Domače delo
je trdnejše
Včasih so kmetje doma izdelovali skoraj vse predmete, ki so jih po-trebovali pri vsakdanjih kmečkih opravilih. Odvisno od naravnih možnosti in od potreb Ijudi se je v nekem kraju razvila tista domača obrt, za katero je bilo na voljo kar največ materiala. Ta spretnost se je prenašala iz roda v rod in se tako ohranjala pri življenju. Industrijski izdelki pa so zdaj že precej spodrinili domače, čeprav se v kmečkih za-selkih, zlasti starejši Ijudje, še veliko ukvarjajo npr. s pletenjem košaric in podobno.
Eden tistih, ki so se žc \ mla-dosti nuučili izdelovati predme-te. kakršne mora imeti kmet tako rekoč vedno pri roki, je tudi Anton Marolt, ki stanuje na Ga-brjah pri Jančah. Zna-narediti razne vrste naramnih in ročnih koškov, košaric, cajn, grabelj, toporišč in še kaj. Dela predvsem zase, nekaj pa tudi za sosede, da jim tako povrne usluge, ki mu jih store.
Anton Marolt pravi. da večjna Ijudi, ki živi \ teh krajih, zna de-lati vse naštete predmete in še nekatere druge. »Ljudje so tu pridni,« pohvali svoje rojake. »Dandanes je namree vse, kar narediš doma, dobro. Prvič zato, ker ti ni treba kupiti, drugič pa je doinače delo tudi trdnejše.«
Z iždelovanjem teh predme-tov pa je veliko več dela, kot bi na hitro presbdil površni opazo-valec. »Prav vse je treba narediti ročno,« ppve naš sogovomik.. »Že.v jeseni mi otroci iz gozdu nanosijo leskovih prekel. Z njih olupim lubje, jih dam v peč, da se ukrivijo, surov les se namreč kar
zlomi, nato lesobeskam, zrežem, napravil količke in vitre. Pa še leske je vse težje dobiti,« mimo-grede navrže.
Kolieki pravi Anton Malort palicam, ki stojijo v koški po-konci in okoli katerih se ovijajo vitre. Včasih-uporabi namesto le-sko\ih viter tudi barvaste ela-stične trakove. Ti seveda zelo poživijo videz košarice, jih pa se-veda ne more narediti sam, ampak jih mora kupiti v trgovini. Obenem pa ti plastični trakovi nimajo topline lesa in njegove domačnosti.
»Mladi tega opravila ne znajo • več, pa tudi pravega veselja zanj nimajo,« ugotavlja Anton Vta-rolt. »Včasih sicer kateri od otrok poskusi s pletenjem, a se kmalu naveliča.«
Toda očitno prihajajo zdaj težji čask.vse bolj pazljivo bo •treba obrniti vsak dinar. In mar-sikdo se'bo najbrž spet spomnjl. kajvse je mogoče narediti doma Zato morda Ijudska obrt !e ne bo še utonila v pozabo.
DARJA JUVAN