Prispevki iz obcinske hiše / 4 . OBCINSKI PRAZNIK . OBCINSKI SVETNIKI SPREJELI PRORACUN LETOŠNJEGA LETA . PODPIS POGODBE O FINANCIRANJU JAVNE GASILSKE SLUŽBE ZA LETO . SRECANJE PREDSEDNIKOV VAŠKIH IN TRŠKE SKUPNOSTI . URADNE OBJAVE Koticek za mlade / 15 . MLADI V PIVKI IMAMO SVOJE DRUŠTVO . SPODBUDA MLADIM K INOVATIVNOSTI IN PODJETNIŠTVU . POGLEDI MLADIH NA PRIHODNOST EU Iz poslanskih klopi / 16 . SLOVENIJA, EVROPA – SKUPAJ SMO MOCNEJŠI . RAZLICNA MNENJA NAS BOGATIJO, CE JIH LE ZMOREMO SPREJETI ALI VSAJ SLIŠATI Gospodarstvo / 17 . KROŽNO GOSPODARSTVO KOT IZZIV PRIHODNOSTI . V 60. LETU PIVKA PERUTNINARSTVO PRENAVLJA SVOJO PODOBO . PIVKA IŠCE NOVE REJCE . S PROJEKTI JE MOŽNO NADGRADITI SVOJO DEJAVNOST . PODPORNE STORITVE NA POTI PODJETNIŠTVA . AKTUALNI RAZPISI . INFORMACIJE O INFORMATIVNIH IZRACUNIH DOHODNINE . OGREVANJE Z LESNIMI GORIVI IN MOŽNOSTI SOFINANCIRANJA ZAMENJAVE PECI . LOKALNI DAN LESA V PIVKI Turizem in narava / 24 . PARK VOJAŠKE ZGODOVINE . KRAJINSKI PARK PIVŠKIH PRESIHAJOCIH JEZER . OCISTILI PIVKO . NOTRANJSKA JE BOGATEJŠA ZA 24 LOKALNIH TURISTICNIH VODNIKOV . RAZISKOVALCI SO PRIDOBILI POMEMBNA DEJSTVA O MOŽNOSTI DODATNEGA VODNEGA VIRA NA NAŠEM OBMOCJU . STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE OB SVETOVNEM DNEVU VODE . OHRANJAJMO NARAVNE VIRE ZA LEPŠI JUTRI . PARCEK ZNOVA SKUPAJ . POBIRANJE ŽAB Izobraževanje / 38 . UTRINKI Z VRTCA . OSNOVNA ŠOLA PIVKA . OSNOVNA ŠOLA KOŠANA . OD NAS POSEBNO ZA VAS . ŠOLARJI IZ CELE SLOVENIJE SPOZNAVALI PIVŠKA PRESIHAJOCA . VABILO NA VODKOV ZABAVNI DAN . JAVNI RAZPIS ZA IZBOR PROJEKTOV SOFINANCIRANJA KADROVSKIH ŠTIPENDIJ DELODAJALCEM ZA ŠOLSKO/ŠTUDIJSKO LETO 2019/2020 . TOCKA MOCI VGC KRPANOV DOM PIVKA . DOKAŽIMO SEBI IN DRUGIM, DA ZA UCENJE NI NIKOLI PREPOZNO . JEZIKOVNI KOTICEK Zdravstvo, prva pomoc in prostovoljstvo / 47 . DAN ZDRAVJA V PIVKI . CENTER ZA KREPITEV ZDRAVJA V PIVKI . RK OZ POSTOJNA-PIVKA IMA NOVEGA PREDSEDNIKA . SOPOTNIKI V PIVKI ŽE ENO LETO . REŠEVALNI PSI V PIVKI . POSTOJNSKI KORONARCI V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH . V ZAGORJU NOV PRIKAZOVALNIK HITROSTI Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti … / 50 . MATERINSKI PRAZNIK V PIVKI . OB GODU SV. JOŽEFA V PIVŠKI CERKVI . JOŽEFOVO IN VELIKA NOC NA SUHORJU . SVETOVNI DAN KNJIGE . KULTURNI POTEP PO KETTEJEVI POTI . KRIŽEV POT NA POTI NA SVETO TROJICO . HIŠA KULTURE PREDSTAVLJA NOVO IZVEDBO VECLETNEGA PROJEKTA . DRUGACNE PERSPEKTIVE IN PERSPEKTIVE DRUGACNOSTI . OTVORITEV RAZSTAVE AVTORICE TINE ZADEL “MED REKO IN JEZERI” . PEVSKI ZBOR SONCE IZ ŠMIHELA . VOKALNA SKUPINA ISKRICE NAVDUŠILA . SOLIDARNOSTNI KONCERT POD ISTIM NEBOM . VELICASTEN JUBILEJ PRIMORSKEGA PETJA . ZVOKI KLARINETOV IZ PIVŠKEGA . KAVARNA GOSTILA DRUGO KAVARNIŠKO URICO . KAVARNA SKOZI CAS . SPOMIN NA 75. LETNICO POBOJA BORCEV ISTRSKEGA ODREDA NA STARI SUŠICI . EVROPSKA POSLANKA NA OBISKU V PIVKI . SPOMINSKA PLOŠCA V MRZLI JAMI . SPREMEMBE V ORGANIZACIJI IN DELO OBCINSKE ORGANIZACIJE ZA VREDNOTE NOB PIVKA . DROBCI KRAJEVNE ZGODOVINE IZ KUFRA STRICA ANTONA . DRUŽBENI NAUK CERKVE- ZA SKUPNO DOBRO IN VIZIJE DR. J. EV. KREKA . OBCNI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV PIVKA . OBCNI ZBOR DRUŠTVA PRIJATELJSTVA MOST PIVKA . NAŠI NAGRAJENCI . PIVŠKE OŠTARIJE . MIROSLAV VILHAR . KLAPA ŠKVADRA Športni koticek / 64 . VABILO NA PETELINJSKI TEK . PIVŠKI PLESALCI NA SVETOVNEM PRVENSTVU . ŽE NA PRVEM DIRKAŠKEM VIKENDU NOVE SEZONE JE BUBNIC NAJUSPEŠNEJŠI . ATLETSKI KLUB PIVKA ZMAGOVALNO NA 6. ISTRSKEM MARATONU . DENIS TRETJI V POSTOJNI . GIBANJE ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE . TRADICIONALNI VELIKONOCNI POHOD ŠMIHEL - RATECEVO BRDO 2019 . NA PIVŠKEM SE RAZVIJA KONJENIŠKI TURIZEM . V PIVKI NOGOMET ŽE LETA 1921 . ENOTNA PRIMORSKA NOGOMETNA LIGA IZGUBILA ENO EKIPO Oglaševanje za evropske volitve / 70 Oglaševalci / 71 Kino koticek / 72 Skok k sosedom / 75 Napovednik dogodkov / 76 PIVŠKI LIST – GLASILO OBCINE PIVKA Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Pivka. · Naklada: 2500 izvodov · ISSN št. 2536-4367 · Uredniški odbor: Danijel Kovacic Grmek, Evgen Primožic, Irena Margon, Nataša Bišcak, Silvo Celhar · Glavna in odgovorna urednica: Doris Komen Horvat · Naslov uredništva: Obcina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka · Elektronski naslov: pivski.list@ pivka.si · Telefon: 05/72 10 100 · www.pivka.si · Fotografije na ovitku in naslovnici: Simon Avsec · Jezikovni pregled: Irena Margon · Oblikovanje: Kreaktiva · Tisk Abakos, d. o. o. Uredništvo si pridržuje pravico, da clanke ustrezno skrajša in jih v primeru, ko v skladu s programsko zasnovo glasila ne sodijo v nobeno izmed rubrik, ne objavi. Nenarocenih prispevkov ne honoriramo. V zacetku aprila je na obcini Pivka potekalo prvo srecanje župana s predsedniki vaških ter trške skupnosti po lokalnih volitvah. Na srecanju so bile predstavljene številne teme. Vodja projekta Carnivora Dinarica na Obcini Pivka Dragica Jaksetic je predstavila Središce za usmerjanje in ozavešcanje obiskovalcev o pomenu velikih zveri in sobivanje, ki bo zaživel v septembru 2020, poveljnik sil Slovenske vojske brigadir Miha Škerbinc je zbranim predstavil delovanje vojske, poudaril je vlogo vojske tudi v mirnem casu predvsem pri varovanju državne meje, helikopterskih prevozih ponesrecencev in ob naravnih nesrecah ter predstavil nacrta Volce – kamnolom (OPPN Volce 03) in Sprememb in dopolnitev obcinskega vse nacrtovane vaje v letošnjem letu, prostorskega nacrta 2 (SD OPN PI2), ki opredeljuje umestitev dveh polj vetrnih podrobneje na osrednjem vadišcu elektrarn v obmocju obcine Pivka, in sicer kot obmocje nad Selcami in obmocje Slovenske vojske Pocek. Predsedniki nad Volcami. Pozornost je bila namenjena tudi ustreznemu ravnanju z odpadki ter vaških in trške skupnosti so bili nadalje možnostmi odlaganja le-teh, predvsem novim vaškim svetom pa je bil predstavljen seznanjeni s postopkoma sprejema tudi postopek za dolgorocno ureditev zemljišc v skupni rabi, kot so na primer javno Obcinskega podrobnega prostorskega dobro, zemljišca v lasti obcine, zemljišca agrarne skupnosti. PODPIS POGODBE O FINANCIRANJU JAVNE GASILSKE SLUŽBE ZA LETO 2019 Župan Obcine Pivka Robert Smrdelj je s predstavniki prostovoljnih gasilskih društev v obcini Pivka in Gasilsko zvezo Postojna podpisal Pogodbo o financiranju javne gasilske službe za leto 2019. Obcina Pivka bo v letu 2019 namenila 54.000 evrov za redno dejavnost prostovoljnih gasilskih društev ter 3.000 evrov za delovanje gasilske mladine. 6.000 evrov pa Obcina Pivka namenja za delovanje Gasilski zvezi Postojna. Sredstva iz požarne takse se razdelijo tako, da se 10.000 evrov nameni nabavi podvozja gasilskega vozila GVC 16/15 za potrebe PGD Pivka, 2.666 evrov bo dobilo PGD Košana, 2.666 evrov je 20.000 evrov Obcina Pivka namenja prostovoljnim gasilskim društvom za osebno namenjenih PGD Zagorje, 2.666 evrov zašcitno opremo, in sicer PGD Pivki 7.000 EUR, PGD Košani 5.000 evrov, PGD pa bo prejelo PGD Palcje. Palcju 3.000 evrov in PGD Zagorju 5.000 evrov. Za vzdrževanje gasilskih domov pa Obcina Pivka namenja skupaj 30.000 evrov, in sicer na PGD Pivka 7.000 evrov za Za nabavo podvozja gasilskega vozila barvanje letev in tramov strehe na gasilskem domu ter zamenjavo oken in vrat ter GVC 16/15 za PGD Pivka obcina na PGD Zagorje 23.000 evrov za izdelavo izolacijske fasade in zamenjavo dotrajanih v letu 2019 namenja 80.000 evrov. oken in vrat. Predvidoma še ta mesec bo za PGD Pivko na razpolago tudi kombi OŠ Obcina Pivka bo za izvedbo nabave Pivka, ki ga bo PGD Pivka opremilo po tipizaciji GVM-1. in nadgradnje gasilskega vozila GVC 16/15 za potrebe PGD Pivka v letu 2019 Podpisa pogodbe sta se udeležili tudi direktorica obcinske uprave Mihaela Smrdel izvedla postopek javnega narocila. in svetovalka za civilno zašcito Barbara Lenarcic. Obcina Pivka Število clanov gospodinjstva Površina stanovanja brez placila varšcine – lista A Površina stanovanja s placilom varšcine – lista B 1-clansko od 20 m2 do 30 m2 od 20 m2 do 45 m2 2-clansko nad 30 m2 do 45 m2 nad 30 m2 do 55 m2 3-clansko nad 45 m2 do 55 m2 nad 45 m2 do 70 m2 4-clansko nad 55 m2 do 65 m2 nad 55 m2 do 82 m2 5-clansko nad 65 m2 do 75 m2 nad 65 m2 do 95 m2 7-clansko nad 75 m2 do 85 m2 nad 75 m2 do 105 m2 Velikost gospodinjstva LISTA A LISTA B % Meja dohodka v € % Meja dohodka v € 1-clansko 90% do 983,47 Od 90% do 200% nad 983,47 do 2.185,48 2-clansko 135% do 1.475,20 od 135 do 250% nad 1.475,20 do 2.731,85 3-clansko 165% do 1.803,02 od 165 do 315% nad 1.803,02 do 3.442,13 4-clansko 195% do 2.130,84 od 195 do 370% nad 2.130,84 do 4.043,13 5-clansko 225% do 2.458,67 od 225 do 425% nad 2.458,67 do 4.644,14 7-clansko 255% do 2.786,49 od 255 do 470% nad 2.786,49 do 5.135,87 2.3. Premoženje prosilca Upravicenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje: 1) da prosilec ali kdo izmed clanov gospodinjstva ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedolocen cas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki ne presega vrednosti 40% primernega stanovanja, razen ce je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedolocen cas z neprofitno najemnino; 2) da prosilec ali kdo izmed clanov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja; 3) da je prosilec, ki ponovno prosi za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, poravnal vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega najemnega razmerja ter morebitne stroške sodnega postopka. Glede na število clanov gospodinjstva vrednost drugega premoženja ne sme presegati naslednjih zneskov: Število clanov gospodinjstva Vrednost drugega premoženja, ki ne sme presegati 40% vrednosti primernega stanovanja v EUR 1-clansko 15.148,80 2-clansko 18.515,20 3-clansko 23.564,80 4-clansko 27.604,48 5-clansko 31.980,80 7-clansko 35.347,20 2.4. Posebne možnosti udeležbe na razpisu in pogoji so opredeljeni v tocki 2.4.1. -Najemnik tržnega ali službenega stanovanja v lasti Obcine Pivka in Stanovanjskega sklada RS, tocki 2.4.2. - Najemnik, ki ima obveznosti iz prejšnjega neprofitnega stanovanja v lasti Obcine Pivka in Stanovanjskega sklada RS in tocki 2.4.3. - Prosilec, ki mu je bil dolg odpisan. 3.KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV 3.1. Stanovanjske in socialne razmere prosilca bodo ocenjene skladno s tockovalnim vrednotenjem, ki ga doloca pravilnik ter na podlagi tockovnega vrednotenja prednostnih kategorij upravicencev, dolocenih v razpisu. 3.2. Prednostne kategorije prosilcev Razpisnik doloca v skladu s 6. clenom Pravilnika naslednje prednostne kategorije prosilcev za posamezno listo A oziroma listo B tockujejo z naslednjo višino tock: Prispevki iz obcinske hiše PREDNOSTNE KATEGORIJE PROSILCEV LISTA A LISTA B 1. mlade družine; mladi a) mlade družine (starost družine do 35 let) b) mladi (starost prosilca do 30 let) 150 50 150 50 2. družina z vecjim številom otrok – najmanj trije otroci 50 50 3. invalidi in družine z invalidnim clanom, ki je gibalno oviran, trajno vezan na uporabo invalidskega vozicka (upošteva se invalidnost, ce oseba ni v institucionalnem varstvu) 50 50 4. družina z manjšim številom zaposlenih 40 / 5. izobrazba prosilca: a) prejšnji višješolski strokovni programi b) visokošolski strokovni programi in univerzitetni programi / 1. bolonjska st. (prejšnja specializacija po višješolskih strokovnih programih in visokošolski strokovni program), c) magisterij / 2. bolonjska st. (prejšnja specializacija po visokošolskih programih in univerzitetni program) ali doktorat znanosti (prejšnja specializacija po univerzitetnih programih, magisterij znanosti in doktorati znanosti) 20 40 60 20 40 60 6. državljani z daljšo delovno dobo, ki so brez stanovanja ali podnajemniki (moški 13 let, ženske 12 let) 30 30 3.2. Dodatne prednostne kategorije prosilcev Razpisnik doloca v skladu s 4. clenom Pravilnika poleg splošnih kriterijev še dodatne kriterije, ki jih mora izpolnjevati prosilec, da je upravicen dodatnih tock. Do dodatnih tock bodo upraviceni samo tisti prosilci, ki bodo dodatne tocke uveljavljali že v vlogi. Prosilci morajo vlogi priložiti dokazila o upravicenosti do dodelitve dodatnih tock. *DODATNE PREDNOSTNE KATEGORIJE PROSILCEV – doba bivanja na obmocju Obcine Pivka LISTA A LISTA B Nad 5 do 10 let 20 20 Nad 10 do 15 let 40 40 Nad 15 do 20 let 60 60 Nad 20 let 80 80 Prispevki iz obcinske hiše Po vec pripravljalnih aktivnostih in z željo po neodvisni organizaciji je bilo 17. marca ustanovljeno društvo Mladi za Pivko. Imenovano društvo združuje mlade, ki želijo s svojim udejstvovanjem aktivirati mlade v naši obcini, da svoje ideje, ki bi prinesle izboljšave za mlade v naši obcini tudi udejanijo. Ustanovnih clanov je 13, interesa za vclanitev pa še veliko, kar kaže na veliko potrebo po mladinski organizaciji v naši obcini. Na ustanovnem zboru je bil sprejet statut ter imenovani organi društva. Prvi predsednik društva je postal Tibor Pranjic (kontakt: pranjic.tibor86@gmail.com), njegov namestnik pa Danijel Kovacic Grmek. Mlada ekipa ter pestra sestava organov društva kažejo na resnost zastavljenega dela. Da so naši nameni resni, kaže tudi ambiciozno zastavljen plan dela za letošnje leto, ki so ga clani sprejeli na ustanovnem zboru. Prioriteta oz. glavni cilj društva za letošnje leto je pripraviti temelje za pridobitev naziva Mladim prijazna obcina, s katerim se lahko pohvali le nekaj vec kot 30 obcin. Pot do naziva ni lahka, cesar se v društvu zavedamo, zato v društvu pripravljamo akcijski nacrt, s katerim bomo pot do naziva pospešili. Foto: Blaž Lencek Vsi, ki bi se želeli pridružiti društvu, se lahko za informacije obrnete na imenovane predstavnike, ali pa obišcete našo Facebook stran. Tudi tisti, ki se ne bi želeli vclaniti, ste lepo vabljeni, da nam svoje ideje in pobude pošljete na našo Facebook stran Mladi za Pivko. Foto: Blaž Lencek Mladi za Pivko smo v sodelovanju s Podjetniškim inkubatorjem Perspektiva Postojna 11. aprila 2019 ob 18. uri v Krpanovem domu organizirali zanimivo predavanje s prizadevanjem spodbuditi mlade v obcini k dejavnejšemu udejstvovanju in podjetništvu. Kljucno vprašanje, ki nas je vodilo skozi celoten dogodek, se je glasilo: »Kako inovativni smo Pivcani?« Gostje na dogodku so bili posamezniki, ki so s svojo idejo že uspeli. Ekipa Evegreen nam je predstavila projekt Eko piknik, Pivcanka Tina Hrabar pa platformo Razvoj Otroka. Nejc Konjevic, predstavnik Podjetniškega inkubatorja Perspektiva Postojna, pa je v krajši predstavitvi prikazal uspešne zgodbe, ki jim je bil prica skozi svoje mentorstvo. Dogodek je povezoval predsednik društva Mladi za Pivko Tibor Pranjic, ki je v pozdravnem nagovoru nagovoril vse potencialne podjetnike, ki bi svojo idejo želeli pripeljati iz uma do uresnicitve. Društvo Mladi za Pivko je 19. aprila ob 18. uri organiziralo ne smemo dovoliti, da nekdo drug odloca namesto nas. Župan okroglo mizo Mladi in njihova prihodnost v EU, na kateri je je izpostavil prednosti, ki jih prinaša clanstvo v EU za našo poleg clanov društva (Danijel Kovacic Grmek in Tibor Pranjic) obcino in kaj za razvoj naše obcine pomenijo EU sredstva. sodeloval tudi župan Robert Smrdelj. Povabilu sta se poleg Danijel Kovacic Grmek je na kratko predstavil dosežke naših župana odzvali še obcinski svetnici Jana Gržinic in Blaženka evroposlancev v preteklem mandatu in predstavil, kje lahko Pahor. Predsednik društva Tibor Pranjic je v nagovoru obcutimo delovanje EU. zbranim poudaril, kaj pomeni EU in udeležba na volitvah, saj Danijel Kovacic Grmek SLOVENIJA, EVROPA – SKUPAJ SMO MOCNEJŠI Kako hitro beži cas. Ko me je med prvomajskimi prazniki urednica prijazno spomnila na rok za oddajo prispevka, sem najprej pomislil, da se je zmotila. Pa se ni. Dva meseca sta minila tako hitro, da ju nisem niti zaznal. Kaj meseci, leta minevajo, kot bi mignil. Junija bo leto dni od zadnjih parlamentarnih volitev. V slovenskem parlamentu leto dni po volitvah spremljamo »prosti tek« Šarceve vlade. Na aprilski redni seji smo tako obravnavali osem tock, od tega štiri vsebinske. Samo en zakon je bil vladni. Še ta je popravljal birokratizme zakona, ki ga je sprejela Cerarjeva vlada pred dvema letoma. En zakon smo vložili v SDS (dvig najnižje invalidske pokojnine), enega opozicija skupaj s koalicijo (olajšave pri pridobitvi izpita za gasilce-vožnja vozil nad 3.500 kg), enega pa poslanec Nemec (SD) & koalicija. Z njim je želel praznik vrnitve Primorske maticni domovini, ki ga je leta 2005 uzakonila Janševa vlada, spremeniti v prikljucitev -»anšlus«. Zakon je na prvi stopnici padel, saj je bil vložen veto. Niso pa ga podprli niti vsi, ki so predlog podpisali! Predlog Slovenske demokratske stranke o dvigu minimalne invalidske pokojnine, ki v nekaterih primerih ne dosega niti 300 EUR, je Šarceva koalicija zavrnila. Tudi iz tega razloga smo nekaj dni kasneje vložili predlog zakona o demografskem skladu. Predlagamo, da se celotno državno premoženje prenese v demografski oz. dodatni pokojninski sklad. Ce kdo, so upokojenci tisti, ki si zaslužijo, da gredo rezultati upravljanja premoženja, ki so ga pomagali soustvarjati, v pokojninski sklad. In da se na drugi strani konca mešetarjenje s tem premoženjem. Prvega maja 2004 je Slovenija postala clanica Evropske unije. Letos bomo 26. maja - torej petic volili predstavnike R Slovenije v evropski parlament. O tem, da je udeležba na Robert Pavšic, poslanec Zvone Cernac, poslanec RAZLICNA MNENJA NAS BOGATIJO, CE JIH LEZMOREMO SPREJETI ALI VSAJ SLIŠATI Po doseženih strateških ciljih izgleda, da Slovenija od leta 1991 nekako izgublja fokus. Priborili smo si samostojnost, postali zavezniki v zvezi NATO, se prikljucili Evropski uniji, prevzeli evro ... Ne glede na vse statisticne podatke pa med ljudmi veje prepricanje, da naša kakovost življenja ni tista ”prava”. Seveda je statistika lahko zavajujoca. Nekateri pravijo, da je pravzaprav takšna obdelava podatkov ”velika laž, skovana na majhnih resnicah”. Te majhne resnice pa smo mi in vsak posameznik. Seveda nas vse skupaj žene isti cilj. Da bi živeli boljše. Vendar je podlaga skoraj 30 let zgrešenih politik zelo mocan zaviralni moment. Bomo zaradi tega obupali? Nam bo zmanjkalo volje, vizije in spoštovanja? Bo zmanjkalo ciljev? Zagotovo ne! Bo pa nujna potrpežljivost. V zadnjem obdobju je bilo, tako kot je do zdaj že stalnica, v poslanskih klopeh zelo pestro. Še najbolj, ko je parlament izglasoval višji regres. Ni veliko, je pa nekaj, saj je potrebno v obzir vzeti celotno sliko. In na ta nacin bodo lahko, odvisno od posameznega delodajalca, nekaj vec prejeli vsi zaposleni. Prvomajski prazniki so pravzaprav tisti trenutek, ko se lahko delavci vidijo kot bistveni del celotnega sistema. Nemogoce je namrec ustvarjati brez pomoci in podpore drugih. In samo teh volitvah pomembna in da ni prav, da dovolimo, da nam kruh režejo drugi namesto nas, sem na tem mestu nekaj napisal že v prejšnjem prispevku. Aprila letos sem bil s kolegico poslanko Anjo Bah Žibert gost na Evropskem veceru, ki ga je v Krpanovem domu organizirala naša poslanka v evropskem parlamentu Patricija Šulin. Ko zapišem »naša«, nimam v mislih samo njene politicne pripadnosti, pac pa predvsem dejstvo, da je Primorka. V polni dvorani Krpanovega doma se je pogovor zavlekel v pozne vecerne ure. Zakljucek zanimive in pestre razprave je bil strnjen v ugotovitvi, da odlocitev evropske unije ljudje ne obcutimo neposredno. Da iz tega razloga tem volitvam nekateri ne posvecajo potrebne pozornosti. Vendar pa vse odlocitve na nivoju EU vplivajo tudi na naš položaj, zato je zelo pomembno, kdo nas tam zastopa. Ce kdaj, potem v teh casih Evropska unija potrebuje odlocne, izkušene in sposobne predstavnike, ki imajo tudi ustrezno politicno zaslombo oz. kredibilnost. Slovenska demokratska stranka je letos listo oblikovala skupaj s Slovensko ljudsko stranko. Na njej so ljudje , ki so se s svojim dosedanjim delom že dokazali. V prihodnjih petih letih bomo v Evropi namrec potrebovali najboljšo ekipo. O tem pa odlocate vi, drage volivke in volivci. Letos, 26. maja Slovenija in Evropa potrebujeta vašo podporo, ker smo samo skupaj mocnejši. PS: Moj glas gre najboljši listi SDS&SLS, preferencni glas pa naši Primorki Patriciji Šulin. Kaj pa vaš? na ta nacin se ohranja moc vseh delovnih ljudi. Z delom ter spoštovanjem. To pa mora biti seveda obojestransko, kar je v teh casih tudi, z nekaterimi svetlimi izjemami, redkost. Caka nas torej še veliko dela. Tistega z rokami, ki mora biti najbolj spoštovano, in tistega z idejami, tudi v poslanskih klopeh. No, tukaj je pa spoštovanja bolj malo. Sploh, ce primerjamo oba teksta na tej strani. Ne glede na vse pa sam spoštujem vsakega posameznika, ceprav se z mano ne strinja. Razlicna mnenja nas namrec bogatijo, ce jih le zmoremo sprejeti ali vsaj slišati. Upam, da so vam zadnji prazniki omogocili, da se malo spocijete. Na delu namrec stoji ves svet. Hvala vam, da ste si vzeli cas in prebrali teh nekaj vrstic, ce pa bi želeli bolj poglobiti naše pogovore, me lahko seveda poklicete ali pa mi pišete. Vse dobro vam želim. E-pošta: robert.pavsic@dz-rs.si GSM: 051 358 200 Gospodarstveniki so skupaj z Regionalno Gospodarsko zbornico Postojna in podjetji ter obcinami iz Primorsko­notranjske regije na posvetu Krožno gospodarstvo-izzivi prihodnosti soglasno podprli koncept krožnega gospodarstva. Dogodek je v organizaciji Rotary kluba Postojna – Cerknica potekal konec marca na Šolskem centru Postojna. Pokrovitelj dogodka je bilo podjetje Kovod Postojna, d.o.o., ki tudi samo izvaja enega izmed primerov dobrih praks na našem obmocju (raziskuje možnost predelave bioloških odpadkov v ogljikovo fosforno gnojilo in v biooglje s pomocjo pirolize Pyreg ter pridobiva rezultate o dejanskem ucinku biooglja na kmetijski površini). Sodelujoci so izpostavili primere dobre prakse in pilotne projekte, katerih pa v tem trenutku brez ustreznih mehanizmov in podpore še niso sposobni izvesti. Koncept krožnega gospodarstva mora zaradi šibke ozavešcenosti javnosti postati del izobraževalnega procesa na vseh nivojih - v šolskem sistemu, v podjetjih, javnem sektorju in politiki. Tovrstni dogodki so nedvomno dokaz in potrditev, da stremimo k razvoju, da nas zanima napredek in gospodarski izzivi, ki prinašajo obilo prednosti in dobrobit predvsem našemu okolju. Družba v tem trenutku je namrec prevec naravnana in vpeta v potrošništvo (tako imenovan linearni model ekonomske rasti), kjer se pogosto zanemarjajo vplivi proizvodnje na naše okolje, zaloge virov in surovin ter generiranje odpadkov. Krožno gospodarstvo je nekakšen odziv obstojecemu gospodarstvu, nov koncept, ki pomeni poseben izziv, saj bo zgolj preudarna uporaba naših virov dober obet za zagotavljanje trajnostnega razvoja, ki temelji na uporabi energije iz obnovljivih virov, opušca uporabo nevarnih kemikalij, znižuje porabo surovin ter preko skrbne zasnove izdelkov nastajanje odpadkov znižuje proti nicelni stopnji. Krožno gospodarstvo se usmerja v ponovno uporabo, popravilo in recikliranje obstojecih materialov in izdelkov. Izdelki v krožnem gospodarstvu so skrbno zasnovani tako, da omogocajo kroženje materialov in ohranjajo dodano vrednost, kolikor dolgo je to le mogoce. Naša skupna odgovornost je ustvarjanje sprememb, tudi tiste, že povsem vsakdanje malenkosti in ozavešcanje imajo doprinos k spremembi vrednot in trajnostni naravnanosti, ki pomeni boljšo prihodnost za nas in naše zanamce. Od leta 2018 so se PIVKI perutninarstvu pridružili trije novi rejci, vendar je odprtost družbe za nova partnerstva velika. PIVKA d. d. sledi svoji notranji zavezi za cim krajše predelovalne poti od surovine do izdelka. Reja poteka pri rejcih predvsem na Primorskem, kjer ni intenzivnega kmetijstva, je prevetreno ozracje in ugodna mikroklima za rejo pišcancev. Rejci po predpisanih postopkih in pod strokovnim nadzorom tehnologov ter veterinarske službe zagotavljajo optimalne pogoje za rejo pišcancev. PIVKA pripravlja krmo v lastni mešalnici krmil, s cimer še dodatno garantira za kakovost svojih koncnih izdelkov. V sodelovanju z 58 rejci vzredi PIVKA letno dobrih 7,5 mio pišcancev. Zaradi povecanega povpraševanja intenzivno išce nove rejce. Clan uprave Aleksander Debevec pojasnjuje: »Reja perutnine je ena najbolj stabilnih in donosnih dejavnosti, zagotavlja redne prihodke in lahko dopolnjuje delo na kmetiji. Pivka perutninarstvo zagotavlja stimulativni dohodek. Ta dejavnost je lahko izkljucna, saj zagotavlja dovolj velike prihodke, lahko pa je tudi dopolnilna dejavnost na kmetiji, saj samega dela na farmi ni za poln delavnik. Med posameznimi rejami, ki potekajo 40 dni, imajo rejci tudi nekaj prostih dni, ki ga lahko izkoristijo za druge dejavnosti ali za dopust. Pogoj je, da je površina hleva velika vsaj 1.000 kvadratnih metrov.« Pri tem je zelo pomembna lokacija rejca, saj so kratke nabavne verige ena od konkurencnih prednosti družbe PIVKA. 50 % rejnih površin je v razdalji do 30 kilometrov od proizvodnega obrata. Vse potencialne kandidate vabijo, da jih poklicejo na 05/70 31 134 (delavnik od 8. do 15. ure). Pivka d. d. Predstavitev naših Pivcanov je spodbuda in pomoc vsem, ki si morebiti enkrat želijo uresniciti svojo željo po samostojni dejavnosti oziroma podjetniški poti. V naši obcini imamo na tem podrocju veliko spodbud, predvsem pa možnost strokovne pomoci in usmeritev. Smo Ekološka kmetija Cesnik, nahajamo se pod hribom Kerin, na katerem se nahajajo tudi pašniki. Poleg osnovne dejavnosti, ki je reja mlecnih koz in pridelava ekološkega kozjega mleka, smo pred tremi leti registrirali še dopolnilno dejavnost predelava mleka v mlecne izdelke. V zadnjem letu pa smo še dodali dejavnost storitve s kmetijsko mehanizacijo in urejanje okolice. Saj ne vem, ce je bila to ideja. Že stari starši so redili drobnico in predelovali mleko v izdelke. Tako, da sem že od malega bil vedno v stiku z živalmi in delom na kmetiji. Da, trenutno sem že cetrto leto zaposlen na kmetiji in si iz tega naslova tudi placujem prispevke in zavarovanje. Do leta 2015 sem bil zaposlen v podjetju iz Pivke. Žal se je tam zgodba koncala, kot se je in sreca je bila, da smo v letu 2014 kupili prvi trop mlecnih koz. • Vašo dejavnost ste se nenehno trudili nadgrajevati in razširiti. Zelo uspešne so bile vaše prijave na razne razpise. Lahko izpostavite, kaj so vam doprinesli? V prvi vrsti sem želel kandidirati na razpis za mladega prevzemnika. Žal se zaradi casovnice zadeva ni razpletla v našo korist. Po tem ti malo pade motivacija, vendar smo bili pa na ostalih štirih razpisih uspešni. Prijavili smo se na tri obcinske (investicija v predelavo, investicija v molzišce, investicija v pašnike) in v letu 2017 še na razpis Ministrstva za kmetijstvo, na katerem smo kandidirali za kmetijsko mehanizacijo. Na vse štiri razpise, za katere smo prejeli sredstva, me je prijavil naš RRA. Izkušnja je res dobra. Prideš tja, poveš, kaj bi rad in Tadeja in ostale punce to uredijo. Res enostavno in ucinkovito, ceprav teh zadev prej ne poznaš. Pomoc so mi nudili tudi pri izdelavi smernic dobre higienske prakse in tudi letos se bomo prijavili na kakšen razpis, ce ne drugam, na obcinskega. Moram reci, da te tudi oni dodatno spodbujajo, kar je vsekakor zelo dobrodošlo. • Morda kakšne želje in nacrti za prihodnje, ki bi še okrepili in posodobili vašo dejavnost? V planu imamo vzpostaviti sadovnjak lupinarjev. Želim si, da bi vec mleka predelali doma, ker doma ga prodamo kot ekološkega, mlekarna pa nam ga placuje (za enkrat) kot konvencionalnega. DKH Obcina Pivka v sodelovanju z RRA Zeleni kras, d.o.o. ponuja svojim obcanom vrsto podpornih storitev INFORMACIJE O INFORMATIVNIH IZRACUNIH DOHODNINE V prvih dneh aprila je Financna uprava poslala zavezancem prvi sveženj informativnih izracunov dohodnine. V prvi tranši so izdani informativni izracuni rezidentom Republike Slovenije: • ki so zavezanci za vložitev dohodninskih napovedi in niso uveljavljali vzdrževanih družinskih clanov, • niso dosegali dohodkov iz dejavnosti (ce davcno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov) in • nimajo dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti (KD). Zavezanci naj informativne izracune natancno pregledajo in preverijo, ce se podatki na informativnem izracunu ujemajo s podatki, ki so jih prejeli od svojega izplacevalca. V kolikor podatki v informativnem izracunu niso pravilni oziroma so pomanjkljivi, morajo podati ugovor. V nasprotnem primeru storijo davcni prekršek, za katerega je zagrožena globa od 250 EUR do 400 EUR. Ugovor lahko zavezanci vložijo elektronsko prek sistema eDavki tudi zgolj z davcno številko in geslom preko racunalnika, tablicnega racunalnika ali pametnega mobilnega telefona. Na podlagi ugovora bo davcni organ zavezancu izdal dohodninsko odlocbo. Ugovora zoper informativni izracun dohodnine ni treba vlagati, ce razlika med zneski dohodkov iz informativnega izracuna in zneski dohodkov iz obvestil, prejetih s strani izplacevalcev, v skupnem znesku, ne presega 1 EUR. DOHODKI IZ TUJINE Zavezanci, ki prejemajo dohodke iz tujine in le-teh med letom niso napovedali, so dolžni te dohodke napovedati v ugovoru zoper informativni izracun. Ce pa so nenapovedani dohodki, prejeti iz tujine, edini dohodki zavezanca, le-ta ne bo prejel informativnega izracuna dohodnine in mora sam vložiti napoved za letno odmero dohodnine do 31. julija 2019. OBROCNO ODPLACEVANJE DAVKA Za davcne zavezance – fizicne osebe velja posebna vrsta obrocnega odplacila davkov v 3 mesecnih obrokih, ki je najenostavnejši in najhitrejši nacin odplacevanja davka. Zavezanci, ki imajo doplacilo dohodnine, lahko zaprosijo za obrocno odplacevanje. Za odobritev obrocnega odplacevanja davka v 3 mesecnih obrokih davcnemu zavezancu ni treba izpolnjevati nobenih posebnih kriterijev. Tako mu tudi ni potrebno prilagati nobenih dokazil, saj odobritev ni pogojena npr. s socialnim položajem davcnega zavezanca ali s predložitvijo ustreznega instrumenta zavarovanja. Za odobritev obrocnega odplacevanja davkov v 3 mesecnih obrokih je treba vložiti vlogo po pošti ali na elektronski naslov Generalnega financnega urada, Upravi za racunovodstvo in izvršbo (URI): URI, Referat za terjatve in obveznosti I, Aškerceva ulica 12, Celje 3000 ali ce.fu@gov.si (za zavezance iz pristojnosti financnih uradov Celje, Koper, Maribor, Murska Sobota, Postojna, Ptuj, Velenje in Dravograd). Obrazec vloge je mogoce oddati tudi prek portala eDavki. Financni urad Republike Slovenije (urad Postojna) OGREVANJE Z LESNIMI GORIVI IN MOŽNOSTI SOFINANCIRANJA ZAMENJAVE PECI Vecina gospodinjstev pri nas se še vedno ali pa ponovno ogreva z razlicnimi vrstami lesnih goriv, les je tudi edini energent, ki ga je v Sloveniji v izobilju. Vendar se je pri tem potrebno in pomembno zavedati, da kurjenje lesa povzroca tudi onesnaženje ozracja, zato je pomembno, da zagotavljamo kvaliteto goriva in v skladu z možnostmi poskrbimo za menjavo starih peci. Konec aprila je bil zato v Ekomuzeju, v okviru projekta ForBioEnergy, program Mediteran, ki ga izvaja RRA Zeleni kras, eden izmed vecerov namenjen prav tej temi, in sicer pomenu kakovosti razlicnih lesnih goriv s poudarkom na drveh in peletih in pomenu kakovosti peci za ogrevanje v smislu preprecevanja onesnaževanja ozracja. ki so posledica kurjenja lesa, pomen kakovosti izgorevanja ter problem kurjenja Energetski svetovalec g. Lucijan Batista odpadkov v domacih peceh. je zbranim predstavil priporocila glede kvalitete goriv in pa možnosti, Udeleženci so na dogodku izrazili zanimanje za obravnavano tematiko, imeli ki jih nudi Ekosklad za sofinanciranje vprašanja glede kakovosti peci in kombinacij novih gorilcev na starih peceh, pa menjave starejših peci. Predstavnik tudi nekaj pripomb in iztocnic na temo varovanja okolja v Sloveniji v povezavi s Elektroinštituta Milan Vidmar, kjer kvaliteto zraka. izvajajo meritve kvalitete ozracja, pa je predstavil težave s prašnimi delci, RRA Zeleni kras Gospodarstvo V Parku vojaške zgodovine so konec marca skupaj z Društvom prijateljev Parka vojaške zgodovine za vse clane društva in ostale zainteresirane pripravili ekskluziven ogled nekdanje jugoslovanske letalske baze Željava na meji med današnjo Hrvaško in BiH. Po pridobitvi makete nekdanjega podzemnega letališca pri Bihacu in vec izjemno dobro obiskanih pogovornih vecerih z letalci so zaradi velikega povpraševanja glede možnosti ogleda Željave v živo vzpostavili sodelovanje s hrvaškim društvom Željava LYBI Jugoslavije. Ravno zaslužnim in prizadevnim clanom društva Željava LYBI team gre team, v okviru katerega delujejo pripisati tudi pomemben delež glede organizacije in izvedbe strokovne ekskurzije, navdušenci nad podzemno letalsko saj so s svojim posredovanjem in dogovori pri lokalnih oblasteh domacim letalskim bazo Željava skupaj z nekaterimi piloti, zanesenjakom omogocili ekskluziven obisk opušcenega in za javnost zaprtega mehaniki in drugimi nekdanjimi podzemnega letališca. Gostitelji so udeležencem predstavili zgodbo nekdanje zaposlenimi pa tudi vec strokovnjakov letalske baze vse od prvih idej do njenega unicenja, ob strokovnem in izcrpnem in vrhunskih poznavalcev vojaških vodenju pa so se med ogledom tudi iz prve roke poucili o znacilnostih življenja podzemnih utrdbenih sistemov. Clani in dela v Željavi. Strokovne ekskurzije se je udeležilo tudi vec nekdanjih pilotov, društva si prizadevajo za ohranjanje, mehanikov in letalcev, ki so se tako po vec desetletjih vrnili nazaj v kraj, kjer so predstavljanje in promocijo dedišcine zaceli svojo letalsko pot. Možnost ekskluzivnega ogleda skrivnostnega podzemnega tega impozantnega infrastrukturnega letališca, okrog katerega so se spletli številni miti in legende, je k udeležbi pritegnila kompleksa, ki velja za najvecji in najdražji tudi nacionalne medije, ki so z javnostjo delili svoje vtise s strokovne ekskurzije. vojaški infrastrukturni projekt nekdanje V Parku vojaške zgodovine so tudi v letošnji sezoni muzejskih vecerov poleg raznovrstnih predavanj in drugih zanimivih vsebin za udeležence pripravili še serijo predstavitev nekaterih najaktualnejših publikacij strokovne literature ter knjig z vojaško in vojaškozgodovinsko tematiko. Med letalskimi zanesenjaki je bila zagotovo ena bolj odmevnih v zadnjem casu tudi pred nedavnim izšla knjiga Zaljubljeni v letenje – zgodbe slovenskih letalcev, ki sta jo njena avtorja Borut Podgoršek in Marko Malec konec marca predstavila udeležencem v okviru muzejskega vecera v Parku vojaške zgodovine. Knjiga prinaša dragocen vpogled v bogato zgodovino letalstva na Slovenskem skozi oci 18 slovenskih letalcev, katerih edinstvene in medsebojno pogosto tesno prepletene zgodbe so v letalstvu pustile neizbrisen pecat in krojile slovensko letalsko zgodovino. Soavtorja knjige sta na podlagi osebnih razgovorov in podrobnega raziskovalnega dela ubesedila dragocene spomine in pricevanja nekdanjih slovenskih pilotov, stevardes in letalcev ter s tem njihove zgodbe ohranila pred pozabo, obenem pa sta s tovrstnim pristopom bralcu omogocila spoznavanje naše letalske zgodovine z zornega kota nekdanjih letalcev, ki so jo s svojo zagnanostjo in entuziazmom lastnorocno snovali. Muzejski vecer je zaradi zanimive vsebine ponovno privabil široko množico udeležencev. Dogodka se je udeležil tudi državni sekretar na Ministrstvu za obrambo mag. Miloš Bizjak, prijetno druženje pa so popestrili tudi številni nekdanji piloti. V polnem razmahu druge svetovne vojne, potem ko je vojna vihra v pokrajini, opustošeni od bojev, za seboj pustila številne tragicno padle in množico ranjenih, so globoko v zavetju domacih gozdov vzniknile partizanske bolnice. Skrite ocem sovražnika so v težko dostopnih soteskah nastale kot odgovor na vojno nasilje in trpljenje, s cimer so se v nacionalno zgodovino zapisale kot simbol solidarnosti in clovecnosti v casu najhujših spopadov na naših tleh. Temi partizanskih bolnic in ustroju partizanskega zdravstva med drugo svetovno vojno je posvecena tudi najnovejša gostujoca razstava v Parku vojaške zgodovine Zdravljeni v zavetju gozda: partizanske bolnice v Kocevskem rogu. Partizansko zdravstvo v Kocevskem rogu je predstavljalo ne samo višek partizanskega zdravstva med drugo svetovno vojno pri nas, ampak tudi vrh organizirane skrbi za ranjence med evropskimi odporniškimi gibanji druge svetovne vojne. Slikovno in dokumentarno gradivo bogati tudi vec kot 130 dragocenih predmetov iz obsežne zdravstvene zbirke Dolenjskega muzeja Novo mesto. Avtor razstave Matej Rifelj, profesor zgodovine in višji kustos Dolenjskega muzeja Novo mesto, je v muzejskem prikazu orisal razvoj partizanskih bolnic skupaj z vsemi izzivi, ki jih je prinašalo njihovo vzpostavljanje na težko dostopnih obmocjih. V razstavi se je posebej osredotocil tudi na vsakodnevni utrip v bolnicah in njihovo humanitarno dejavnost. Gostujoco razstavo Zdravljeni v zavetju gozda: partizanske bolnice v Kocevskem rogu je v Parku vojaške zgodovine konec marca slovesno odprl namestnik nacelnice Generalštaba Slovenske vojske brigadir Robert Glavaš. Na kratki slovesnosti ob otvoritvi sta zbrane nagovorila tudi direktorica Dolenjskega muzeja Novo mesto Jasna Dokl Osolnik in avtor razstave Matej Rifelj, ki je v kratki predstavitvi s poucnim vodenjem skozi razstavo udeležencem dogodka predstavil dragoceno zbirko razstavljenih predmetov. Park vojaške zgodovine V Parku vojaške zgodovine so tudi letos v novo turisticno sezono zakorakali z že tradicionalnim Podmornicarskim vikendom, v sklopu katerega vsako leto ob obletnici prihoda podmornice P-913 Zeta iz Crne gore temu izjemnemu muzejskemu eksponatu posvetijo pester in raznolik program. Dogodek poteka v tesnem sodelovanju s številnimi nekdanjimi slovenskimi podmornicarji iz Društva za ohranjanje podmorniške tradicije Podmornicar, ki si prizadevajo s svojim delovanjem ohranjati zavest o dolgi in bogati zgodovini podmornicarstva ob vzhodni jadranski obali ter pomembni vlogi slovenskih podmornicarjev. V okviru Podmornicarskega vikenda so tudi tokrat obiskovalce pri podmornici in na razstavi o podmornicarstvu Jugoslavije sprejeli nekdanji podmornicarji iz društva ter jih spremljali v notranjost podmornice, s cimer so imeli obiskovalci enkratno priložnost iz prve roke zvedeti vse podrobnosti o skrivnostih podmornicarskega poklica ter življenju in delu pod morsko gladino. Program letošnjega vikenda je bil še nekoliko bogatejši, saj so v Parku vojaške zgodovine ob tej priložnosti pripravili tudi zacasno razstavo o podmornici Zeta in razstavo maket maketarskega združenja »Novosadski Ikar« iz Srbije, nekaj maket pa so prispevali tudi sami podmornicarji. Za najmlajše so bile organizirane otroške delavnice, poleg tega pa so nekdanji podmornicarji iz Društva Podmornicar medse povabili še bivše sodelavce iz nekdanje Jugoslavije, tako da je bilo ob podmornici zbranih tudi vec nekdanjih kapitanov podmornic, med njimi tudi g. Miroslav Desnica, ki je bil prvi kapitan »pivške« Zete. Podmornica P-913 Zeta je tudi po skoraj desetletju v Parku vojaške zgodovine še vedno eden najbolj atraktivnih muzejskih eksponatov, ki med obiskovalci zbuja najvecje obcudovanje, zaradi cesar je bil tudi tokratni, že 4. Podmornicarski vikend izjemno dobro obiskan. Park vojaške zgodovine z dragoceno zbirko eksponatov in aktualnimi razstavami obišce iz leta v leto vec obiskovalcev. Poleg tega dopolnjene muzejske vsebine in odmevne nove pridobitve k vnovicnemu ogledu vse pogosteje pritegnejo tudi tiste obiskovalce, ki so si muzej predhodno že ogledali. Za nepozabno doživetje in pozitivno izkušnjo obiskovalcev ob ogledu skušajo v Parku vojaške zgodovine v muzejsko postavitev umestiti cim bolj zanimive eksponate, obenem pa za obiskovalce redno pripravljajo tudi raznovrstne akcije in popuste, s katerimi si lahko po še ugodnejših cenah ogledajo razstavljene zbirke. Posebno ugodnost so v Parku vojaške zgodovine želeli ponuditi tudi tistim obiskovalcem, ki se odlocajo za ponovni obisk ali pa se redno in veckrat letno vracajo na ogled. S tem namenom so kot novost v letošnji ponudbi tik pred nastopom osrednje turisticne sezone za redne obiskovalce in povratnike vzpostavili tudi možnost nakupa letne vstopnice za ogled zbirk Parka vojaške zgodovine. Park vojaške zgodovine se kot najvecji muzejski kompleks pri nas z dragoceno vojaškozgodovinsko in tehnicno zbirko nacionalnega pomena ter vedno vecjo prepoznavnostjo med domaco javnostjo pa tudi tujimi obiskovalci in ne nazadnje tujimi diplomati uveljavlja kot državni vojaški muzej in s tem kot eden od atributov državnosti. Iz tega razloga na obisku redno gostijo tudi visoke diplomatske, protokolarne pa tudi državniške obiske. Marca je tako v okviru delovnega obiska v Sloveniji Park vojaške zgodovine obiskala mednarodna delegacija na celu z državnim sekretarjem Ministrstva za obrambo Crne gore Slobodanom Filipovicem v spremstvu domacih gostiteljev pod vodstvom državnega sekretarja na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije mag. Miloša Bizjaka. V sredini marca so si v okviru strokovnega izobraževanja Park ogledali tudi sodelavci Direktorata za kulturno dedišcino Ministrstva za kulturo pod vodstvom v. d. generalne direktorice ge. Maje Bahar Didovic. V zacetku aprila so na ogledu gostili poveljnika Centra vojaških šol brigadirja Milka Petka in poveljnika Vojaškega muzeja Individualni obiskovalci in družine se lahko tako odslej ob nakupu letne vstopnice z neomejenim številom brezplacnih vstopov v Parku vojaške zgodovine detajlneje posvetijo muzejskim vsebinam, si podrobneje ogledajo eksponate in razstave, ki jih še posebej zanimajo, in se med prvimi seznanijo z najnovejšimi muzejskimi dopolnitvami in pridobitvami. Poleg tega si lahko z letno vstopnico ugodneje ogledajo tudi notranjost podmornice in se preizkusijo na simulatorju letenja z letalom MiG-21, s posebnim popustom pa se lahko udeležijo tudi placljivih dogodkov in pohodov, ki jih pripravljajo v Parku vojaške zgodovine. Slovenske vojske polkovnika Zorana Vobica s sodelavci. V okviru zglednega sodelovanja z ameriškim veleposlaništvom v Ljubljani je v sredini aprila kot del protokolarnega mednarodnega obiska Park vojaške zgodovine obiskal tudi mednarodni svetovalec, predavatelj in strokovnjak s podrocja javne diplomacije Lawrence Chalmer; serijo visokih obiskov pa je konec aprila zaokrožil še obisk pripadnikov Športne enote Slovenske vojske, ki že vrsto let zaposluje vrhunske športnike najrazlicnejših športnih panog. Visoki gostje so se po sprejemu v Parku vojaške zgodovine podali na ogled zbirk in razstav, pri cemer so se seznanili z nekaterimi najbolj atraktivnimi muzejskimi primerki in najnovejšimi razstavami, vecina pa si je z zanimanjem ogledala tudi notranjost nekdanje vojaške podmornice in se tako pobliže seznanila še z bogato tradicijo podmornicarstva. Ob tej priložnosti so Parku vojaške zgodovine izrazili vse pohvale za dosedanje dosežke in obsežno delo na podrocju predstavljanja in promocije vojaškozgodovinske in tehnicne dedišcine. Pa rk vo jaške zgo d o v ine Predvecer obcinskega praznika je bil v znamenju predstavitve povsem sveže 'pivške' knjige Grajska gospoda iz raja na krasu, Pivški grašcini Ravne in Šilentabor. Osrednji gost prireditve je bil njen avtor Drago Kolenc, Postojncan, sicer tudi avtor knjig Kraji, kjer je prepih doma in Dober dan, Krpanova dežela. Drago Kolenc je v pogovoru z Dragico Jaksetic predstavil, kako je knjiga nastala, kje in kako je našel doslej malo ali sploh ne znana dejstva iz zgodovine Ravenskih, kaj novega je odkril. Avtor je v knjigi opisal tri plemiške rodbine, na primer doslej prakticno nepoznano rodbino De Leo, pa viteza Bernardina, nam doslej nepoznano osebnost, ki je bil eden od poveljnikov, ki so branili cesarsko mejo, prisoten pa je bil tudi ob smrti cesarja Maksimiljana in bil med izvrševalci njegove oporoke. Lastnica Raven je bila tudi družina Hohenwart, iz katere je izhajal ustanovitelj današnjega Narodnega muzeja Slovenije Franc Jožef Hanibal Hohewart. Avtor knjige je opisal usodo bogate knjižnice Hohewartove družine ter "preživele" knjige iz te knjižnice, proucil je urbarja grašcin Prem in Postojne in v knjigi poimensko navedel gospodarje hub in kajž v vaseh današnjega obmocja obcine Pivka. Opisal je tudi Šilentabor in zanimivosti cerkvice sv. Martina na njem. Slovesnosti, ki je bila posvecena izidu knjige, so se poleg domacinov udeležili tudi posamezniki, ki so avtorju pri pisanju knjige pomagali. Župan Robert Smrdelj se je ob tej priložnosti zahvalil Nicoli Gregorettiju iz italijanskega Tržica, potomcu družine Rota, ki je leta 1548 kupila posest Ravenskih v Momjanu, dr. Željku Bistrovicu iz konzervatorskega oddelka hrvaškega ministrstva za kulturo na Reki, Božidarju Premrlu, raziskovalcu in poznavalcu kraške kamnoseške dedišcine ter oblikovalki knjige Špeli Drašlar. Zahvale so bili deležni tudi Bernarda in Andrej Žužek iz Šmihela, Ivan Želodec iz Šmihela, Leon Kontelj s Kala, Dora Hrvatic iz Male Pristave, Jožica Bizjak iz Hrašc, pa tudi Alenka Rozman iz Pivke in Janko Valencic iz Narina, ki sta ob dogodku pripravila priložnostno razstavo nekaterih knjig in predmetov iz dvorca Ravne. Vzdušje vecera je polepšal Uciteljski pevski zbor Osnovne šole Pivka s spremljavo harmonikarja Kristjana Arha. Knjiga, lep oblikovalski dosežek z veliko fotografijami, je zanimivo branje tako za tiste, ki jih zanimajo lastne korenine, kot za bralce, ki jih zanima srednjeveška zgodovina naših krajev. Knjiga, ki jo je izdala Obcina Pivka, bo naprodaj v knjigarni Sponkca v Pivki po ceni 15 evrov. KRAS, KI PIJE VODO: izvedba aktivnosti študentskega projekta na presihajocih jezerih in mokrotnih travnikih Krajinskega parka Pivška presihajoca jezera Kraški svet Slovenije se ponaša z izjemno pestrostjo habitatov ter rastlinskih in živalskih vrst. Ceprav se voda tu v velikem delu pretaka podzemeljsko, pa se mestoma pojavljajo vrstno bogati, a v tem okolju redkejši habitati: mokrotni travniki in presihajoca jezera. V okviru Študentskih inovativnih projektov za družbeno korist smo v aprilu zaceli s štirimesecnim projektom, ki se ukvarja z izbranimi zavarovanimi ali endemicnimi vrstami nevretencarjev v porecju reke Pivke. Pri projektnih aktivnostih smo združili moci Lokalni pospeševalni center Pivka ter Ekomuzej Pivških presihajocih jezer in študenti Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem v Kopru in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. izbranih vrst in bo v pomoc pri naravovarstvenih ukrepih v bodoce. Petelinjsko jezero kaže razlicne obraze: vzorcenje endemnega kraškega škrgonožca (levo) poteka le v casu, ko je jezerska kotanja zapolnjena z vodo (v sredini), obdobje brez vode v kotanji (desno) pa rakec preživi v obliki trpežnih jajcec. Jure Jugovic, Tina Belej, Martina Jeklar, Monika Pintar, Eva Šabec Prvi cilj projekta je prouciti pojavljanje in sezonsko dinamiko endemicnega raka kraškega škrgonožca (Chirocephalus croaticus), ki je poznan le iz Pivških presihajocih jezer in so ga v preteklosti redno beležili le v Petelinjskem jezeru. Kraškemu škrgonožcu verjetno ustreza zaradi odsotnosti rib in vecine ostalih plenilcev, v delu leta, ko voda presahne, pa rakec preživi v obliki jajcec. Želeli bi ugotoviti, kakšna je številcnost te zanimive živalce ter v kolikšni meri je številcnost odvisna od razlicnih okoljskih dejavnikov. Drugi cilj je prouciti prisotnost in izbrane populacijske parametre dveh vrst metuljev, znacilnih za vlažna travišca. Obe izbrani vrsti pripadata družini modrinov (Lycaneidae) in sta uvršceni na seznam Natura 2000 vrst. Strašnicin mravljišcar (Phengaris teleius) je vrsta s specificnimi zahtevami, saj za dokoncanje svojega življenjskega kroga med drugim gosenica potrebuje prisotnost hranilne rastline zdravilne strašnice (Sanguisorba officinalis) in gostiteljskih mravelj iz rodu Myrmica. Mocvirski cekincek (Lycaena dispar) je prav tako prisoten predvsem na vlažnih travnikih, a se pojavlja pogosto tudi ob jarkih in vodotokih, kjer je prisotna obvodna vegetacija. Gosenica se hrani na kislicah (Rumex spp.). Ker je izbrano podrocje del kulturne krajine in je v tesni povezavi s clovekom, bomo ugotavljali tudi, kaj ohranjena narava pomeni za ljudi. Nadejamo se, da bo ustrezna racunalniško Turizem in narava podprta matematicna in statisticna obdelava zbranih podatkov prispevala k boljšemu poznavanju Delavnica »Krajina je od nas vseh: Prispevajte pogled na varstvo in razvoj krajine na Primorsko -notranjskem«, ki ga je CIPRA Slovenija s partnerji in v sodelovanju z Obcino Pivka izvedla sredi aprila v Krpanovem domu, je nakazala potrebo udeležencev, da se o krajini pogovorimo – skupaj. Z udeleženci delavnice smo ugotovili, da so kraški pojavi del domace krajine. Procesi, ki predstavljajo velik izziv za razvoj in varstvo krajine, so predvsem povezani z intenzifikacijo nekdaj ekstenzivne kmetijske rabe prostora, kar povzroca odpiranje vprašanj, povezanih z naravovarstvom, okoljevarstvom, ekonomiko ipd. Med procesi, ki najbolj zaznamujejo krajino, so udeleženci izpostavili pomanjkanje rednega, iskrenega, vkljucujocega ter k rešitvam usmerjenega dialoga med tistimi, ki prostor nacrtujejo, razvijajo in seveda upravljajo. Zato lahko na Pivškem najdemo tako dobre kot slabe prakse upravljanja s krajino. Žal slabe prakse niso sankcionirane, dobre prakse pa niso nagrajene. Slabo sodelovanje lahko vodi v zamujene priložnosti za ucinkovito crpanje sredstev ter netrajnostno ravnanje z neobnovljivim naravnim virom, krajino. Delavnici sledi snemanje kratkega filma, kjer se bomo s sogovorniki dotaknili omenjenih procesov, ki zaznamujejo krajino na Pivškem ter iskali rešitve za složen in aktiven odnos do sprememb v krajini. Špela Berlot, CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp DELAVNICA S KVIZOM ZA VELIKE ZVERI Srednja gozdarska in lesarska šola v Postojni je konec aprila organizirala tekmovanje za clane lovskih krožkov Male zelene celice in v okviru tega tekmovanja smo partnerji v projektu Carnivora Dinarica organizirali tudi delavnico. Velike zveri, njihovo biologijo in ekologijo ter ugotovitve iz raznih projektov s podrocja velikih zveri je udeležencem predstavil Tomaž Berce iz Zavoda za gozdove Slovenije, zasnove za središce za usmerjanje in ozavešcanje obiskovalcev o pomenu velikih zveri pa predstavnica projektnega partnerja Obcina Pivka Dragica Jaksetic. Dogodka so se udeležile ekipe dijakov iz Maribora, Naklega in Postojne, vsaka ekipa pa je morala reševati naloge oziroma odgovarjati na vprašanja in predstaviti eno izmed treh vrst velikih zveri pri nas. Dijaki so odgovarjali tudi na dodatna vprašanja, ki jim jih je zastavljala komisija, sestavljena iz clanov Lovske zveze Slovenije (LZS) in omenjenih predstavnikov partnerjev v projektu Carnivora Dinarica. Prav vsi clani Da nam je mar za naravo, nas motijo smeti v naši okolici ter nam je všec pogled na urejene površine, najbolj zgovorno prikazujejo fotografije, ujete v zacetku aprila, na dan, ko so se obcani Pivke ponovno zbrali pri cišcenju svojih krajev, vasi, kotickov, dvorišc… Tradicionalna cistilna akcija je le ena izmed priložnosti, ko obcani dokažete, kako lepo je, ko skupaj naredimo nekaj dobrega. Smeti, ki jih je sicer vsako leto še vedno veliko, ne sodijo v naravo in prijeten je pogled na vzdušje takega dne, ko enotno nakažemo dobre namere, predvsem pa prikažemo zgledno ravnanje, ki bi moralo biti del našega vsakodnevnega zavedanja in pocetja. V imenu Obcine Pivka hvala vsem obcanom za udeležbo na cistilni akciji ter tudi vsem, ki se dnevno trudite, da je naša obcina cista in urejena! DKH Avtorji fotografij so zagnani obcani, udeleženci cistilne akcije po obcini Pivka. NOTRANJSKA JE BOGATEJŠA ZA 24 LOKALNIH TURISTICNIH VODNIKOV Regijsko regionalna agencija (RRA) Zeleni kras je zaradi povpraševanja trga, interesa obcin in navsezadnje tudi interesa posameznikov izpeljala že cetrto izobraževanje za lokalne turisticne vodnike. Prav poslanstvo (RRA-ja) je spodbujanje rasti in razvoja kvalitetnih in trajnostnih oblik turisticnih dejavnosti in graditev obmocja v prepoznavno turisticno destinacijo. Zeleni kras je krovna znamka regije oz. geografskega obmocja: Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka, Postojna in izraža identiteto pokrajine. Tokratno izobraževanje je uspešno opravilo 24 kandidatov, ki so znanje pridobivali na številnih podrocjih. Najštevilcnejše je bila zastopana ravno pivška obcina. Zgodovina zelenega krasa, kulinarika, favne, ptice, geografija, etnobotanika, psihologija vodenja, zgodbe, specialna vodenja so le nekatere teme, ki se jih je v dveh mesecih dodobra predelalo. Najzanimivejši del izobraževanja je bilo terensko delo v Eko-muzeju Pivških presihajocih jezerih in celodnevna ekskurzija po Zelenem krasu. Najbolj izkušena vodnica na Notranjskem Alenka Veber pa je slušateljem podala veliko prakticnih nasvetov, kako narediti vodenje zanimivejše, na kaj je potrebno paziti in kako se izogniti zagatam, ki lahko nastanejo. Pridobljeno znanje so kandidati predstavili z izdelavo turisticnega aranžmaja in samostojnim avtobusnim in terenskim vodenjem. Poleg opravljene licence pa so novopeceni vodniki pridobili neprecenljive izkušnje, poslovna prijateljstva in nove ideje. S tem se vsekakor širi mreža prepoznavnosti turisticnih destinacij v naših krajih. Marko Barle Foto: Alenka Veber V zacetku maja so bile javnosti predstavljene aktivnosti in rezultati v okviru projekta “Razvoj in uporaba metode za kolicinsko in kakovostno ovrednotenje vodnih virov v krasu”, ki ga v partnerstvu izvajajo obcini Pivka in Postojna, podjetje Kovod Postojna, d.o.o., HGEM d.o.o. in vodilni partner Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, s financno podporo Agencije za raziskovalno dejavnost RS (75%) in podjetja Kovod Postojna d.o.o. (25%). Povzetek triletnih, skrbno nacrtovanih raziskav in analiz, ki morda našemu obmocju v prihodnje obetajo dodatni vodni vir za oskrbo s pitno vodo, je na novinarski konferenci predstavil dr. Franci Gabrovšek z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Obcini Postojna in Pivka ter podjetje Kovod Postojna, ki s pitno vodo oskrbuje okoli 21.000 uporabnikov in industrijo, se obcasno soocajo s težavami v oskrbi s kakovostno pitno vodo. Osnovni vir so namrec kraški izviri, ki so zaradi posebnih lastnosti pretakanja voda v podzemlju še posebej ranljivi na onesnaženje. Ravno v maju (14. maja 2014), pred natanko petimi leti, na tem mestu so predstavniki Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Obcin Postojna in Pivka, RRA Zeleni kras in podjetja Kovod Postojna, podpisali pismo o nameri vzpostavitve novega, rezervnega vodnega vira za obmocje obeh obcin. Spodbuda temu je bila nova Uredba o oskrbi s pitno vodo, ki upravljavcem in lastnikom vodovodnih služb nalaga zagotovitev rezervnih vodnih virov, s katerimi naj bi povecali zanesljivost in varnost oskrbe s pitno vodo. Namera je prerasla v projekt, ki je bil v letu 2015 uspešen na razpisu ter pridobil financno podporo Agencije za raziskovalno dejavnost RS. Kraška hidrologija nedvomno pomeni velik izziv. Kraški vodonosniki so izdatni, a ranljivi viri pitne vode. Raziskovalci so v triletnem obdobju temeljito raziskali in ovrednotili znacilnosti vseh pomembnih vodonosnikov na našem obmocju, pridobili obilo pomenljivih podatkov in meritev, na podlagi katerih so prišli do zgovornih rezultatov. Poglavitnega pomena je, da so rezultati projekta iskanja rezervnega vira pitne vode na obmocju obcin Postojna in Pivka koristni za širšo Slovenijo, ki iz kraških vodonosnikov pokriva potrebe po pitni vodi za približno polovico prebivalstva, saj dopolnjujejo obstojeco strategijo oskrbe s pitno vodo v obcinah. Obenem so takšna sodelovanja imeniten zgled prenosa krasoslovnega znanja v prakso. Med možnostmi za rezervni vodni vir, ki so jih raziskovali denimo na obmocju Palškega jezera (Matijeva jama ter Jama v Ždinku), na obmocju Planinske jame in Planinske gore, ima vsak svoje prednosti in pomanjkljivosti. Najbolj perspektiven vir za morebitno zajemanje v prihodnosti je Jama v Ždinku, kažejo se tudi odprta vprašanja o dostopu do Javorniškega toka v Planinski jami. Glede na do sedaj pridobljene rezultate in smernice, ki kažejo pomembna dejstva glede stanja naših voda pod našim površjem in nakazujejo zanimive oziroma kakovostne podlage za nadaljnja raziskovanja, ki našemu obmocju med drugim morebiti obetajo tudi zagotovitev dodatnega vodnega vira, je interes za nadaljevanje in poglobitev projekta vsekakor velik, v to bodo usmerjana tudi nadaljnja prizadevanja obeh obcin, podjetja Kovod in Inštituta. Foto: arhiv Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU Kovod Postojna, d.o.o. 5. aprila je bila v Krpanovem domu v Pivki odprta fotografska razstava z naslovom CAS, KI GA VEC NI. Ta razstava je ena izmed petih v Operaciji – ohranjanje naravnih virov za lepši jutri in projektu: Vir - izvir. Prva otvoritev je bila 22. marca v avli ZRC SAZU v Postojni, druga v Krpanovem domu v Pivki, tretjic v Gimnaciji Ilirska Bistrica 6. maja. Sledili bosta še dve razstavi, in sicer v juniju v domovih starejših obcanov v Ilirski Bistrici in v Postojni. VASCOM – Zavod za informiranje in videoprodukcijo Pivka je kot partner skupaj z JSKD – obmocna izpostava Ilirska Bistrica pripravljal razstave v okviru Operacije – ohranjanje naravnih virov za lepši jutri z akronimom VIR – IZVIR. Operacija je bila potrjena za uresnicitev ciljev Strategije lokalnega razvoja LAS med Snežnikom in Nanosom in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Del tega projekta zajema prav razstave z naslovom Cas, ki ga vec ni. Razstavljene so fotografije, ki prikazujejo etnološko dedišcino naše dežele s poudarkom na zgodbah posameznikov, ki so stoletja živeli in delali v sožitju z naravo. Od Snežnika do Nanosa spregovorijo fotografije, ki prikazujejo stare obrti, delo in izrocilo, kakršno je bilo živo na podeželju v teh krajih. Nekdanji nacin življenja živi samo še v pripovedih, pri posameznih mojstrih, ki predstavljajo zadnje pricevalce casa, za katerega lahko recemo, da ga vec ni. Žganjekuho še poznamo, tudi pletarstvo se ohranja, domacega cevljarja, mlinarja... pa ni vec. Posebna pozornost je bila na razstavi namenjena vodi, mlinom in mlinarstvu, ki je predstavljalo pomemben del zaslužka in preživetja. Fotografije so vsebinsko sporocilne in ekspresivne, obiskovalec ob pogledu nanje zacuti cas, ki je postal naša preteklost. Kulturni dogodek, odprtje razstave, sta popestrila z glasbenim nastopom Aleksander Kušlan in kantavtor Tone Škrlj, obiskovalcem se je vtisnila v spomin Vilharjeva pesem Lipa zelenela je, ki se simbolno povezuje z našo kulturno preteklostjo. Razstavo pa je podrobneje opisala in predstavila umetnostna kriticarka Polona Škodic. Po otvoritvi sem se pogovarjala z Aleksandrom Kušlanom, direktorjem zavoda Vascom. V tem projektu je sodelovalo vec partnerjev, in sicer: VASCOM – Zavod za informiranje in videoprodukcijo Pivka, JSKD – OBMOCNA IZPOSTAVA Ilirska Bistrica, KOVOD – Postojna d.o.o., Javno podjetje komunala Ilirska Bistrica d.o.o., Kulturno društvo Hrušica, Zavod Galeja Ilirska Bistrica in Studio Proteus, produkcija avdio videokaset d.o.o. Postojna. Projekt je razdeljen na dva sklopa. V prvem sklopu smo zajeli razstave, tukaj sodelujemo Zavod VASCOM, JSKD Ilirska Bistrica in Kovod Postojna, ki bo poskrbel tudi za izobraževanje razlicnih skupin ljudi, kot npr. za otroke oz. starejše s predavanji za osvešcanje in skrb za cisto vodo in ohranjanje vodnih virov. Ob tej priložnosti bo prikazan tudi Obravnaval bo zgodovinski prikaz mlinov in žag v Ilirski Bistrici, kjer se je nekoc vrtelo in delovalo 40 vodnih koles na potoku Bistrica. Film bo prikazoval, kako so nekoc skrbeli za to vodo in kako danes skrbimo za vodo in kako merimo in ohranjamo cistost v današnjem casu. Osnova za scenarij zgodovinskega dela filma je bil pred štirimi leti odkrit rokopis domacinke Antonije Mikuletic - Žnidaršic (14. 1. 1856 – 19. 1. 1937), ki je natancno opisala življenje in navade ljudi v Ilirski Bistrici v casu njenega življenja. To je bil pomemben vir, iz katerega se je crpalo zgodovinska dejstva. Mlini in žage so me že od nekdaj zanimali. Bil sem še otrok, ko sem opazoval nonota pri delu v lesarski industriji, hkrati pa je pripovedoval o številnih mlinih. Vecino delovne dobe sem preživel med Reko in Pivko, vec casa sem deloval v Ilirski Bistrici, tako da me je voda nenehno spremljala. Najlepše sem se pocutil poleti, ko sem šel na oddih na vrt pod mogocne kostanje takratnega hotela Lovec. V najvecji vrocini je bil tam hlad, ki ga je nudil nekdaj z vodo bogat potok Bistrica. Spomnim se tudi ciste vode, ko so v njej plavale postrvi. Morda tudi od tu želja, da bom enkrat naredil dokumentarec, ki bo prikazoval bistriške vode. Tako sem se prijavil na projekt za pridobitev sredstev in na drugem projektu uspel. Sedaj pa se trudimo posneti film, ki mora biti do konca oktobra posnet. Moramo se potruditi, saj smo odvisni od vodostaja, vemo pa, da je bila letošnja zima zelo skopa s snegom oz. vodo. Drugi razlog pa je bilo odkritje rokopisa Antonije Žnidaršic, ki me je zares navdušil. film poucne narave, ki bo podprl predavanja. Sem spada tudi produkcija dokumentarnega filma: "Naravna dedišcina vzdolž notranjske Reke"( Studio Proteus in TV Galeja). V celotnem Premierno predvajanje filma bo v novembru v Ilirski Bistrici projektu obstaja še drugi sklop, ki zajema produkcijo in v Pivki, v decembru pa ga bodo videli v Postojni. Mogoce ga dokumentarnega filma ki ima naslov »Voda in njena moc«. bomo predvajali tudi v zamejstvu – v Trstu in Gorici. Nacrtov je veliko. Ker imam zelo rad morje in življenje ob ustvarjalnega duha. njem, razmišljam, da bom poskušal pripraviti fotografsko razstavo o tej temi. Irena Margon PROJEKT SKUM V okviru projekta SKUM (Razvijanje sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo) skupina Klobucki v tem šolskem letu sodeluje z gospo Katjo Povše. Od septembra 2007 je samostojna ustvarjalka na podrocju kulture: lutkovna animatorka in igralka ter pripovedovalka. Deluje tudi kot režiserka in soustvarjalka v lutkovnih predstavah za otroke in odrasle. Je ustanoviteljica avtorskega gledališca Pripovedno gledališce gdc. Bazilike in soavtorica AEIOU gledališca za dojencke in malcke. Katja nas je prvic obiskala v mesecu decembru, ko se je predstavila z gospodicno Baziliko. Že pri prvem obisku je otroke popolnoma ocarala. S svojimi obiski je nadaljevala v mesecu februarju in marcu. Skupaj z otroki so podrobneje spoznali zgodbo o Povodnen možu, jo razclenili ter se ob razlicnih rekvizitih o zgodbi pogovorili. Skupaj z otroki so spoznavali tudi sence in sencne lutke. Katja je vedno poskrbela, da so bili otroci pri vseh dejavnostih maksimalno vkljuceni in aktivni. Vrtec Pivka RESTAVRIRALI SMO IGRACE Tudi v vrtcu želimo otroke osvešcati o tem, da lahko vsak izmed nas naredi nekaj za cistejše okolje. Vzgojiteljice so tako predlagale, da stare lesene sestavljanke z zbledelimi slikami restavriramo, namesto da jih zavržemo in kupimo nove iz slabših materialov. Na tak nacin smo želeli otroke z zgledom nauciti pomena ponovne uporabe starih predmetov. Hišnika smo prosili, da je sestavljanke zbrusil, vzgojiteljice so nanje narisale nove, lepe, žive in starosti primerne slike, nato pa jih je hišnik premazal z ustreznim lakom. Rezultat je bil cudovit, saj smo na ta nacin pridobili nove igrace, s katerimi se otroci ponovno zelo radi igrajo. Vrtec Košana MED NAJMLAJŠIMI UPORABNIKI UTRJEVALI ZAVEDANJE OHRANJANJA NARAVNIH VIROV Zacetek maja je podjetje Kovod Postojna, d.o.o. preživelo v družbi svojih najmlajših uporabnikov, ki so že peto leto deležni izobraževalnih aktivnosti, namen katerih je otroke seznaniti z nekaterimi pomembnejšimi informacijami, predvsem pa z njihove strani pridobiti pozornost in obcutek za okolje, ki nas obdaja. Letošnjo nadgradnjo poucnim vsebinam, ki jih sicer podjetje izvaja v okviru projekta Vodko, pomeni tudi nov projekt »Ohranjanje naravnih virov za lepši jutri«. V okviru aktivnosti, ki se bodo izvajale vse do letošnjega septembra, je Irena Sušelj Šajn, vodja projekta Vodko in službe za zdravstveni nadzor pitne vode, izvedla izobraževalne delavnice. Tokrat najmlajšo skupino uporabnikov je seznanila z odgovorno uporabo vode, postopki njene priprave in pa spodbude za varovanje le-te. V sklopu projekta bodo v prihajajocih tednih nastajali še ostali produkti (razstava, film, delavnice za starejše), namen katerih je javnost ozavestiti o pomenu varovanja okolja in sobivanja z naravo, hkrati tudi ohranjati tradicijo ucinkovite rabe naravnih virov. Nosilec projekta, vrednega 57.777 eurov, od tega gre za sofinancerski delež s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 47.983 eur, je Vascom TV, ostali partnerji v projektu pa Kovod Postojna, Komunala Ilirska Bistrica, JSKD OI Ilirska Bistrica, Kulturno društvo Hrušica, TV Galeja in Studio proteus. Gre za partnerstvo sosednjih obcin (Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna), ki vkljucuje javni, zasebni in nevladni sektor. DKH OSNOVNA ŠOLA PIVKA Izkušenj, ki jih kot ucenci OŠ Pivka pridobivamo preko mednarodnih izobraževalnih projektov, je ogromno. Spoznavamo nove dele sveta, sklepamo nova prijateljstva in izkorišcamo v šoli pridobljena znanja, kar nas bogati in veliko prispeva k naši samozavesti in nadaljnjemu izobraževanju. Izmenjava ucencev med sovrstniki iz Italije, Cipra, Poljske, Velike Britanije in Slovenije, ki se je odvijala v malem mestecu Santa'Agata de Goti približno 33 km severno-vzhodno od Neaplja, od 17. – 22. marca 2019, je bila nepozabna izkušnja. Poleg uciteljic Magdalene Bobek, Mateje Penko, Eve Šuštaršic in Urške Bubnic smo se izmenjave udeležile ucenke Maja Dekleva, Ema Pašic, Jelena Malinovic, Tiana Hor, Ana Dekleva in Larissa Pirnat. Adrenalin nas je spremljal celo pot, saj smo se nekatere prvic peljale z letalom oziroma nismo nikoli potovale brez svojih družin. Skrbelo nas je tudi, kako se bomo sporazumevale s sovrstniki in družinami, kjer bomo nastanjene. Vendar je bil strah odvec, saj vse dobro obvladamo anglešcino in tudi italijanšcino se ucimo, tako da smo imele enkratno priložnost uporabljati oba jezika. S svojimi gostitelji smo vzpostavile stike že pred izmenjavo tako, da smo se tudi že prepoznali ob prvem srecanju. Glavna tema projekta OD KOLUMBA DO ATLANTISA so potovanja, in ker se vsako potovanje zacne doma, smo prvi del projekta z imenom POGLED SKOZI OKONO izvedli prav v Italiji. Zacrtali smo pot od svojega doma do šole. V mednarodnih skupinah smo izdelali skupne zemljevide z rabo google maps, jih opremili s slikami in casovnico poti, pripravili montaže fotografij pod imenom MOJA POT V ŠOLO in oblikovali koncne izdelke, kar smo nato predstavili tamkajšnjim uciteljem. Ves cas smo se sporazumevali v anglešcini. Poleg tega pa smo Slovenke v sodelovanju z našimi gostitelji že prvi dan pripravile kviz o Sloveniji z aplikacijo kahoot, ki je bil predstavljen ostalim ucencem zadnji dan srecanja. Dnevi so bili zelo pestri tudi po šolskih aktivnostih. Ogledali smo si zelo znano palaco v Caserti, akvadukt iz 18. stoletja, planetarij, mesto Neapelj, nepozabne Pompeje in se povzpele na vulkan. Domov smo se vrnile z vlakom in se vmes ustavile tudi v Rimu. Osnovna šola Pivka VSESLOVENSKO PETJE S SRCI V torek, 23. aprila 2019, je po celi državi potekal dogodek Vseslovensko petje s srci. Namen dogodka je bil, da se državljanke in državljani Republike Slovenije ter Slovenke in Slovenci v sosednjih državah in drugod po svetu združijo v skupnem prepevanju slovenskih pesmi kot poklon sebi, slovenskemu jeziku, kulturi in državi. Dogodku smo se pridružili tudi ucenke in ucenci ter uciteljice in ucitelji naše šole. Na predmetni stopnji smo se zbrali v šolski avli. Po kratkem nagovoru gospe ravnateljice smo ob spremljavi harmonike, kitare in cajona zapeli znano slovensko pesem Tri planike. Ucenci razredne stopnje so skupaj Sredi aprila je v avli naše šole donelo od veselega otroškega prepevanja. Mladi pevci iz pivške in postojnske obcine so se zbrali na obmocni reviji, ki je potekala pod okriljem Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Na dveh koncertih je nastopilo 13 pevskih zborov: dva zborcka iz vrtca, šest otroških in pet mladinskih pevskih zborov. Predstavili so se s pestrim programom ljudskih in umetnih pesmi slovenskih in tujih avtorjev. Oba pevska zbora naše šole sta s svojim nastopom navdušila ne samo starše in druge poslušalce, ampak tudi strokovno spremljevalko Damjano Cevdek, ki je pohvalila odlicno izvedbo programa. Mladinski zbor OŠ Pivka se je od 26. do 28. aprila mudil v ceškem mestu Brno. Pevci so na Ceško odpotovali na povabilo pevskega zbora Petrklic, ki deluje na osnovni šoli Krasneho in društva Ceško – slovenskega prijateljstva, ki ima sedež v Brnu. V soboto so si dopoldne ogledali brnski grad Špilberk ter grad Veveri nad Brnskim jezerom. Popoldne so pevci nastopili na festivalu Petrklic, ki ga že osemnajst let organizira osnovna šola Krasneho. Zapeli so pet pesmi ob spremljavi harmonike in kitare in poželi bucen aplavz poslušalcev. V nedeljo so se v dopoldanskem casu odpravili na ogled zgodovinskega jedra Brna in labirinta pod brnsko tržnico, popoldne pa so gostovali na Umetniški šoli v kraju Kurim. Na koncertu so nastopili tudi otroški, mladinski in uciteljski zbor ceške šole. V prvem delu je naš zbor OSNOVNA ŠOLA KOŠANA Ucenci Sara, Klara in Klemen so v cetrtek, 4. aprila, obiskali lokalni radio Radio 94. Z voditeljem Sandijem so posneli oddajo Mladi mladim na temo šolskega projekta Semena sprememb, ki smo ji lahko prisluhnili preteklo soboto. Bolj podrobno so predstavili akcijo Izmenjavo oblacil in Spomladansko tržnico, v okviru katere je potekala izmenjava semen in sadik. Ob tej priložnosti jim je Sandi Morel predstavil prostore – snemalni studio, uredništvo, » špajz« in zaposlene. Povedal nam je, zakaj imajo v snemalnem studiu tudi televizijo. Ucenci so bili navdušeni nad snemanjem, ki je bila zanje posebna in zanimiva izkušnja. Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov, oddaji pa lahko prisluhnete na povezavi. Dva tedna smo na OŠ Košana zbirali rabljena oblacila, ki so jih naši ucenci in otroci vrtca že prerasli. Nositi rabljeno oblacilo ni sramotno, ampak ekološko in odgovorno do okolja, pa tudi bolj zdravo, saj so oblacila že veckrat oprana. V naši akciji je šlo za medsebojno izmenjavo, kjer ni važno, kdo ima doma vec ali manj oblacil, ampak predvsem dobra volja. Ni bilo pomembno, ce si kaj prinesel, koliko si prinesel, ampak bolj to, da so zbrana oblacila našla pot do novih uporabnikov. V zacetku aprila smo priredili dogodek, ko so si lahko starši in ucenci izbrali po tri kose oblacil, kar je bilo težko izvedljivo, saj je bilo na razpolago veliko lepih oblacil. Predvsem za deklice je bila velika izbira. Ucenci niso izbirali le zase, ampak so se spomnili tudi na svoje mlajše bratce in sestrice. Pokazalo se je, da nimajo nobenih predsodkov, saj so se v izbrana oblacila takoj preoblekli in se ponosno hvalili z novim videzom. Vsak torek se na šoli dobi medgeneracijska skupina, v kateri bodo pod vodstvom gospe Roberte Noemi izbrali nekaj oblacil za nadaljnje recikliranje. Le-ta bodo ucenci, vkljuceni v dejavnost, poskusili predelati – reciklirati za novo rabo, spremeniti npr. v vrecke, dolge hlace v kratke hlace, dodati okraske … S tem želimo spodbuditi ponovno rabo oblacil in pomagati pri ozavešcanju, da lahko vsak od nas naredi nekaj za cistejše okolje in prijaznejšo družbo. Preostanek oblacil bomo odpeljali na Karitas. Želimo si, da bi akcija postala tradicionalna, da bi kot dodaten kamencek v mozaiku pripomogla k soustvarjanju lepšega sveta. Vse se je zacelo z jesensko tržnico pred vec kot 12 leti, ko smo med seboj menjavali jesenske plodove, sadje in zelenjavo. Kmalu smo ugotovili, da moramo najprej kaj posaditi in posejati, ce želimo jeseni pobirati plodove, zato smo vpeljali spomladanske tržnice. Od takrat ne mine leto, da se ne bi takole srecali dvakrat letno in izmenjali vse, kar imamo odvec, za tisto, cesar nimamo, pa bi želeli imeti. Tudi letos se je našemu vabilu odzvalo precej obiskovalcev. V znak dobrodošlice smo za vse pripravili dovolj razlicnih sadik, tako Veliko obiskovalcev je podprlo naš trud z nakupom knjižice Domaci pripravki da nihce ni odšel praznih rok. Izbirali in nasveti za zdravje, ki vsebuje nasvete in recepte za pripravke, s katerimi si naši so lahko med paradižniki Debeli Bojan, ucenci in njihove družine pomagajo pri razlicnih težavah. Za zbrana sredstva se sladki cešnjevec in volovsko srce, med vsem iskreno zahvaljujemo. Prispevke bomo porabili za ureditev zelišcne ucne poti sadikami zelene, ohrovta, komarcka, v kombinaciji s cutno potjo, ki jo bomo to pomlad postavili pred šolo. Knjižico mete, melise, pegastega badlja, buc Domaci pripravki in nasveti za zdravje lahko za simbolni znesek še vedno dobite v hokaido in velikank, bazilike, jagod, tajništvu šole. Se vidimo jeseni na jesenski tržnici! majarona in origana. Osnovna šola Košana ŠOLARJI IZ CELE SLOVENIJE SPOZNAVALI PIVŠKA PRESIHAJOCA JEZERA Petek, 22. marec, ni bil obicajen dan za skupino šolarjev, ki se šolajo doma, in za njihove družine, saj so v sklopu organiziranega izleta obiskali Ekomuzej pivških presihajocih jezer v Slovenski vasi. Enkrat mesecno se zberejo družine iz cele Slovenije na izletih, ki jih organizirajo po razlicnih delih Slovenije, tokrat so obiskali naše kraje. Ponavadi se izleta udeleži samo mama ali oce z otroki, ce pa cas dopušca, sta prisotna oba starša, torej cela družina. Ob obisku muzeja ali kakšne druge ustanove vedno organizirajo vodstvo ali delavnico, prilagojeno za šolarje 1. triade, ki jih je trenutno v skupini najvec. Pisana drušcina si je najprej ogledala vetrno elektrarno pod Nanosom, kjer jih je burja mocno prepihala (vetrnica je zares postavljena na pravo mesto), lastnik vetrne elektrarne Aleš Pucnik pa jim je povedal veliko zanimivih podatkov o gradnji in delovanju 50 m velike vetrnice. Nato so se zapeljali do Slovenske vasi in si pod strokovnim vodstvom ogledali Ekomuzej presihajocih jezer, šolarji so imeli svoje vodstvo po muzeju, velika gruca predšolskih otrok s starši pa je imela svoje vodstvo. Vecino je presenetilo dejstvo, da je na našem obmocju kar 17 presihajocih jezer, zanimivo pa je bilo tudi odkrivati živalski in rastlinski svet jezer in travnikov. Po ogledu so se pred muzejem okrepcali, nato pa jih je domacinka Martina Cevec, ki tudi šola doma svojega otroka, pospremila še do Petelinjskega jezera, a žal so se tokrat lahko samo sprehodili po njem, saj je voda odtekla že proti koncu februarja. Doživetje jezera brez vode pa je bilo ravno tako krasno, otroci so se tam sprostili in igrali. Takšne proste igre dandanes zelo manjka otrokom, ki so prevec zaposleni tako s šolo kot s popoldanskimi dejavnostmi. To pa je tudi eden izmed razlogov, zakaj se starši odlocijo, da bodo šolali otroka doma. Da preživi družina vec casa skupaj (pri današnjem tempu življenja so v veliko družinah starši in otroci “polno zaposleni” in preživijo skupaj dnevno zelo malo casa). Otrokom se omogoci, da razvijajo svoje talente in temu lahko otroci posvetijo vec casa. Starši želijo otrokom prenesti svoje vrednote in jih spremljati v osebni rasti. Pri samem poucevanju pa nekateri starši uporabijo tudi razlicne ucne metode, npr. z uporabo Montessori materialov. Vsako leto je šolarjev na domu vec in takšni izleti, kot je bil tokratni na Pivško, so namenjeni povezovanju med starši in otroki, druženju, sodelovanju v skupini in navsezadnje spoznavanju naše bogate narave in kulture. Tekst in foto: Irena Margon Konec aprila je v Kulturnem domu Postojna potekala prireditev ob 50. obletnici delovanja oddelkov prilagojenega in posebnega programa Osnovne šole Miroslava Vilharja Postojna, ki ga obiskujejo tudi Pivcani. 50 let je pot, ki je sestavljena iz posameznih majhnih korakov. Ali se še spomnimo, kako smo se naucili hoditi? Pocasi korak za korakom, z eno nogo vedno trdno na tleh, z drugo, dvignjeno v zrak, ki išce pot naprej. Brez trdnosti ni poguma za ustvarjalne novosti, brez iskanja izvirnih in samosvojih korakov pa ni pravega napredka, je samo stopicanje na mestu. Vsa ta leta so minevala v iskanju med gotovostjo in drznostjo, med vztrajnim in tveganim korakom izven ustaljenih okvirjev. Prireditev, katere se je udeležilo veliko število obiskovalcev, je pricel ucenec Klemen Žagar, ki je zaigral na klavir. Nastop so nadaljevali ucenci prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, sledili so nagovori gospe ravnateljice Mateje Modrijan, župana obcine Postojna gospoda Igorja Marentica in posebnega gosta dekana Pedagoške fakultete Ljubljana izr. prof. dr. Janeza Vogrinca. Na prireditvi smo z njimi odkrivali, kaj so nam pokazali na njihov poseben, za nas oseben nacin. Na koncu prireditve sta Foto: Foto Atelje Postojna povezovalka programa Lara Gašic in predstavnica šolskega parlamenta Tina Morel ucencem oddelkov prilagojenega in posebnega programa v imenu šole poklonili torto, ucenka Mia Gorjanc pa jim je zapela pesem Vse najboljše. Ob ucencih prilagojenega in posebnega programa se ucimo nekaj zelo posebnega. Ne pritožujemo se, ker imajo rožnati grmi trnje, veselimo se, ker na njih rastejo vrtnice. Mateja Modrijan, ravnateljica in Cilka Blažon, knjižnicarka Center za krepitev zdravja Postojna je v sodelovanju z Društvom upokojencev Pivka pripravil Dan zdravja v Pivki. 10. aprila so v Krpanovem domu ves dopoldan potekale številne brezplacne aktivnosti. . Strokovne delavke centra in študenti medicine so obiskovalce vodili skozi napihljiv model crevesja Svit, merili so krvni tlak in krvni sladkor, predstavili so model raka dojk in mod. Posebno zanimiv in nazoren je bil prikaz uporabe AED in temeljnih postopkov oživljanja, testiranje telesne vzdržljivosti -šestminutni test hoje - pa so zaradi dežja prilagodili, poligon so postavili kar v avli Krpanovega doma. Dogodka so se udeležili ucenci OŠ Pivka, ki so na številnih modelih cloveških so SVIT, ZORA in DORA, so neboleci in brezplacni ter ena organov s pomocjo strokovnih delavk in prospektov utrjevali od preiskav, ki so najpomembnejše za zgodnje odkrivanje ucno snov. Precej številen je bil obisk ostalih obcanov, kar je rakavih sprememb. Za svoje zdravje lahko veliko storimo dokaz, da nam je mar za lastno zdravje. sami, Center za krepitev zdravja Postojna pa ponuja vsem, ki to želijo, individualno obravnavo in svetovanje o zdravem Osebje Centra za krepitev zdravja in študentke so opravljale nacinu življenja. meritve in opozarjale na pomen preventive. Programi, kot Tekst in foto: Jožica Knafelc CENTER ZA KREPITEV ZDRAVJA V PIVKI RK OZ POSTOJNA-PIVKA IMA NOVEGA PREDSEDNIKA Foto: Obcina Postojna Na zadnji skupšcini domacega obmocnega združenja Rdecega križa je dolgoletni predsednik Luka Kaluža, ki se mu ob tej priliki v imenu vseh zahvaljujemo za vsa dobra dela, dejanja in prizadevanja, svoje mesto oziroma vodilno vlogo predal nasledniku, novemu predsedniku Andreju Bergincu, mesto obmocne sekretarke še naprej pripada predani in srcni Eriki Dekleva. Novi predsednik, sicer tudi podžupan obcine Postojna, Andrej Berginc je predvsem clovek z izjemno življenjsko energijo in obcutkom za soljudi. Prakticno njegovo življenje zaznamujejo dogodki, ki so usmerjeni v delo z in za ljudi. V preteklih letih je s svojimi dejanji oziroma projekti veckrat mocno zaznamoval celo slovenski prostor, med drugim z ekstremno kolesarsko dirko DOS Ekstrem, ki ji je s postranskimi aktivnostmi in dogodki dodal povsem dobrodelni pridih. Išce namrec priložnosti približevanja ljudem, predvsem pa izkazuje pomoc tistim, ki jo potrebujejo. To so opazili tudi drugi, v letu 2016 je bil namrec v ožjem izboru za osebnost leta. Andreja Berginca pogosto lahko srecamo na lokalnih dogodkih, saj se ob tem ustvarjajo najtesnejši stiki, s svojo funkcijo (podžupana, sedaj tudi predsednika RK OZ) pa poskuša ustvarjati priložnosti glede na zaznane potrebe v lokalnem okolju. »S ponosom in veseljem, predvsem pa veliko odgovornostjo sprejemam predsedstvo RK obmocno združenje Postojna – Pivka. Zavedam se pomena pomoci potrebnim, saj mi to ni tuje. Vse svoje življenje sem deloval v dejanjih, povezanih z ljudmi. Že kot otroku mi je bila dana miselnost pomagati ljudem okrog sebe. Mama je vse življenje delovala kot babica v ZD Postojna, oce pa je bil voznik reševalnega vozila. Sam sem bil ravno tako nekaj casa zaposlen na reševalni postaji Postojna, zatem pa odšel v Policijo, kjer sem deloval 27 let. Ves cas sem tudi krvodajalec. Tudi humanitarnost mi ni tuja, saj sem kot ustanovitelj svetovne kolesarske dirke DOS Extreme (Dirka Okoli Slovenije), podaril vec deset koles otrokom iz socialno šibkih družin. Veselim se novih izzivov za dobrobit obcanov obeh obcin.« Andrej Berginc, Predsednik RK OZ Postojna – Pivka Novemu predsedniku izrekamo iskrene cestitke ob prevzemu nove vloge ter mu želimo obilo priložnosti, dobrih del in stiskov hvaležnih rok! DKH V ZAGORJU NOV PRIKAZOVALNIK HITROSTI Podjetje Sipronika v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav, d.d. v slovenskih obcinah nacrtuje do konca meseca maja postaviti 12 pametnih prikazovalnikov MHP50 na nevarnih odsekih v bližini vrtcev, šol, na šolskih poteh ali podobnih izpostavljenih odsekih v naseljih. Zavarovalnica Triglav sofinancira 60 odstotkov vrednosti projekta. Obcina Pivka je na razpis Skupaj umirjamo promet 2019 na predlog vaške skupnosti uspešno prijavila naselje Zagorje. Gre namrec za lokacijo, na kateri vozniki motornih vozil pogosto prekoracujejo predpisano hitrost. Državna cesta R2-404/1380 Ilirska Bistrica – Pivka skozi naselje Zagorje je opremljena z enostranskim plocnikom brez urejene javne razsvetljave, V in Z del vasi povezuje en prehod za pešce pred bivšo osnovno šolo, šolske poti so urejene le deloma. Obcina je v jeseni 2018 postavila zacasno avtobusno hišico, ki jo pretežno uporabljajo šolarji za dostop na šolski omogoca. Prikazovalnik nameravamo prestavljali iz ene strani avtobus in pristopila k izdelavi projektne dokumentacije za vasi na drugo, saj gre za reševanje problema preckanja državne ureditev obojestranskih avtobusnih postajališc. ceste, ki naselje deli na pol. Prikazovalnik hitrosti omogoca tudi ažurni vpogled v zabeležene podatke o hitrostih. Ti so Za zagotovitev prometne varnosti oziroma izbora ustreznega na voljo na zaslonu hodnika osnovne šole Pivka ter na spletni ukrepa za znižanje hitrosti voznikov skozi naselje bo strani obcine. potrebno predhodno pridobiti statisticne podatke, predmetni Obcina Pivka prikazovalnik poleg samega umirjanja prometa le-to tudi SOPOTNIKI V PIVKI ŽE ENO LETO! V aprilu je minilo eno leto, odkar smo Sopotniki priceli pisati lepe zgodbe in priceli z brezplacnimi prevozi za starejše. Brezplacne prevoze za starejše v obcini Pivka izvajamo Zavod Sopotniki v sodelovanju z Obcino Pivka in Centrom za socialno delo Primorsko-notranjska, enota Postojna vse od aprila 2018. Zavod Sopotniki vsakodnevno pomagamo starejšim in jim nudimo prevoze k zdravniku, v trgovine, na pošto, na banko, obisk pokopališca, itd. Vse najboljše Sopotniki Pivka. V prvem letu delovanja Sopotnikov v Obcini Pivka smo pomagali z brezplacnimi prevozi vec kot 70 uporabnikom. Skupno smo v enem letu opravili 245 prevozov, prevozili smo kar 14.800 km, prostovoljci pa so za brezplacne prevoze starejših namenili preko 1000 prostovoljskih ur. V našem avtomobilu se je skupaj z dvainsedemdesetimi uporabniki popeljalo tudi veliko pogovorov, nasvetov in razlicnih zgodb. Vec kot 70 uporabnikom smo v tem letu dali možnost, da se po opravkih odpravijo samostojno in se ob tem ne pocutijo, da so v breme svojim sorodnikom, sosedom, družbi. Hvala vam za zaupanje. Ce bi potrebovali tudi vi prevoz k zdravniku, v trgovino ali imate kakšen drug opravek in ste starejši od 65 let, nas le poklicite na telefonsko številko 051 657 555 in se dogovorite za prevoz. S koordinatorko prevozov se dogovorite od kod ste in kam bi radi šli. Poklicati je potrebno vsaj en teden vnaprej, da lahko organiziramo prevoz in nato lahko mirno cakate na svoj opravek. Kot vsa prejšnja leta so tudi letos clani Koronarnega društva iz Postojne (katerega veliko clanov je iz obcine Pivke) odšli na obnovitveno rehabilitacijo v Šmarješke Toplice. Vsi dnevi v tednu so bili zelo razgibani in zabavni. Med drugim so si ogledali muzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavcka v Mirni Peci. Ob zanimivi pripovedi kustosinje si je na multiviziji vsak obiskovalec lahko poslušal najljubšo melodijo. Program rehabilitacije je obsegal dvakrat dnevno telovadbo v bazenu in telovadnici, poleg tega pa so se udeležili nordijske hoje po okolici Šmarjeških Toplic. Posamezniki so se udeležili individualnih fizioterapij, ki jih je predpisal družinski zdravnik. Zabavni veceri so potekali z živo plesno glasbo in posebno zanimiv je bil vecer karaok. Teden oddiha je hitro minil, lepi spomini pa ostajajo in vsak si je potihoma dejal, naslednje leto še pridem. V prihodnjih mesecih jih cakajo pohodi, izlet in piknik. Silva Cucek REŠEVALNI PSI V PIVKI V Sloveniji vsako leto potekajo izpiti za vodnike in njihove reševalne pse. Letos je del opravljanja izpitov potekal v Pivki na stadionu Martina Krpana. Organizacija je bila v rokah clanov Kluba vodnikov reševalnih psov iz Postojne. V soncnem in toplem zadnjem vikendu v marcu so clani kluba iz Postojne na pivškem stadionu pripravili teren za izpite psov iz poslušnosti in premagovanja ovir pri iskanju žrtev v naravi in ruševinah. Opravljanja izpitov se lahko udeleži vsak, ki je clan kluba iz pogrešane osebe v ruševinah. S tem je bil celotni sklop nalog izpita zakljucen. Ko kateregakoli kraja v Sloveniji. Letos pa vodniki s psi opravijo izpit, lahko pomagajo pri iskanju žrtev v naravnih nesrecah. je bilo poleg slovenskih nekaj vodnikov Obicajno vodnike poklicejo na domace iskalne akcije, npr. pogrešanih oseb, vcasih s psi tudi s Hrvaškega, so pa sicer clani pa gredo tudi na mednarodne akcije, ce druge države zaprosijo za pomoc. postojnskega kluba. Na opravljanje izpita se je prijavilo skupno 24 vodnikov V Pivki je reševalne pse in njihove vodnike ocenjevala mednarodna sodnica Mirka s svojimi psi. Necak, ki že dolga leta opravlja to odgovorno delo. Povedala je, da je ocenjevanje zelo težko in odgovorno delo, enako tudi delo vodnikov, ker mora biti pes, ki bo Dve tretjini psov in vodnikov sta izpit reševal, dobro pripravljen in se ne sme motiti v izvrševanju ukazov. uspešno opravili. Pes mora brezhibno opraviti vrsto nalog iz orientacije, Za pridobitev naziva sodnica je morala opraviti zahtevne izpite, potem pa dve ovir, hoje med nevarnimi odpadki in leti tudi delati in soocenjevati kot pripravnica tudi v drugih državah, organizirati poslušnosti. Ce mu kaj od tega spodleti, tekmovanja in znati šolati pse. Tako delo vodnikov kot tudi sodnikov je povezano z izpita ne opravi. Ko so opravili ta del na dolgoletno prakso in seveda ljubeznijo do psov. stadionu, so šli še v gozd na preizkus Tekst in foto: Irena Margon iskanja in v kamnolom, kjer so iskali MATERINSKI PRAZNIK V PIVKI 25. marec je kršcanski praznik Marijinega oznanjenja oziroma materinski dan, posvecen vsem materam. Na ta dan se kristjani spominjajo dogodka, ko je po kršcanskem izrocilu angel Gabrijel Mariji napovedal, da bo po cudežu rodila božjega sina Jezusa. Praznovanje se je zacelo s sveto mašo in posebnim blagoslovom za žene. Po maši pa je sledil kulturni program v organizaciji KD Lipa. Otroci so mame pocastili z recitalom in glasbenim nastopom. Zaigrali so na kitaro, violino in trobento. Lepa popestritev. Razveseljivo je bilo dejstvo, da se je praznovanja udeležilo veliko žensk. Ob koncu so mame dobile tudi darilca, ki so jih pripravljali otroci, ki imajo ucno pomoc v prostorih Karitas v projektu »Popoldne v Pivki«. Otroci so se staršem, ocetom in mamam zahvalili za ljubezen, požrtvovalnost in skrb. BLAGOSLOVITEV KRIŽEVEGA POTA OB POTI NA SVETO TROJICO V letu 2015 so romarji in ljubitelji sv. Trojice prvic romali in molili Križev pot, ki so si ga provizoricno postavili. Molitev Križevega pota je postala tradicionalna na vsako 4. postno nedeljo. Duhovnik in vikar Vid Premrl iz Slivja je velik ljubitelj Svete Trojice. Že vrsto let se ljubiteljsko ukvarja z oblikovanjem kamna. Pred leti je naredil majhno repliko cerkvice sv. Trojice in jo postavil ob cesti pri zacetku poti na hrib. Žal je nekoga silno motila, pa je bila odstranjena ali unicena od roke nepridiprava. Vsem, ki cenimo umetnost, je žal za take oblike (necloveškega) sprošcanja. Prav on je dal pobudo in je tudi eden izmed glavnih izvajalcev, ki so se odlocili, da postavijo postaje Križevega pota, ki bo poslej stalno spremljal romarje na goro. Dela so se lotili z gospodom Vidom še ljudski umetniki iz Vrhpolja in Povirja. Franc Škrinjar iz Povirja je pomagal klesati postaje, pri 12. postaji je Križanega ustvaril Vid Premrl, 14. postajo - Božji grob in vstalega Kristusa pa je v mogocno skalo vklesal g. Tadej Razingar. Napise na skalah je pripravila Nataša Belcic, pesmi, ki se jih poje ob molitvi Križevega pota, je spisal Vid Premrl. še z imenitnim Križevim potom, ki poteka ob poti, ki vodi 2. maj je posvecen romanju na sv. Trojico s tradicionalno po pobocju na vrh sv. Trojice. To je lepa kulturna pridobitev sv. mašo opoldne. Letos pa je bila maša še bolj svecana, saj in obogatitev poti na sv. Trojico, kjer nas na vrhu pricaka na je cerkev prvic v svoji zgodovini bila razsvetljena. Postavili novo pozidana in vsako leto še s kakšno novostjo obogatena so agregat in cerkev je zasijala. Posebnost je bila tudi cerkev, letos je to razsvetljava. blagoslovitev Križevega pota, ki je dobila koncno podobo s postavitvijo hrastovih križev. Blagoslov Križevega pota in sv. Tekst in foto: Irena Margon mašo je opravil koprski škof. dr. Jurij Bizjak, spremljalo ga Društvo upokojencev Pivka že vec let zaporedoma praznuje 23. april, Svetovni dan knjige, s kulturno prireditvijo. Tudi letos smo pripravili kulturni dogodek v kinodvorani Krpanovega doma v Pivki, združili smo ga s podelitvijo priznanj za bralno znacko. Bralna znacka za upokojence obcine Pivka se odvija med dvema simbolicnima datuma, zacnemo jo s 1. oktobrom, Svetovnim dnevom starejših, koncamo pa spomladi s Svetovnim dnevom knjige. Na prireditvi so nastopili Ženski pevski zbor Društva upokojencev Pivka pod vodstvom Marcela Štefancica, Ženska vokalna skupina Rožmarinke in krožek Beremo skupaj. V goste so prišli ucenci Osnovne šole Košana, ki so s svojim razgibanim nastopom prijetno popestrili kulturni dogodek. Ucenci so v svojem nastopu pocastili 120 - letnico smrti pesnika Dragotina Ketteja, Krožek beremo skupaj pa se je spomnil 200 - letnice smrti slovenskega preporoditelja Valentina Vodnika. Osrednji dogodek je bila podelitev priznanj tistim, ki so izpolnili in oddali zloženke za bralno znacko. Lansko sezono smo zaceli previdno, saj nismo mogli predvideti odziva bralcev. Letos smo bolj optimisticno razpoloženi. Lani je oddalo zloženke 18 bralcev, letos nas je bilo že 23. Dober pokazatelj uspešnosti bralne znacke je tudi „ Zame je pri fotografiji pomembna perspektiva, kako gledaš na svet, kako ga vrednotiš, kako razumeš stvari, in ni samo stvar oci, ampak psihe, duše, duha …“ je le ena od številnih misli, ki jo je z nami delil fotograf Matej Peljhan, ko je v cetrtek, 4. aprila 2019, v Krpanovem domu v Pivki predstavil svoje fotografije z nekoliko drugacnim pogledom. Predavanje je organiziral Fotoklub Sušec iz Ilirske Bistrice v sodelovanju z obcino Pivka in Fotografsko Zvezo Slovenije. Predstavitve so se poleg clanov FKS udeležili še fotografi iz Trsta, Škofje Loke in Sežane. Njegovo drugacno razmišljanje izhaja iz otroštva, ko je doživel hudo nesreco z eksplozivnim sredstvom, ostankom iz druge svetovne vojne, zaradi cesar je ostal brez ene roke in enega ocesa. Z vztrajnostjo je kljub invalidnosti veckrat sodeloval na Triatlonu jeklenih. Prav tako se obcuti vpliv dela z otroki s posebnimi potrebami, ki ga opravlja kot klinicni psiholog. Ob ogledu cudovitih fotografij smo bili deležni izvrstnih komentarjev in napotkov (ki jih kar upoštevajte, saj danes že vsi želimo ohraniti nekatere prizore s pomocjo fotoaparata ali mobitela): • pomembno je, da ujamete svojo, originalno – drugacno perspektivo, kar naše oci in možgani radi vidijo; • drugacnosti se najveckrat bojimo, po drugi strani pa je ravno drugacnost pot do pristnosti; • za dobro fotografijo je treba zgodaj vstati, veliko hoditi, zato jo promoviram, ker je to zdravo; • odkar fotografiram, sem se naucil bolj pozorno gledati na svet, vidim stvari, ki jih prej nisem, vidim detajle, podrobnosti, odnose med predmeti … vse to so zacimbe vsakdana, ki ga živimo; • slika res deluje kot zamrznjen trenutek, vendar jo doživljate, si predstavljate po svoje, je samo izhodišce za film, ki si ga vrtite v svoji glavi, vsakic malo drugace; vzbuditi mora custva, emocije, gledalca mora napeljati v razmišljanje o tem, kaj je hotel fotograf povedati; stalna izposojenost knjig iz bralnega seznama. Veseli smo, da spodbujamo branje tudi med starejšimi. Zato z veseljem napovedujemo jeseni novo, tretjo sezono bralne znacke za upokojence v obcini Pivka. Tekst in foto: Jožica Knafelc • nasprotja in kontrasti dajejo fotografiji dinamiko, dramo, ustvarjajo zgodbo; • fotografija mora s cim manj stvarmi povedati cim vec; motivov je ogromno in jih ni težko ujeti, problem je tistih milijon stvari, ki pri tem motijo zgodbo; • s humorjem in z malo ironicne plati lahko veliko povemo. Vcasih si recemo, da je narejeno že toliko dobrih fotografij, da je vprašanje, ce sploh ostane še kaj nam; ali je sploh še možno narediti dobro in drugacno fotografijo? In Peljhan doda, da seveda se da, saj vedno obstaja drugacna pot. Matej Peljhan je mojster fotografije in svoje poslanstvo opravlja z veseljem in s tako iskreno strastjo, da marsikoga, pravzaprav vsakogar navduši. Odkar fotografira, je postavil 18 razstav doma in po svetu, fotografije so objavljene v casopisih po vsem svetu, prejel je preko 100 nagrad, a najvecji uspeh je doživela serija ganljivih fotografij z naslovom Mali princ, po kateri je kasneje nastal še istoimenski film. FKS KULTURNO POTEPANJE PO KETTEJEVEM PREMU Tudi v letošnjem letu se lahko poklonimo našim slavnim in imenitnim pesnikom in književnikom, saj se okrogle obletnice kar vrstijo. 26. aprila obeležujemo 120-letnico smrti Dragotina Ketteja, enega najbolj obetavnih pesnikov slovenske moderne. Le dva dni pred obletnico se je skupina, ki obiskuje cajanke s kulturnimi vsebinami, odpravila na »teren«. Izbrali smo Kettejev Prem, saj ga kljub bližini marsikateri prebivalec pivške pokrajine premalo pozna. Zbralo se nas je najvec doslej, kar 31 udeležencev, to je dokaz, da ljudje potrebujemo druženje in duhovno hrano, ki nas potegne iz vsakdana. Kulturno potepanje smo priceli kar na grajskem dvorišcu. Kot se za tak kraj spodobi, smo ga uporabili za kulturni program. Kot predsednica Kulturnega društva Lipa Pivka sem vsem zaželela dobrodošlico in uživanje ob spoznavanju zgodovine in kulture zanimive vasice Prem. Srecali smo se z domacinko, pisateljico in pesnico Danico Pardo, ki nas je pozdravila in nam prebrala še cisto novo crtico o svojem doživljanju poroke na vasi, ko se je kot štiriletna deklica »spopadla« s psom, ki je odnesel kost, ona pa je bila lacna. Zapela je tudi osebnoizpovedno pesem, ki jo je sama napisala. Vsi smo bili ganjeni, zacutili smo, da je Prem kraj, kjer so umetniki doma. Kulturni program sta popestrili deklici Julija, ki je zaigrala na precni flavti, in Zala, ki je zaigrala na violoncelo. Seveda smo prisluhnili tudi poeziji, Kettejevi igrivi, ljubezenski pesmi, Dora Hrvatic pa je prebrala svojo lastno pesem, v kateri je povzela Kettejevo življenje. Naš popoldan so obogatile tudi pevke skupine Rožmarinke. Sledil je ogled gradu, turisticna vodnica Mateja nam je predstavila zgodovino gradu od njegovega nastanka v 12. stoletju pa do danes, ko ima grad razlicne kulturne vsebine. Trenutno je na ogled etnološka razstava na temo velike noci. Vsi smo bili navdušeni nad lepoto gradu, ceprav je manjši, je zanimiv in vreden ogleda. Z gradu nas je pot peljala po ozkih ulicah do stare ljudske šole, ki je rojstna hiša Dragotina Ketteja. Tu je bila nekoc šola, kjer je pouceval Kettejev oce Filip, ki je bil ucitelj, organist in organizator družabnega življenja. Ogledali smo si spominsko sobo in crno kuhinjo, videli nekaj pesnikovih rokopisov in ocetov klavir, ki je originalen. Naše kulturno popotovanje smo zakljucili z ogledom mogocne cerkve sv. Helene, ki je v taki podobi nastala v 19. stoletju, njena zgodovina pa sega v leto 1633, ko je bila na istem mestu zgrajena stara cerkev. Po zapisih župnijske kronike je sedanja cerkev že tretja. Temeljni kamen je bil položen leta 1866, takratni župnik Matej Frelih jo je sezidal v dveh letih z velikimi napori župljanov. Cerkev je kulturni spomenik, pomembna pa je zaradi poslikav slikarja Toneta Kralja, ki je leta 1921 naslikal imenitni podobi sv. Cirila in Metoda in motiv Marijinega oznanjenja, ki je pravkar v prenovi. Mogocna cerkev v psevdoromanskem slogu z znacilnostmi baroka kraljuje nad pokrajino, ki nam nudi prelep pogled na Brkine, pa tudi na naš Šilentabor na obrobju. Naše potepanje se je zakljucilo pri Danici Pardo, ki nas je vse povabila v njeno hišo in kraljevsko pogostila. Ob prijetnem klepetu in zbiranju vtisov smo se veliko pogovarjali, tudi o tem, kam nas bo pot zanesla naslednjic. Tekst in foto: Irena Margon Obcinski odbor SDS Pivka je v petek, 5. aprila 2019, pripravil pogovorni vecer z evropsko poslanko Patricijo Šulin in poslancema državnega zbora Anjo Bah Žibert in Zvonetom Cernacem, ki ga je povezoval novinar Luka Svetina. Po slovenski himni, ki jo je na zacetku vecera zapel ženski pevski zbor Jezerke, je sledil še recital Domovini (Radoslav Razlag) v izvedbi Pivcanke Ane Žužek Barle. Vecera sta se poleg nekaterih obcinskih svetnikov udeležila tudi župan Robert Smrdelj in podžupan Boris Rebec. Patricija Šulin je spregovorila o svojem delu v Evropskem parlamentu in njenem sodelovanju pri postopkih, ki so podrocju Pivke in Postojne zagotovili pomoc iz evropskega sklada po žledolomu, ki nas je prizadel leta 2014. Poslanka Anja Bah Žibert je poudarila, da je Slovenija na samem repu crpanja evropskih sredstev, je pa Pivko in njenega župana Roberta Smrdelja predstavila kot primer dobre prakse, kako se crpa Evropska sredstva, saj je Pivka med tremi najuspešnejšimi obcinami po tej statistiki (na prebivalca). Poslanec iz naše enote Zvone Cernac je poleg predstavitve dosežkov, ki mu jih je kot nekdanjemu infrastrukturnemu ministru uspelo realizirati v naši okolici in širše, na veceru spregovoril tudi o pripravljenosti slovenske vojske in vadbišcu Pocek. Po koncu pogovornega dela so govorci prejeli darila, ki so jih pripravili v Parku vojaške zgodovine. Danijel Kovacic Grmek V Hiši kulture smo leta 2015 zasnovali vecletni projekt z naslovom PIVKA 45°40`49.63``N 14°11`46.98``E, ki se izvaja enkrat letno, v juniju, in bo predvidoma koncan leta 2021. Projekt se ukvarja z globalnimi družbenimi problemi v lokalnem okolju na ravni vsakdanjega življenja ljudi. Zasnovan je v obliki delavnice, na kateri 6 izbranih umetnic in umetnikov ustvarja graficna dela na doloceno temo v izbrani tehniki. Temo predstavimo v povezavi z lokalnim partnerjem (institucijo, podjetjem, društvom), nanjo pa vežemo tudi ustrezno graficno tehniko. Udeleženci se s temo seznanijo na uvodnem predavanju, ki mu sledi obisk pri lokalnem partnerju. Nato v okviru delavnice sledi razprava, izmenjava mnenj in izkušenj, umetniško sodelovanje med udeleženci in koncno ustvarjanje graficnih del. Nastala dela predstavimo na razstavi v galeriji Hiše kulture, kjer ostanejo kot del stalne zbirke. Namen vecletnega projekta je kriticen razmislek o globalnih družbenih problemih, kot se kažejo v lokalnem okolju, ter iskanje novih idej in rešitev na umetniški nacin. Gre za spodbujanje kreativnega pristopa k reševanju problemov in ustvarjanje majhnih sprememb na ravni vsakdanjega življenja, ki pripomorejo k velikim spremembam v družbi. Gre tudi za spodbujanje dialoga in skupnostnega delovanja med samimi umetniki, med umetniki in lokalnimi partnerji, med Hišo kulture in lokalno skupnostjo. Dolgorocni cilj projekta je približati sodobno umetnost ljudem, ki tu živijo, prek mreže lokalnih turisticnih tock pa tudi (tujim) obiskovalcem. Do sedaj je bil projekt izveden štirikrat: Sitotica (2015), Vojna in mi(r) (2016), Malo mesto-velika galerija (2017) in Samo (2018). V letošnji izvedbi projekta z naslovom Za!Živa se bodo Ivana Bajec, Maks Bricelj, Nejc Franetic – Deso, Evgen Copi Gorišek, Neža Knez in Helena Tahir osredotocili na varovanje voda v okviru globalne problematike onesnaževanja planeta. Problem bodo preucevali v lokalnem okolju, na kraškem svetu, ki je še posebej obcutljiv za onesnaževanje. Razmišljali bodo o strategijah varovanja vodnih virov in zmanjševanja porabe vode, ki jih lahko izvaja posameznik in tako prispeva k reševanju problema. V okviru spoznavanja problema bodo obiskali Cistilno napravo Živa podjetja Kovod Postojna, kjer se bodo seznanili s postopki biološkega cišcenja odpadnih voda, obiskali interpretacijsko sobo, ki je namenjena ozavešcanju o pomembnosti varstva vodnih virov, in si ogledali kratek film o cistilni napravi. Tematiko bodo na likovni ravni projekta obravnavali skozi uporabo transparentnih barv (prozornost vode) in rastriranja (poroznost kraškega sveta). Na tej osnovi bodo zasnovali dve graficni predlogi in ju palimsestno odtisnili v dveh razlicnih barvah na podlago iz recikliranega papirja. Poleg graficne mape bo izšel tudi katalog projekta v obliki manjše publikacije, v kateri bo izbor najboljših risb/skic, ki bodo nastajale v procesu snovanja grafik. Vsa dela bodo predstavljena na razstavi v Hiši kulture do konca meseca junija. Vabljeni k ogledu! Mojca Grmek SPOMIN NA 75. OBLETNICO POBOJA BORCEV ISTRSKEGA ODREDA NA STARI SUŠICI V nedeljo, 31. marca 2019, smo se s kratko komemoracijo poklonili spominu na 75. obletnico poboja 19 borcev Istrskega odreda na Stari Sušici. V spomin smo obudili ta strahotni dan 12. marca, ko se je približno 250 borcev in mobiliziranih fantov v partizane znašlo v peklenskem nemškem obrocu. Kot je povedala predsednica obcinskega odbora ZB Pivka Boža Pecko, ni šlo za izdajo, pac pa za premajhno budnost partizanskega vodstva. Oživili smo spomin na komandirja VOS Nika Ucakarja, ki je padel nedalec od gorece Zgonarjeve domacije. V zadnjih zdihljajih je snel prstan in ga podaril svojemu dekletu s Stare Sušice. Z minuto molka, svecami in cvetjem smo se spomnili tudi 14 umrlih in padlih vaških fantov in mož, ki so darovali svoja življenja v starosti od 15 do 32 let. Z branjem imen borcev Istrskega odreda in vašcanov smo želeli poudariti, da se spominjamo mladih zavednih ljudi, ki jim je vojna vzela vse – njihova življenja in njihovo prihodnost. S svojo pesmijo o strahotah vojne v Košanski dolini se je predstavila naša pesnica Dora Hrvatic. Iz temacnih Pod okriljem KD Šmihel že dolga leta deluje Otroški pevski zbor. V njem se je skozi leta delovanja zvrstilo kar veliko število mladih pevcev. Skozi leta se je pevski zborcek razvijal in tako iz otroškega zborcka, ki je polepšal sv. maše, zrastel do zbora, ki je v letu 2017 izpeljal svoj muzikal, v letošnjem letu pa je zbor svoje delo okronal z lastnim samostojnim koncertom, ki je potekal konec marca v dvorani pri Štrenarjevih v Šmihelu. Pod vodstvom Tjaše Smrdel in korepetitorstvom Polone Ronzullo je zborcek ob spremljavi nepogrešljivega benda v sestavi Andraž Volk, Tomaž Žele in Kristjan Arh pel o Macku Muriju, Hudi mravljici, Kekcu in cisto pravih gusarjih. Ker v mesecu marcu praznujemo materinski dan, so v svoj repertoar vkljucili tudi pesmi posebej za mamice. Tako je zazvenela tudi Slakova »Kje mamici bi rož nabral« ob spremljavi treh harmonik v rokah Anžeta in Nika Lenarcica ter Martina Maleckarja. Na koncertu si je zbor tudi nadel ime, ki ga je izbrala publika. Na podlagi mnogih podanih idej za ime so se na koncu mladi pevci odlocili, da od sedaj naprej s Foto: Andrej Kovšca Pred desetimi leti smo ravno v Pivki priredile naš prvi veliki in dobrodelni koncert (izkupicek od koncerta smo v celoti namenile za varno hišo na Primorskem), in ker nas je lokalna skupnost izredno toplo sprejela, smo se odlocile, da se s koncertom, ki obeležuje prvo desetletje našega delovanja, tudi letos, 27. aprila, vrnemo prav v Pivko. Tokratni koncert je nosil ime Pod istim nebom. Izkupicek koncerta (skoraj 4000 eurov), ki je navdušil obiskovalce, je ostal v Pivki, pevke so ga namenile Šolskima skladoma osnovnih šol Pivka in Košana. Na koncertu, ki ga je organiziral ŽPZ Kombinat, v sodelovanju z obcino Pivka in medijskim partnerjem Radiom Koper, je poleg gostiteljic nastopil Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažic, petju pa so se pridružili še nekateri glasbeni prijatelji in sopotniki. ŽPZ Kombinat Foto: Radio Koper V letošnjih pomladnih mesecih se je izteklo 50 let življenja velicastne pevske manifestacije – revije Primorska poje. V jubilejnem letu, ki mu je svoje pokroviteljstvo namenil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, je nastopilo 217 pevskih zborov s te in one strani slovenskih meja – skupaj z vec kot 4500 pevci. Med številnimi zbori na jubilejni reviji je s svojim prepevanjem pocastilo visoki jubilej tudi 9 zborov oziroma pevskih skupin iz pivške obcine, in sicer: Ženska pevska skupina Rožmarinke Pivka v Biljah pod vodstvom Erneste Mevlja, Uciteljski pevski zbor Osnovne šole Pivka na Škofijah pod vodstvom Damjane Morel, Ženska pevska skupina Šmihel v Hrpeljah pod vodstvom Tjaše Smrdel, Klapa Škvadra Gornja Košana v Gorici pod vodstvom Zdravka Kravanja, Košanski oktet Košana in Moška vokalna skupina Zgun Šmihel – oboji v Sovodnjah pod vodstvom Ksenije Belcer Žnidaršic, Pevska skupina Studenec Pivka na Proseku pod vodstvom Irene Rep, Ženski pevski zbor Društva upokojencev Pivka v Kortah in Moški pevski zbor Pivka v Števerjanu – oba pod vodstvom Marcela Štefancica. O vsem tem lahko beremo v publikacijah, ki so izšle ob letošnjem jubileju. Beremo tudi, da je na prvi reviji Primorska poje v letu 1970 prepevalo 49 zborov, in sicer 32 moških, 9 mešanih, en ženski zbor ter po en nonet, mladinski in otroški zbor (?). Matematicno se sicer številcnost navedenih zborov ne izide! Od kod so prihajali zbori na prvo revijo, nam sicer zanimiva in dokumentaricna publikacija PRIMORSKA POJE 2019 / 50 let, žal, nic ne pove. V Primorskem dnevniku, ki je 13. marca 1970 napovedoval koncerte v okviru revije Primorska poje, pa lahko zasledimo, da je casnik med nastopajocimi na koncertu 14. marca 1970 v Kulturnem domu v Trstu navedel tudi Pivški nonet iz Pivke. O tem piše tudi Andrej Žele v svoji publikaciji Vokalni oktet JAVOR Pivka. Zaradi osvežitve spomina naj navedemo (po Želetovi publikaciji), da so v Pivškem nonetu (natancneje v Vokalnem oktetu Javor) na prvi reviji Primorska poje pod umetniškim vodstvom Toneta Penka zapeli (od leve proti desni): Franko Penko in Peter Penko (prvi tenor), Jože Krnel in Jože Dekleva (drugi tenor), Andrej Žele in Ivan Celhar (bariton) ter Ciril Dekleva, Dušan Posega in Tone Penko (bas). Bržkone, bi bilo kar škoda, ko bi šli ti navedki v pozabo! Artemis Franca Fatur ( roj. 1910) iz Zagorja, po domace Blažiceva, je bila partizanska aktivistka, vztrajna sodelavka OF. Delala je za partizane. Proti koncu aprila leta 1945 so po vasi v polnem zamahu potekale priprave na bližajoci se konec II. svetovne vojne in dan zmage. S sosedo Štefanijo sta šivali zastave, da jih bodo ta dan razobesili. Tistega dne, 26. aprila 1945, sta Franco dva cetnika na njenem domu aretirala in jo odgnala mimo gradu Kalc proti zagorskemu borštu. Že 24. aprila pa so cetniki na Bacu aretirali mlado Stanislavo Skok (roj. 1927), ki je bila aktivistka SKOJ-a. Obe so v borštu zasliševali in ju mucili. Nazadnje so ju zverinsko ubili. Kot poginuli živali, ki so jih nekoc metali v jame, so ju, da bi morda zakrili sledi njihovih grozodejstev, odvrgli v Mrzlo jamo pod Gradcem. Naslednji dan so v Zagorje vkorakali partizani. Deklet ni bilo domov. Domaci in vašcani so ju zaceli iskati. Našli so ju v tej jami, naložili na vozova in odpeljali vsako na svoj dom, da ju dostojno pokopljejo. Leta 1978 so clani ZB NOB Zagorje in Baca hrabrima dekletoma ob Mrzli jami postavili in odkrili spominsko plošco. Vsakih nekaj let clani NOB, sorodniki Stanislave Skok z Baca in clani PGD Zagorje ocistimo okolico Mrzle jame in pocastimo spomin na zavedni domacinki. Leta 2011 smo na pobudo pokojnega Janeza Faturja, aktivnega clana ZB NOB in soseda France, družini Fatur s financno pomocjo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, na pokopališcu v Zagorju postavili nagrobni spomenik. Vsi trije otroci te družine so umrli med NOB. Tudi letos, 17. aprila, sva clana ZB NOB Rafael Zorko in Matjaž Vilhar ter necak Stanislave, Anton Skok z Baca ocistili okolico Mrzle jame, ocistili spominsko plošco in obnovili napis na njej. Ob zakljucku del pa je Rafael, clan pevske skupine Studenec, v spomin na ubiti dekleti zapel pesem Zakaj sem partizan. Preprican sem, da bodo cez kakšno leto ali dve marljivi clani PGD Zagorje nadaljevali najino delo, cistili okolico Mrzle jame, clani ZB NOB in sorodniki Stanislave pa se poklonili v njun spomin. Vzdržujmo spomenike kulturne dedišcine! Ohranjajmo spomin na žrtve obeh vojn! Matjaž Vilhar Foto : Matjaž Vilhar Rafael Zorko po obnovi spominske plošce. V senci aktualnega dogajanja in številnih prireditev v obcini deluje organizacija ZB za vrednote NOB že polnih 70 let. Organizacija, ustanovljena v povojnem obdobju, je tudi na obcinskem nivoju deležna sprememb. V preteklem letu smo združili KO Košana in Pivka ter Zagorje, Juršce – Palcje v enotno obcinsko organizacijo borcev za vrednote NOB. Novo vodstvo: predsednica BOŽA PECKO in podpredsednika MARJAN KORENT in EVGEN PRIMOŽIC naj bi nadaljevalo ustaljen nacin delovanja in povezovanja z obcani, vaškimi skupnostmi, obcino Pivka, osnovnimi šolami in združenjem ZB za vrednote NOB Postojna in društvi z enakimi vrednotami. Bolj kot sama formalna oblika delovanja so družbeno pomembne aktivnosti, ki jih izvajamo v smislu ohranjanja in širjenja vrednot in resnic o NOB. V sodelovanju z združenjem Postojna organiziramo in se udeležujemo kar na 17 proslavah in komemoracijah v spomin na dogodke iz NOB /Frankolovo, Javorovica, Stara Sušica, Sajevce, Nanos, Crna Jama, Pokljuka- Rudno Polje, Ajdovšcina itd..itd/. V tem letu obcinska organizacija pristopa k obnovi spominskih obeležij pod geslom »SPOMENIKI NOB NAŠA ZAHVALA IN PONOS«. Po ogledu vseh obeležij /v sodelovanju z Matjažem Vilharjem/ smo se odlocili, da bomo v tem letu obnovili spominski park JURŠCE. Tu gre za kompleks spominskih plošc padlim v NOB in 1. svetovne vojne, umrlim in padlim vašcanom ter monumentalno skulpturo. Za pridobitev sredstev bomo kandidirali na razpisu obcine Pivka iz naslova OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠCINE. Pricakujemo pa tudi pozitiven odziv in pomoc vašcanov in Vaške skupnosti. V naslednjih letih bi tako revitalizirali vsa obeležja. Tudi pri realizaciji projekta »OD SPOMENIKA DO SPOMENIKA« v soboto 8. junija pricakujemo sodelovanje OŠ KOŠANA in OŠ PIVKA, vašcanov in seveda naših clanov. Obiskali bomo obeležja KAL, VOLCE, CEPNO, DOLNJA KOŠANA IN STARA SUŠICA. Tu se bomo s krajšim kulturnim programom spomnili zgodovinskih dogodkov in padlih borcev za svobodo v teh vaseh. Manjša obnovitvena dela pred obeležji in grobovi padlim bomo med letom opravljali sami clani in požrtvovalni posamezniki. 15. junija organiziramo obisk najvecjega spomenika NOB v Murski Soboti, posvecenega tudi borcem Rdece armade. Obisk bomo nadgradili s srecanjem ZB Murska Sobota in ogledom prekmurskih znamenitosti. Do jeseni, ko bomo organizirali komemoracije ob Dnevu spomina mrtvih, pa se bomo vkljucevali v druge aktivnosti v smislu razvijanja in prenosa vrednot NOB med mlajše generacije in v vsakdanje življenje. Svoja jasna stališca bomo odlocno izrazili v primeru poskusov izkrivljanja zgodovinske resnice o NOB. Delujemo kot nevladna organizacija v javnem interesu s pozitivnim odnosom do vrednot NOB in osamosvojitvene vojne 1991. Boža Pecko KD Juršce in KD dr. J. Ev. Krek Selca sta v petek, 22. marca, v Krpanovem domu Pivka pripravila predavanje o Družbenem nauku Cerkve in delovanju ter viziji dr. J. Ev. Kreka. Majda Žužek je kot mag. religiologije in etike in dipl. teologinja spregovorila o DNC, ki mocno podpira demokracijo in prinaša v svet luc evangelija, je merilo pravicnosti, humanizma, moralnih vrednot. Mag. Andreja Megušar pa je kot vodja Krekovega leta ob 100. obletnici smrti sorojaka dr. Kreka iz Selc pricela s Krekovimi besedami: »Samo zaceti je treba!« Predavateljica je predstavila štiri pomembna nacela DNC. Dostojanstvo cloveka, nacelo skupnega dobrega, nacelo subsidiarnosti in nacelo solidarnosti. Vsak kristjan je dolžan sodelovati pri reševanju socialnih in politicnih vprašanj družbe, je zapisal dr. Andrej Gosar, ki je prvi utemeljil DNC. Vrednote DNC resnica, svoboda, pravicnost in ljubezen so zanesljiva pot k dobremu. Tako je delovanje Cerkve vir blagoslova za cloveštvo. Drugi vatikanski koncil je locevanje kršcanske vere od vsakdanjega življenja ocenil za eno najhujših zmot našega casa. Ob tem je tekla beseda tudi o dr. Kreku, ki je bil kot duhovnik tudi izjemen organizator, slovenski tribun in izvrsten politik. Kot vizionar je tlakoval pot samostojni Sloveniji in ga lahko postavimo ob bok Schumanna in Moneta – ocetoma moderne Evrope. Dr. Krek je bil kot najvecji slovenski zadružnik prvi slovenski borec za delavske pravice in prijatelj kmeta. Na prvem katoliškem shodu v Ljubljani je že leta 1892 zacel z geslom »Delavcem ne delimo milosti, pac pa pravico.« S Krekovim letom se naše delo ni zakljucilo, še vec, zacelo se je. Predstavljali bomo njegovega duha, vsebino in delo: »To je naša pravica in dolžnost do domovine in velikih mož, ki so jo ustvarjali,« je zakljucila predavateljica Andreja Megušar. Majda Žužek in Andreja Megušar Poletni dnevi, prijetno topli veceri, ki bodo prav kmalu zamenjali sveže pomladanske dneve, posedanje v dobri družbi in ob zvokih dobre glasbe so nedvomno cari, ki v misli priklicejo prijetne obcutke ter nas razveselijo. Vzdušje je sploh popolno, ko ob tem zapojejo še klape. Pivcanom ni potrebno prav dalec, cetudi brez pogleda na morsko gladino, je prizor simpaticnih, urejenih, vcasih tudi malce skrivnostnih, predvsem pa pevsko dovršenih fantov povsem dovolj za razneženost, ki jo obicajno povzrocijo tovrstne melodije. Klapo Škvadra, v sestavi devetih ocarljivih fantov (Andrej Šajn, Damjan Škrlj, Roman Šprohar, Renato Adam, Peter Lukanovic, Danijel Boštjancic, Marko Žnidaršic, Mitja Železnik in najnovejši clan David Penko), ki pod vodstvo nepogrešljive in predane Barbare Dolgan prepeva že od leta 2010, združuje seveda petje. Prijateljstvo, ki ga fantje negujejo vsa ta leta, pa je tisti najmocnejši vezni clen, ki pevski skupini doda posebno energijo, povezanost in nenazadnje predanost vsaki izmed melodij. Fantje ob tem ne pozabijo na zahvalo svojim partnerkam in ženam, ki jih ob tem udejstvovanju spodbujajo ter pevovodkinji Barbari, ki jih potrpežljivo in zbrano vodi. Domaca klapa Škvadra, ki se rada odzove povabilom na razlicne priložnosti v domacem okolju in tudi širše, pogosto prepeva na srecanjih klap po Kvarnerju, Dalmaciji in Istri. Poletje je torej obdobje, ki ga fantje vecinoma prepojejo, sicer pa so tudi preostanek leta precej zasedeni, sploh glede na njihov nabor pesmi, ki je vedno aktualen in priljubljen. Škvadri, pa tudi poslušalcem, so najbližje dalmatinske in slovenske pesmi, vcasih pa zapojejo tudi kakšno pogrebno in cerkveno pesem. Njihovi najveckrat zapeti pesmi sta zagotovo »Ružo crveno« in pa »Marina«. Fantje, ki so tekom tega pogovora, sicer bolj zadržano priznali, da so tudi v zasebnem življenju precej romanticni, pravijo, da so v vseh devetih letih skupnega prepevanja sicer doživeli in izkusili že veliko lepega, imeli precej prigod in nepozabnih spominov, a uresnicili še niso vsega. Predvsem imajo veliko, a zaenkrat še precej skrito in tiho željo glede praznovanja svoje desetletnice, ki bo prihodnje leto. V spodbudo lahko fantom ob tej priložnosti brez zadržkov namignemo želje, ki jih imamo kot njihovi poslušalci in sicer, da bi jih radi slišali in videli na velikem domacem odru, saj so njihovi glasovi, sploh ob dejstvu, da gre za domace pevce, res vedno prijetni za uho, pa tudi srca. Priložnost za še enega izmed carobnih vecerov v družbi klap bo prav kmalu. Klapa Škvadra namrec že šesto leto v juniju (letos 1. junija) pripravlja SRECANJE KLAP V GORNJI KOŠANI. Dogodek, ki ga pevci skrbno nacrtujejo in pripravljajo precej casa, vsako leto navduši številno publiko. Gre za priložnost, ko domaci pevci gostijo svoje pevske prijatelje, ko se s svojimi glasovi razodenejo pretežno domacemu obcinstvu ter nenazadnje naredijo prekrasen uvod poletju. Tudi letos bo tako, zatorej vabljeni v njihovo družbo. DKH Vsako leto se konec marca zberemo na obcnem zboru, da napravimo obracun dela za preteklo leto. Tudi letos nas je sprejel pod streho Igor Belcic v bivši Javorovi menzi. Predsednik društva mag. Evgen Primožic je prebral glavne znacilnosti dela v preteklem letu. Zaradi številnih aktivnosti na razlicnih podrocjih je ZDUS prepoznal naše društvo kot najbolj aktivno društvo v Južno Primorski regiji in nam dodelil posebno priznanje. O delu nadzornega odbora je porocala Milena Smrdel. Clani so z zanimanjem prisluhnili novi blagajnicarki in racunovodkinji Veri Drgan, ki je predstavila, kako smo v preteklem letu porabili prejeta denarna sredstva. Za izletniško-družabno dejavnost skrbi Alma Strle, obsežno porocilo o športni dejavnosti društva je pripravil njen vodja Drago Štunf. Delo kulturno-izobraževalne dejavnosti je predstavila Jožica Knafelc, o dejavnosti zdravja in socialnega varstva ter o projektu Starejši za starejše je porocala Nevenka Šelj. Predsednik društva je na kratko predstavil program dela društva za leto 2019, podrobnejše informacije so clanom na voljo na sedežu društva. Zaradi spremenjene zakonodaje smo morali dopolniti Statut Društva, spremembe so clani potrdili z glasovanjem. Na obcnem zboru podelimo priznanja clanom, ki so se v preteklem letu posebej izkazali. Priznanja Pokrajinske zveze društev upokojencev za Južno Primorsko so dobili Lea Korpar, Franc Vadnjal in Mira Zalar. Društvo upokojencev Pivka je dodelilo priznanja Lidiji Pavzin, Jožici Knafelc in Dori Lapajne. Zbrane clane je nagovoril podpredsednik PZDU JP Franc Košcak. Dolgemu uradnemu delu je sledilo sprošceno druženje. Dobra vecerja je potešila lacne želodce, ob glasbi dua Zlati casi pa smo se vrteli in klepetali pozno v noc. Tekst in foto: Jožica Knafelc V roke mi je prišel zapisnik Katoliškega delavskega podpornega društva s konca 19. stoletja, zanimivo gradivo, pomembno za preteklost našega kraja in obcine. Pa poglejmo najprej zgodovinski okvir. Papeževa okrožnica Rerum novarum (Nove stvari, 1891), tudi dandanes pereca in zelo pomembna, je poudarila pomen in upravicenost delavskih in delodajalskih organizacij. V njej papež Leon XIII. razvija katoliški socialni nauk: zašcitena naj bo zasebna lastnina, delavske place pa naj bodo primerne. V njej se torej zavzema za delavske pravice in socialno pravicnost, kar mu je prineslo nadimek delavski papež. Odmev okrožnice je bil tudi na Slovenskem. Duša tega je bi Janez Evangelist Krek - duhovnik, sociolog, politik, organizator, pisatelj in casnikar. Krek je razvil misel o perecih družbenih in narodnih vprašanjih ter poti k izboljšanju. Tako so bila po Sloveniji ustanovljena katoliška delavska podporna društva. Pozneje je ustanovil tudi Delavsko konsumno društvo, ki je imelo po Sloveniji 37 prodajalen in Slovensko delavsko stavbno društvo, ki je zgradilo 103 delavske hiše. Krekovi deli sta Socijalni nacrt slovenskih delovnih stanov in Crne bukve kmeckega stanu, v katerih zahteva kot prvi med duhovniki v bivši monarhiji splošno in enako volilno pravico. V ohranjenem zapisu društva zasledimo, da se je Krek udeležil tudi seje šempetrskega društva. Zanimivi ohranjeni zapisniki Katoliškega delavskega podpornega društva v Št. Petru na Krasu zajemajo desetletje 1897 do 1908. Prvi predsednik je bil Fran Rajcevic, kurat (duhovnik) v Trnju. V odboru (zapisnik obcnega zbora nepoliticnega kat. del. podpornega društva na Pivki s sedežem v Št. Petru dne 30. prosinca 1898) so bili poleg Rajcevica Ljudevit Špilar iz Št. Petra, Jožef Žele, mizar iz Petelinj, Franc Margon, kmet iz Trnja, Valentin Krašovec iz Št. Petra, Ivan Zupan, kurat iz Št. Petra in Jožef Primc, železniški cuvaj iz Št. Petra. Namestniki v odboru pa so bili: Pavel Dekleva, krojac iz Petelinj, Jožef Penko, delavec na železnici iz Hrastja in Janez Šabec, posestnik iz Selc. V razsojevalni odbor so bili izvoljeni: Matija Penko, župan iz Gradca, Karol Lenassi, kurat pri Sv. Mihaelu (op.: Šmihel), Alojz Stegu, kurjac iz Petelinj, Jožef Šabec, strojevodja iz Petelinj in Josip Cop, ucitelj v Trnju. Kot pregledovalci racunov (op.: nadzorni odbor) so bili izvoljeni: Josip Cilenšek, obcinski tajnik v Št. Petru, Pavel Požar, obcinski sluga v Št. Petru in Mihael Kalan. V zapisniku 1.obcnega zbora z dne 31. januarja 1897 je bil za pregledovalca racunov (nekakšen nadzorni odbor) in knjižnicarja imenovan Mihael Kalan, naducitelj v Št. Petru, oce pesnice, prevajalke in uciteljice Ludovike Kalan. Zapisnikar beleži: »Za knjižnicarja se zaprosi gospod Mihael Kalan, naducitelj v Št. Petru, v kar ta rad pritrdi z željo, da bi imel v bodocem letu pri tem obilo posla.« Iz zapisnika 1. seje je razvidna pobuda za skupen vseslovenski delavski in obrtnijski shod in »da bi se ustanovile skupne bolniške blagajne ter blagajne za onemoglost in ostarelost in za izboljšanje gmotnega položaja delavskih stanov v kršcansko socialnem smislu.«. Društvo je organiziralo nepoliticne ljudske shode po vaseh, pa tudi sodelovalo z ljubljanskimi železnicarji, katere so »sklenili naprositi za prireditev kake temu kraju primerne predstave.« Na predlog podpredsednika Ivana Zupana, kurata iz Št. Petra, je društvo sprejelo sklep, »da društvo napravi prošnjo na glavno vodstvo Južne železnice na Dunaju v tem smislu, da ona blagovoli zvišati placo delavcem na progi.« V nadaljevanju zapisnika z dne 25. aprila 1897 pa: »Društvo z veseljem vzame na znanje stavljene predloge državnemu zboru, ki merijo v korist delavcem, obrtnikom in kmetom.« Društvo se je sestajalo v društveni sobi in v gostilniških prostorih g. Korošca na postaji. Iz zapisnikov se da razbrati še marsikaj zanimivega, veliko podatkov o delu društva pa je gotovo v casopisih tistega casa, zlasti Slovencu, Glasniku in Domoljubu. Delo na odstiranju teh casov vabi. Ernest Margon se nam pridruži Društvo Lipa s pohodniki ter postanemo na Kalcu ob informativni tabli za cas malice iz nahrbtnika, nato pa skupaj nadaljujemo pohod proti Knežaku, na pokopališce pri Sv. Barbari. Ob 12. uri se s kulturnim programom POKLONIMO Miroslavu Vilharju ob, na novo postavljenem nagrobnem spomeniku. Kulturni program na Sv.Barbari izvajata: Ženski pevski zbor Jezerke iz Zagorja in Društvo Lipa iz Pivke. VABLJENI! Dirkaci slovenskega državnega prvenstva v GHD so sezono priceli konec aprila, in sicer v avstrijskem Rechbergu, kjer so se predstavili na dirki, ki šteje tudi kot druga preizkušnja evropskega prvenstva. Pivcan Milan Bubnic je bil s svojo ekstremno Lancio Delto ponovno dalec pred vsemi in zlahka zabeležil novo zmago v generalni razvrstitvi. No, pomembnejši je podatek, da je Bubnic v skupnem seštevku dirke zasedel 19. mesto, v svojem razredu (E1 +2000) pa je bil celo tretji. Zaostal je zgolj za avstrijskim asom Karlom Schagerlom (VW Golf Rallye TFSI-R) in ceškim predstavnikom Veroslavom Cvrckom (Škoda Fabia S2000). Cestitke in vse dobro naši ekipi tudi na vseh naslednjih dirkah! Vir: Grandmax racing team, Avtoportret.si Na štiristeznem kegljišcu v Športnem parku Postojna je v odlicni organizaciji domacega Kegljaškega kluba Proteus potekal že 36. tradicionalni mednarodni kegljaški turnir za Pokal Postojne 2019. Od pricetka 5. do zakljucka 27. aprila je nastopilo vec kot 300 kegljacev in kegljavk, mnogi tudi iz sosednjega KK Pivka, od deckov in deklic, slepih in slabovidnih do rekreativcev in rekreativk ter seveda tistih najkvalitetnejših, clanov in clanic. Med kegljaci je zmagovalec letošnjega turnirja eden najboljših igralcev pri nas in nekdanji reprezentant Boris Benedik (Rod W. Zerbst – Nemcija), ki je podrl 668 kegljev, tretji pa je bil najboljši mladinec reprezentant iz Pivke, Denis Pašic (reprez. SLO U – 18) 634. Pri kegljavkah je slavila še mladinka Tina Mržljak (reprez. Slo U -18) 625, 22. Pivcanka Lucija Zalar (sicer nastopa za Proteus Postojno) 542, 25. Meta Škoberne (Pivka) 540. Najboljši v posameznih kategorijah so prejeli medalje, pokale, v clanski konkurenci tudi denarne nagrade. V mesecu maju se v pivški telovadnici zakljucuje telovadba za ženske v zrelih letih. Pivške telovadke se že vec kot 20 let rekreirajo in razgibavajo. Vodi jih Viktorija Gorjanc, ki pravi, da to poslanstvo z veseljem opravlja. Leta 1996 je zacela s skupino žensk z vajami za razgibavanje. Skupina se je iz leta v leto vecala, v najboljših casih jih je bilo preko 30, letos pa je vkljucenih 25 žensk, ki vecinoma redno obiskujejo telovadbo. Trenutno jih redno zahaja k vadbi nekoliko manj, voditeljica Vika je povedala, da je manj obiska zaradi mile zime, saj se ženske veckrat raje odpravijo v naravo ali na kakšne pohode. Dobivajo se vsak cetrtek od 18.30 do 20. ure vse do konca maja, nato sledi poletni predah do septembra, ko se bodo spet zbrale. Pa še informacija, kako poteka vadba. Najprej se nekoliko razgibajo ob hoji, nato pa sledi vadba posameznih Štirje partnerji, Konjeniški zavod konji na bregu iz Šembij kot vodilni partner, Annellise Pedersen Pavšic s.p. in Srecna kmetija Uroš-a Lipanje, oba iz Trnja ter Tomaž Volk s.p. iz Suhorja, smo pripravili projekt z naslovom »Terensko jahanje Slovenija« in ga prijavili na 3. javni poziv LAS med Snežnikom in Nanosom za sofinanciranje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Tekom projekta bomo razvili program konjeniškega turizma, kar predstavlja novost na obmocju obcin Pivke, Postojne in Ilirske Bistrice. Oblikovana bo 4-dnevna konjeniška krožna pot z vmesnimi postanki, ki bo vkljucevala tudi spremljevalne aktivnosti, kot so orientacijska dejavnost na sami pot (iskanje razlicnih kulturnih, naravnih znamenitosti in krajev s pomocjo zemljevida in kompasa) in delavnica spretnostnega jahanja v maneži, kjer bodo udeleženci imeli možnost vodenja konja med razlicnimi ovirami. Krožna pot bo potekala na relaciji Šembije –Trnje –Landol –Suhorje -Šembije in tako povezala vse tri obcine. Obiskovalci pa se bodo lahko odlocili tudi za enodnevne poti med kraji na tej poti. Trenutno zakljucujemo s pripravo nacrta in opisa poti vkljucno z znamenitostmi, ki si jih je možno na tej poti ogledati. V maju pa nacrtujemo krožno pot tudi izvesti, kar bomo izkoristili za snemanje krajšega filma o krožni poti. S partnerji že dolgo sodelujemo na razlicnih podrocjih, za prijavo projekta pa smo se odlocili zato, ker obmocje nudi dobre priložnosti za razvoj konjeniškega turizma. Imamo lepo, neokrnjeno naravo, kar privlaci ljubitelje konjeniškega turizma. Razgiban teren nudi odlicne pogoje za terensko jahanje. Poleg tega pa obiskovalci išcejo tudi dobro hrano, gostoljubnost, dobro organizacijo samih poti in prenocišc. Vsemu temu bomo pri pripravi krožne poti namenili pozornost. Kot tudi dobrobiti konj in kvaliteti jahalne opreme, kar je tudi eden pomembnejših vidikov za jahalne turiste. Imamo pa tudi svetovno poznane znamenitosti, dragulje, kot so presihajoca jezera, gradove, ki so dodaten magnet za obiskovalce. Celotna vrednost projekta, ki traja od januarja do septembra 2019, je 28.558,16 EUR, sofinanciranje iz sredstev EKSRP pa predstavlja 19.855,44 EUR. Konjeniški zavod Konji na Bregu Kot nekdanjemu igralcu nogometa za kluba tako v Pivki kot v Postojni sem že od nekdaj želel izvedeti o njegovih prvih korakih na tem podrocju. Žal arhiva kluba nimata, niti povpraševanje pri starejših igralcih ni obrodilo pravih sadov. Vprašani so nekako trdili, da se je vse pricelo po 1. svetovni vojni, saj pri obeh tedanjih športnih društvih tako pri Sokolih kot Orlih (v Postojni in Pivki) nogometa niso gojili. Vecinoma so se ukvarjali s telovadbo, tudi kolesarstvom, po mojem mnenju pa so tudi nogomet poznali, saj je bila tedanja Italija že velesila v nogometu. Kljub vsemu pa so bila povpraševanja o zacetku igranja nogometa v naši bližini pri nekaterih športnih delavcih uspešna, posebej pri profesorju športne vzgoje Miranu Celigoju iz Pivke. Miran, ki trenutno tudi zbira zanimive športne podatke s podrocja svoje obcine, mi je namrec poslal fotografijo plakata, ki vabi na nogometno tekmo v Slavini. Povedal mi je, da se plakat iz leta 1921 nahaja v Notranjskem muzeju v Postojni, kjer mu ga je prijazna zgodovinarka Alenka Cuk dovolila fotografirati. Raziskovalna žilica mi ni dala miru, zato sem pregledal veliko številk casopisa Edinost za leto 1921, ki je v slovenšcini izhajal v Trstu. V eni izmed septembrskih številk tega leta sem v rubriki Vesti iz Notranjske zasledil : »Gasilno društvo v Slavini na Pivki, bo priredilo na praznik, 8. septembra tega leta na prostoru g. Ambrožica veliko vrtno veselico. Na sporedu so tri veseloigre, petje, nogometna tekma Postojna – Pivka, srecelov itd. Da se na koncu letne sezone poživimo še enkrat združeni v svojem krogu, vabi k obilni udeležbi društveni odbor.« Športni klub Postojna (ŠKP) je bil ustanovljen leta 1920. Po prvem obcnem zboru julija 1921 so v klubu sklenili pritegniti nove clane, ker se je med Postojncani pokazalo vecje zanimanje za šport. Sklenili so preosnovati klub na širši podlagi in gojiti vse sekcije športa. ( Vir : Postojna na prelomu stoletij, avtorica : Alenka Cuk, Notranjski muzej Postojna). Iz tega zapisa gre sklepati, da so Postojncani svojo prvo nogometno tekmo morebiti odigrali kar v Slavini. Ker sem pred mnogimi desetletji igral nogomet tudi v Slavini, mi je z nekdanjim soigralcem Markom Ficurjem uspelo rekonstruirati, kje naj bi se igrala ta prva nogometna tekma na Pivškem oziroma Postojnskem. Provizoricno igrišce, seveda brez pravilnih izmer, kakšni so bili goli samo sklepamo… naj bi bilo od osrednjega prireditvenega prostora pri takratnem gasilskem domu oddaljeno kakih 200 metrov v smeri vasi Koce. Igrišce naj bi bilo blizu potoka Slavinšcek, na lepem ravnem pašniku, ki je bil last tedanjega gospodarja Josipa Ambrožica. Žal porocila o tekmi, rezultatu, v kasnejših številkah nisem zasledil. Brane Fatur ENOTNA PRIMORSKA NOGOMETNA LIGA IZGUBILA ENO EKIPO S podrocja nekdanje obcine Postojna, kamor je dolga leta spadala tudi zdajšnja obcina Pivka, je v »zlatih nogometnih casih« (prva 80. leta) v Kraško-notranjski ligi nastopalo kar pet ekip – Postojna, Pivka, Košana, Slavina in Planina. Temu že dolga leta ni vec tako, od leta 1976 je sedaj nepretrgoma dejavna le še NK Košana. Seveda tu ne smemo pozabiti na dekleta v Košani, ki že tudi nekaj casa redno nastopajo, vendar ne v ligi pod okriljem NZS. Po jesenskem delu prvenstva v clanski Enotni primorski nogometni ligi 2018/19, kjer uspešno tekmuje tudi NK Košana, je NK Ankaran Hrvatini Postojna B pristal v spodnji polovici lestvice. 16. marca se je spomladansko ligaško tekmovanje z 10. krogom nadaljevalo, a je ekipa Komna zaman prišla v Postojno. Tudi v naslednjem krogu Postojncani niso prišli na tekmo v Piran. Na podlagi 31. clena Disciplinskega pravilnika je bil klub pozvan, da se izjasni o ocitanih neprihodih na tekmi, vendar do 29. marca tega ni storil niti se na pozive vodstva tekmovanja pri MNZ Koper in disciplinskega sodnika ni odzival. Na podlagi disciplinskega pravilnika NZS in njenih clanov so ekipi NK AH Postojni B izrekli disciplinski ukrep »izkljucitev iz tekmovanja«, kar se v slovenskem nogometu ne zgodi prav pogosto. Za namecek mora klub zaradi vecjih kršitev pravil in navodil placati še visoko denarno kazen in poravnati nastale sodniško - delegatske stroške. Tekmovanje (pricelo je 9 ekip) je sedaj nekoliko »cudno«, po dve ekipi v krogu sta prosti, premor pa med eno in drugo tekmo lahko traja tudi 14 dni. Kje ticijo vzroki za tako neodgovorno pocetje, najbrž v dejstvu, da so v Postojni trije nogometni klubi. Brane Fatur KINO PIVKA ROCKETMAN Nagradno vprašanje… OSVOJITE LAHKO O katerem znanem pevcu govori film ROCKETMAN? DVE KINO VSTOPNICI Odgovore nam do 9. julija sporocite na naslov pivski.list@pivka.si, nagrajenec bo objavljen v naslednji številki Pivškega lista. ZA FILM PO VAŠI IZBIRI SPORED LAHKO SPREMLJATE: www.pivka.si (koticek Kino Pivka), FB Kino Pivka, www.gremovkino.si, Instagram ZAHVALA Ob izgubi dragega Stankota Dolgana se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem sorodnikom in prijateljem za vso pomoc in podporo, župniku Zdenku Štruklju za pogrebni obred in hvala košanskim pevcem, da ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Mima in ostali sorodniki Si kot sonce življenja sijal, za vse svoje ljubezen razdal, odslej boš kot zvezda svetleca, naj ti v nebesih dana bo sreca. ZAHVALA Prerano nas je zapustil naš dragi SEBASTJAN PERENIC (1980 – 2019) Ob boleci izgubi se srcno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami v teh težkih trenutkih. Posebno zahvalo izrekamo ge. Bruni Dekleva za cutne poslovilne besede, g. župniku Niku Štrancarju za darovano sv. mašo, pevcem MPZ Pivka za poslednjo pesem in vsem, ki nam pomagate s svojo dobrosrcnostjo, socutjem in tolažilnimi besedami. Naša hvaležnost naj doseže vse, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, ga imeli radi ter se ga boste spominjali. 74 Žalujoci: vsi njegovi, ki ga bomo neizmerno pogrešali Oglasne objave Cakate me, rože cvetoce, za hišo domaco zeleni gaj, moj dragi, domaci kraj. Rada bi prišla, oh, rada. A tja me vec ne bo, ker vzela sem slovo. ZAHVALA Tiho in za vedno nas je zapustila Draga mama, stara mama in prastara mama MARIJA ROLIH, roj. FATUR (28. 1. 1932 – 24. 3. 2019) Domaci se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem ter znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in svece. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma upokojencev Postojna, župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem. Žalujoci: njeni najdražji FOTO: Obcina Postojna SKOK K SOSEDOM Napovednik dogodkov v Obcini Postojna MAJ 2019 petek, 17. maj od 7. ure dalje, Tržaška cesta v Postojnisobota, 25. maj ob 8.30, zbor pohodnikov v Kocah 57a, pri Andrecovih MESECNI SEJEM NA TRŽAŠKI 9. POHOD PO »IZOVI POTI« (organizira: Obcina Postojna) (organizira: Kulturno športno društvo Koce) petek, 17. maj ob 12. uri, Titov trg, Postojna torek, 28. maj ob 17. uri, okolica enote Pastircek MATURANTSKA CETVORKA SONCKOV DAN – vrtcevska zabava ob zakljucku šolskega leta (organizira: Šolski center Postojna) (organizira: Vrtec Pivka) petek, 17. maj ob 20. uri, Kulturni dom Postojna MARY ROSE, KONCERT IN PREDSTAVITEV NOVEGA ALBUMA (organizirata: KD Postojna in Mary Rose) sobota, 18. maj ob 18. in 19. uri, Titov trg Postojna MEDNARODNI MUZEJSKI DAN (ob 18. uri otroška delavnica, ob 19. uri odprtje razstave »130 letnica društva Anthron – zacetek organizirane speleologije na Slovenskem«) (organizira: Zavod Znanje Postojna, OE Notranjski muzej Postojna) sobota, 18. maj ob 19.30, Glasbena šola Postojna Drugi koncert iz niza U3NEK (Komorni zbor Orfej Ljutomer) (organizirata: MEPZ Postojna in JSKD OI Postojna) ponedeljek, 20. maj ob 19. uri, Kulturni dom Postojna Filmski maraton šestih dokumentarcev iz cikla Stari Postojncani (organizirata: Društvo Kolut in Studio Proteus) od ponedeljka, 20. maja do 14. junija, Knjižnica Bena Zupancica Postojna, Enota potujoca knjižnica OB 40-LETNICI DELOVANJA POTUJOCE KNJIŽNICE VABIMO K BREZPLACNEMU VPISU (organizira: Knjižnica Bena Zupancica Postojna) torek, 21. maj ob 18. uri, športna dvorana OŠ A. Globocnika Postojna Proslava ob zakljucku projekta POGUM: SKRIVNOSTI SOVICA Vstop prost! (organizira: OŠ A. Globocnika Postojna) sreda, 22. maj ob 19. uri, Glasbena šola Postojna Koncert komornih skupin Glasbene šole Postojna (organizira: Glasbena šola Postojna) cetrtek, 23. maj ob 19. uri, citalnica Knjižnice Bena Zupancica Postojna MARIJA KOCEVAR; PREDAVANJE O AYURVEDI (organizira: Knjižnica Bena Zupancica Postojna) cetrtek, 23. maj ob 19. uri, Glasbena šola Postojna Srecanje ucencev klavirja Glasbenih šol Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna (organizira: Glasbena šola Postojna) torek, 28. maj ob 19. uri, citalnica Knjižnice Bena Zupancica Postojna Predstavitev pesniških zbirk Inje Smerdel z razstavo izvirnih ilustracij Damirja Smerdela ob glasbi Matije Jahna in Ane Zlobec (organizira: Knjižnica Bena Zupancica Postojna) sreda, 29. maj ob 19. uri, Glasbena šola Postojna Javni nastop ucencev GŠ Postojna s podelitvijo nagrad (organizira: Glasbena šola Postojna) cetrtek, 30. maj ob 18. uri, dvorana OŠ M. Vilharja VILHARJEV DAN (organizira: OŠ M. Vilharja) cetrtek, 30. maj ob 19. uri, Glasbena šola Postojna Javni nastop ucencev GŠ Postojna (organizira: Glasbena šola Postojna) JUNIJ 2019 petek, 7. junij ob 20. uri, kozolec toplar v Belskem gledališka predstava KŠD Šator Štorje, Kraški komedijanti - BEJŽI ZLODEJ, BABA GRE (organizira: TD Podgura) petek, 7. junij ob 21. uri, terasa hotela Kras KONCERT OREKSTRADA (organizira: Jazz Hram) sobota, 8. junij ob 16. uri, kozolec toplar v Belskem TEKMOVANJE STARIH ROCNIH BRIZGALN (organizirata: TD Podgura in PGD Studeno) sobota, 8. junij ob 10.30, plošcad pred Postojnsko jamo 21. Mednarodni glasbeni festival mladih– KONCERT JUGENDBLASORCHESTER SCHÜPFHEIM (organizira: TD Postojna) sobota, 15. junij ob 18. uri, vecnamenska dvorana Razdrto PRIREDITEV OB 120 LETNICI PGD RAZDRTO (organizira: PGD Razdrto) Skok k sosedom sobota, 29. junij ob 21. uri, Titov trg Postojna Ker se bo število dogodkov v obcini Postojna MALA GUCA V POSTOJNI (organizira: Pivo in cevapi) po izdaji Pivškega lista še spreminjalo, vljudno vabljeni, da spremljate tudi spletno stran obcine: www.postojna.si NAPOVEDNIK DOGODKOV V OBCINI PIVKA MAJ 2019 sobota, 18. maj ob 9.30 uri, v Zagorju VODENI SPOMINSKI POHOD OB 150 LETNICI PIVŠKEGA TABORA NA KALCU (organizirajo: Študijski krožki, KPD Miroslav Vilhar Zagorje, Društvo LIPA) sobota, 18. maj ob 20. uri, Krpanov dom Pivka VECER LOVSKIH PESMI IN NAPITNIC (organizira: KD Pivka – Moški zbor) nedelja, 19. maj, od 8. do 13. ure, Park vojaške zgodovine POHOD PO KROŽNI POTI VOJAŠKE ZGODOVINE (organizira: Park vojaške zgodovine) *Pohod odpade v primeru slabega vremena. ponedeljek, 20. maj ob 19. uri, Krpanov dom Pivka OTVORITEV RAZSTAVE CAR LESA 2019 Razstava je na ogled od 20. do 30. maja 2019. (organizira: RRA Zeleni kras, projekt FotBioEnergy) cetrtek, 23.maj ob 17. uri, knjižnica Pivka CAJANKA Z VALENTINOM VODNIKOM ob 200. obletnici smrti (organizira KD Lipa Pivka) petek, 24. maj ob 18. uri, avla Osnovne šole Pivka VECER PESMI IN PLESA Nastopili bodo Ženski pevski zbor DU Pivka, Ženski pevski zbor DU Logatec, Uciteljski zbor OŠ Pivka in plesna skupina DU Rakek. (organizira: Društvo upokojencev Pivka) sobota in nedelja, 25. in 26. maj, od 10. do 18. ure, Park vojaške zgodovine TANKOVSKI VIKEND (organizira: Park vojaške zgodovine) nedelja, 26. maj, od 14. ure dalje, Ekomuzej Pivških presihajocih jezer OVCARSKI DAN NA PIVŠKEM (v primeru dežja dogodek odpade) (organizira: Krajinski park Pivška presihajoca jezera) do 31. maja, Hiša kulture Pivka RAZSTAVA - Klara Sax, 3. konstruktivisticna razstava, prostorska postavitev (organizira: Hiša kulture Pivka) JUNIJ 2019 vsak torek, od 16. do 18.30, Tocka Moci Krpanov dom Pivka KLEPET OB CAJU ALI KAVI (organizira: VGC Tocka Moci Pivka) vsak petek, od 8. do 11.30, Tocka Moci Krpanov dom Pivka KLEPET OB CAJU ALI KAVI, KVACKAMO ZA VRTEC (organizira: VGC Tocka Moci Pivka) sobota, 1. junij od 13.30 dalje, Petelinje PETELINJSKI TEK (organizira: Vaško društvo Petelinje) sobota, 1. junij, ob 19. uri, avla Osnovne šole Pivka KONCERT VOKALNE SKUPINE ELUM z gosti (organizira: Kulturno društvo Elum) sobota, 1. junij, ob 20. uri, Gornja Košana SRECANJE KLAP V GORNJI KOŠANI (organizira: Klapa Škvadra) torek, 4. junij ob 20. uri, avla OŠ Pivka PREDSTAVITEV KNJIGE 160 LET JUŽNE ŽELEZNICE NA PIVKI (organizira: Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka) sobota, 8. junij OD SPOMENIKA DO SPOMENIKA – pohod oziroma avtobusni prevoz iz Pivke proti Kalu, Volce, Cepno, D. Košana, Stara Sušica. Kulturni program v vsaki vasi pred obeležji Prijave pri Boži Pecko (040 377 167). (organizira: obcinska organizacija ZB Pivka) petek, 7. junij ob 19. uri, Hiša kulture Pivka OTVORITEV RAZSTAVE - Za!Živa, graficna delavnica in razstava nastalih del Razstava bo na ogled do 28. junija 2019. (organizira: Hiša kulture Pivka) sobota, 8. junij, Kavarna Pivka KAVARNA PRAZNUJE 1. ROJSTNI DAN (organizira: Kavarna) torek, 11. junij od 9. do 12. ure, pred Krpanovim domom VODKOV ZABAVNI DAN (v primeru dežja dogodek odpade) (organizira: Kovod Postojna, d.o.o.) sobota, 15. junij , od 18. ure dalje, Ekomuzej Pivških presihajocih jezer POLETNA MUZEJSKA NOC (organizira: Krajinski park Pivška presihajoca jezera) torek, 25. junij ob 18. uri, Kavarna OBELEŽITEV DNEVA DRŽAVNOSTI (PS STUDENEC, SRECKO LIKAR) (organizirata: Šempeter 1300, Kavarna) torek, 25. junij ob 9. uri, Hrastje POHOD IZ HRASTJA NA ŠILENTABOR Z MAŠO ZA DOMOVINO (ob 12. uri) (organizira: NSi - Kršcanski demokrati Pivka) sobota, 29. junij od 17. ure dalje, plošcad pred Krpanovim domom PIVŠKI SHOD S KMECKIMI IGRAMI IN ANSAMBLOM PRIMORSKI FANTJE (organizira: Turisticno društvo Pivka) do 30. junija, Kavarna Pivka RAZSTAVA MED REKO IN JEZERI TINE ZADEL (organizira: Kavarna) JULIJ 2019 petek, 5. julij ob 19. uri, Hiša kulture Pivka KOLEKTIVA, Posebni prostori, predstavitev vecletnega projekta Razstava bo na ogled do 26. julija 2019. (organizira: Hiša kulture Pivka)