnik, ki mi je najljubši. (V pisemski obliki.) VI. a razred. šolske naloge: I. Brut. Kasij in Kaska. (Označba po Shakespeare ju). 2. Največ sveta otrokom sliši Slave! (Rodoljubno razmišljanje.) \ Zakaj se učimo slovstvene zgodovine. (Razprava.) 4. Ali je Dcmelrova Telila živ in resničnosten lik? (Slovstvena označba.) 5. Pri in us Primus. (Slovstvena označba za Primožil Trubarja.) 6. Ljubljana. (Označba v esejskem slogu.) Domače naloge: 1. Gledališče nam hodi svetišče! (Razprava.) 2. More se posvuda iti. al je tri ha domom priti! (Vitezovie. Razprava.) 3. Jugoslovanska Firenze. (Označha zlate dubrovniške dobe.) VI. h razred. Šolske naloge: I. Cezar v Sliakespearejevi drami. (Označba.) 2. Od Urala do Triglava... (Razmišljanje; o veličini slovanskega sveta.) Česa se učimo iz slovstvene zgodovine. (Razprava.) 4. Zlo sjeme i zao plod nosi. (Vitezovie. Razprava.) 5. Prod Trubarjevim spomenikom. (Razmišl jati je s slovstveno označbo.) 6. Na oknu slonim. (Esejski oris življenja na l jubljanski ulici.) Domače naloge: Zakaj jo gledališče najvišje narodno kulturno torišče? (Razprava.) 2. Največ svi pod nebom sini dužni josu domovini! (Vitezovie. Razprava.) ". | ugoslovenski seieento. (Označba dubrovniškega baročnega okusa.) Dr. Tvnii Pircpclj, VIT. razred. Šolske naloge: I. Moji' bogastvo. (Prost spis.) 2. Karitativno delo. (Prost spis.) \ Zgubljeni dan. (Prost spis.) 4. Moje misli so se podale na pol. (Zimska meditacija.) r>. Čas je veter, ki pleve razpihava in le zrno pušča. (Prost spis.) 6. Mlaka in Pristava. (Po Fr. Detele povesti: Trojka.) Domače naloge: I. Smrekarjev Anton. (Označbi po Jurčičevi povesti ..Sosedov sin“.) 2. Če ljudje o meni slabo govore. (Razino(rivanje.) \ Moja bodočnost. (Prost spis.) J. Krek. VIII. a razred. Šolske naloge: I. a) Knjiga nekoč in sedaj. (Razprava.) h) Najvažnejše prednosti sedanje dobe v primeri s preteklostjo. (Načrt razprave.) 2. V trdem boju z naravo so razvija in dviga človekov duh. (Razprava.) ". Pomen humanistične izobrazbo. (Načrt razprave.) 4. Prirodno bogastvo naše državo. (Razprava.) Domače naloge: 1. Stritarjevo zasluge za poetiko in jezik. (Razprava.7 2. a) Tamkaj v Ameriki, tamkaj v Vestfaliji so nam izginili. (O. Župančič. Razprava.) h) Našo morje. (Načrt za propagandno predavanje.) "i. Najvažnejša prosvetna središča v zgodovini Jugoslovanov. (Razprava.) V HI. h razred. šolske naloge: I. Dobro in slabo strani moderne tehniko. (Prosi spis.) 2. a) Postanek sredn jeveški' kn jigo. (Poučen sestavek.) b) V trdem boju z naravo sc razvija in dviga človekov duli. (Razprava.) \ Vpliv starogrške kulture. (Načrt razpravo.) 4. Prirodno lepoto naše države in tujski promet. (Razprava.) Domače naloge: I. Stritarjeve zaslugo za jezile in poetiko. (Razprava.) 2. Tamkaj v Ameriki, tamkaj v Vestfaliji so nam izginili. (O. Župančič. Razprava.) \ Najvažnejša, prosvetna središča v zgodovini Jugoslovanov. (Razprava.) Dr. Mirko Rupel. > > I)) Iz s r h s k o h r v a t s k c g a j e /. i k a. Šolske naloge. I. a razred. I. Pitanja i odgovori. 2. Naša porodica. (Po školskom štivu.) I)r. Janko l.oknr. I. h razred. I. Pitanja i odgovori. 2. Pifanja i odgovori. I. c razred. I. Pitanja i odgovori. 2. Pitanja i odgovori. I. d razred. f. Pitanja i odgovori. 2. Pitanja i odgovori. Alfonz Cspan. II. a in h razred. I. Vrana i rak. (Prepriča vanje.) 2. Ko dingom janiu kopa. sam n n j n pada. (Prepričava n jo basne „Kur jak i konj“.) III. a, I) in c razred. I- Lnv i miš. (Prepričavanje.) 2. l epa reč je najbolja pouka. (Prepričevanje štiva „Kriv toran j“.) Dušan i linic*. IV.a razred. I. Mudar odgovor. (Lav pripoveda svojini prijateljima.) 2. Korist od šuma. (Razmišljanje.) IV. h razred. t. Magarae u lavljoj koži. (Magarae opširno pripoveda.) 2. Na ledu. (Opis.) Dr. M. Rupel. c) I z n e m š k e g a jezik a. V.a razred. Šolske naloge: I. Wenn man von der Nacht überrascht wird. (Erlebnis.) 2. Beim Goldarbeiter und beim Optiker. (Schilderung.) >. Wie Dornröschen aus seinem hundertjährigen Schlaf erwachte. (Nach dem Lesestiiek ..Dornröschen".) Domače naloge: I. Die Natur im Herbste. (Beschreibung.) 2. Mein Lein Mislaul. (Aulsatz.) ’S. Lin Brief. (Antwortschreiben.) V. b razred. Šolske naloge: I. Nach der Schlacht. (Nach Seidls Gedicht ..Der tote Soldat .) 2. I nsere wichtigsten \ erkehrsanstaltein. (Abhandlung.) \ W ie* wird im Dornröschen der böse Spruch der weisen Krau erfüllt'( (Im Anschluß an das Lesest iiek „Dornröschen’.) Domače naloge: I. Was In icli in der schulfreien Zeil? (Aufsatz.) 2. Mein Lebenslauf. (Aufsatz.) ". Ein Brief. (An(worlschreiben.) VT. a razred. Šolske naloge: I. Im Mannl’aktur Warengeschäft und heim Schneider. (Aufsatz.) 2. Die Entdeckung lind Bestrafung der Mörder des llvy-kus. (Nach Schillers Ballade ..Die Kraniche des Ibykus“.) ". Der altdeutsche Gott Wodan. (Tin Anschluß an das Leseslück „Vom Götterglauben der alten Deutschen“.) Domače naloge: I. In der Panse. (Ein Bild aus dem Sehnlichen.) 2. Am Heiligabend. (Schilderung.) ”. Vorzüge und Schattenseiten einer großen Stadt. (Abhandlung.) VI. I> razred. Šolske naloge: t. Der alte Invalide und Alexander ßoucher. (Nacli dem Lesestück ..Der arme Musikant“.) 2. Die wichligslen Phasen des Kampfes um die Eroberung des I,uflinceres. (Tm Anschluß an das Lesestück ..Die Erobern ns; des Luflmeeres“.) ~. Henning als Kläger vor seinem König, (Nach Goethes ..Reineke Fuchs“.) Domače naloge: Kakor v VT. a razredu. VTT. razred. Šolske naloge: I. Der Weg der Müller auf der Suche nach ihrem Sohn. (Nach Goethes bürgerlichem Epos ..Hermann und Dorothea“.) 2. Siegfrieds Tod. (Eine Schilderung nach dem Nibelungenlied.) rOdoardo und Klaudia Galolli. (Vergleichende Charakteristik nach Lessings Trauerspiel ..Emilia Galolli“.) Domače naloffe. 1. Das Feuer als Bundesgenosse und Feind des Menschen. (Eine Abhandlung im Anschluß an Schillers „Lied von der Glocke“.) 2. Des Winters Leiden und Freuden. (Abhandlung.) \ Vaterland, es isl dein Name doch kein leeres Wort! [Vogl.] (Abhandlung.) VTTT. ;* razred. Šolske naloge: I. Teils Rcllnug auf dem Vierwaldstiiller See. (Im Anschluß an Schillers Schauspiel „Wilhelm Teil“.) 2. Sappho und Melitta. (Vergleichende Charaklerislik nach Grillparzers Trauerspiel „Sappho“. Übersetzung aus llevses Novelle ..Der verlorene Sohn“. (Lesebuch. Seite 170. Zeile (V—22.) Domače naloge: I. Die Bedeutung der Flüsse für das Kulturleben des Menschen. (Abhandlung.) 2. Das Betragen ist ein Spiegel, in welchem jeder sein Bild zeigt. [Goethe.] (Abhandlung.) VTI1. h razred. Šolske naloge: I. Wie mall Schiller in seinem Schauspiel „Wilhelm Teil“ die Schönheit der Schweizer Gebirgswell? (Mil Anlehnung an ..Wilhelm Teil“.) 2. Die wichligslen Momente der fallende! Handlung in Grillparzers Schauspiel „Sappho“. (Abhandlung.) Übersetzung aus TTevses Novelle ..Der verlorene Sohn“. (Lesebuch. Seite 170. Zeile 6—22.) Domače naloge: Kakor v Vlil. a razredu. Al. žitnik. X. Popravni in razredni izpiti. 1. V avgustovem roku 19>2. a) l/delali so: I. razred : Capuder Danilo, Jerič Božidar, Killer Alfred, Kuna- ver Beno, Gomzi Kranja, Jalen Ana, Jandl Ana, Kogar Veronika, Moljk Dragotina, Rozman Marija, Susman Ljudmila. I. h r a z i' e d : Kavčič Klavdij, Kovačič Anton, Bajer Albert, Sinkovič Jožef, Stopar Marko, Štrukelj Anton, Tiselj Anton. T. c razred: Dragar Bogomir, Eirjavec Jožef, Garibaldi Franc, Ravnikar Karel. Reinškar Anton, Božič Cvetko. I.d razred: Babnik Anton. Bergant Luka, Kobal Josip, Kunej Jožef, keben Frane, Marucelj Marijan. U. a razred : Drolc Karel, Mlinar Marijan, Dovjak Anica, Kranjc Otiliju, Licli-tenegger Marija, Šuštaršič Angela, Vrbovec Nada, Zupančič Silva. II.1. razred : Božič Jernej, llercigonja Milan, Janžek Ignac, Kos Janez, Pu- eiliar Anton, Pust Jožef, Remec Bogomir, Trobevšek Milan. II. e razred : Batagelj Slavimir. Jeločnik Nikolaj. Komar Marijan, Sellak Bogo- mir, Vovk Božidar. III. a razred: Lavrenčič Ladislav, kogar Janez, Pengov Anton, Bode Dominik, Štritof Peter, Tink Jožef, Robida Jana, Schorn Günter. ITT. b razred: Artnuk Kriderik, Benko Vladimir, Brumcc Jožef, Grom Pavel. Kancilja Mihael. Kerč Anton. Kerničar Peter, Kocmur Sebastijan, Kuželički Emil, Lampret Stanislav, Teran Karel, Watzke Jurij. V. a razred: Glavnik Marijan. V. b razred : Areh Albert, Auersperg Emil. Kovič Ivan, Marinič Franc. Rupel j Miroslav, Starc Adolf. VI. razred: Relcijan Martin. Cerar Matevž. Gogala Vladimir. Kali Aleksander. Kampič Izidor, Mevlja Frančišek. Niklsbaclier Ferdinand. Pajnič Jožef. Štrancar Anton, Žerjal Anton. VIK a razred : Kovšin Jožef. Skvarča Janez. Banko Viktorija. VTI.b raz red : Babnik Ferdinand. Račič Boris, Gabrovšek Krnil. Gašperlin Anton. Kegat K rane, Novak Stojan, Penko Ivan. Rozman Frančišek, Suhadolc Jožef. Trobevšek Jožef. Wciss Otmar. b) Izdelali niso: K a razred: c uček Vlasta. Geoheli Angela, Zrnec Josipina. I. c razred : Zajc Marijan. I.d razred : Blažič Alojzij. Kladnik Janko. Pavlič Marijan. II.a razred: Črncha Ivan. Cimerman Stanislava. Kranjc Malija. 'I rt ni k Danica. II, b razred: Črne Ivan. Ilorjak Adalbert, Nabernik Anion. Perčič Jožef. Popil Vincencij. Rebselj Adolf. Žakelj Vinko. II. c ra z. red: Benko Dušan. Debevec Peter. Kinžgar Borut. Jcsse Stanislav, Kovač Dušan, l evičar Jožko. Novak Stanislav. Paljevec ( vetko, Potočnik Mihael, Šmon Ivan. Štucin Julijan. Tiran Jože, Zupan Ciril. Žorž Miroslav. flf. a razred : Čerin Mihael, K rjavce Silvester, Grčnr Bojan, Jare Karel, Jenko Miloš, Pire Ivan, Itoznian Dnšan, Žugel Anion, Kalan Marija, llačie Nevenka. III. I) r u z r e d : Bambič I'rane, Mazovce Pavel, Pogačnik Vladimir. V. a razred: Glaescncr Jurij V. I) razred: Modie Milan, Pelan Jožef. VII. a razred : Anžcl Vincencij, Pezdir Frančišek. VII. I) razred: Hrovatin Janez. c) K izpitu nista prišla: II.h razred : Pavček Peter. VI. razred: Pušenjak Bogdan. 2. V junijskem roku IV"'». a) Izdelali so: IV.a r a z r cd : Lavrenčič Ladislav, Hode Dominik, Širilo! Peter, Simonišck lindolf, tlnk Jožef, Žele Josip. IV. I > r azroil : Artnak Friderik, Jarc Vladimir, kcrničn;r Peter, Pavlovič Franc. Vlil.a razred : Kovač Ciril, Lovšin Jožef, Snoj Jožef, Trampuž Boris. Vlil. I) razred : Bačič Boris, Gašperlin Anton, Klemenčič Alojzij, Lapajne Mi- lan, Simčič Gabrijel, Škofič Krane, Suhadolc Jožef. I >) Popravni izpit imata: V. I > razred: 'labor Martin. VII. razred: Grden Avguštin. c) Izdelali niso: II. razred: Bizilj Albin. IV.a razired: Dušak K rune, Duller Murija, Robida Jana. XI. Tečajni izpiti. A) Ni/ji tečajni izpit. I. Sept c m I) e f s i r o k 1932. Izdelali so: v a - oddelku: Ovenkel Marijan. Debevec Stanislav, Dobnikar Vincenc, Lenart I'rane. Gralenatier Dobrovlasta, Klopčič Karolina. I.o/.ar Julija, Pegan Nives, Vider Marija; v I) - oddelku: čerček Marijan, Dolinšek Ivan, llribar Vladislav, Klan/. Leo pol tl, Kranjec Frančišek. Ljubič Mirko, Ogrinec Jožef, Rakovec Karel, Selič Jožef, Stare Franc, Šeme Branislav, Vrlnik Janez, žužek Anton. Izdelala nista: v a-oddelku: Jerina Mihael, Poglajen Franc 2. J u n i j s k i r o k I93\ Oproščeni so bili izpita na osnovi čl. -1 Pravil o nižjem tečajnem izpilu: v a-oddelku: J užnič (Jo j mi r, Lavrič Ciril, Šulelmr Frane. Rucli Marija; v b- oddelku: Kambič Bogomir. Kolar Anton, Slivnik Herbert. Topolovec Miran. Zorman Viklor, Zwider Janko, Pismeni izpit so delali ostali pripravniki S. VI. Naloga iz srbsko-lirvatskoslovenskega jezika se je glasila: Kaj prideluje poljcdelslvo \ Jugoslaviji (Razprava). Ustni izpit se je vršil 12. VI. v a-oddelku iz srbskolirvaiskoslo-venskega jezika, v b-oddelku iz zgodovine (er zemljepisa kraljevine Jugoslaviji-; Ir VI. v a - oddclku iz zgodovini' (er zemljepisa kraljevino Jugoslavijo, v b-oddelku i/, srbskohrvatskoslovenskega jezika; 14. VI. v a - oddelku i/, latinskega, jezika, v 1> - oddelku iz matematike: 16. VI. v a - oddelku iz matematike, v 1)-oddelku iz latinskega jezika. Izid izpita se radi predčasnega zaključka šolskega leta ne more objaviti. B) Višji tečajni izpit. 1. S e p I o m I» e r s k i r o k I9>2. Izdelali so: Bukovec Anion, Hočevar Marijan, Kastelic Dušan, Lovko Friderik, Lenassi Rozali ja. Odklonjen je bil na leto dni Lenček Ladislav. 2. J u n i j s k i r o k 19". Izpiliti odbor: predsednik ministrski odposlanec dr. Peter Skok. vseučiliški profesor v Zagrebu: podpredsednik direktor dr. Janko Lokar; člani: za srbskolirvatskoslovenski jezik profesor dr. Minko Rupel, za nemški jezik profesor Alojzi j Žitnik, za latinski jezik profesor dr. Ivan Arnejc. za grški jezik profesor Anton Lovše, za narodno in občo zgodovino ter zemljepis kraljevine Jugoslavije profesor d r. Ernest Tu rk. Pripravnikov je bilo v a - oddelku i2, v b-oddelku 45. Pismeni izpit se je vršil v dueli 8.. (). in 10. VI. Za naloge so dobili pripravniki: a) iz srbskolirvaiskoslovenskega jezika: Geografska lega Jugoslavije in njene posledice; b) iz nemškega jezika: I laymerles Deutsches Lesebuch für kommerzielle Lehranstalten, str. ”17—"18: Der Weg zum Erfolg; c) iz latinskega jezika: Cicero, De natura deorum II, XXX— XXXI. Deorum providentia m lind uni administrari: priinum igitur .. . pravique ilepulsio. č) iz grškega jezika: Platon, Gorgias, § 79: mottsq yitQ... vvv ynn nnn'i (Tu ir. Listni izpit je bil l\. 14.. I(>.. 17.. 19.. 20., 21., 22., 25.. 24.. 21. in 26. VI. V tem izvest ju ni mogoče poročati o uspehu, ker se je šolsko leto prej zaključilo. XII. Statistika učencev. I t a Z r C < l Skupaj I. 11. III. IV. V. VI. VII Vlil 111. Ž. « O, S M III. Ž. skupaj III. 1 skupaj ni. «J d P M m. i. 1 skupaj j III ž. skupaj | III. ž. skupaj I III. Ž. skupaj | I. .Število učencev: vpisanih v začetku šol. leta: 190 49 24r 140 24 170 100 27 133 02 11 73 05 9 74 t: 4 77 43 4 47 04 !) 73 892 vpisanih naknadno . . 2 — 2 1 — 1 — — 1 1 2 7 7 2 2 — — — 1 — 1 15 novincev 184 40 23( 124 23 147 92 27 119 52 12 64 (Ki 9 75 7: 4 77 35 4 39 04 9 73 82 i' ponavljaleev 14 3 17 23 1 24 14 — 14 11 - 11 0 6 2 2 8 - 8 1 — 1 83 vseh vpisanih .. .. 198 49 247 147 24 171 106 27 133 03 12 75 72 9 81 7.r 4 79 43 4 47 65 9 74 907 Zavod so med lotom zapustili 13 - 13 5 — 5 7 1 8 2 — 2 3 1 4 2 2 2 — 0 -- — _ 36 t.) radi odhoda v druge šole — r — 2 _ 2 — — — _ _ - - — — _ — — 7 2 ) radi oddaljitve ali izključitve po § 43 . . — — — 1 1 — — — - 1 1 1 — 1 - — — 3 4.') radi drugih vzrokov . s — 8 5 — 5 4 1 5 2 — 2 3 1 4 1 - 1 1 - 1 - - - 26 Število učencev koncem leta 185 49 234 142 24 1(1(1 99 2( 125 01 12 73 69 8 77 v: 4 77 41 4 45 05 9 74 871 II. Statistika ocenjenih učencev oh sklepu II polletju. Število učencev koncem leta 185 49 234 142 24 100 99 2( 125 il 12 73 09 8 77 73 4 77 41 4 45 05 9 74 871 Neocenjeni so ostali |io § 52 2 1 3 1 - i - 1 — 1 1 1 - — — - — - — — - (i | po § 54 Skupaj 2 1 3 1 - 1 — —- 1 — 1 1 1 — — - — - - - 6 R a / 1 e c 0 t- n. hi. 1 IV. v. VI. | VII | Vlil k O d d c 1 e k rt a. 3 ca Cu 3 a b e. d a b c a b e a b a 1) a b — a b M rn m cn III. Uspeli učencev: odličnih 'J 6* 3 2 2 7 4 7 1 7 5 3 1 2 1 4 3 i 2 4 9 — 1 ' 1 62 '» 712 prav dobrih 22ls 14 8 5 12 5 12 1(1 1 1 R 11 4 10 7 13 123 13 132 9 O3 14 5 13 231 51 26-52 dobrih .... . . 13“ 22 ■JI 11 13 5 10 20 S 4 11 II 0 2 15 14 i 1 112 10 K)1 7 3 21 251 31 28-82 Razred so torej dovršili 1235 39 31 18 3214 29 31 29 17 25 K 2410 32 297 32 284 21 204 25 0 35 -,44101 62 46 Popravni izpit imajo . . 11 7 15 K) 22 17 5 14 10 13 8 10 n 9 2 4 3 i 10 11 14 8 1 8 211 24-22 Razredni izpit po § 52 imajo H 1 — - — 1 - 1 1 — — - 0 1 0-69 Razredni iznit po § 54 imajo Razred ponavljajo . . . 7 6 5 15 14 (j 5 12 7 2 1 7 K 1 1 1 3 0 99 12 11-37 1 Izgube pravico do šolanja 1 po S 53 — 2 1 — i 2 - 11 1-26 Skupaj (i:!'" 59 51! 'i(l 5F 24 57 54 44 26 42 3! 3512 38 34 * 43 394 -18 154 29 » 45 S71 136 100 — * Više ležeta številka zaznamuje število neonk. XIII. Retlovanje uČcncov. A. Kodni učenci. I. a razred. Bazredni starešina: Peni uš Zor«, suplciitka. ii) l/.delali so: 1. Ilc/. I;i j Danijel iz Ljubljane. 2. J e i' e l> Ii oris i/. Maribora, i. Krek Uroš i/ Ljubljani'. 4. Osana Zdenko i/. Ljubljane. 3. S m o I c J a n k o i/ Ljubljane. (>. š a ra l> o n M it j a i/ Ljubljane. 7. stalni* Jože i/. Radovljice. 5. Babnik 1'rančišku i/. žapuž. Božič Ivana i/. Bohinjske Bistrice. H). Bricelj Vera i/ Ljubljane. If. Čadež Viktorija i/ Ljubljane. I J. Č e n č i č V i 1 j o ni i u a i/. Selc. 13. D e ni š a r iVl e t k a i/. Ljubljane. U. K rjavec Gabrijela i/. Cerknice. 13. J' r a n k Albi n a i/ Lukovice. I(>. Gogalu Danica i/. Ljubljane. 17. Gogala Sonja i/. Ljubljane. IS. Hrehorič Marija i/. Ljubljane. I<). Ivančič Ncda i/. Ljubljane. 20. Killer Zofi j a i/, Celja. 21. L i k o v i č M a r t i n a iz Ljubljane. 22. Lobe linelda s Turjaku. 23. M a v e c T e r c z i j a iz Podli|>o\ ii 24-. Mazovec Apolonija iz Ljubljane. 23. Obers n u Z o r i c a i/. Gornjega grada. 2(>. Pestotnik Božena iz Ljubljane. 27. Poznič Nada iz Ljubljane. 2N. Kotar Irančiška s Podsmreke. 2<). It o v še k Tea i/. Zagreba. 30. Bupar Štefanija iz Ptuja. 31. Bus M a r i j a iz Novega mesta. 32. S t r i t a r Z o r a iz Ptu ja. 33. š t c b i And r e j a iz Lj 34.. š t r a n c a r I! e r n a r d a Ijaue. 33. Terseglav Dolores iz Ljubljane. 3(>. Trtnik Olga iz Ljubljane. 37. Veliko n j a M arij a iz Ljubljani 3S. V i š n e r M a r t a iz Ljubljane. V), V r b o v š e k Než a iz Sotenskcga. 40. Z d e š a r M arij a iz I .jubljane. 4L Zrnec Josipina iz Spodnjega Blata. 42. / e r t u š Da r i n k a iz Ljubljane. me. iz Ljub- b) Popravili 1. Morala Marijan iz Ljubljane (iz petja). 2. Stanovnik Janez iz Ljubljano (iz zem- ljepisa). 3. Strojnik Homan iz Ljubljane (i/ sri>- skolirvatskega jeziku in matematiki'). 4. Urbanc Anton s Klanca (iz prirodopisa). 3. Hostnik Stanislava i/. Ljubljane (iz francoskega jezika). (i. Kačar Jožica i/. Ljubljane (iz zemlje- i/.pit imajo: pisa in matematike). 7. Kovič Frančiška iz Ljubljane (iz mu tematike). S. Prelec Bernarda iz Ljubljane (iz la tinskega jezika). <). Vadnal Tatjana iz Ljubljane (iz zem 1 jepisa). 10. Veit Olga iz Doba (i/. matematike). 11. Veselič Marija iz Zagreba (iz mate malike). c) Izdelali niso: 1. Šušteršič Jernej iz Ljubljane. 4. Krmec Anica i/ Ljubljane. 2. Bolha Marija iz Ljubljane. 3. Samec Helena i/ Št 11 rij pri Ajdovščini. 3. Herbst Darija iz Ljubljane. (>. švikaršič I rančiška iz Murske Sobote. 7. Vrhovec Marija z Verda. č) Neocenjeni so: I. Vagaja Anton iz Ljubljane. 2. Vrhunec Marko i/ Ljubljane. 3. Kostanjevac Marija iz Ljubljane. *) Debeli lisk pomenja odličen, razprti lisk prav dober uspeli. I. I) razred. l’ui/.ri'chii starešina: ' a) l/tl' 1. Ba s l i č I’ a \ o I i/ I ,j ul igo j Ilc. 2. 15 c i' c. e Alojzij i/ Čadruma. 'i. Bilc Milovan i/. Ilirske Bistrice. 4. Brecelj Anion iz Ljubljane. ■>. 15 r e z ii i k Alojzij iz Uaholč. (i. Cvenkcl Franc iz Ljubnega. 7. C' e |> o n h r a n c iz Horjula, ■S. Česnik Iv a n iz Novega mesta. 9. Č o i> Dušan i/. Spodnjih Corij. 10. Erjavec Bogdan iz Ljubljane. 11. Esih Matija od Sv. Ožbolta. IJ. llrustelj Franc iz Stenice. 13. Jevševar Božidar z Vrhovega. 14. Klemen Ignacij iz Vnanjih goric. 15. Ko m p a r e A n t o n iz Mengša. I(). Korošec Blaž iz Doba. 17. Kostelec Avguštin iz št. Ruperta. 18. Kovač Ant o n iz Loga pri Krškem, l‘>. Lovrenčič Jožef iz Podnarta. JO. Lukan Mihael iz Ljubgojnc. b) Popravili 1. Böhm Adolf iz Grahovega (iz fran- coskega in latinskega jezika). 2. Cerkvenik Kudolf iz Vižmarij (i/. zem- ljepisa iu matematike). 5. Dolmovič Alojzij i/. Vodmatn pri Ljub- ljani (iz latinskega jezika in matematiki!). 4. Kežar Ivan iz Ljubljane (iz zenilje- pisa). 5. Korbar J osi]) iz Našic (iz prirodopisa). (). Logar F rune iz Ljubljane (iz prirodopisa). 7. Marin Edvard z Mirne (iz francoskega jezika). 8. Oblak Andrej iz škofje Loke (iz zem- ljepisa). c) Izdelali I. Iiujas Dragu ti n i/ Šibenika, Primorska banovina. J, Muha Metod iz Horjula. Isana Josip, profesor, lali no: _!l. Lupše Bogomil iz Kupijo ob Dravi. 22. M o k o r e I Aleks a n d e r iz Žu-žeuibe rku. 25. Natlačen Marko iz Ljubljane. 24. Nosan Anton iz Drulovke. 25. Onušič l iane iz Starega trga. 2(>. Oražem Rafael iz Kanarskega. 27. Perne Anton i/. Loma. 28. Ilabzelj Justin iz. Krmelja. 2‘). Rožanec Jožef iz Ljubljane. 50. lius Ludovik iz Ljubljane. 31. Suvinšck Jakob iz Kamnika. 52. Stanovnik Rudolf z. Lesnega brda. 35. Šegula Jožef iz Slavščine. 34. Trošt Stojan iz Malih Zubelj pri Sv. Križu nad Vipuvo. 55. Vesel Miljutin s Sela pri Ljubljani. 56. Z a b a v n i k 1 v a n s Studenca. 57. Zakrajšek Jožef iz Nove vasi. 58. y.vau Benjamin z Jesenic. izpit imajo: ‘J. Ocvirk Vasilij iz Medvod (iz srbsko-hrvatskega jezika iu zemljepisa). 10. Pogačnik Jurij iz Budimpešte (iz srb- skohrvatskegu jezika in matematike). 11. Potočnik Č rtomir iz. Petrovaradina (i/ latinskega jezika in zemljepisu). 12. Sore Robert iz Ljubljane (iz zemlje- pisa in petja). 15, šiincuko Martin iz Oplotnice (iz matematike). 14. Širca Franc iz Ljubljane (iz matema- tike). 15. Truveti Stanislav s Ptujske gore (iz la- tinskega jezika). niso: 5. Stanovnik Aleš iz llorjula. t. Šafnr Jožef i/ Ljubljane, j. Vider Ciril iz Tržiča. I. c razred. Ilazredni starešina: Baučer Srečko, profesor, a) Izdelali so: 1. Belič Ciril i/ Ljubljane. 5. Dnbrovič Alfonz, iz Most pri 2. Bizovičar Marijan i/. Ljub- Ljubljani. | ja ne. I' 11 j d i ga Pa v e I iz Zagreba, Suv- 5. Brunčič Ivan iz štopanje vasi pri ska banovina. Ljubljani. 7. Crabnar Boris iz Ljubljano. 4. Drčar Valentin iz Ljubljane. 8. Gregorin Dušan iz Moravč pri Liliji. II o i' v at I) n š o n iz Škofje Loku. 10. I hi bar Jožef iz Bizovika pri Ljubljani. 11. Javornik Josip i/ Ljubljano. 12. j e 1 c li i č IS o i i v o j i/ Budin.ščine pri /latarn. Savska banovina. Ji. Jenko Vilibald i/. Krašnje pri Kamnik ii. 14. Kastelic Ivan i/ Ljubljane. 15. Klemenčič Jožef i/. Ljubljane. Ki. Kovačič Ivan z Vrhnike. I". Krušič Milan i/. Ljubljane, is. I.adsiiittcr Dragotin z Viča pri Ljub-1 j ii n i. i'). Lega t M a r i j a u i/ Begunj pri Radovljici. 20. Legal Primož iz Ljubljane. 21. Lokar Miloš iz Ljubljane. 22. M i h e I č i č M i I o š i/ Sele pri K ran ju. 2’. Oblak Slanishn i/, (rnsič. 2-1-. Pečjak Smiljan i/, Tržiča. 2"). Potnik Srečko iz Ljubljane. 2(i. Selan 1'ranc iz Ljubljane. 27. Sfiligoj Dušan iz Ljubljane. 28. Škerjanc Milan iz Ljubljane. 20. Zajc Marijan iz Ljubljane. 30. Žakelj Anton iz Horjula pri Ljubljani. 31. /ugel Marijan iz Stepanje vasi. pri Ljubljani. b) Popravni 1. Albreht Roman iz Begunj pri Radov- ljici (iz. srbskohrvatskega jezika). 2. De lieggi Marijan iz. Ljubljane (i/. francoskega jezika in matematike). 3. Gregorin Branko iz Ljubljane (iz slo- venskega jezika). -t. Jamšek 1' ranc iz Domžal (iz slovenskega in francoskega jezika). 5. Polak Anton iz šl. Vida pri Stični (iz matematike). c) Izdelali 1. Belič Janez iz Ljubljane. 2. Bergant Zvonimir iz Ljubljane. 3. Gcnussi Ciril iz Ljubljane. 4. Jakoš Jožef iz Dobrunj pri Ljubljani. 3. Jenčič Anton iz Ptuja. It. Jörg Viktor i/. Ljubljane. 7. Košir Stanis!a\ iz 'Prsta. 8. Krečič I iliomir iz Ljubljane. izpit imajo: (i. Saksida Bogdan iz. Ljubljane (iz la tinskega jezika). 7. Skubic Saša iz Grahovega pri Cerknici (iz matematike). s. Stibilj Boris iz Zavrstnika pri Litiji (iz slovenskega jezika). '). Tomažič Stanislav iz Ljubljane (iz slovenskega jezika). 10. Zakotnik Anton iz Kosez, pri Ljubljani (iz srbskohrvatskega jezika). niso: '). Ločniškar Ivan iz Ljubljane. 10. Primc Bojan iz Vrbe pri Lukovici. 11. Rossliiiupel Jožef iz Ljubljane. 12. Ujčič Milan iz Rovinja pri Pulju. Ita- lija. 13. Vardjan Velimir iz Ljubljane. 14. Verbič 1'ranc iz Gornje Radgone. 13. Verbovšek Leopold iz Dolenjega Logatca. 1. d razred. Razredni starešina: dr. Zupan Alojzij, profesor, a) Izdelali so: 1. Bančič 2. ( ankar 3. G o r j u 4. Groše 5. J e r m n n iiiku. (). Kahne Stanko iz Ljubljane. 7. Kavčič Stanislav iz Ljubljane. 8. L e n a s i M a r i j a n z. ( dinec pri Ljubljani. <). Lesko vš e k Valenti u iz I j ubij a ne. I. Ahlin Radoslav iz kleč pri Ljubljani (iz slovenskega in latinskega jezika). Marinček Josip iz Ljubljano. Miklavčič Milan iz Zg. šiške. Novak Ivan iz. Vod mata pri Ljubljani. Osim Rudolf iz Maribora. 14. Pavlič Marijan iz. Zg. šiške. 13. Pezdir Miroslav iz Ljubljane. K). Tršar Marijan iz Toplic pri Novem mestu. 17. V e č e r i n R n d o I f iz Vodmata pri Ljubljani. 15. Zupan Jožef iz Ljubljane. 2. Ajdišek Alojzij iz Ljubljane (iz. latinskega jezika). Anton iz Ljubljane. 10. Maksimilijan iz, Dobrunj. ||. p Zv o n i m i r iz Ljubljane. 12, Ij Stanislav iz Ljubljane. J a k o b iz Most pri Kani- li) Popravni izpit imajo: 10. I I. 12. 13. Ajdišek Silvester i/, Trbovelj (iz francoskega in latinskega jeziku). Dolence Milan od Sv. Lenarta nad skorjo Loko (iz matematike). Gradišek Anton iz Most pri Ljubljani (iz slovenskega jezika). llerinau Jožef iz Gradcu pri Litiji (i/. slovenskega jezika in matematiko). Jurjec Frančišek iz Bistrice, srez Litija (iz slovenskega jezikaj. Kladnik Jauko iz Kamnika (iz slovenskega jezika). Kozamernik Bratomil z Viča (iz slovenskega jezika). Kurnik Marijan iz Zg. šiške (iz slovenskega jezika). Orel Ivan iz Ljubljane (iz slovenskega jezika in petja). Praprotnik Marijan iz Krope (iz slovenskega jeziku). Sedej Viktor iz Ljubljune (iz slovon venskega jezika in matematike}. I-L Stojan Vladimir z Mii nega na Hlodu (iz francoskega in latinskega jezika). I”>. Škrbec l\an i/ Dola pri borovnici (iz slovenskega jezika). Ki. Terliljan božidar i/. Ljubljane (i/ latinskega jezika). 17. Vižintin lva.ii iz Ljubljane (iz Iran-coskega jezika). IH. Zavašnik Ladislav z Viča (iz francoskega jezika). I'). Zavodnik Franc iz Ljubljane (iz francoskega jezika, in matematike;. 20. Zorman Peter iz Male vasi pri Ljub- ljani (iz slovenskega jezika). 21. /agar Stanislav s Panc pri Ljubljani (iz slovenskega jezika in zemljepisa). 22. Golmujor Pavel iz Ljubljane (iz slo- venskega jezika). e) Izdelali niso: 1. Antičevie Jurij iz Trstu, Italija. 2. Arhar Viktor iz Kosez pri Ljnbij.im 3. Arzenšek Štefan iz Ljubljane. 4. Blažič Alojzij iz Ljubljane. 3. Drolc Milojko iz Laškega. (). Kučič Srečko iz Ljubljane. 7. Lipar Stanislav iz Ljubljane. 8. Mustnuk Anton iz Ljubljane. 0. Miškot Rudolf iz Ljubljane. I(). Žele Viktor iz H). Omalienj Stanislav iz Zaloga pri Ljubljani. 11. Itiipur Vekoslav iz Ljubljane. 12. Šmon Anton iz Domžal. 13. Tomšič Branislav iz št. Juriju ob južni železnici. 14. Zajc Ivan z Clinec pri Ljubljani. 15. Zorman Ivan iz Male vasi pri Ljub- ljani. Zaloga pri Ljubljani. II. a razred. Unzredni starešina: Južnič Rudolf, profesor, a) 1. Benko Dušan z Zidanega mosta. 2. B r i c e 1 j Ivo iz Ljubljane. 3. I' ran k o Mil o š iz Ljubljane. 4. Gosar Jožef iz Ljubljune. 5. (jr e g o r a č F r a n c iz lačna pri Št. Vidu. (>. Grošelj Vid iz Ljubljane. 7. lir o vati n li o r u t iz I ,jubljuuc. 8. Klavs Vladimir iz Metlove, Avstrija. 0. Končar Darko i/ Pliberku, Avstrija. 10. kovač Dušan z Jesenic. 11. Krapež Dušan iz Ptuja. 12. Morala Rajko iz Kočevja. 13. O s a n a Ivo iz Ljubljane. 14. Pot o č n i k M i li a e I iz Ljubljune. 15. Prepeluh Marko iz Ljubljane. I(>. Ramovš Primož iz Ljubljane. 17. K u p el Slav k o iz Ljubljane. 32. žužek Mola i/. Izdelali so: 18. Strojnik Aleš iz Ljubljano. IV. Anžič Milica iz Ljubljane. 20. Batistu Fvelina iz Studencev pri Mu riboni. 21. Be d u u f M ar i j a iz Ljubljane. 22. Božič Marta od št. Lenarta v Slov. goricah. 23. De jak Ida i/ Ljubljano. 24. Dolgan Roza iz Dolnjega Zemona, Italija. 25. Goreč Vanda Larisa i/. Ljubljano. 2(>. Grafenauer Blagica iz Ljubljano. 27. Grasselli Nevenka iz Ljubljane. 28. Hrovatin Jela iz Ljubljane. 2‘). Stanovnik A.na iz Ljubljano. 30. Verbič Julijana s Slare Vrhnike. 31. Zajec A n gela iz Ljubljune. I,j111 >I j a 11o. iz Srednjih Jarš latinskega jeziku pri in liorstnur Janez Kamniku (iz pot ja). Črneha Ivan iz lista, Italija (i/. matematike). llubič I' rane iz Stražišču (iz francoskega in latinskega jezika). Jerič Božidur i/. Zgornje šiške (i/ latinskega jezika). Kunaver Beno iz Ljubljane (iz latinskega jezika in matematike). Lajovic Bojan iz l.itije (iz hancosKoga jezika in prirodopisa). I ichtenegger Krane iz l.juldjane (iz prirodopisa). Mole Jakob s Stare Vrhnike (iz francoskega in latinskega jezika). 17. Černič Dušan iz Maribor 9. Rozman Jožef z, Ježice (iz francoskega in latinskega jezika). Štucin Julijan iz Ljubljane (iz latinskega jezika). Valenčič Stanislav iz Šmartnega pod šmarno goro (iz latinskega jezika in matematike). Cimerman Stanislava iz. Most pri Ljubljani (iz. zemljepisa). Dolenc Darinka iz. št. Vidu pri Stičri (iz prirodopisu in matematike). Gomzi Frančiška iz Sevnice (iz matematike). 13. Jandl Ana iz. Ljutomeru (iz mutcnia-tike in petja). 16. Pavlovčič Bernarda z Viča (iz latinskega jezika in matematike), a (iz latinskega jezika). 10. 12. n. 14. c) Izdelali niso: 1. Vode Marijan z, Glinee pri Ljubljani. 4. Ogorclec Nasta iz I 2. Jalen Ana iz Ljubljane. 3. Moljk Dragotina iz Ljubljane. .. „ . j ubija ne. 5. Rozman Marija iz Zgornje šiške. 6. Susman Ljudmila iz Mirk pri Vrhniki. II. I) razred. Razredni starešina: dr. Grafenauer Ivan, profesor, a) Izdelali so: 1. Hebar Krunčišek iz Kula. 2. I! ö h in Os k a r iz Grahovega pri (Vrknici. 3. Bole Alojzij iz I lotim j pri Ponikvah ob j. ž. 4. Boljka Stanislav iz Poženika. 3. Dolčič Emil iz Zgornje Zadobrove. 6. Jereb Jernej iz Ljubljane. 7. Kadunc Frančišek iz Zdenske vasi. 5. K e n d a J o s i p iz. Žužemberka. 9. K 1 e m e n S t a n i s I a v z Bele pr! Špitaliču. 1(1. Kruši č J a n e z z Dobrave pri Komendi. 11. Kvas Jožef iz Zaloga pri Cerkljah. 12. Melik Vasilij iz Ljubljane. 13. O s t r o n i č Alojzij z Vinice. 14. Pavček Peter iz. Podgorc pri Novem mestu. 15. Pibernik Avguštin iz Suhadol pri Ko- mendi. h) Popravni 1. Babnik Anton iz št. Vida nad Ljub- ljano (iz latinskega jezika in petja). 2. Debevec Peter iz Ljubljane (iz latin skega jezika). 3. Depoli Anton s Sii.šnka, Savska bano- vina (iz latinskega jezika in zemljepisa). 16. Plevel Ciril iz Zaloga pri Cerkljah. 17. Porovne Franc iz Glinju pri CerkI j-i!i. IS. Prpar Andrej iz Ljubljane. 19. P n n t a r J o ž e f iz T.juhljune. 20. Rihter Frun iz Mostura, Primorska banovina. 21. S a v i ii še k Ant 011 M a r i j a z Jesenic. 22. S a v i u š e k A n t o 11 M a r i j :i i/. Kamnika. 23. Schiffrer Marijan iz Most pri Žirov- nici. 24. Skarza Frančišek s Studcnca-lga. 25. S m o 1 i č J a n e z iz Artmanje vasi. 26. Stare I v a u iz Ljubljane. 27. štrukelj Anton s Studenca-lga. 28. V e r d e r h e r K r a 11 č i š e k iz Jel - ševnika. 29. /agar Jakob iz Iške vasi. 30. '/, a k e 1 j V i n k o od Sv. Jošta pri Vrhniki. izpit imajo: 4. Depolo Josip iz Zadra, Italija (iz la- tinskega jezika in matematike). 5. Drinovec Jožef z Laz pri Borovnici (iz latinskega jezika). (>. Jazbec Alojzij iz Drožanj pri Sevnici (iz latinskega jezika). 7. Jazbec Ivan iz Gabrja pri Celju iz la- tinskega jezika in matematike). 8. kapsarevir Josip iz Niša, Moravska banovina (iz latinskega jezika in zgodovine). •). Kisovar Alojzij iz Zgornjih Žreč (i/ latinskega jezika in matematike). 10. Kolenc Miroslav iz Suhcu, Drinska banovina (iz matematike). c) Izdelali 1. Bizilj Albin iz Ljubljane. 2. Goršič Stanislav iz Ljubljane. 3. Istinič Boris iz Zagreba, Savska ba- novina. 4. Kavčič Klavdij iz Ljubljane. 3. Kremžar Franc iz Ljubljane. It. Pavlič Pavel i/. Ljubljane (i/. latinskega jezika in matematike). I_’. Pristovnik Minko iz Ljubljane (i/ prirodopisa in matematike). 13. lioch Dorde iz Temišvara, Rumunija (iz francoskega in latinskega jezika) 14. Rožanec Ivan iz Loža (iz latinskega jezika in matematike). niso: (). Kuclar Leopold z Clinec. 7. Ilujer Albert iz Lokuvca, Italija. 8. Sinkovič Jožef iz Rajlienburga. Tavzelj Jožef iz Matene j»ri Igu. 10. Verlič Anton iz Smlednika. 11. Vohič Julijan iz Semiča, iz Ljubljane. 12. Zupančič Anton č) Neocenjen je ostal: I. ( iglenečki Milan iz Šmarja pri Jelšah. II. c razred. Razredni starešina: dr. Vrečar Ivan, profesor, a) Izdelali so: I. Rožič C vetko iz Ljubljane. J. Frjavec Jožef iz Ljubljane. "i. 1' i n k Roži d a r iz Litije. 4. Garibaldi Franc iz Ljubljane. 3. Glavan Anton iz Dolnjega Križa pri Žužemberku. 6. Gorjup Vladimir z Verda. ".Jeras Ciril iz Ljubljane. 5. Jesse Stanislav iz Ljubljane. Jezeršek Ivan iz Ljubljane. K). Kink Stanislav iz Štor pri C el j u. tl. ko m a r M i 1 a n iz Ljubljane. 12. Ko\ič Stanislav iz Most pri Ljubljani. I". Makovec Rajko iz Notranjih Goric. 14. Medič Albert iz Ljubljane. 13. Metlikovič Aleksander iz Ljubljani'. 16. No v u k Stanislav iz Škofje Loke. b) Popravili 1. Dečman Vinko z Ježice pri Ljubljani (i/ francoskega in latinskega jezika) 2. Gorjan Leopold iz Ljubljane (iz francoskega in latinskega j vika). 3. Gradišek Vladimir iz Ljubljane (iz francoskega in latinskega jezika). 4. Jančar Jožef iz Žalne (iz latinskega jezika in matematike). 3. Juvan Radoslav iz Ljubljane (iz francoskega in latinskega jezika). 6. Leben Franc iz Dola pri Borovnici (i/ francoskega in latinskega jezika). 17. Paljevec Cvetko s Sela pri Ljubljani. 18. Pirc Zvonko iz Ljubljane. l<). Potočnik Gabrijel iz Ljubljane. 20. Praprotnik Alojzij iz Moj 't pri Ljub- I j am. 21. Sedlak Stanislav iz Ljubljane. 22. Sonc Franc s Črnuč. 23. S o n c I v a a s Črnuč. 24. Šmon Ivan iz Zagorja. 25. štergelj Roman iz Ljubljane. 26. T ep i n a Ed v a r d iz Ljubljane. 27. T i r a n Jože iz Ljubljane. 28. VVeilgonv Marijan iz Ljubljane. 29. Z a k r a j š e k J o ž c I iz Velikih Lašč. 30. Žorž Miroslav iz Famelj pri Vremskem Britofu, Italija. 31. Žu gel Fr a ne i/, stepanje vasi. izpit imajo: 7. Levičar Jožko iz Ljubljane (iz latin- skega jezika). 8. Mavec Marijan iz Ljubljane (iz latin- skega jezika in zemljepisa). Mre\ljc Franc z Viča (iz matematike!. 10. Pet ruša Stanislav od Sv. Štefana pri Trebnjem (iz latinskega jezika in matematike). 11. Pirman Dragotin iz Ljubljane (iz petja). 12. Pucihar Josip iz Ljubljane (iz prirodo- pisa). n. Remškar Anion i/. Brezovico (iz latinskega jezika). 14. Vrbinc Miroslav i/, Ljubljano (i/ latinskega jezika in iz matematike). I*). Zupan Ciril iz Ljubljane (iz latinskega jezika in petja). 16. Žitnik Stanislav iz Ljubljane (iz francoskega in latinskega jezika). I. Kobal Josip s Studenca pri Ljubljani. 12. Kunej Jožef iz Ljubljane. 5. Maruceli Marijan s Pijave gorice pri Ljubljani. c) l/.delali niso: 4. Poglajen Radko iz Ljubljane. 5. Šenčur Marijan iz Gor. Logatca. 6. Šturm Franc iz Ljubljane. 7. Zabret Stanislav z Zgor. lep pri Polš-ii ik ii. III.« razred. Rax red ni starešina: Gnjezda Franc, profesor, a) Izdelali so: 4. S. «). II). 11. 12. n. 14. A i' k o V o j i s I a v iz Ribnice. Lrjavec Silvester i/. Radovljice. Goreč Dimitrij iz Ljubljane. G o s a r P a v e I iz Ljubljane. K o n vali n k a V o j a n iz I )olenj-skili Toplic. Košak Josip iz Dolenjskih 'Toplic. Lampič Franc s Črnuč pri Ljubljani. Osa na Josip iz Ljubljane. Pirš Mirko iz Ljubljane. I? ö s s in a n n M alko iz Vevč I ,j ubljani. 11 u eh I) ii S a n iz I. jubljane. Žugel Anion iz stepanje vasi, I? a h i č Ilci e n a iz Starega trga Kolpi. (valite Simona iz Ljubljane. pil 15. Knez Milena iz Celja. 16. Krištof Verena iz Ljubljane. 17. M a r i n č e k Marii a iz Cerkelj ob K rki. 18. Mazovec Marija iz Ljubljane. 19. Ozimic Metka iz Ljubljane. 20. 1’ i n t a r M a r j a n c a iz Cerknice. 21. Pregelj Bazilija iz Kranja. 22. 11 a n t M a r j a n c a iz Ljubljane. 25. Ilogač Anica iz Ljubljane. 24. Rus Mil e n a z Bleda. 25. S c h w e i g e r M a r i j a i/. Semčice pri Medvodah. 26. Snoj Ivanka i/, Ljubljane. 27. Stojkovič Marija iz Ljubljane. 28. Ta v č a r L j e r k a iz Središča. 29. Ujčič Marija iz /niinja pri Pazinu, Italija. b) Popravni izpit imajo: 1. Grafenauer Radogost iz Ljubljane (iz slovenskega jezika). 2. Jarc Karel iz Ljubljane (iz sloven- skega in latinskega jezika). 5. Mazovec Pavel iz Ljubljane (iz latinskega jezika). 4. Rogi Dušan iz Prage, Češkoslovaška (iz matematike). 5. Šanda Borut iz Ljubljane (iz sloven- skega jezika in matematike). 6. Antičevi«' Marija iz 'Trsta. Italija (iz matematike). 7. Duhovnik Angela iz Medvod (iz la- tinskega jezika). 8. Jakulin Zdenka iz Ljubljane (i/. la- tinskega jezika in zemljepisa). 9. Kalan Vekoslava iz Ljubljane (iz la- tinskega jezika). 10. Knafelj Marija iz Ljubljane (iz fran- coskega in latinskega jezika). 11. Kranjc Otilija iz T,jubljane (iz zgodo- dovine in matematike). 12. Vrhovec Nada iz Sp. šiške (iz tatinskega jezika in matematike). 15. Zupančič Silva iz Ljubljane (iz latinskega jezika). c) Izdelala nista: I. Mlinar Mari jan i/ Ljubljane. 2. I iclitenegger Marija iz Ljubljane, 111. !> razred. Razredni starešina: Krnic Karel, profesor, a) Izdelali so: 1. B a I o Ii A n Ion z Bleda. 2. Brenk Jožef iz Dravelj. 5. Danko Albin iz Rajhenburga. 4. Hladnik Bogdan iz Zagorja ob Savi. 5. Jakop Frone iz Zbilj pri I-jnl>-1 jun i. (). Jcvnikar Anton z Vrhovega pri Ljubljani. 7. Kalan Peter i/. Pevna pri Kranju. S. Kompare Ciril iz Mengša. 9. Končati L e o p o 1 d iz Polhovega Gradca. II). Kopač Ivan od Sv. Jakoba ob Savi pri Ljubljani. 11. K o t n i k Al o j z i j iz Stare nove vasi pri Ljutomeru. I_\ Lenarčič Dragotin iz Nove vasi pri I ogatcii. I 3. M a li n i č M i r k o iz Bohinjske Bist lice. 25. Žabkar Ivan iz b) Popravni 1. Bokal Franc iz Stepanje vasi (iz latin- skega jezika in matematike). 2. Božič Jernej iz Pliberka, Avstrija (iz francoskega jezika in matematike). \ Cvirn Ignac z Jezerskega pri Kranju (iz grškega jeziku in matematike). 4. Globočnik Martin z Roženika pri Klanju (iz latinskega jezika). 3. Jerše Karel i/, Prsta, Italija (iz latin- skega jezika in matematike). c) Izdelali 1. Janžek Ignac iz /gornje Scčove pri ■>. Šiiih r j n. 2. Kahne Jožef iz Trbovelj. >. Kocjan Anton z Butornju pri Črnomlju. J. Mesarko Pavel s Čute.ške gore pri Litiji. 14. Mejač Franc iz Zalogu pri Ljubljani. I?. M i h e l č i č F r a n c z Brega pri Celju. 16. M r v a r Iva n iz Žužemberka. 17. Pavčnik Leopold iz Eveleetha, Ame- rika. 15. Puhar Jožef z Dolskega. 19. Seher Anton iz Borovelj, Avstrija. JO. Suhadolc Anton iz Gabrju pri Ljubljani. JI. Šim e n c Ant o u iz Zgornjega Brnika pri Kranju. JJ. štrubelj I'rane i/, Hudnika. Ji. Š u š t e r S i č F r a n c iz Žerovnice pri Logatcu. J4. Zupančič Pavel z Iga pri Ljubljani. Mikot pri Krškem. izpit imajo: <). Kos Janez iz Sture vasi pri Krškem (iz latinskega jezika in matematike). 7. Maček Leopold iz Spodnje Zadobrove pri Ljubljani (iz latinskega in grškega jezika). S. Pucihar Anton iz Ljubljane (iz latinskega jezika). 9. Pust Jožef iz Dolenje vasi pri Kočevju (iz francoskega in latinskega jezika). 10. Sadravee Ciril s lliimu pri Ptuju (iz latinskega jezika). niso: Naveršnik Jožef z Gornjega Doliča pri Sloveli jgradcu. Slovša Alojzij z Vrzdenca pri Ljubljani. Trobev.šek Milan z Vrhpolju pri Kamnik u. lli. c razred. Razredni starešinu: dr. Zwitter Fran, suplent. I. Cerjak Ivan iz Zagrebu, Savska banovimi. J. Grčar Bojan iz Starega trga pri Ložu. Hren Franc iz Zvornika, Drinska banovina, 4. J a v o r n i k B o g o m i r iz Boštanja pri Ljubljani. 3. Jermol Adolf iz Ljubljane. Kerč Boris iz Ljubljane. 7. Koritnik Ivan iz Prevoj pri Kamniku. 8. K ral j Janez iz Srednjih Jarš pri Kamniku. ili so: Ogorelec Ivan iz Ljubljane. III. Pavlič Ivo iz Ljubljane. II. Petrič Franc iz Vidma pri Brežicah. IJ. I’ i r c I v a u iz Kukanja pri Zenici. Drinska banovina. I\ Poženel Marijan s Sela pri Ljubljani. 14. Rozman Dušan iz Ljubljane. I">. Snoj Ivan iz lačna pri Ljubljani. Ki. Škulj Alojz iz Kaplanovega pri Ko-čevju. 1. I >iiI• n>\ jč I raut* ljuni (i/. latinske tematike). 2. Kocmur Alojz iz Most pri I ,j uhlji» n i (i/ latinskega jezika). ~i. Mamilovie Avgust i/. Leskovice pri I iti ji (i/. matematike). 4. Pavlie Drago iz Ljubljane (iz lizike in matematike). 5. Poljšak Rudolf iz. Dorstlelda pri Dort- mundu, Nemčija (iz latinskega jeziku). (>. Scllak Bogomir iz Ljubljane (iz latinskega jezika in matematike). . Steklusu Josip iz Domžal (iz latinskega jezika). Tomažič Alfred iz Domžal (iz latinskega jezika). Vider M i rositi \ iz. Iržiča (iz latinskega jezika in malematike). Vovk Božidar iz škofje Loke (iz latinskega jezika in matematike). Zaje Alojz iz Žigmarie pri Kočevju (iz matematike). Zaviršek Frane iz Zg. Slivnice pri Ljubljani (iz slovenskega jezika in lizike). iz Vodmata pri l.jtib-ga jezika in mu- ,s. «). K). c) Izdelali niso: 1. Albreht Boris iz Dol pri Borovljah, Avstrija. 2. Bačnik Ivan z Glinec pri Ljubljani. ~i. Batagelj Slavimir iz. Strni.šea pri Ptuju. 4. Jeločnik Nikolaj iz. Ljubljane. "i. Kristan Vinko z. Verja pri Medvodah. (>. Masič Ciril iz Zaloga pri Ljubljani. 7. Pelc Marijan iz. Ljubljane. S. Rasperger Stanko iz Ljubljane. štibrnik Anton iz. Luč pri Litiji. K). 'Pori Savo iz Trbovelj. JI. Uršič Marijan z. (dinec pri Ljubljani. IV. a razred. Razredni starešina: Zala/nik Albin, profesor, a) Izdelali so: 1. c' e r m c I j S a m o iz l ista, Italija. 2. I r a n k A n t o n iz Vnan jih Goric. "i. G i- n m L ra n c iz Zgornje šiške. 4. Južnič Gojmir iz Novega mesta. r>. K a 1 i a A n ge I iz. Ljubljane. (>. Lavrič (' i ril iz Žabnice. 7. Logar Janez iz Most pri Ljubljani. 5. Pengov Anton iz. Ljubljane. 0. P e i r i č I) a n i j e i iz. Ljubljane. 10. P r a p r o t n i k Alojz iz Domžal. 11. Srhom Ciinter iz Ljubijane. 22. S t o p a r B o ž 12. šal«' h a r L r a n r iz. Ljubljane. H. V e r o v š e k A n t o n iz. Ljubljane. 14. Bahovec Marija iz. Ljubljane. 15. B a n j a i M a r i j a iz Medvod. 16. Derganc Martina iz. Ljubljane. 17. II oče v a r M a r i ca iz Ljubljane. IS. Hribar Ksenija iz. Ljubljane. I(). Jazbec Frida iz. Most pri Ljubljani. 20. Matko Stanislava iz. Ljubljane. 21. Rueli Marija iz Ljubljane, e n a iz Ljubljane. pri 1. Dnšak Franc iz Šmartnega (iz. matematike). 2. Lavrenčič Ladislav iz Ljubljane (iz matematike). \ liode Dominik iz Device Marije \ Polju (iz matematike). 4. Simonišek Rudolf iz Gradca, Avstrija (iz francoskega jezika). b) Popravni izpit imajo: iti ji iz. Ljubljane (iz. mate 5. Štritof Petei malike). (>. Unk Jožef iz. Zgornje šiške (iz francoskega jezika). 7. Žele Josip o. 2(>. 28. 29. "0. Lampret Stanislav iz. Stične.. Orehek Tomaž iz Dobovlja. Ost r o n i č J a n e z z Vinice. I’e r I' ra ne iz Podbrda pri Kamniku. Pezdir Alojzij iz Vnanjih goric. P o d o b n i k a r I v a n z Brezja. I! e ii č e I j M i loj k o iz. Sovodnc. B u p n i k A n 1 o n iz M Inč. Savšek Franc z Brezovske gore. Sever Marijan iz Novega mesta. Slivnik 11 e r b e r t i/. Gradca, Av-st rija. Topolovec Miran iz Ljubljane. Vcrbujs Marijan iz Ljubljane. Walz k e J u r i j iz Ljubljane. Zorman Viktor iz Velesovega. Zwitter Janko iz št. Jakoba v Božu. A vst rija. b) Popravni izpit imajo: 1. Artnak Friderik iz Vrhovdola (iz fran- coskega jezika). 2. Jarc Vladimir iz Ljubljane (iz franco- coskega jezika). ~i. Kerničar Peter iz /gornje Bele (iz francoskega jezika). 4. Pavlovič Liane iz Bušeče vasi (iz, zgodovine). c) Izdelal ni: Teran Karel iz Ljubljane. č) Neocenjen je ostal: k u žel ie k i Lmil iz Petrine. V.a razred. Razredni starešina: Dr. Ifupel Mirko, profesor, a) Izdelali so: 1. Ahčan Rudolf iz Zagorja. 2. Blaj Anton i/. Gradca. Avstrija. "i. C venkel Marijan iz Ljubljane. 4. Debevec Stanislav iz L j ub~ Ijane. 3. Duhovnik Alojzij iz. Medvod. <>. I lajnik Janez iz. Hrasta pri Vinici. 7. Glnesener Jurij iz Medije. H. Gruber Stefan iz Ljubljane. 9. II er žele (I rego r iz. Beljaka, Avstrija. 10. Kozak Miklavž iz. Ljubljane. 11. Krištof Franc iz Ljubljane. 12. Kunc Drago iz Novega mesta, n. Lenart Franc iz Ljubljane. 14. Modic Milan z Volčjega. I1». Pipan Anton iz Vižmarij. K). Ii e m š k a r I v a n z Brezovice. 17. I! o b i d a Valenti n iz šl. Vida nad I.j uI>I jano. IS. V a v p e t i č F e I i k s iz šutiie. 19. V e r b i č I v a n iz Ljubljane. 20. Vrhovec Marijan iz Vidma pri Brežicah. 21. Walla Viljem iz Ljubljane. 22. 7. o I g a r D a n i I o iz Makol. 2^. Gnjezda Olga i/. Radgone, Avstrija. 24. Grafenauer Dobrovlasta iz Ljubljane. 25. Klopčič Karolina iz Ljubljane. 26. Ozim ič Marija iz. Ljubljane. 27. Pegan Nives iz Ljubljane. 28. T u r k 11 e r m i n n iz Ljubl jane. 29. Vide r M a r i j a iz. Tržiča. I. Dražil Im n c r i k i/, I, j xi I) I ,j . Mally Miran iz Ljubljano. 3. č o r n e K r a n c iz Kranjske gore. JO. Ocepek Maksimilijan iz Dobrave pri (i. Derganc Viktor iz Ljubljane. Kamniku. 7. Dolinšek Ivan iz. Perma v Istri, Italija. JI. Ogrinec Jožef z Zlatega ropa. 5. ilrilnir Lrnnčišok z. Clinoc pri Ljub- J2. Platovšek Viljem iz Ljubnega. ljimi. J’- Plešoč Vladimir iz Soro. <). Hrovatin Ivan iz Borovnico. 24. Ilakovec Karel iz Ljubljano. KI. Ivanoe Stanislav iz, Srobotnika. .25. II e m š e 15 o g d a n iz Prihovo. 11. J a n I v a n iz Skal. 26. S o j o r F i' a n c iz Kozarij. 12. K I u n / Leopold iz. Frama. 27. Stare. Frane iz Stop. ü. k I o ni o n č i e I r a n č i š e k iz. Dola. 2S. šeme Branislav od Sv. Ivana pri I ist u. 14. K os VI a.d i m i r z. Vidma ob Savi. Italija. 2‘). I r d a u A n t o u iz. Zadolja. h) Popravni izpit imajo: 1. Hribar Vladislav iz Ljubljane (iz. nem- '5. Porhavc Leon iz, Ljubljano (iz nem- škega jezika). škega jezika). 2. Lenarčič Stanislav iz. Novo vasi pri l’a- Selič |ožef z. Večjega brila (iz nem- kc‘k u (i/ matematiko). v, ■>. Mn kov rc Viktor iz kraše (i/ mntomn- r„ , j i jx 7. I nhor Martin iz Ljubljane (iz srbsko- 4. Pečan Bogomil iz Ljubljane (iz nem- hrvntskosloxenskega jezika). škega jezika). s, V rt n i k Janez iz. Litijo (iz matematiko). c) Izdelal ni: Fajdiga Alojzij z (ilinec pri Ljubljani. VI. a razred. Razredni starešina: Lovše Anton, profesor, a) Izdelali so: 1. Abram Miloš iz Novega mosta. 4. Cunder Josip iz Stožic. 2. Arh Josip iz Ljubljane. 5. Dolenec I' rano iz, Horjula. ■Benedik Božidar iz. St. Vida nad Ljub- (>. (Joga la F v ge n iz. Ljubljane. jjiino. T. Cregorač Ignacij iz. Ljubljane. Si. 11 ii 1 i k Ani o n i/ (.liimočn, Vrba-slvii banovina. 9. J ii/,nit* Marijan i/. Novega mesla. 10. K ura i' A I o j /, i j iz Zalogu |>i i killMIlikll. 11. Kranjec Ignacij i/ Velike Poljane. 12. kri/ a j I’ e t e r iz Most. i "i. Lajovic V id i/ Št. Vida pri Lukovici. 14. Lobe Henrik i/. Zagradca. I-). Logar Valentin i/, Horjula. K). Osredkar Marko i/ Ljubljane. 17. Pavlovčič Roman od St. Lenarta pri I .a.škeni. 28. Z. a v o d n i k M a r i j a b) Popravili 1. Debevec Franc z Laz pri Ljubljani (iz matematike). 2. Ciruiii Leopold iz Spodnjega kašlja (iz prirodopisa). "■>. Kristan Ivan iz Ljubljane (iz matematike). 4. Marinček Anton iz Ljubljane (iz ma- tematiko). 5. Pavlovčič Milan z Brezovice (iz. mn tematike). is. P I i b e r š e l< L r a n c z (llinec pri i.j ii L> I j>i n i. 11 •. Kolar Ivo iz Lilije. JO. S e Ii \\ r i ge r VV i I I I r i e d iz Ljubljane. JI. Sojer Vladimir iz Podbukovja. I rd i n M i Ii a e I iz. Zg. Lok pri kamnikii. 2\ Vodopivec Ivan z Viča. 24. Za r n i k Ni k o I a j iz Ljubljane. 2r>. <”' e r m olj Vlast a iz Trstu, Italija. Pavlovčič Otilija od šl. Lenarta pri I .aškein. 27. Kajšp Ladislavu iz (iorieo, Italija, z C■ liuec pri Ljubljani. izpit imajo: 6. Pečar Albin iz Nadgorice (iz. matema- tike). 7. Planinšek Cvidon iz Trbovelj (iz. ma- tematiko). N. Prelog Franc z Vrhnike (i/. matematiko). 9. Serko h rane iz Novega mesta (iz mate- matike). 10. Volbank Karol iz Seravallo, Italija (i/ matomal ike). VI. I) razred. Kazrodni starešina: Kapus Franc, profesor, a) Izdelali so: I. Gašperšič Frančišek iz Pekla pri Treb- njem. 2. CJormovnik Frančišek iz. Vodic. "i. C! r a f o II a ll o r I! o g o s I a v i/ Ljubljane. 4. Gros Henrik s Krke pri l iliji. 5. Hlad Janez iz Dupelj pri Vipavi. (). 11 o č e v a r A n I o n iz Mokronoga. 7. Ivanuša Pavel iz, Mozirja. S. Jeraša Ivan z Kočice pri liledu. 0. Kovič Ivan iz Postojne. 10. K riža j Janez iz Toplic pri Za- gorju. 11. Marinič Franc z Bleda. b) Popravni 1. Auersperg Lmii iz Ljubljane (iz. mate- matike). 2. Drolc Adolf iz Zagorja ob Savi (iz ma- tematike), i. Jakulin Marijan iz Ljubljane (iz zgodovino). 4. Kregar Aloksij iz Ljubljane (iz mate- matiko). 5. Lemut Janez iz Vrhpolja pri Vipavi. Italija (iz zgodovino). Miklič Ciril iz šl. Lovrenca pri Novem mestu. IP i v k k a r o I iz I jiibljano. 14. Potočnik Pavel iz Železnikov. 15. Soklič /Villon s Sola pri liledu. I(>. S I a r e V'' i K t o r iz Kuhinjske Čoš- ii j ice. 17. Štular I ranc iz Vavte vasi pri Novem mestu. IS. Turk Kadovan iz Mihelja, Italija. 19. Varl Janez iz Tržiča. 20. Ž a k e I j Ciril i/ Stare vasi pri /i roli. 21. Ž a k e I j V I a d i m i r iz Stare v asi pri Žireli. izpit imajo: 6. Mejač Jožel iz Zaloga pri Ljubljani (iz matematiko). 7. Modec Jožel od Fare pri Logatcu (i/. matematiko). H. Novimi Karol iz Kanili jo pri Novem mostu (iz matematike). 9. Pucelj Janez, iz Žlebiča pri Kibnioi (iz matematiko). 10. Knpelj Miroslav iz Ljubljane (iz, ma- tematike). 11. Starc Adolf iz Ljubljane (iz matoma- li. Vrhunec Zdravko iz Novega Vodmata tike). pri Ljubljani (iz matematike). 12. Suhadolc Vincenc iz Šujice pri Do 14. Založnik Vinko iz Zibike (iz matema- brovi (iz matematike). tike). c) Izdelali niso: I. Novšak Franc iz Ljubljane. 2. Tomazin Ladislav iz Tržiča. ■5. Zabret Štefan iz liritofa. Vil. razred. Razredni starešina: Krek Julij, profesor, a) Izdelali so: 10. 11. Ii. Bohinc Stanislav iz Dol. Dobrave. Ii ruti n a V o j m i r i/. Šturij, Italija. D o 1) n i k a r F r a n c iz Linča, Avstrija. Dol e n c Alojzij iz I )ivače, Kalija. Doli n a r It n d o I I' iz I urin. K i 1 e t z I! a I' a e I iz Mokronoga. Gogala Jožef iz Ljubljane. Koch Danilo iz Prvačine, Italija. Krc m ž a r M a r i j a n iz Gradca, Avstrija. Lampič Izidor iz Ljubljane. Lavrih Ivan od Sv. Roka pri Št. Vidti na Dolenjskem. M o 1 j k A n t o n z V ritnike. Nahtigal Anton i/. Gradca, Avstrija. 14. Niklsbacher Ferdinand iz Trsta, Italija. 15. Pavlič Fmil iz Ljubljane. 16. Pa v I i č Pete r z Jesenic na Go- renjskem. 17. Pezdir Frančišek z Brezovice. IS. Rojc Alojzij iz Zgornje Šiške. 19. Sluga A 1 o j z i j iz Podgorja pri Kamniku. 20. Stopar-Babšek Marijan iz Ljubljane. 21. Valenti Davorin iz Ilirske Bistrice, Italija. 22. Župančič Andrej iz Ljubljane. 25. Bole Mari j a iz Ale, Italija. 24. Derganc Zofija iz Ljubljane. 25. S r e b r n i č G a b r i j e 1 a z Ravni- ce pri Gorici, Italija. 26. V e r b i č B r e d a iz Ljubljane. b) Popravni iz.pit imajo: 1. Belcijan Martin i/. Male vasi pri Ljub- ljani (iz matematike). 2. Cerar Matevž s Hudega pri Kamniku (iz matematike), i. Grden Avguštin iz št. Vida pri Stični (iz prirodopisa). 4. Oblak Anton z Drenovega griča pri Ljubljani (iz matematike). 5. Pajnič Jožef iz Ljubljane (iz matema- tike). 6. Polic Branimir iz Trsta, Italija (iz ma- tematike). 7. Rihar Jožef iz Gabrja pri Ljubljani (iz matematike). S. Žerjal Anton iz Rojana pri Trstu, Italija (iz prirodopisa). c) l/.delali niso: 1. Čarman Adolf iz Tržiča. 2. Debevec Frančišek iz Ljubljane. 5, Drobež Karel iz Trsta. Italija. 4. Hrovatin Janez iz Gorice. Italija. 5. Ternejc Tvan iz Stožil1 pri Ljubljani. 6. Lah Aleksander iz Gorice. Italija. ", Pogačnik Anton iz Kamnika. S. Hojnik Alojzij iz Spod. Grušovlja pri Celju. 9. Selan Josip iz Ljubljane. 10. šfranear Anton iz Ljubljane. 11. Virant Miroslav z Bohinjske Bele. Vlil. a razred. Razredni starešina: Ziegler Milan, profesor a) Izdelali so: 1. D e r g a n c Kristi j a n iz L j ul I jane. 2. Dobovšek J o ž e f iz Ljubljane 5. D o 1 e n c Karel iz Ljubljane. 4. I'l r k e r J o že f iz Ljubljane. 5. C r ii m I v a u iz Spodnjega Kašlja, (t. Mahkota Stanislav iz Voklega pri K ranju. 7. M m vi jr Anion iz Spodnje šiške. S. I’ r o c li n / k a Jože iz Studenca-Iga. Rüger Anion iz Ljubljane. 10. Sitar Ivan iz Stožic |>ri Ljubljani. 11. Skvarča Janez z Vrhnike. 12. Stare Egon iz Trstn, Italija. I?. Stare l.eon iz Trsta, Italija. U. Truhlar Karel iz Gorice, Italija. 15. Ža. I) k a r J o že iz Ljubljane. 16. / u ]) a n e i e M a r k o iz Ljubljane. b) Popravni 1. Kovne Ciril iz Ljubljane (iz grškega jezika). 2. Lovšin Jožef iz Slatnika pri Ribnici (iz latinskega jezika). 17. Banko V i k I (»i* i j a iz Ljubljane. IS. G r a f e n a n e r M a r i j a iz L j ubij ane. Ic). Kalan Otilija iz Ljubljane. JO. Kunc M i 1 e n a iz Ljubljane. 21. Pavlovič Marija iz Pulja, Italija. 22. P o g a č n i k L a v r e n c i j a iz Ljub- ljane. 25. Polec Ana z Dunaja, Avstrija. 24-. I! o j i n a A n a iz Ljubljane. 25. Zupančič Marta iz Ljubljane. i/.pit imajo: 5. Snoj Jožef iz Toplic pri Zagorju ob Savi (iz zgodovine). 4. Trampuž Boris iz Pazina. Italija (iz nemškega jezika). VIII. I) razred. Razredni starešina: Dr. Arnejc Ivan. a) Izdelali so: 1. Arh Franc iz Ljubljane. 2. Avguštin Albin iz Gorenje \nsi. 5. Babnik Ferdinand iz Zgornje šiške. 4. B a s t i č Štefan iz Ljubgojne. 5. Breskvar Kainilo iz Trsta, Ttalija. 6. G e g 1 a r K a r e I iz Stične. T. I)e renti a M a r t i n iz Toplic pri Zagorju. S. G a l> r o v š e k L m i 1 od Sv. Križa pri 'l istu. *). G a b r o v š e k J o ž e f iz Rožne doline. 10. Javornik Ivan iz št. Vida nad Ljubljano. 11. Kantlus F ra n c iz Ljubljane. 12. K a s t e 1 i c F r a n c iz Ljubljane. 15. Krečič Vladislav iz Cerkelj. 14. Krže Ivan iz Ribnice. 15. Legat Franc iz Slovcnjega Gradca. 54. Ž i b e r t Vi 16. Lip o g 1 a v š e k F’ r a n c od Sv. Križa pri Ajdovščini, Italija. I". L i p o v ec Vi n c e n c iz Spodnjih Jarš. IH. Lukan Andrej iz Ljubgojne. I(). Maier Josip iz Ljubljane. 20. Novak Stojan iz Ljubljane. 21. I’e u ko I v a n iz Trsta, Italija. 22. Pezdevšek Karel iz Maribora. 25. Prevoršek Uroš iz Ljubljane. 24. Rigler F r a n c iz Prapreč. 25. B o u s M a t i j a iz Beltincev. 26. Sajovic Miroslav iz Gornjega Logatca. 27. Sartory Marijan iz Ljubljane. 28. Sterle Alojzij iz Podcerkve. 29. S u š n i k P a v e I iz Doba. 50. Šmid Ja n e z iz Železnikov. 51. Trobevšek Jožef z Vrhpolja. 52. Vi/.lar Jožef iz Litije. 55. Woiss Otmar iz Ljubljane, t o r iz Ljubljane. b) Popravni 1. Bačič Boris iz Pazina, Italija (iz zem- ljepisa). 2. Gašperlin Anton iz Ljubljane (iz zem- ljepisa). Klemenčič Alojzij iz Ljubljane (iz zemljepisa). 4. Lapajne Milan iz l ista. Italija (iz grškega jezika). c) Izdrl» I. Rozman Franc iz Bukovice. izpit imajo: 5. Simčič Gabrijel iz Gorice, Italija (iz zgodovine). (). Simoniti Radoslav iz Fojane pri Gorici, Italija (iz grškega jezika). 7. Suhadolc Jožef iz Šujice (iz zgodovine). S. Škofič Franc iz Spodnjih Jarš (iz srbsko- lirvatsko-slovenskega jezika). a nista: 2. Vene Anton iz Naklega. 15. Privatni učenci. H, razred. Trpin Rudolf i/. Druge pri Stični (izdelal). IV. razred. lirosk\iir Anion i/ Sp. Hrušice pri Ljubljani (i/.delal). V. razred. 1. Malavašič Anton z Vrhnike (popravni i. Rade\ Niko i/ Plovdiva, Bolgarija (iz- izpit iz nemškega jezika). delal). 2. 1’ueko Janez iz Kljtiearoveev pri Ptuju 4. Selimov Atanazij iz I landmrli je, Bolga- (iz. Din. /a dovoljenje izpita znaša pristojbina za vsak predmet v kolkih Din 10*—-. Za razredni izpit se vlaga samo s "> Din kolkovana prošnja. >. Vpis v I. razred. Kdor se hoče vpisati v I. razred, se mora pri javiti s prošnjo, kateri mora priložiti izpričevalo, da je dovršil IV. razred osnovne šole brez kake slabe ocene (i/. veden ja mora imeti najman j red dobro), in krstni list (ali vsaj izpisek iz krstne knjige), iz katerega se razvidi, da je v tekočem koledarskem letu dovršil ali da dovršuje 10 do I"i let. \ pisati se more, če napravi sprejemni izpit. Ta se dela iz materinega jezika in iz računstva. Sprejemni izpit iz materinega jezika je pismen in usten, iz računstva samo usten. Pri pismenem izpiin iz učnega jezika mora pokazati učenec, da ume gladko in pravilno pisali po nareku, ki se piše v dravski banovini samo z latinico. Narek traja največ 15 minut. Pri ustnem izpitu iz učnega jezika se zahteva, da učenec lepo. gladko in razumljivo čila. da zna prcčitano berilo lepo s svojimi besedami ponoviti, da pozna besedne vrste in da najde zanesljivo v prostem stavku osebek in povedek. Razen tega mora znati na pomel kako pesem, najbolje kako narodno. Iz računstva mora znati učenec: I. pisati cela števila do 1.000.000: 2. štiri osnovne račune s celimi števili na prakličnih nalogah; 5. me-lerske in denarne mere; 4. popolnoma točno malo naštevanko: 5. šiiri vrste računanja (seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje) z zgoraj imenovanimi števili (točka I). Učenec jo napravil izpil. ako dobi iz vsakega predmeta na jmanj oceno dobro (iz učnega jezika mora biti splošna ocena pismenega in ustneffa izpita najmanj dobra). Učenci z napravljenim sprejemnim izniloin se bodo vpisali (.septembra od S.—12. ure z začetno črko A—M. od 15.—18. ure z začetno črko N—Ž. 4. Vpisovanje ob pričetku šolskega leta. Vpisovanje se bode vršilo za II. razr. 2. septembra, za III.. IV. in V. razr. 5. septembra, za VI.. VII. in VI1T. razr. 4. scnlembra. Vpisovalo se bo od 8.—12. in 15.—18. ure, predpoldne učenci z začetnimi črkami A—M. popoldne z N—Z. Učenci so dolžni, da pridejo k vpisu pravočasno. Ravnati sc morajo točno po tem. kar je navedeno v poglavju Šolnina, sicer se ne bodo mogli vpisati. Navedeni roki veljajo tudi za učence, ki bi se hoteli vpisati s tujih zavodov. Kdor bi ne prišel ob roku k vpisu, se bo brezpogojno zavrnil in bo moral v smislu § 55. Zakona o srednjih šolah vložiti prošnjo za vpis, o kateri bo sklepal učiteljski zbor, odnosno ministrstvo prosvete. 5. Šolnina in pogoji vpisa. Vsak učenec mora plačati šolnino po lej-le razpredelnici: Kdor plača na leto davka III. II. 1. skupina i Din ">00' — do 500 — 100 125 150 •>()()• - „ 750'- 125 150 200 750' — ,. 1000* r>o 200 250 1000' — .. 1 500 — 200 250 500 1 500' — ., 2500'— 250 500 >50 2500' — .. 4000'— >00 550 400 4000' — .. 6000'—- >50 400 450 6000' — .. 9000'— 400 450 >00 9000' — .. 12000'— 450 500 550 12000' — ,. 15000 — 500 550 600 15000' — od vsakih Din 1000.— 20 50 50 Za osnovo plačevanju šolnino služi neposredni davek roditeljev (očeta iu matere zajed 110) dotičnega učenca ali pa davek učenca samega, če ji' brez roditeljev, odnosno ludi njegov neposredni davek, če ima svojo imovino. Neposredni davek se plačuje v naši državi \ nastopuili oblikah: I. od dohodka zemljišč (zeml jarina); J!, od dohodka zgradb (zgrada-riua); y. od dohodka podjetij, obratov in samostalnih poklicev (pri-dobnina); 4. od rent (rentnimi); 5. od dobička podjetij (ki so zavezana k javnim računom (družbeni davek); (). od dohodka nesamostal-nega dela in poklica (uslužbenski davek). Na srednjih šolali se mora plačati šolnina za nižje razrede po III. skupini, za V. in VI. razred po II. skupini, za VIJ. in Vlil. razred po I. skupini. Vsak učenec mora prinesti k vpisu potrdilo pristojnega davčnega oldastva (potrdila občin ne veljajo) o višini neposrednega davka roditeljev (očeta in matere) in učenca, če je temu davek predpisan. Za. učence državnih in samoupravnih (banovinskih in občinskih) uslužbencev, ki st' jim razen prejemkov ne predpisuje kaka druga davčna oblika (davek na rente, na nepremično imovino iu ostalo), izdaja potrdila o višini davka urad (državni ali samoupravni), kjer prejemajo roditelji plačo. Če je predpisan tem uslužbencem še davek po kakšni drugi davčni obliki, morajo predložiti tudi zadevno potrdilo ustanov, kjer se jim ta davek zaračunava. Šolnina se odmeri po skupni vsoti davka. Dovoljeno je predložiti samo eno potrdilo, ako se plača ves davek (za roditelje in učenca) pri eni davčni upravi. Roditelji, ki plačujejo samo uslužbenski davek, bodo morali dali poleg dokaza o uslužbenskem davku pismeno izjavo, da nimajo druge imovine za obdavčenje. Ta izjava se naj prinese k vpisu, spisana na četrtinki pole. Osvoboditev (po § It. Zakona o davkih) neoženjenih oseb in onih z devet ali več otrok ne vpliva na plačan je šolnine, zato je treba vedno prinesti uverenje, koliko bi iznašal davek, da ni te osvoboditve. Ker mora plačati vsak učenec že pri vpisu šolnino, sc ne bo vpisal noben učenec, kdor ne bo prinesel k vpisu tu omenjenih, pravilno izpolnjenih potrdil in obenem vplačal šolnine. Potrdila o velikosti davka morajo biti kolkovana z Din 20.—, overovljeni prepisi z Din 10.—. Šolnine ne plačajo državni gojenci in učenci, katerih roditelji plačujejo manj kakor 300 Din davka na leto. Za učence, katerih roditelji imajo več otrok v šolah, se plačuje: a) za prvega otroka popolna šolnina; b) za ostale otroke polovica šolnine. Popolna šolnina se plača za onega otroka, za katerega je šolnina najvišja. Pojma „prvi" ni razumeti torej po starosti, ampak po stopnji šole. Ker pa ni vpis po vseh šolah istočasen, se plača lahko polovica šolnine za prvo vpisano dete, ako da roditelj pismeno izjavo, katero mora prinesti k vpisu s seboj, da bo po šoli starejše dete plačalo polno šolnino in da bo o tein prinesel dokaz, t. j. pobotnico o plačani šolnini v prepisu. Izvirnik pobotnice bo treba samo pokazati, da se lahko na prepis pripiše, da je šolska oblast videla izvirnik. Kdor l)i no prinesel vseli lu navedenih potrdil. se ho brezpogojno odklonil. Enako se opozarjajo roditelji, da se ne bo vrnilo nili eno za vpis potrebno potrdilo, kalero bi kdo želel nazaj, češ da ga potrebuje šo za vpis drugega otroka. Vsakdo si mora preskrbeli do-voljno število overovljenih prepisov, vsa potrdila pa pravočasno, ker je naravno, da davčne uprave ne morejo izdali v nekaj dneh vsa pot rdi la. Kdor ima na zavodu več otrok, za lega zadostuje eno potrdilo. Vse otroke vpiše tisti dan, ko pride časovno prvi na vrsto. Šolnina se plača za šolsko leto in ne zn vsako polletje posebej. Privatni učenci morajo plačati pred izpitom Vkrat.no šolnino, predpisano za eno šolsko leto. Za sprejemne izpite, za višji in nižji tečajni izpit se šolnina ne plača. Prijava za vpis v višji razred, ki sc; ne more izvršiti brez izpričevala o dovršenem nižjem razredu, mora biti kolkovana z Din 50.—. Tiskovine se dobe v šoli. Razen tega plača vsak učenec pri vpisu Din 2()-— za. zdravstveni lond učencev. Zn vpis v V. razred je potrebno izpričevalo o dovršenem nižjem tečajnem izpitu. Pri vpisu v V. razred ne sine biti učenec starejši od 17, pri vpisu v VII. razred starejši od l() let. O izjemah za V. in VII. razred odločuje minister prosvete, ako nima učenec več kol 2 leti nad predpisanim številom let. Prošnje za spregled starosti se morajo vložiti pri ravnateljstvu do 10. julija, kolkovati jih je treba s "5.— Din in jim priložiti zadnje letno izpričevalo. Vsebina. I. Profesorski zbor................................. II. Neobvezni predmeti.............................. III. Važnejši ministrski odloki....................... IV. Šolski letopis.................................... V. Udruženju........................................ VI. Poročilo drž. šolske poliklinike v Ljubljani VII. Stanje šolskih zbiirk in knjižnic................ VIII. šolske učne knjige.............................. IX. Pismene naloge .................................. X. Popravni in razredni izpiti....................... XI. Tečajni izpiti.................................... XII. Statistika učencev ............................... XIII. dedovanje učencev................................ XIV. Naredita učencem.................................. 3 b h 6 »J 12 13 14 18 25 20 2S 2<) 43 NATISNILI J. H LASNIK A NAS L., UNIVERZITETNA TISKARNA IN LITO RAFIJA D. I). V LJUBLJANI ODGOVOREN L. MIKU S