GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, 9. oktobra 1959 LETO VI., ŠTEV. 79 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA HRASTNIK ' 430. " B J^a podlagi 1. in 42. člena temelj* Pl n.ZQkona o proračunih (Ur. list lfi ^eTi 13/56) in 1. odstavka slriu e?a Zflkona o občinskih ljud-. odborih (Ur. list LRS št. 19/52) j, ob?>nski ljudski odbor Hrastnik ScJi občinskega zbora in na seji lQ.nr° proizvajalcev dne 15. apiila W39 sprejel ODLOK 0 Proračunu občine Hrastnik za leto 1959 1. člen l^9 roračun občine Hrastnik za leto s posebnimi prilogami obsega: 1. Občinski proračun °hodki v znesku 142.000.000 din lzdotki v znesku 142.000.000din II. Predračune finančno samostojnih zavodov z dohodki v znesku z izdatki ▼ znesku 34.523.000 din 34.523.000 din III. Predračune proračunskih skladov z dohodki v znesku z izdatki v znesku 6,669.000 din 6,669.000 din 2. člen Svet za družbeni plan in finance se pooblašča, da finančno samostojnim zavodom, ki bodo po svojih zaključnih računih za leto 1959 dosegli presežek dohodkov nad izdatki, odobrava, da vplačajo v svoje sklade del doseženega presežka ter del presežka, ki so ga dosegli po -prizadevanju delovnega kolektiva ali z uspešno organiziranim izvrševanjem svojih nalog, ter da določi odstotek iz tega presežka, ki se vplača v posamezne sklade. V sklad L del - ?■ del — \ del — *• del — 6- del — del — J' del j del 4 5cl 6 xc| tl ■iti PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PO DELIH A. Občinski proračun Dohodki: Dohodki iz družbenega gospodarstva }" dohodki od prebivalstva 114,541.000 ■ Dohodki državnih organov in zavodov 509.000 • Ostali dohodki 15.047.000 ■ Presežek dohodkov po proračunu iz preteklega leta 108.000 • Sredstva 6-odstotne proračunske rezerve iz leta 1958 1,766.000 ■ Dotacija za uiavnovešenje proračuna 10,029.000 Skupaj 142,000.000 Izdatki: Prosveta in kultura Socialno skrbstvo Zdravstvena zaščita Državna uprava Komunalna dejavnost Negospodarske investicije Dotacije Obveznosti iz posojil in garancije Proračunske onveznosti in proračunska rezerva 6-odstotna obvezna rezerva Skupaj 52.692.000 18.378.000 10.710.000 30.181.000 4.905.000 2.600.000 6,100.000 1,601.000 7.074.000 7.759.000 142,000.000 ,za nagrade se steka največ ena dvanajstina rednih osebnih izdatkov, ki so bili izplačani v letu 1959, vendar pa ne več kot 50*/« tistega dela presežkov, ki pridejo v poštev za delitev. Presežek dohodkov nad izdatki, ki ga dosežejo finančno samostojni zdravstveni zavodi, se porazdeli po veljavnih predpisih za te vrste zavodov. 3. člen Nove nastavitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso predvideni krediti, se morejo izvršiti le na predlog pristojnega sveta po potrditvi sveta za družbeni plan in finance, ki tudi odobrava potrebna sredstva. 4. člen V primeru neenakomernega do-tekanja proračunskih dohodkov sme občinski ljudski odbor najeti za redno izvrševanje proračunskih izdatkov po občinskem proračunu posojilo do višine 10,000.1)00 dinarjev. 5. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da razporeja sredstva proračunske rezerve za premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in da odobrava izplačila za izredne izdatke iz proračunske rezerve, in sicer za posamezne izdatke, ki ne presegajo zneska 100.000 dinarjev. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1959. St. 203/18-59. Hrastnik, dne 15. aprila 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stanko Brečko 1. r. B Finančno samostojni zavodi Dohodki: Lastni dohodki 34,523.000 Dotacije — Skupaj 34,523.000 Izdatki: Osebni izdatki 22.367.000 Materialni izdatki 12,156.000 Skupaj 34.523.000 C. Proračunski skladi Dohodki: Lastni dohodki 6,669.000 Dotacije Skupaj Izdatki: 6,669.000 Osebni izdatki Materialni izdatki 4.168.000 Blokacija sredstev 2,501.000 Skupaj 6.669.000 Na podlagi 1. odstavka 4. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur 1. FLRJ št. 52/57) v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1959 (Ur. list FLRJ št. 5Q/58), družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1959 (Ur. list LRS št. 44/58) in družbenega plana okraja Ljubljana za leto 1959 (Glasnik št. 20/59) je občinski ljudski odbor Hrastnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 15. aprila 1959 sprejel DRUŽBENI PLAN OBČINE HRASTNIK ZA LETO 1959 PRVI DEL SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1959 1. poglavje Osnovne naloge in smernice gospodarskega razvoja v letu 1959 Naloge in smernice gospodarskega razvoja v letu 1959 so postavljene na podlagi gospodarskih uspehov v letu 1958 in v skladu z ekonomsko-političnimi nalogami republiškega in okrajnega perspektivnega plana za področje naše občine. V perspektivnem planu se postavljajo gospodarskemu razvoju občine Hrastnik naslednje naloge, ki jih konkretizira ta plan: Obseg proizvodnje naj bi se povečal v vseh panogah gospodarstva tako. da sc bo narodni dohodek povečal v primerjavi s letom 1959 za 4Vo. Povečanje materialne proizvodnje bo temeljilo predvsem na povečanju delovne storilnosti, za kar bodo mobilizirane vse razpoložljive sile, poskrbljeno bo za racionalno zaposlovanje delovne sile -in izboljšana organizacija dela. V vseh podjetjih pa naj se uvede sistem nagrajevanja po učinku dela. Povečanje osebne potrošnje bo Slo vzporedno s povečanjem produktivnosti dela. Za razvoj družbenega standarda se bo povečala stanovanjska izgradnja, nadaljevala graditev šole »Narodnega heroja Rajka«, predvidoma pa se bo začela regulacija potoka, rekonstrukcija ceste in gradnja potrošniškega centra v Hrastniku ter asfaltiranje 1200 m ceste v Radečah. Investicijska politika bo šla v smeri nadaljevanja rekonstrukcije Tovarne kemičnih izdelkov in Steklarne Hrastnik ter »Izolita« in »Pete« v Radečah. Rudnik Trbovlje-Hrnstnik pa bo nadaljeval z odpiranjem novega obrata na Dolu pri Hrastniku. Znatno večja sredstva kot doslej pa bodo v letu 1959 vložena v kmetijstvo, trgovino in obrate družbene prehrane. II. poglavje Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek Skladno s povečanjem materialne proizvodnje v letu 1959 sc bd povečul tudi družbeni bruto produkt in narodni dohodek. V 000 din Po tekofih cenati , «*» ms ,059 »» jg Družbeni bruto proizvod 5.830.822 6,841.020 7,076.870 117 104 Narodni dohodek 2,715.615 3,163.822 3,281.981 116 104 Po posameznih gospodarskih dejavnostih se bo družbeni bruto pro- izvod povečal takole: 1957 1918 1919 V ooii Tekoče 1918 1957 din 1959 1958 Gospodarstvo skupaj: 5,830.822 6,841.020 7,076.870 117 103 lndusl rija 5,093.983 5,786.839 5,842.854 114 101 Kmetijstvo 228.500 243.813 241.334 103 103 Gozdarstvo 94.000 96.500 98.775 103 102 Gradbeništvo — 138.300 260.000 — — Promet 14.000 14.662 15.000 105 102 Trgovina 73.136 75.969 80.360 104 106 Gostinstvo 139.591 153.361 167.176 110 109 Obrt 100.250 107.598 116656 107 108 Kotu tinula 75.862 219.927 236.838 290 108 Kmetijske zadruge 11.500 13.051 7.877 113 137 III. poglavje Investicije Loto 1939 bo za nadaljnji gospodarski razvoj nu3e občine izredno važno, ker so vsa industrijska podjetja v taki fazi rekonstrukcije, ki bo dajala svoje rezultate šele v naslednjih letih. V rekonstrukcijo bodo podjetju vložila vsa svoja razpoložljiva sredstva. Za gradnjo šol bo vloženih 10 milijonov dinarjev. Razpoložljiva sredstva občinskega investicijskega sklada v višini 12,4 milijona din se bodo porabila za investicije v osnovna sredstva industrije, kmetijstva in obrti ter za investicije v obratna sredstva gradbeništva in komunale. IV. poglavje Zaposlenost in produktivnost Zaposlenost je v letu 1958 po-rastla za 1.6%, v letu 1939 na se bo število zaposlenih povečalo za 0,6%. V industriji se do zaposlenost zmanjšala, ker je rudnik opustil gradbeno dejavnost, vendar pa bo pri odpiranju novega obrata Dol zaposlil nekaj več novih delavcev, tako da se zaposlenost ne bo bistveno spremenila Povečanje v letu 1959 bo naslalo zaradi ustanovitve novega gradbenega podjetja . Storilnost delo se je povečala za 2%. v letu 1939 pa se predvideva še nadaljnje povečanje delovne storilnosti zn okoli 3—4%. To bo mogoče doseči z boljšo organizacijo dela, z racionalnejšim izkoriščanjem delovne sile in z boljšo stimulacijo delavcev. Največji dvig produktivnosti delu se predvideva v industriji. ki bo pri manj kot enakem številu zaposlenih povečala proizvodnjo zn 4%. Telile vpliv na porast storilnosti delo bodo imeli tudi izboljšani tehnološki procesi proizvodnje in |M)večana mehanizacijo, redvsem v podjetjih, ki so v re-onstrukci ji. V poglavje Družbeni standard I. Proračunska potrošnjo se bo v letu 1939 povečala predvsem zaradi dviga osebnih izdatkov v državni upravi in prosveti. Osebni izdatki se bodo povečali zaradi napredovanja- in nastavitve 14 novih učnih moči v prosveti in 4 muči v državni upravi. Na proračunske izdatke pa vpliva tudi odplačevanje posojil iz prejšnjih let in visoki izdatki za zdravstveno in socialno zaščito. Visoke izdatke pa ima občinski proračun tudi s plačevanjem uslug protituberkuloznega dispanzerja in higienske postaje v Trbovljah, ki opravljata preglede tudi za prebivalec naše občine. 2. Stanovanjska izgradnja. Glede na razpoložljiva finančna sredstva se ocenjuje, da se bo letos povečala stanovanjska izgradnja za 20%. Da bi z razpoložljivimi sredstvi zgradili čim več stanovanj, je občinski ljudski odbor sprejel odlok o gradnji stanovanj. Tako bo zgrajenih iz sredstev stanovanjskega sklada 60—65 stanovanj. Glede na perspektivni razvoj rudnika Trbovlje-Hrastnik, obrata Dol pri Hrastniku in s tem v zvezi za povečane potrebe zaposlovanja rudarjev v Hrastniku, bo predvidoma tudi letos zn stanovanjsko izgradnjo prispeval republiški stanovanjski sklad 30 do 40 milijonov dinarjev. 3. Šolstvo. Pomanjkanje šolskih prostorov je najbolj občutno v Hrastniku in Radečah, kjer moro biti pouk v več izmenah. V letu 1959 so predvidena sredstva v višini 14 milijonov za nadaljevanje gradnje šole »Narodnega heroja Rajka« v zgornjem delu Hrastnika. 4. Komunalo in urbanizem. Za bodočo komunalno in urbanistično izgradnjo bti v letu 1959 izdelan urbanistični načrt. DRUGI DEL RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH VI. poglavje Industrija Industrijska proizvodnja se v letu 1959 ne bo bistveno povečalo, ker industrijsko podjetja še ne bodo končala svoje rekonstrukcije. Večji porast bo v naslednjih letih. Porast proizvodnje leto 1959 posameznih industrijskih proizvodov nam kažejo naslednji indeksi: fltMpodnrtbe nrminiznrijp Proizvod Rudnik I rhovlje Hrastnik obrat Hrastnik rjovi premog Steklarna Hrastnik voilo steklo Steklarno Hrastnik specialno teh steklo Tovarna kerplčnih izdelkov Hrastnik magnezijeve soli rovoma kemičnih izdelkov Hrastnik suhe baive rovoma kemičnih izdelkov Hrastnik žgano apno Papirnica Radeče papir Cementarno Zidani most apnenčevo moka Skupaj Inriek* povečane*« obvega Industrijske proizvodnje 1918 19' 9 1917 1918 100.6 100 101,7 105,8 66 110 257.7 too 124 120 79 149 86.6 110 135 100 101 101 Proizvodnjo v letu 1959 bo mogoče dvigniti predvsem; Na osnovi doseženih uspehov v proizvodnji leta 1958 in z dokončanjem nekaterih investicij v Steklarni in Tovarni kemičnih izdelkov. V slednji bodo začeli proizvajati vanadijev pentoksid. Zmogljivosti so postavljene na 30 ton letno. Rekonstruirali pa bodo tudi obrat fosfornih soli in razširili proizvodnjo s 1200 ton na 6000 ton letno. Z odpravo ozkih grl proizvodnje in izboljšanjem tehnoloških procesov v Steklarni, Tovarni kemičnih izdelkov, »Peti« in Tovarni dokumentnega in kartnegu papirja Radeče. Tovarna kemičnih izdelkov v koprodukciji bo proizvajala vanadijev pentoksid, Steklarna pa žaromete, akumulatorje in valje za mlinske stroje. S povečanjem delovne storilnosti, ki se bo povečala predvsem zaradi nagrajevanja po učinku dela. Težnje po zaposlovanju nove delovne sile ni, kar kaže, da bodo podjetja dvignila svojo proizvodnjo z boljšo mehanizacijo, racionalizacijo tehnoloških procesov in z dvigom produktivnosti dela. Zaposlovanje novih delavcev p° podjetjih sc bo gibalo leta 1959 primerjavi z letom 1958 takole: 112 Podjetje Rudnik Hrastnik Povprečno število zaposlenih Indeks 1938 1959 1959 1958 1575 1570 100 116 Steklarna Hrastnik 1242 1235 99 116 Izolit Hrastnik 114 114 100 120 Tovarna kemičnih izdelkov 235 240 102 122 »Peta« Radeče 60 60 100 123 Papirnica Radeče 266 266 100 Skupaj 3492 3487 too Planirana proizvodnja se bo razvijala v letu 1959 po posameznih podjetjih takole: Proizvodnja premoga v rudniku Trbovlje-Hrastnik se v letu 1959 ne bo bistveno povečala, ker novi obrat na Dolu pri Hrastniku v tem letu še ne bo usposobljen zn proizvodnjo, udeležba hrastniškega obrata v skupni proizvodnji podjetja vedno bolj narašča. Dela pri odpiranju novega obrata se bodo nadaljevala. Rekonstrukcija se bo letos začeta tudi v obratih fzolit v Radečah in Zidanem mostu. Tu gre za prestavitev obrata iz Radeč v Zidani most, kjer bo nastalo večje podjetje, ki bo združilo sedaj ločena obrata. Ta dela bodo onemogočila v letošnjem letu povečanje proizvodnje cementa in izolitnih plošč. Po rekonstrukciji pa bo podjetje začelo proizvajati zelo iskani beli cement, za kar ima zelo ugodno surovinsko bazo. V letu 1958 opravljena investicijska dela bodo Steklarni Hrastnik omogočila dvig proizvodnje za 100 ton. Ozko grlo proizvodnje predstavlja neurejen tehnološki proces ročne izdelave lahkega stekla. Z dobro kvaliteto in nizkimi cenami je podjetju uspelo prodreti na tržišče zahodne Evrope, kamor sedaj plasira svoje izdelke. V letu 1959 bodo začele obratovati le zamenjane zmogljivosti. za959 1957 1918 Poljedelstvo 115,6 104,5 Živinoreja 115 IH Sadjarstvo 132,7 102 Glede na predvideni porast proizvodnje v kooperaciji se predvidi’*' tudi porast odkupa kmetijskih pridelkov za okoli 10%. Poljedelstvo Pridelek nn hektar pomembnejših kultur v kooperaciji se bo v 1959 odvijal takole: Kultura Povprečni pridelek q/ha Indeks 1918 1919 1919 1958 Ozimna pšenica 14.3 25.3 178 Hibridna koruza 22.2 35.8 161 K rom pil 138,5 200 144 Travniki 26 40 153 Predvideno povečanje hektarskih donosov se bo doseglo z vsestran-Skim proizvodnim sodelovanjem toed proizvajalci in zadrugami, ^metijske zadruge so zato že prijavile proizvodne plane po posameznih področjih, poskrbeli pa bodo udi ZQ izboljšanje mehanizacije in rial rbe z rcPr°du^tc*jslt'm mQte- Z porabo sodobnih agrotehničnih uedstev se bo v kooperaciji povedi pridelek v povprečju na hektar Z jesensko setvijo bodo v veliki , J* zamenjane stare ekstenzivne orte pšenice z intenzivnimi ituli-'diskimi sortami, ki bodo dajale na ®nJših površinah večji pridelek, pa se bodo povečali posevki nii , c koruze, ječmena in ovsa za P *rebe živinoreje. Dl M*ed vrtninami bo zavzemal krom-vr$- 6 Tedno okrog 80% ornih po-rsin, vendar bo ta odstotek posto-y°?Q padal, predvideva pa se podnje sajenja ostalih vrtnin: pa-k ,lz-nika, paprike, zelja, solate, po Ce t ie v n°š‘h industrijskih ntrih veliko povpraševanje. . Močno se bo predvidoma pove-kci lSC*.cv krmskih rastlin. Zaradi Ir.l-i ricnja bo uvedena setev de-i'V:sko-travniških mešanic, ki da-i J° visoke pridelke in kvalitetno [ •do. Za siliranje po se bo sejala rP'*11'*4 *n oslale krmske s‘line, predvsem krmska pesa. jz Za izboljšanje poljedelske pro-[a °dnje bodo poleg sodobne obde-IjI e zemljišč, pravilnega gnojenja s v?t 'm 'n umetnim gnojem pod-n.e*e (udi potrebne mere za zatira-Je rastlinskih škodljivcev bolezni Q Plevelov. j ® kooperacijo v travniški pro-žvddnji bo izboljšana krmska baza (r ‘‘vinorejo. Zajela bo okrog 70 ha , "Vnikov in s pravilnim gnojenjem drugimi agrotehničnimi ukrepi 0 Pridelano do 50 q sena no hektar. I, ^ letu 1939 sc bo ustanovil nov 60 obrat v Sirju, za katerega j|u,®lQb°rati v izdelavi Obrat bo u vzreji mlade plemenske živine. za "d*,08 se bo poostrilo tudi borba b0i-Qtlrunjc rastlinskih škodljivcev, PZn' in plevelov. Živinoreja let,, lv.lQn°rcjska proizvodnja se bo v ^ predvidoma povečala za t^j'1 najvažnejšimi nalogami v Živ; ‘ela je spremembo strukture l>aze reie in izboljšanje krmske G VsCt’°Vedorejo naj se usmerja pred-Zato (V .n,lečno proizvodnjo in bo Pove^at' $teviio krav $a. ž[ydv'devn se sprememba stole-Zi60niinic tako, da sc bo predvsem ge . Jsulo število konj, povečal pa fdQv Mnlež govedi za okoli 220 Veča\PZ' čemer se bo najbolj po-število krov in telic. ()^erlnarstvo 8lUžben°Vn? naloga veterinarske Veterjn-V .letu 1959 je ustanovitev VMeri„_r , Pnstoje in ureditev vse brn./ukc dejavnosti v postaji. >tnJ;n Važna nalogo je ureditev Ve knva,.oscmcnjev,lnj(1 i° ceplje-. Proti kokošji kugi, fu- tePljen: 1Zac'ja goveje živine in S l Je sv'nj proti rdečici, gorstvo sndjorske proizvodnje Lovilno J10 Pa smotrni vzgoji in i9iva;n n.»8noJanju sadnega drevja, i! °di)rnJJn n“l°?a v tem pogledu V<1*itctiin a. menjalne rodnosti in a izboljšava pridelkov. Zato bo poskrbljeno za zadostno gnojenje, škropljenje in čiščenje drevja. Ker je precej sadovnjakov starih in neustreznih za današnjo proizvodnjo, bo v letu 1959 obnovljenih 27 ha sadovnjakov, od tega 10 ha v kooperaciji in ostalih 17 ha v privatnih sadovnjakih. Sadike rajoni-ziranih sort sadja so že priskrbljene. V višjih predelih, kjer rajonizi-rano gojenje sadnega drevja ni mogoče, bodo posajene mičurinke, katerih nasad je urejen na Kalu in daje zelo kvaliteten in visok pridelek. Za uspešno pridelovanje sadja bo potrebno povečati tudi število če- belnih panjev, ker je teh za sedanje Število sadnega drevja znatno premalo. V letu 1959 naj bi se število panjev povečalo za 1400. Vinogradništvo Za gojitev vinske trte so primerne površine le na območju KZ Radeče. Glavna naloga vinogradništva v letu 1959 je sprememba sorte vinske trte pri obnovi starih vinogradov. Sade naj se le žlahtne sorte trt, zatira pa naj se hibridno trta. Na območju KZ Radeče bomo obnovili 5 ha vinogradov, v Savni peči pa se predvideva krčitev 2 ha vinogradov s hibridno trto. Vlil. poglavje Gozdarstvo Gozdne površine in stanje gozdnih fondov: Sektor SLP gozdovi GG SLP gozdovi izven GG Gozdovi zasebnega sekte Skupaj Plan sečnje za gozdove zasebne ga sektorja je določen na 15.618 m* kar znaša 86,4°/« izračunanega pri rastka. Od celotnega etata je do ločeno za posek 80,6% listavcev al 10.982 m’ in 19,4% ali 2636 m* iglavcev To razmerje je nujno, da se oču vajo lesne zaloge in poveča pri rastek iglavcev. Sečnjo no namenu bo sledeča: 4962 m3 za neblagovno in 8656 m3 za blagovno proizvodnjo. V letu 1959 bodo opravljeno sledeča dela: Na območju Kmetijske zadruge Dol pri Hrastniku bo na 7 ha opravljena žetev plevela, na 15 ha pa čiščenje kulture. Vsa ta dela bodo stala 173.700 dinarjev. Na območju KZ Radeče po bo opravljeno žetev plevela na 10.60 ha in čiščenje kultur na 10.90 ha. Za ta dela bo potrebnih 188.000 din. Obnavljanje gozda bo na območju KZ Radeče no 11.55 ha in na območju KZ Dol 6 ha. No te površine se bo posadilo 68.800 sadik in posejalo 3,50 kg semen raznih drevesnih vrst. Stroški bodo znašali 463.800 dinarjev. Za vzdrževanje gozdnih komuni kacij bo porabljenih 1 milijon dinarjev. Na območju KZ Dol 400.000 dinarjev in na območju KZ Rodeče 600.000 dinarjev. Nova gozdno pot se bo začela graditi v Jntnu v dolžini okrog 5 km. Skupno sredstva, namenjena varstvu gozdov, se bodo porabila predvsem za preventivno službo. Urejanja gozdov no področju naše občine v tem letu ne do. Poleg navedenega je še potrebno: — s sodelovanjem poslovne zveze KZ in privatniki urediti racionalno gospodarjenje z lesom; — ureditev 'še nadaljnje razmejitve med gozdom in pašnikom v Gorah; — še nadaljnja kontrola kostanjevih nasadov na Hotemcžu in v Vrhovem, da se ne bi pojavile kužne bolezni ali kostanjev rak; — gozdove SLP, ki jih upravlja ObLO ali gospodarske organizacije, dati v upravljanje in izkoriščanje gozdarskim organizacijam, katerih glavna dejavnost je gozdarstvo, to pa zarodi boljšega gospodarjenja z gozdovi; — poostriti kontrolo nad obratovanjem žag veneciank, da se bo preprečilo žaganje lesa, ki je namenjen blagovni proizvodnji; Gorilno Lesna Le-nl Letni Lesna površino zaloga m* prirastek etal zaloga 1 m*/na v ha v in1 1.324 159.766 3.974 3.476 120 591 65.300 1.550 1.240 110 5.851 635.000 15.750 13.618 108 7.766 860.066 21.274 18.334 110 — da kmetijske zadruge in poslovna zveza intenzivneje pristopijo k izpolnjevanju plaua nege in gojitve gozdov. IX. poglavje Gradbeništvo Gradbena dejavnost se bo v letu 1959 močno povečala. Predvideva se. da bo porastla za več kot 80%, ker bodo industrijska podjetja to dejavnost opustila in se bo prenesla na gradbeno podjetje v Hrastniku. Od celotne vrednosti proizvodnje in storitev v višini 260 milijonov odpade največ na stanovanjsko izgradnjo, rekonstrukcijo ceste in regulacijo potoka. Vsa ta dela bo v pretežni večini opravilo novo ustanovljeno gradbeno podjetje v Hrastniku, industrijske objekte pa bo gradil »Gradis«. To podjetje je v preteklem letu opravilo za okrog 140 milijonov del v Hrastniku. Največji delež odpade na rekonstrukcijo Steklarne. X. poglavje Trgovina Osnovne smernice razvoja trgovine v letu 1959 temeljijo na doseženih uspehih v letu 1958 in so v skladu s potrebami razvoja trgovine. Obseg blagovnega prometa v trgovini na drobno se bo v letu 1959 povečal za 6% in bo znašal 694 milijonov dinarjev. Povečanje bo rezultat povečanja osebne potrošnje in boljše preskrbe trga s potrošnimi predmeti Za dosego planiranega prometa v letu 1959 se postavljajo pred trgovino naslednje naloge- — takoj pričeti z gradnjo potrošniških centrov, da se bo povečala zmogljivost in izboljšala opremljenost lokalov v trgovini. Za izgraditev potrošniškego centra v Zgornjem Hrastniku so sredstva delno že zagotovljena; — obnoviti in modernizirati lokale, ki so postali z novim zakonom o nacionalizaciji splošna družbena last; — urediti v Hrastniku in Radečah trgovino z neprekinjenim delovnim časom; — zagotoviti in izboljšati preskrbo prebivalstva v industrijskih predelih s kmetijskimi pridelki. To je predvsem nujno v mestih Hrastniku in Radečah; — trgovska podjetja naj nudijo vso pomoč kmetijskim zadrugam, da bodo sposobne odkupiti vse tržne viške v svojem območju ter jih posredovati potrošnikom; — občinski ljudski odbor naj vodi stalno evidenco in kontrolo cen predvsem pri osnovnih živilih in kmetijskih proizvodih. Zaposlenost v trgovini se bo povečala za 2%. Trgbvska podjetja pa naj poskrbe za reden dotok nove delovne sile v trgovino. Povečajo naj število vajencev in omogočijo naj tudi nekvalificiranim delavcem pridobitev potrebnega strokovnega znanja in kvalifikacije. XI. poglavje Gostinstvo in turizem Na podlagi povečanja osebnih dohodkov prebivalstva in z boljšo organizacijo gostinskega omrežja s6 bo v letu 1959 povečal promet v gostinstvu za 9%. Zmogljivost gostinskih lokalov je zadovoljiva, zato se ne predvideva odpiranje novih. Nujno pa jih bo bolje opremiti, da bodo sposobni zai-dovoljevati potrebe gostov. V Hrastniku bomo ustanovili le en obrat družbene prehrane z manjšo kapaciteto. V nacionaliziranih stavbah se predvideva ureditev nekaj tujskih sob v Hrastniku. V letu 1959 se bo tudi v gostinstvu prišlo na nagrajevanje po učinku dela. Tako se bo povečala storilnost dela in izboljšala kakovost uslug. Zaposlenost se bo predvidoma povečala za 4%. Problem strokovnih kadrov v gostinstvu je izredno pereč, ker je v -gostinskih podjetjih premajhno zaposlovanje vajencev. Temu problemu se bo potrebno V. bodoče bolj posvetiti. XII. poglavje Obrt Glede na naloge, ki stojijo pred obrtno proizvodnjo in uslugami, se bo obrt razvijala v letu 1959 takole: Skupen obseg proizvodnje in uslug sc bo v letu 1959 predvidoma povečal za 8%, od tega v družbenem sektorju za 15%, v privatnem sektorju pa se predvideva enak obseg proizvodnje in uslug. V nacionaliziranih lokalih se predvideva letos ustanovitev nekaj obratov uslužnostne obiti, ki je sedaj v občini ni. Vzporedno z ustanavljanjem novih in razširjanjem starih obratov se bo večalo tudi število zaposlenih' v obrti. Zaposlenost se bo povečala za 3%. Vsa skrb pa bo posvečena tudi usmerjanju mladine v to smer gospodarske dejavnosti in skrbi za šolanje vajencev. XII. poglavje Komunala Vrednost storitev in proizvodnja komunalnih gospodarskih organizacij se bo v letu 1959 predvidoma povečala zn 5%. V novem potrošniškem centru se bo uredil večji lokal za prodajo mesa z zmogljivostjo, ki bo zadovoljevala gornji del Hrastnika. V spodnjem delu Hrastnika predvideva nov lokal tudi »Pekarna in slaščičarna« za boljšo preskrbo * kruhom in pecivom. Podjetje bo nabavilo tudi nov avtomobil za prevoz kruha. Pri novem potrošniškem centru se predvideva tudi ureditev večjega skladišča zn živila. Skladišče bo imelo tudi hladilne naprave. glasni* TRETJI DEL EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OBČINE HRASTNIK ZA LETO (»59 XIV. poglavje Amortizacija Vse gospodarske organizacije plačujejo v letu 19)9 amortizacijo po Štopnjah ki so določene z zveznimi predpisi. XV poglavje Zemljariaa Kmetijski zadrugi Dol pri Hrastniku in Kmetijski zadrugi Radeče se odstopi ilid zemljariue. ki pripa-da občinskemu ljudskemu odboru. Odstopljeni del zemljariue morata vložiti kmetijski zadrugi v svoje sklade osnovnih sredstev. XVI. poglavje Občinske doklade no dohodke* od kmetijstva Občinska doklado na dohodke od kmetijstva bo predpisana s posebnim odlokom občinskega ljudskega odbora. XVII poglavje Občinsko doklada- na dohodke od obrti in ostalih poklicev ter premoženj Plačevanje te doklade bo urejeno I posebnim odlokom občinskega ljudskega odbora. XVIII. poglavje Gospodarske organizacije s pavšalnim obračunom Družbene obveznosti v pavšalnem znesku bodo plačevuie vse obrtne, gostinske in komunalne gospodarske organizacije. Kot komunalne gospodarske organizacije poslujejo: Klavnica z mesnico Dol pri Hrastniku, Klavnica in mesnice Hrastnik, Mostna klavnica s prekajevalnico Radeče, Pekarna in slaščičarna Hrastnik, Mlekarno Radeče, Komunalno gospodarstvo Hrastnik. XIX. poglavje Prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij Kmetijska zadruga Dol pri Hrastniku in Kmetijska zadruga Radeče vlagata del dohodka, ki ustreza prispevku iz dohodku, v celoti v svoj sklad osnovnih sredstev. trgovskim podjetjem in trgovinam na drobno se odstopa lazlika med prispevkom iz dohodka, obračunanem po 18. in 19. členu zakona o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 52/57). Sredstva iz gornjega odstavka gredo v sklad obratnih sredstev trgovskih gospodarskih organizacij, ki jih plačujejo. Pavšalni prispevek iz dohodka komunalnih gospodarskih organizacij pripada v celoti proračunom. XX. poglavje Občinski prometni davek Občinski prometni davek od zasebne obrti in prometa z alkoholnimi pijačami se plačuje po določbah odloka o občinskem prometnem davku občinskega ljudskega 'odbora Hrastnik, objavljenem v »Glasniku« št. 25/59, uradnem vestniku okraja Ljubljana. XXI. poglavje Davek na maloprodajo Davek na maloprodajo se plačuje po določbah odloka o davku na maloprodajo občinskega ljudskega odbora Hrastnik, objavljenem v »Glasniku« št. 25/59, uradnem vestniku okraja Ljubljana. XXII. poglavje Proračunski prispevek dohodka iz osebnega Poslovalnice časopisno-založniških podjetij se oprostijo plačevanja tistega dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki pripada občinskemu proračunu. XXIII. poglavje Občinski skladi 1. Občinski družbeni investicijski sklad: Sredstva občinskega družbenega investicijskega sklada, ki so po predpisih zveznega družbenega plana razpoložljiva v letu 1959, bodo znašala 12.420.000 dinarjev. Uporabljala sc bodo v tele namene: V »00 din a) za kreditiranje investicij v obratna sredstva: posojila gradbeništvu posojilo komunali bi za kreditiranje investicij v osnovna sredstva: posojilo r.a napredek kmetijstva posojilo obrti posojilo industriji posojilo občini za udeležbo pri najetju kredita za negospodarske investicije 2500 605 3105 2718 700 2500 5597 9313 2. Cestni občinski sklad: Sredstva občinskega cestnega sklada ki so po predpisih zveznega družbenega plana razpoložljiva v letu 1959. bodo znašala 4,16-8.000 dinarjev in bodo služila za popravilo cest IV reda. 3. Občinski kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš: Sredstva občinskega kreditnega skladu za zidanje stanovanjskih hiš, ki so po predpisih zveznega družbenega plana razpoložljiva v letu 1959, bodo znašala 103.600.000 din Uporabila sc bodo v tele namene: (v 000 din) posojilo za stanovanjsko graditev - 100.000 XXIV. poglpvje Občinski proračun V letu 1959 bodo znašalo sredstva občinskega proračuna 142.000.000 di-nui jev. I’n sredstva se bodo porabila v naslednje namene: (v 000 din) Prosveta in kultura 52 692 Socialno skrbstvo 18.378 Zdravstvena zaščita 10 710 Državna uprava 30.181 Komunalna dejavnost 4.903 Negospodarske invest. 2.600 Dotacije 6 100 Obveznosti iz posojil in garancije L60I Prorač. obveznosti in prorač. rezerva 7.074 6 e/e obvezna rezerva 7.759 XXV. poglavje Končne določbe Ta družbeni plan velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa sc od L januarja 1959. Štev.: 203/19-59. Hrastnik. 15. aprila 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stanko Brečko L r. OBČINA LJUBUANA-CENTER 432. Občinski zbor občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Centcr jo na svoji seji dne 29. septembra 1959 na podlagi prvega odstavka 137. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev v 27. volilni enoti občinskega zbora občinskega ljudskega odbora Ljnbljana-Center. t. člen Razpišejo se nadomestne volitve v 27. volilni enoti občinskega zbora občinskega ljudskega odbora I.jub-ljnna-Center, ki obsega naslednje ulice odnosno hišne številke: Pražakovo ulico 8, 10, 12; Ulico Moše Pijada 25, 33, 35; Čufarjevo ulico 1, l/a, 4; Dalmatinovo ulico 9, It, 13; Miklošičevo cesto 9, 11, 22, 24, 30, 28, 18, 20; Tavčarjevo ulico 8, 9, 10, 11, 13, 15 in 17. V tej volilni enoti je prenehal mandat občinski odbornici Korže Mileni. 2. člen Volitve bodo v nedeljo, 8. septembra 1959. 3. člen Ta odlok se objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, in na krajevno običajen način v navedeni volilni enotL St. 02/1-11877/1. Ljubljana. 25. septembra 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: dr. Stefan Soba 1. r. 433. Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Ljubljana- Center je na seji dne 29. septembra 1959 na podlagi I. odstavka 137. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev. 1. člen Razpišejo se nadomestne volitve v zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Center, v proizvnjalski skupini industrije, trgovine in obrti, v volilni enoti 39, ki obsega 102 in 103. volišče, ker je prenehal mandat odborniku tega zbora Ermeneu Stanetu, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti. 2. člen Volitve bodo 14 novembra 1959. 3 člen Ta odlok se objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, in na krajevno običajen način v B®‘ vedeni volilni enoti. St. 01/1-12526/1-59. Ljubljana, 29. septembra 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbori' dr. Stefan Soba L r. Razpis Občinska komisija za uslužbcD* ske zadeve pri Občinskem ljudske® odboru Ljubljana-Center razpisuj naslednja delovna mesta: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. pravnega referenta; icvizorja dohodkov iz gosp0* darstva; referenta planerja za trgovin*" referenta planerja za indusu1' jo, gradbeništvo in premeti gradbenega inšpektorja; inšpektorja dela; kontrolorja v komunalnem odseku; , referenta za delovne odnot*1 referenta za prosveto; referenta za rejništvo — **" cialnegu delavca; referenta za komunalo; revizorja dohodkov od prcu" valstva; davčnega knjigovodje; referenta za sklad; likvidatorja računov; tržnega inšpektorja; referenta za personalno službo; ,, referenta za požarno varno5' več pisarniških uslužbence*' davčnega izterjevalca; več strojepiscev; raznašalca pošte. Pogoji: od I do 6 fakultetna 1 obrazba; od 7 do 19 popolna sredo) šola; od 20 do 21 nepopolna srednj šola ali nižja šolska izobrazba prakso; 22 nižja ali osnovna šola. Kolkovane prošnje z življenj? pisom je dostaviti Občinskcjnu lju^ skemu odboru Ljubljana-Center Kresija, soba št 23, najkasneje 2$. oktobra 1959. Sklep o sklicanju zborov volivcev. Na podlagi 118. člena statu111 občine Ljubljana-Center sklicujem zbore volivcev za vse volilne e0® občinskega zbora in zbora proi* ialcev občinskega ljudskega od.B® Ljubljann-Center in predlagam slednji dnevni red: 1. Razvoj gospodarstva v v I. polletju. 2. Razno. Zbori volivcev sc opravijo v od 10. do 20. oktobra 1959. bčii" St. 02/1-1060/2. Ljubljana. I. oktobra 1959. Predsednik občinskega ljudskega dr. Štefan Soba 1. r* odb*^ VOHUNA obči"' 4V) Odlok o prorafuno za leto lU* liro-mik ij, 411 Dnitbi-nl plati »a I IW občine , 412 Odlok o razpisu nadomestnih 27. volila! enoti obAimkege tbof* LJublJnna-Center 411 Odlok o razpisu eedomcetujk / zbora proizvajalcev v 19 fO'1 ob.Sor Ljubljana Center. Razpis delovnih meat obfin® Lj***1 Center Sklep o »klicanje zborov voli*0** Ljubljana-Center.