ZLATA JAMA V Poljanski dolini je na rebreh Gabrške gore brezno, ki ga Poljanci ime nujejo Zlata jama. V tej jami je skrit zaklad: dva sodčka, do veh napolnjena z zlatniki. Tod je v davnih davnih dneh pred Turki bežal vitez s Starega gradu, ki je sredi viharne noči zajezdil konja jahanca, s seboj pa je ponesel ves denar, ki ga je bil naropal pri tlačanih. Vse nagrabijeno zlato je nasul v dva sodčka in ju privezal za sedlo ter odvihral v črno noč, da bi zlati zaklad skril pred grabežljivimi Turki. Ali ko je jezdil in jezdil, je preklinjal, ker ga je močil dež. Na begu pa se mu je prav pod Cabrško goro odtrgal jermen, s katerim je na sedlo otvezel sodček. Sodček z zlatniki je padel na zendjo in zgrmel v prepad. Jezljivi vitez pa je zaklel: »Prekleti Zelenjuh. kamor si odnesel prvi sodček, odvleci še drugega!« u' 211 Ni še izrekel, ko je zagrmelo in treščilo, da se je preplašeni konj z vitezom in drugim sodčkom zvalil v brezno, na vse pa se je vsul plaz črne zemlje z Gabrške gore. Na tem kraju, kjer je zakopan zaklad, so poslej Poljanci vsako kresno noč videli zelenkasto luč. Pričeli so kopati, da bi se prikopali do zlatega zaklada, a njihov trud je bil zaman. Nedavno so Poljanci spet odšli s krampi in lopatami pod Gabrško goro, da bi izkopali zlati zaklad. Kopali so in kopali, a ker se do zasutih sodčkov niso prikopali, so dejali: iCe bomo izkopali oba sodčka zlatnikov, bomo enega podarili siromakom. Naj bo naše delo srečno!« In pljunili so v roke ter kopali in kopali, dokler nisi izkopali obeh sodčkov. Komaj pa so ju izvlekli iz jame, so si pomeli roke. s pomežiknili in v en glas izrekli: >Nič ne bomo dali siromakom, saj so revščine navajeni! Sami smo kopali, sami si bomo zlatnike razdelili!« Takrat pa sta se sodčka zvalila nazaj v brezno, nanju pa se je vsul tolikšen plaz črne zemlje z Gabrške gore, da se vsi Poljanci svoj živi dan ne bi več prikopali do njiju. Baje še dandanašnji dan vsako kresno noč čepita ob Zlati jami dva zelena mačka, ki čuvata pogreznjeni zaklad. /•.,,• T T- •- ni- \ (Motiv: Ivan knznar. Poljane) Opomba: V času turških vpadov na loška tla je bil gradiščan na Starem gradu Jurij Sigesdorf (1474 do vsaj 1493), ki je bil zgolj freisinSki nameščenec. Nagrabljeno zlato spominja na mnoge gospoščinske nameščence, ki so si pridobili lepo premoženje na račun podložnikov. p g 212