Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane
po poŠti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr.
Obseg: Na vojsko, na vojsko, gospodarji! — O uravnavi gruntnega davka. (Konec.) — Slovensko slovstvo. — Blaznice
(norišnice) , kakoršne morajo biti in kaj je njih namen. (Konec.) — Stare hiše naše Ljubljane z zgodovinskimi črticami po gradivu pl. Radiča in dr. Lipica. (Konec.) — Slovani in Italijani. — Izgled Evropske Turčije po pre-liminarih Sv. Stefanskih. — Naši dopisi. — Novičar.
Gospodarske stvari.
Na vojsko, na vojsko, gospodarji!*)
Na vojsko, gospodarji! ne za Rusa zoper „Englen-
darje", ampak zoper „engerlinge", — na vojsko ne zoper „Ogrea, ampak zoper „ogrce"! — Pa pustimo salo na strani; nam tu ni mar politično polje, in ne za Angleža in ne za Magjara; za polje kmetovalčevo in njegove vrte in gozde nam grč , katerim se ta mesec bliža hud sovražnik, to je, hrošec (keber), kajti „ke-brovo leto" nam napovedujejo že sem ter tjč švigajoči hrošči. „Novice" so v svojih tečajih že toliko podukov napisale o tem škodljivcu, vendar vidimo, da, žalibog, je mnogo mnogo naših ljudi zel6 nemarnih na lastno svojo škodo, zato ne more biti odveč še moja beseda.
Med škodljive mrčese, kateri sploh rastlinstvu, posebno pa Še mlademu sadnemu drevju veliko škodo delajo, prišteva se tudi hrošec (Maikäfer, Melolontha vulgaris). Tega velikega požeruha, ki ga ljudstvo keber imenuje, pa gotovo vsakdo dobro poznd, zatoraj ga tukaj natančneje ne bodem opisoval; ravno tako znana je tudi njegova ličinka „črv" ali „ogrc" (Engerling) imenovana; z njenim življenjem je pa potrebno bolj natančno se seznaniti.
V ugodnih legah prikaže se hrošec v času od srede meseca aprila do začetka maja na dan (v bolj mrzlih krajih pozneje); leta 8 do 14 dni okoli, navadno proti večeru o toplih dnevih; živi se od mladega zelenja listnatega drevja, posebno ljubi hraste, poljski javor (klanj), vrbo, in pa vsakovrstno koščeno sadno drevje, kakoršno dostikrat popolnoma oguli; žre navadno zvečer in pa ponoči.
Po splodbi zarije se babica 18 do 20 c. m. glo* boko v zemljo, kjer 30 do 40 svitlo-rumenih jajčic v
velikosti prosenega zrnja znese in kmalo potem pogine. V 3—4 tednih potem se iz jajčic razvijejo male ličinke ali črvički, katere v prvi jeseni dolgost 1*/2 cm. dosežejo; žive se od tankih koreninic in drugih rastlinskih tvarin v zemlji. Skoda, katero v prvem letu
*) Tudi „Slov. Gosp." na Štajarskem in „Kämt. Volkst." na Koroškem opominjata kmetovalce na delo. C. k. deželna vlada na Štajarskem je po c. k. okrajnih glavarstvih oziroma po okrajnih odborih ukaz razposlala županstvom, naj strogo izvršujejo dotično postavo od leta 1868. Bi povsod
potrebno bilo!	Vred.
Črvi prouzročujejo, ne more se še preobčutljiva imenovati.
Konec druzega leta doseže pa črv dolgost do enega palca in pa debelost peresnega ročka.
V ugodnih okoliščinah (milem podnebji) doraste črv v tretjem letu popolnoma, sicer pa potrebuje še eno leto do svojega razvitja, in tako potrebuje večkrat 4 —5 let do svoje dorasti, to je, da postane črv 4]/o cm. dolg, in debel pa kot precej močen svinčnik. Opomniti mora se še to, da se črv vsako leto po dvakrat levi. Vsako leto v jeseni zarije se globočeje v zemljo, da se tako zmrzline in pogina obvaruje.
Pred zadnjim levenjem zarije se posebno globoko v zemljo, kjer si napravi primerno votlino, in tu so potem zabubi, ter pravemu hrošču kot buba že močno enoličen postane.
Po tretjim spremenenji, katero se globoko v zemlji izvrši, pride v 4. ali pa še le v 5. spomladi kot hrcšec na dan. Skoda, katero črvi v zadnjih letih pod zemljo na koreninah sadnega drevja in druzega rastlinstva napravi jajo, je zel6 velika; pogostoma se primeri, da vsled objedenih korenin ceI6 odrašena drevesa pod zelö pridejo. Koliko več škode pa ta malopridnež še le v drevesnicah napravi, ker so mu nežne koreninice dre-vesic prava sladčica! Ta škoda je pa tem veča, ker se more še le potem zapaziti, ko je začelo perje in mladje rumeneti in velo postajati; takrat je že navadno prepozno tako drevo še dalje pri življenji ohraniti, ker se Črv ne more drugače zatreti, nego da se mora zemlja od korenin popolnoma odgrebsti, poloviti, kar pa navadno ima le malo vspeha in je z velikimi neprijetnostmi združeno delo.
Najboljši pripomoček tega hudega sovražnika kmetijstva in velikega požeruha zatreti ali vsaj njegov za-plod zdatno zmanjšati je edini ta, da se hrošči v velikem številu p o lov č in ugonobč. To morejo pa le cele občine vspešno in zdatno dovršiti; z vsako pokončano oplodeno babico vniČenih je ob enem tudi 30 do 40 črvov in ravno toliko kebrov. Ta lov izvršuje se
pa najzdatneje zjutraj ob zori, ko kebri na drevesih tako rekoč popolnoma otrpnjeni sede; drevo se dobro potrese, kebri na tla popadajo in se poberö; dobro je pod drevo tudi rjuh položiti; na katere se kebri otresejo in z malim trudom v kako posodo sesujejo. Po-morč se najhitreje s tem, da se s kropom po p arij o. Umorjeni kebri porabijo se zdatno za hrano kokošim in prešičem; te živali jih kaj slastno pohrustajo; pa tudi
za gnoj so dobri, posebno za kompost. Na ta način se
146
more s kebri nekoliko Škoda, katero kmetovalcu pro-uzročijo, poravnati.
Drugi način, ta mrčes zatirati, je ta, da se ob goj-zdih (hrastovih) in vrtih napravijo po 1 m. visoki in do 2 metra široki okrogli kupi rahle zemlje, nekoliko z rastlinskimi tvarinami pomešani, v katere ostale oplodene babice jajčica nesejo (pred vsem ljubijo za to rahlo zemljo), ti kupi se potem pri toplem solnčnem vremenu večkrat dobro premečejo in z gnojnico po-lijo; vsled tega se jajčica ali pa tudi že izlezle ličinke popolnoma pokončajo; taka zemlja porabi se potem
lahko kot gnojilo.
To sta dva zdatna pripomočka, tega škodljivca z
vspehom zatreti in pokončati.
Pa tudi gospodje učitelji se svojimi učenci v tej zadevi lahko prav veliko storijo. Otročaji ta mrčes kaj radi love; drugega treba ni kakor kake primerno veiike posode s pokrovom, in otrokom, posebno viših oddelkov, se zaukaže potem, ko se jim je senčna stran tega mrčesa dobro dokazala, da naj vsak potoma v
šolo po živih ograjah 50 do 100 kebrov nabere, in to
slednji dan; te naj potem na določenem kraji v pripravljeno posodo strese in učitelju prinese, kar se brez
vsakoršne zamude časa in tudi skoraj brez truda v korist kmetijstva zgoditi more. Za vsako tako delo naj se otroci tudi nekoliko pohvalijo, kar jim je v spodbudo
in ni brez vspeha.	>
Tega sem iz lastne skušnje dejansko prepričan, kajti prec prvi dan so mi otroci nad 34 starega mernika kebrov v šolo prinesli, katere smo še tisti dan
v kompostni kup zagrebli. Io to opravlja mi šolska mladina slednji dan z večim vspehom. Ob enem se pa s tem mladina kolikor toliko tudi v napredku kmetijstva beriži in uri.
Ako bode častitemu vredništvu po volji,*) popisal bodem na tem mestu prilično še nekatere druge kmetijstvu škodljive mrčese in pokazal način, kako da se morejo tudi s precej dobrim vspehom pokončavati.
Iz Šturiie.	M. Rant, učitelj.
0 uravnavi gruntnega davka,
(Konec.) *
bi to jako pospešilo vcenitev; vsak vcenilec imel bi po takem že kaj stalnega pred očmi in bi se pri svojem delovanji lahko na kaj stalnega opiral; tako pa z nekako bojazljivostjo še zmirom v prihodnost zre, kaj da nam prinese. Zakaj se s tem še zmirom odlaša, ne moremo uganiti.
Nepotrebnih stroškov je pa dosedaj zares dosti bilo, a tudi v prihodnje bo jih še dokaj, kakor je stvar sedaj nastavljena.
Potrosilo se je namreč za pregledovanje zemljišč o tej zadevi zedinjenja o vcenitvi na meji dežela in pa oddelkov v domači deželi. Posebno so se nam pa tiste komisije celo nepotrebne zdele, ki so ob mejah dežele zemljišča pregledovale, na dan po 150 do 200 g!, stale, a prav nič konečnega določile, marveč razsodbo centralni cenilni komisiji prepustile o zemljiščih, za katerih vcenitev se niso zedinile.
Nepotrebna se nam je zdela tudi posebno vcenitev gozdov po poročevalcih samih, katero so potem vcenilci poslanci ponavljali. Dosti čas* se potrati tudi z napravo posebnih cenitvenih tabel, sedaj maku-laturnih tabel, kajti iz njih se mora kasneje vse v parcelne protokole prenašati lahko bi se brez vsacega pomisleka vcenitev koj v parcelni protokol vpisevala. Tudi se izvršuje vcenitev na podlagi oralov; dasi-
ravno imamo postavo od 23. julija 1871. leta za metrično mero, treba bo zato z veliko potrato časa in z velikimi stroški konečno vse preračunati v metrično mero, ker ta ima z ietom 1876. začenši izkijučljivo veljavo. Nasproti se pa nepotrebno v parcelnih protokolih stalnega katastra stara mera na metrično mero predeluje; ti protokoli bodo po dovršeni novi vcenitvi čisto za nič. Za to prerajtbo se je v treh letih veliko tisoč goldi-dinarjev potrosilo brez vse koristi, in se še zmirom trosijo, ker delo še ni dognano. No, tu, tu bila bi varčnost na pravem mestu, ne pa pri izvrševanji vcenitve.
Konečno naj omenimo še to, da so pri izvrševanji vcenitve za stalni kataster ob času absolutne vlade poljedelce dotioni župan in pa zaupni možje iz soseske z določilnim glasom zastopali; se li nam kon-štitucijalizem bode skazal slabejše, in pri vcenitvi nam naših izvoljenih cenilcev ne bode pustil?!
Najbolje pa najhitreje bi se bil gruntni davek vrav-nal, če bi se bil stalni kataster revidiral, se ve da s sodelovanjem županov in zaupnih mož in dotične soseske. Možje iz vsake soseske poznajo dobro svoja zemljišča, pa tudi sosednih sosesk. Soseska bi se lože soseski primerjala, kakor pa sedaj, ko je v enem ce-
nilnem oddelku po 20, 40 in se več občin; poprej je
bila vsaka soseska za-se cenilen oddelek in je imela svojo vrstilno tarifo. In še sedaj , če se tudi vse delo, kar ga je že na novi način dovršenega, popusti, bi se stari kataster poprej revidiral, kakor bo pa nova vcenitev dognana, se ve da ie s pogojem, ako vsaka soseska sama delo pod vladnim vodstvom v roke vzame.
To se nam je treba zdelo omeniti z nujno željo, da se na dotičnem mestu vse dobro in vestno pre v dar i, predno se kaj novega določi, da ne bode novo slabeje memo starega. Zato še enkrat: „videant consules", da se krivica ne zgodi kmetijstvu in ne trosijo novci nemarno !
Edino samo predrugačenje §. 37. postave od 24. maja 1869. leta se nam potrebno zdi, in tudi le samo
to spremembo po novi postavi moremo za dobro spoznati. Ta §. se ima namreč spremeniti tako, da po dovršeni vcenitvi župani prejmejo tudi mape in parcelne protokole, posestniki pa vsak svojo polo od svojega posestva. Iz teh aktov se bo vsak lahko prepričal, ali ima a) vse svoje parcele na svoje ime tudi vpisane; b) v kateri dobrotni razred je vsak kos vcenjen in koliko da meri, pa tudi c) kako so zemljišča druzih
soseščanov vcenjena; pritožba mu je potem o pravem času mogoča, če to ali uno ni prav. — To smo v dosedanji postavi pogrešali.
Mi tedaj mislimo , naj , ker se je že toliko in toliko milijonov za izvršbo nove vcenitve potrosilo, privoli se še to, kar je za njeno popolno dovršenje potrebno, da morejo naši vcenilci svojo vcenitev po dosedanjem načinu do konca dognati. Varovati se je skrpanega dela; delo naj je enakomerno in popolno; popravljanje utegnilo bi več stati, kakor pa vcenitev po dosedanji obliki, in vendar bi bilo malo prida.
Vgiba se tudi, zakaj da deželnih tarif ministerstvo že ni potrdilo ali za vse dežele konečno določilo. Ko bi se bilo to že od začetka zgodilo, bilo
*) Nam bo jako drago.	Vred.
Slovensko slovstvo.
* Prvi splošni shod Avstrijskih katoličanov in njegove resolucije (sklepi) in vazniši govori (s potrebnimi razjasnili) na Dunaji meseca maja 1877. Poslovenil in spisal dr. Lavoslav Gregorec, vrednik „Slov. Gosp." in podpredsednik kat.-polit. društva v Mariboru.
147
Preteklo je ravnokar leto in dan, kar je bil včliki i kaj še! ne zarad tega, da ni bilo mogoče ustanoviti
zbor katoličanov na Dunaj
)
katerem so se zbrali od
lični možje iz mnogih dežel in katerega so se po izja-
jih Časnikov zelö bali brezverci. „Novice
so
)
verskih šol zarad dejanskih razmer, ampak zgol iz uče nostnih razlogov. Najprej so • —<■ ;-----
a za tem: „državne službe so pristopne vsem brez
rekli: „vednost je prosta
vah sv<
ob svojem času govorile o tem zboru, katerega sklepe ločka vere"; na to pa je prišel izrek
)
raz-
in govore velečastiti gosp
venščini priobčuj čamo našemu na
v
du
dr
tej knj
Greg
gladki slo- naprava
i
tedaj
so vsi
učitelj
i)
šola
državni uradniki
)
ki jo toplo priporo- so tudi vse učiteljske službe pristopne prosilcem
državna
tedaj
)
ne
Med drugimi predmeti obravnavalo se je v tem zboru s posebno iskrenostjo in temeljitostjo sedanje
UV/ VlAVA» » UU WVIlVXJCi\U UIUUL/Vl ^fl latU^UU	, UC
gledč na njih veroizpovedanje. Ako se danes pritožimo
o
ki izhaja iz tega, odgovarjajo nam pa s p
brezversko šolstvo
zlu
graf
postave se ne sme nihče dotakniti
te postave. Razlogov nihče ne ometuje, marveč
7
9
o kateri je nekdanji minister nauka in bogočastja grof
katera postava
Božj
dotakljiva?
Le
gospoda moja,
ena
7
tO
Leon Thun tehtne besede govoril. Ne moremo si kaj, (wandelbar) in zlasti v ustavnih državah
postava, vse človeške postave so prenaredlj
prvot
da nekoliko bi tega govora ne podali bralcem „Novic" misel, da so vse postave prenaredlj v pokušnjo , da sami sodijo veliko vrednost dr. Gre- prenarejene, ko bi ne bilo mnogo ljudi
In bile bi že
gorčeve knjižice.
Kako pa pridemo mi v katoliških deželah Avstrije
do vredbe takih šol? Ako
dobne volje, marveč iz dati
7
ki
niso iz
leplj
nezmozni
i
je med drugim rekel ljudje imenovanega duha take šole za svoje otroke, je to umevno.
kam nas stvar pelje. Le eden ni preslepij
pregl
seh zmotnjavah seda
pri
hočejo
iz svojega napraviti papež Pij IX
ne takisto

Tedaj
6
časa
;
in to
naš sveti
precej tačas
ko
i
so se zacen-
pri nas te obžalovalne postave, govoril o tem
so take šole pri nas nastale. Pri nas so prišle se sploš- sega tega govora ne bomo pozabili, dasi nimi vredbami; postava jih je vpeljala. Postava je na ne navajamo
i
teh besed
en hip V3e naše katoliške šole spreobrnila v brezverske.
Kako se je to zgodilo?
Pri nas je pa vsled tega, kakor sem rekel, namreč
državnim šolskim mo- vsled državnega šolskega monopola in brezverskega šol-
nopolom (samoprodajo). Kako pa se je začel državni skega sistema, splošno in redno nastopilo stanje, ki šolski monopol? Začetek tega v nekaki meri lahko je bil vpeljan s pomočjo državnega šolskega monopola iščemo pri luteranstvu; to je namreč naredilo deželnega splošno in redno nastopilo stanje, ki ga vsi gledamo z
kneza za najvišega škofa (summus episcopus) in po globoko žalostjo, posebno zarad tega, ker smo nasproti
7
7
v
pravilu, da šola spada k cerkvi, je tudi on postal go- njemu vsi, kakor da bi bili ohromeli. Ker je vsa ad-spodar
šoli
ali namesto njega njegovi uradniki. Ven- ministracija pri šoli postala birokratični državni dar se še celö v protestantovskih šolah ta misel ni pre- stroj, prihaja iz tega, da je z ozirom na šolsko posa-cej popolnoma razvila, še tam so verske šole ostale mezno delavnost oslabljen vpliv tistih, ki stvari vidijo
dolgo časa pod nadzorstvom cerkvenih oblastnij. Popolnoma jasno je bilo postavljeno pravilo državnega šol-
z lastnimi očmi, in ki bi bili pred vsem poklicani
dati na to, da šola stori
skega monopola še
ob času Francoske prekucije
svojo dolžnost.
7
gle-
9
takrat namreč, ko je najhuje divjala. Tistega časa leta o našem shodu
1793.
Precej razširjen liberalen list Dunajski je nedavno
zapisal besede: „katoličani
bilo
so pac
čudni
a.c^. je bilo, ko je eden poslancev v zbornici (kon- ljudje, obhajajo splošen shod sedaj, ko je nase liberalno ventu) rekel: „Otroci obojega spola naj se na državne postavodajalstvo v cerkvenih zadevah nekoliko obtičalo;
To
ni resnično.
stroške skupaj izrejajo pod sveto postavo jednakosti" in bržčas jim je to papež ukazal". Robespierre je to misel sprejel in terjal, da odgoja oče Pij IX. niso ukazali našega shoda, pač so pa
Sv.
odo-
v prihodnje nima več biti prosta. Danton jo je sprejel in naravnost rekel: „Otroci slišijo najprej jjudovladi in
brili
potem še le starišem." In na podlagi teh spodbudljejev nam katoličanom
pohvalili in blagoslovili namero tistih Dunajskih gospodov, ki so shod poklicati sklenili. Isti list očita
dalje, da
kalimo
77
kdor
javni mir.
Pravi:
77
mi liberalci smo prenehali z nadaljevanjem liberalnih
u
je bil sestavljen osnutek postave tega zadržaja:
odteguje svoje otroke javnemu poduku, temu naj se za cerkvenih postav, mirujte torej, čemu dražite ljudi?
ta čas vzamejo državljanske pravice". Državni mono-	Čudno, liberalci so nam pograbili vse katoliške šole ter pol ravnokar razglašen je bil v najtesnejši zvezi z naj- jih spremenili v šole, o katerih sedaj večletna skušnja
bolj surovim bogotajstvom, razglašen je bil v tistem	jasno dokazuje, da se mora naša mladina v njih
Času, ko je boginja pameti imela svoj slavnostni sprevod	tudi po malem, vendar gotovo razkristijaniti; in če se
po ulicah Pariškega mesta. Imenovani osnutek ni bil	sedaj temu po dolžnosti upiramo, nam še smelo ugovar-
sprejet v postavo. Železna roka Napoleonova gaje	jajo rokoč: „čemu kalite mir?"
7
ce
No
7
kosmati volk
prehitela in zatrla bogotajno revolucijo. On je hodil je tudi nekokrat grajal ovco, ki je precej niže od njega svojo pot, in leta in leta je zdihovala Evropa, zdihovala vodo iz potoka
pila, ter
se njej zarežal: zakaj mi vodo
so ljudstva v nji; tisti, ki so se leta 1793. prestrašili kališ? Sicer pa bodi liberalcem, naj posnemajo volka, nad gospodarstvom v Franciji, so tega pozabili zarad nas katoličane ni nikakor volja posnemati ovco, nečemo
prigodkov, ki so se za njim vršili.
prekucija je po se dati od liberalcev raztrgati in požreti. Katoličani se
krtovo rila pod zemljo in naredila pota do vseh ljud- zavedamo svojih pravic, kedar stev. Vsi ljudje, ki so več ali manj zagazili v mate-
se
pripravljamo na
obrambo; žalibog, da smo s tem le predolgo odlagali.
rijelno posvetnost in zarad tega prišli ob vero, ki je Vkljub temu nas pa navdaja trdno edina pravo ravnilo v življenji,, so se zoreli za take
prepričanje, da
bo
misli
7
ki so izvirale iz francoske revolucije
7
m
ki so
7
tudi brez verskem u, posilnemu šolstvu ob svojem časuodklenkalo. Kakor je hvalisanemu go-
prvikrat prikazavši se, svet tako prestrašile. In tako spodarstvenemu razcvetu sledil strašanski polom (krach) tedaj pride, da je prišla med ljudstvo misel držav- tako stoji sedanjemu šolstvu celö blizo za petami
9
nega šolskega monopola; te misli ni vsililo razjarjeno ljudstvo v ljutem boji, ampak prišla je v do-stojnejši obliki, na videz v obliki pravnih postav, liberalci že sami čutijo propad svojega šolstva
šolski polom ali „Schulkrach".
giben (burno priznavanje in dobro-klici). Točno zato, ker
Šolski polom je neizo-
7
črnijo
Tako smo tudi mi prišli do tega.
nas zveste katoličane kot rovarje
in nepokojneže, kedar
Pri nas državna šola ni postala vsled zapletenih se poganjamo za svoje pravice ter hočemo izpolniti praktičnih razmer, kakor v Ameriki ali na Angleškem; svojo dolžnost in zabraniti, da ne propadejo slednje
4
148
moralične podpore javnega reda in cesarskega prestola. Ce nam še kmetske ljudi potegnejo za novošegnim verskim dvomivanjem in omahovanjem , če še ti zgubijo vero v Boga, tedaj bodo trdno zaupanje in vero zgubiti še v marsikaj druzega. Stotine let staroavstrijsko domoljubje na kmetih se bo porušilo in tedaj gorje za Avstrijo! (Tako je, res je!) Šolski polom ne bo izostal, toda pospešilo ga bo ali odložilo edino le obnašanje katoliškega prebivalstva samega".
Iz malega tega vidijo nasi bralci, kako zanimiva, kako pa tudi koristna je ta knjižica, katera na 6 drobnih polah odkriva največe rane sedanjega socijal-nega življenja: slabo časnikarstvo, odrtijo, težave kmečkega stanu v liberalni dobi itd. itd. Naj bi našla pot v vsako slovensko hišo!
Blaznice (norišnice),
kakoršne morajo biti, iu kaj je njih namen.
Spisal dr. Karol Bleiweis, primarij deželne blaznice Kranjske.
(Konec.)
Kaj pa da naj dela bolnik v blaznici, se ne ravna samo po njegovem stanu in prejšnjem njegovem opravilstvu, ampak tudi po njegovem sedanjem duše v-
nem stanu. Razen mnogovrstnega dela v hiši, na vrtu
in polji, se porabijo bolniki pri rokodelstvih in mehaničnih delih, izobraženi kot pisarji itd. Ni ne treba, da
se rokodelec v blaznici peča s svojim rokodelstvom; opravila na vrtu in polji so za-nj dostikrat bolj ugodna. Kaj in koliko naj dela bolnik, določuje tedaj zdravnik.
Treba je v blaznici tudi odpočitka in razve-seljevanja. Včasi veča prijetna družba, boljša jed in pijača, ples, zabava na keglišči ali s kvartarni, kramljanje pri kozarcu pive ali kave, sprehajanje na vrtu ali daljši izleti, to so razveseljevanja, ki se morajo bolnikom dovoliti, čeravno blaznica zarad njih potrosi nekaj več. Tudi je treba, skrbeti za primerna berila, za duševna dela, katera blaznega ne vtrudijo; veselje do petja ali kake druge zabave naj se po moči goji.
Tudi v naši blaznici skrbimo za t'), da se zabavajo blazni primerno svojemu stanu in bolni osobnosti. Omenim tukaj le, da sem v minulem predpustnem času večkrat osnoval plesalne veselice, pri katerih so se sešli možki in ženske; plesali so z največo ognjenostjo, a 3e zmirom izgledno obnašali. Take veselice niso brez dobrega vspeha; marsikaka besna pomirila seje pri plesu in ostala tudi pozneje več Časa mirna in krotka; melanholični možki in ženske začeli so se razvedrovati tako, da pri marsikaterem bil je to začetek boljšega dušnega stanja.
Nikakor pa se ne sme pozabiti na to, da mora blaznica zadovoliti tudi bolnike v verskem obziru. Skupne službe Božje, prejemanje sv. sakramentov, pogovori z duhovnom o težki telesni bolezni se tudi blaznim ne smejo kratiti. Se ve, da tudi o tem treba se je ozirati na duševni stan bolnikov in na osobnost njihovo. Zdravnik ne sme dopuščati, da bi si bolnik po svojem bolestnem nagibu brez mere belil glavo z verskimi stvarmi , v svoji otožnosti noč in dan le pokoro delati hotel ali da bi se v bolni prenapetnosti neizmerno gibal v verskih domišlijah, pa kratko rečeno, treba je ovirati, da ne postane vera in duhovnik igrača bolnim možganom. Da bi kdo mogel znoreti iz pretirane pobož-nosti, to misliti je nespametno (žalibog! da ima ljudstvo še zmirom take predsodke), a tudi se ne sme pričakovati, da bi v takih slučajih pogovori z duhovnikom imeli dober vspeh za bolezen. Tukaj veljä» popolnem ono, kar sem že omenil, o potrebi duševne zmernosti.
Ako se vsi pomocki} zdravstveni in nezdravstveni (primerna delavnost, potrebni odpočitek, razveseljevanja in po osebnostih odmerjeni razgovori z duhovniki) rabijo v pravem času in premišljeno, po tem se dostikrat posreči, da se bolniki zopet ozdravijo, a tudi oni, ki ne postanejo popolnem čistega uma, se tako zboljšajo, da morejo bivati zunaj blaznice, si kaj prislužiti in živeti pri svojih kot koristni družniki človeške družbe.
Ostane jih pa vendar še mnogo, ki morajo za zmirom bivati v blaznici. Tem nesrečnežem, ki so duševno popolnem onemogli, mora blaznica priskrbeti človeku primerno bivanje in jih tako obvarovati še hujšega duševnega propada; ozirati se je tedaj treba previdno na njihove telesne slabosti, za katere morajo imeti do zadnjega dihljeja primerno in dostojno postrežbo. Tako ravnanje je dolžnost humanitete in nalog blaznice. To se mora pri takih bolnikih ravno tako vestno in popolno zgoditi, kakor pri ozdravljivih, pri katerih je zdravnikova naloga veliko bolj dobrodejna in truda bolj vredna. Ker pa smo prepričani, da imamo v blaznici le z bolniki opraviti, in da je najvišja stopinja duševne onemoglosti tudi le znamenje bolezni, zato moramo tudi o duševno najbolj propadlem bolniku vedeti, da imamo človeka pred sabo, in ž njim, ki je, kakor vsak nas, Božja stvar, ravnati priljudno in človeško.
Naj omenim tukaj še to, kako naj občinstvo ravna z zblaznelimi, ako jih hoče odpeljati v blaznico. Nikdar naj bi se blazni z goljufijo ali zvijačo ne skušali spraviti v blaznico, kajti to napravi slab vtisek na bolnega, in zelo zadržuje o zdra vije vanje. Evo tak slučaj ! Gosp. K., paralitičen bolnik, bil je po svojih spremljevalcih z zvijačo pripeljan v blaznico, češ, da popotujejo zarad neke trgovine v Ljubljano. Gosp. K. imel se je za popolnoma zdravega in torej nikdar ne bi bil privolil preseliti se v kako blaznico. Njegovi spremljevalci, zapustivši ga, odidejo. Kmalu potem, ko sije ogledal prostor laži-hotela, začne strašno divjati. Ni mi ostalo druzega, nego to, da mu povem resnico. Zdajci pa začne kričati, grozno psovati goljufivce, in tako divjati, da sem ga moral osamotiti. Po zelo razburjeni noči skuša drugi dan pobegniti; ker pa se mu to ne posreči, noče se cel6 nobene jedi dotakniti, čeravno je bil poprej pri izvrstnem apetitu. Potem se ga loti halucinatoriČen delirij z domišljijo velečasti. Kmalu vendar postane bolj miren , a nikdar ni pozabil zvijače svoje rodovine, po kateri je bil v blaznico pripeljan. — Takih slučajev se ne manjka. Ker pa napravite laž in zvijača zmirom slab vtisek na človeka , ki je na duhu bolan, toraj naj se žlahta in tudi hišni zdravniki izo-gibljejo tacega postopanja. Ni treba, da se bolniku pove, da ima priti v blaznico; zadostuje, če se mu reče, da potuje k zdravniku, v čegar hiši bode našel še vee enako bolnih, — tu se bode za nj primerno skrbelo, — dotični zdravnik je poseben izvedenec o takih boleznih, — njegovim vredbam o stanovanji, živežu in zdravilih
se ve da se bo treba podvreči itd. Ce tu^i se takemu prigovarjanju bolnik še zoperstavlja, vsaj ne bo mogel nikomur očitati, da je bil ogoljufan. Le nekoliko energije je treba in blazni se bo po poti kmalu pomiril. Vsakako se bolnik, ki n i po sili bil pripeljan v blaznico , poprej pomiri, kakor tak, ki je bil po zvijači v njo vrinjen.
Naj konečno še povem, kako naj ravnajo ljudje zunaj blaznice s takimi, ki so ravnokar zblazneli (znoreli).
Taki naj se iz dveh ozirov, kakor hitro je mogoče, izročijo v norišnico: prvič zato, ker se v njej hitreje boljša bolni um, — drugič je pa to tudi na
149
korist žlahti ali deželi, ki ima plačevati stroške	nihom Avguštinom izročena, leta 1494. po Turkih po
oskrbovanja v blaznici. Neozdravljivi in siromaški bol-	končana. Leta 1623. je bila na novo zidana Materi
niki, izmed katerih je komaj polovica za razna dela v	Božji na Čast in leta 1628. blagoslovljena od škofa
blaznici porabljiva, narejajo zarad večletnega bivanja	Chröna, leta 1631. je pogorela, potem bila zopet sezi-
ondod deželi. -----	—	-	... _ -	—
to je
Skrbeti je tedaj dolžnost vsacega rodoljuba
davkeplačevalcem velike stroške, danajn leta 1785. izročena Frančiškanom.
>
da
se vse
St. Jakobška cerkev izvira od leta 1494.
Bila
odstrani, kar brani hitri duševni propad na umu bolnih, je takrat cerkev Avguštinov, leta 1597. pa je bila iz-in da se tako deželni stroški za oskrbljevanje blaznih ročena Jezuitom. Novi cerkvi je položil škof Chrön izdatno zmanjšajo. Skušnje učijo zdravnike, da se pred temeljni kamen leta 1613.
kratkim časom zblazneli tem hitreje pomirijo
9
cem
hi-
Trnovska cerkev je bila zidana leta 1730
treje se preselijo v dobro vredjeno blaznico in se tako polnem prezidana leta 1855.
odtegujejo vnanjim škodljivim uplivom. — - -
?
po-
Tudi
imajo
zdravniki v blaznicah take zdravstvene pripomočke in zabiti
Se neke stare hiše iz 17. stoletja ne smemo po-
1
to je
redo uta, dandanes bojišče p a r 1 a-
naprave na razpolaganje, da morejo oni hitreje zatreti menta Kranjskega, prejšnje čase plesišče go-bolezen, kakor drugi zdravniki, ki se ne pečajo s ta- sposko. To hišo so nekdanji deželni stanovi zidali leta kimi bolniki in tudi nimajo potrebnih pripomočkov 1658. j e z u i t o m ^za gimnazijo zraven tadanje Jezuitske (danes St. Jakobske) cerkve, kar še danes
pri
roki.
Vsem tedaj , ki imajo o žalostni osodi blaznih kaj kaže napis nad vrati.
Tako — potovaje križem po mestu in predmestjih smo ogledali našo staro Ljubljano po važnejših
odločevati, mora biti sveta dolžnost, da prav hitro izročijo ravno na umu zbolele blaznici. Naj tedaj tako sprevidno ravnanje — kedar se pri nas bode odprla ob- starinskih stavbah in zgodovinskih njenih dogodbah. širna nova deželna blaznica — župani, duhovniki in Imeli bi gradiva še marsikaj; al vmakniti se je treba
vsi
ljudoljubi o interesu bolnih in deželnega zaklada
še drugim točkam nicojšnjega programa
Zato
vedno imajo pred očmi! Le malokrat so se dozdaj po- na staro Ljubljano sklenemo z opominom
spomine
šiljali ravnokar zboleli v blaznico, večidel dohajajo v
19
Ti
njo že skoro neozdravljivi, ki so bili domä. prav slabo Ljubljana
nekdaj
po obrazu svojih hiš zvana bela
oskrbovani in so že vsled tega na umu popolnem one- svojem starodavnem geslu:
ostani bela na veke po trojnem
mogli.
In prav to je bil tudi glavni
vzrok, da
je stara
naša blaznica prenapolnena bila, ker večina tacih nesrečnih neozdravljivih blaznih ni je v stanu več za-
trdna kakor skala o v er i svojih pradedov, kakor hrast neomajljiva o svestobi do vladarja
brez madeža cisto-bela
slov ens ka!u
9
V V
pustiti, zato pa naraščajo
stroški tako silno!
Naj bi te moje besede, ki sem jih spisal iz žive ljubezni do nesrečnih naših deželanov, katerim se je pamet zmešala, in v iskreni želji, zmanjšati deželi bremena velikih stroškov, ne ostale klic upijočega v pu
Politične stvari.
Slovani in Italijani.
ščavi! Ako sem dosegel ta svoj namen, tolažila me bode zavest, da sem izpolnil dolžnost težkega svojega Po knjigi Ludevika Vuličeviča ,,Slavi e Italiani dal
poklica.
Zabavno berilo.
Judri al Quarnaro." *)
Pisatelj pripoveduje v začetku svojega dela
>
da je
v Italiji kakor tudi v Avstrijskem Primorji mnogo ljudi
9
Stare hiše naše Ljubljane
z zgodovinskimi črticami po gradivu pl. Radiča
An dr. Lipica.
Opisal dr. Jan. B1 e i w e i s.
(Konec.)
Oglejmo si sedaj še cerkve naše Ljubljane. Št. Peterska cerkev je morebiti najstareja cerkev vse nase dežele: ona ima veliko zgodovino. V prvo
kateri ne poznajo niti
rodu, uiti števila,
niti narodnosti
po Primorju bivajočib ljudstev, ali so vsaj zelo nevedni v tej zadevi. Njegov spis ni namenjen
tem, ampak
onim
kateri, oslepljeni od predsodkov, se klanjajo lažem in prevari in v temi dvoumnosti med saboj delajoči so v
Primorji osnovali klub, katerega imenuje pisatelj
99
liberalcev".
A
ti „liberalci" so, kakor pravi on,
klub
lice-
ln
ker so iicemerci, oblačijo se v
zidana leta 1221., leta 1385. na novo prezidana, mi8ii
merci in sleparji,
obleko kreposti, da oslepč druge, a ker so sleparji hote biti od drugih časteni za zasluge, katerih nimajo Mnogo teh liberalcev, kateri so ali Nemci ali Slovani
i
leta 1472. po Turkih sežgana, pa zopet popravi j
9
da
Je
f
koristno, ako
9
Tako. kakor dandanes leta 1728. pa blagoslovlj
to.l
9
bila
zidana leta 1726
9
tudi imena nasprotno pričajo, kar lijanstvo ni druzega nego umazana sebičnost.
se vedo kakor Italijani, če
potrjuje, da njih ita-
Tudi naša stolna (Šenklavška) cerkev je Jako stara
izvira iz
1288
fare
9
ko je bila še podr
Št. Peterske
j
v
popra'
reia. njena v čast razrušena
teku časa la in razširj
bila
provinciji Primorski imajo, Slovani večino, a Italijani so v mestih imajo poslednji večino, ker so tam v materijal
j
kakor vsakdo znd manjšini, vendar po
večkrat podrta, večkrat nem in duševnem obziru bolj trdni in složni. Zato imajo
^ rt	1	^ • P If I	mf	m	mm	. m '	m m	•	%	-%	1	•	1
j
Leta 1462
t
leta 1361. in 1386. je pogo- v deželnih zborih vedno prvo besedo
po papežu
k
leta
i o t U 1 U C O C i IV V , JCl«
pa potem zopet popravlj
1469
II. povzdig- vansko večino.

da preslasč slo-
o
in
ki
leta 1701. pa brez kaplje,
narejena , tako sezidana , 1707. je bila slovesno blagoslovlj
bila še
kakor jo vidimo danes
po Turkih
povekšana,
leta 1841.
: leta
Kdor bi te liberalce smatral za odkritosrčne Italijane, zel6 bi se motil. Oni ne sovražijo samo Slo-
*
Celo to knjižico misli nain dobro znani gosp. F. pre-
9
tolp zidan leta
1705., drugi
pa
1706
ko jej je bil en staviti v nemški jezik z željo, da bi zagledala beli dan tudi
v slovenskem. Naj si. družba
91
Sloga
u
v Gorici prevdari:
Tudi cerkev Frančiškanska ima veliko zgodo
vino.
ali bi jej ne bila ova knjižica voda na njen mlin ravno zdaj,
njenem mestu je izprva stala cerkev posve- ko ona tako iskreno se ustavlja navalu Italijanov na zemljo
cena sv. Mart
;
ki je že pred letom 1320. bila mi- slovensko.
Vred.
*je
vanov
in Nemcev, temue tudi vse
prave in poštene Ita- monarhije.
Jaz, Slovan
)
delujem v intere3U Slovanov,
>
da, cel6 vlado.
Pošteni Italijan Svoj pogled obračam na gore, katere obdajajo Trst, in
liji»ne na Primorskem
je svojemu narodu v ljubezni vdan, a noče biti ni ud, rob nemoraličnemu klubu, katerega privrženci se bri- rojstvo in smrt mnogih ljudi;
ni
vidim, da tamkaj že stoletja bivajo Slovani, ki gledajo
oni
}
Slovani
gajo ie za svoj dobiček , vsakega drugomišljenca zaničujejo , se srdito nosijo in strego poltnosti ter drugim pregreham.
?
verujte
mi
, svojega sedeža ne bodo zapustili nikdar. One ko-jice tam gori imajo svojo zgodovino, novejše palače nimajo nikake. Vi, kateri ljubite enakomernost, 3te raz-
Glavni namen Vuličevičevi knjigi je, dokazati, rušili spomenike starodavnosti, kolikor jih je še bilo,
da na Primorji niso le Italijani isti, kateri imajo pra-
kar
Je
najgotovejši dokaz, da ste
vi tujci
Da ste Tr
vico eksistirati in kakor ndrod napredovati, ampak da žaČani, bile bi vam one starine svete in zapustili bi jih se tudi slovanski ndrod še ni odpovedal svojim pra- otrokom svojim, da bi nekoč kaj našli, na čemer bi
vicam.
nega
Vsakdo znd, da je italijanska manjšina iz jed-	počival njih pogled in bi si^mogii priklicati minolost v
__in da so liberalci imenovanega kluba iz druzega	spomin. Vi imate svojega St. Justa , vsakim načinom
vzroka teptali Slovanov pravice z nogami. Kedar se v	sveto zidovje , al ob enem tudi velik grobni spominek
deželnem zboru oglase Slovani, bijejo njih besede na	.domovini
gluha ušesa, dä, osobito v Trstu je prišlo že tako daleč,	nekoliko
in veri; spominek, po krščansk, kar
nekoliko pogansk , po se vidi kakor v mramor vse-
da brezsramno ljudstvo po galerijah slovanskemu go- kan protest. Vaši spomeniki starinski so Št. Just vorniku žvižga in siče
9
zasramovanje. katero se sicer
in koče Slovanov, katere so vas videle prihajati, in
ne prime Slovanov, temuc pade nazaj na njegove pro- katere vas bodo videle tudi odhajati.
vzrokovalce.
Knjigo, ki
zani
D
A Slovani bodo v brambo svojih pravic
a
na
daljuje pisatelj
)9
,------ ~ - -j• — r---- ----—	v,«..« v »
ta in enaka zaničevanja potrpež- sodbo izreči o
čuje Slovane, ste vi, municipijalni svčtniki, s premijo odlikovali, in moja želja ter moja dolžnost je, pogubilno
Ijivo prebili in se ne strašili še večih od sedanjih žr-
njej, ne
stavljajoč v vas svoje nadeje, a
tev
j
ker tolaži jih veselo upanje, dk,
gotovost, da bode
kedaj tudi njim zazoril slave dan. Mnogo v zgodoviu-8ki knjigi zapisanih dejanj svedoči o duševni velikosti in nevsahljivi nadeji , kateri ste na dolgem trnjevem potu svetili temu ljudstvu, kakor voditeljici. Dolgo je
tudi ne tresoč se pred vami, ker mi ne morete niti ško dovati, niti mi vzeti življenja".
vladala temu ljudstvu zima, viharna in ledena; a že se kaže njegovim očem zora lepših dni, že se razvija tu in tam kaka cvetlica, porošena s tolikimi solzami. V spanji robstva se mu je sanjalo o slavnih dejanjih;
Izgled Evropske Turčije
po preliminarih Sv. Štefanskih.
ki ga je Rusija sklenila s Turčijo v sv. Ste fanu, je blizo to , kar konec Turškega gospodstva na polotoku Balkanskem. Ta mrvica, ki Turčiji še ostane,
Mir
>
pride,
mora priti čas, kedar se te
sanje vresničijo
<<
9
Po teh in enakih premiš jevanjih opomni pisatelj da je natisu njegove knjige pred vsem dala povod izdaja neke druge knjige. To delo ima naslov: „Geschichte Triest's für die Jugend, von Jacob Cavalli", nekega italijanskega, v Trstu bivajočega duhovnika. Ker je municipij dal premijo temu delu in ga je tudi sam založil, zato je prevzel naravno tudi odgovornost za vse nepravilnosti, katerih od konca do kraja mrgoli
v tej knjigi.
pride preje ali pozneje k razdelitvi.
Poglejmo, kaj sv. Štefanski mir vzame Turčiji da vidimo, kaj jej še ostane.
Pogodba v sv. Štefanu, sklenjena med Rusijo in
r
Turčij o, se začne s Grnovgoro brez dvombe zato, da se poslavi junaški narod Črnogorski. Knez Nikita more zadovoljen biti s tem, kar ima dobiti: Crnogora postane blizo za tretjino veča in bode skoro na pol tako velika
kakor Srbija.
Srbija dobi kak šesti del več
r
Po C a va 11 i j u so
Tržačani, Istrijani
in GoriČani
potomci Rimljanov
a
Slovani, kateri
in Benečanov, dakle rodni Italijani
?
)
po
dr. Klunu, ker je vseh Primor-
cev
634.000, znašajo tri in šestdeset odstotkov
)
so
usiljenci, zloglasni v zgodovini minolih stoletij zaradi
9
surovosti in neusmiljenosti. Cavalli, kakor se vidi, ne znd, da je bila nekoč doba, ko so bili tudi
svoje
Rimljani in Benečani barbari, in da so sploh ljudstva kakor posamezniki prestali dobo brutalitete in da, ako se historiku vsakim načinom uvidi potrebno, o tem pisati
dovoljnostjo, ker
kakor je sedaj zemlje imela.
Nova Bolgarija, katero stvari pogodba Rusije s Turčijo, pa je to, kar Turčiji vzame največ zemlje Tista blizo 3krat tako velika zemlja, ki je bila lastnina nekdanjih Bolgarskih čarov o njihovi največi moči, to ima biti nova Bolgarija. Večidel Rumelije in Macedonije pripada novi Bolgariji, ki dobi skoro da celo zapadno brežino črnega morja in nekaj tudi skega morja, tako,
(T
O
iz tega vzroka ne sme pisati z neko samoza-
smo vsi ljudje in ker je stan vsacega ljudstva v svejem početku divji ter so njega zmage zaznamovane s pustošenjem in moritvijo.
Na tem prostoru, žalibog! ni nam moči, ako tudi
da po obsegu ni veliko manjša od Ogerske. Ona obsega vso ono zemljo, ki je bila dose-daj prav za prav jedro Evropske Turčije.
Tako Turčija ni več celota, ampak od prejšnjega
to
}
trupla
Rumelije, en cegovine; ostanke njene sklepa le še morje
kar je mu kaka noga ali roka: en kos kos Tesalije in Albanije in Bosne in Her-
v kratkem posnetku navesti vsega, s čemer učeni
pisatelj dokazuje

da
9
Tržačani, Istrijani
in
Go-
Naši dopisi.
ričani žive na slovanski zemlji, sklepamo dakle z naslednjimi besedami
Gorici
maja
na 21. strani, izrazivši
ob
enem
kmetijski družbi zarad tajnika
Komaj se je končala borba v
že imamo drugo
si pred natisom slovenskega ali nemškega pre- volitveno borbo v kupčijski zbornici. Gre namreč
za dopolnitvene volitve , katere bodo prihodnjo sredo,
t. m. Tista italijanska stranka, ki očita Slo-
željo, da voda vsakdo, ki le količkaj
imenovano knjigo.
umeje italijanščine, omisli
dne
Na napomnjeni strani se bere: „Ako bi zaradi vencem, da povsod narodno politiko uganjajo
9
moje ostrosti kak ud Tržaškega mestnega sveta vihal stavila je kanditate, ki so kost od njenih kosti, nos ali se srdil, ker je morebiti meni tujcu odpovedal druge strani so postavljeni spet drugi kandidatje
vse pravice, naj
pomisli, da Trst
stoji
v
Avstriji, a
ne
tere podpirajo tudi Slovenci.
Pa
n e
po-
Od kida bi med temi
9
Avstrija v Trstu, in da, ako sem neznan Tržaškim svet- kandidati bil kak Slovenec —• ampak stara , poštena nikom municipija, nisem tujec prebivalcem Avstrijske Goriška imena so — in vendar jih una stranka ime-
151
nuj
ladno-slo ven sk
To
sprotnikom najnovejša zabavlj
za vse
všeč in kar njihove načrte podira. „ katerih rog trobi tudi „Goriziano") agitujejo
italijanskim na- želni odbor in deželna vlada svoje predloge stavila; , kar
Isonzo"
jim
m
dovolj
vspešno
tudi
v četrtem dopisu priporoča ministerstvo družbi, naj tudi na Kranjskem skušnje delajo z veliko koprivo (grosse Brenn-Nessel), ki daje precej dobrega
se
po
v neki županiji okoliČ
snskih vasčh za svoje ljudi in pre diva; odbor je sklenil obrniti se do gosp. Jožefa
}
))
slovenska reč živo
Reif-
a v
Prago
}
ki ima mnogo skušinj o tej koprivi in
klij svoj
«

)
jeli so že 12 kalinov z županom vred na s sadikami vred rad poduke daje, kako obdelovati ko
limanice
našem fabriškem predmestj
v
S tr ačicah
se je
godila
t. m
po noči nesreča
9
privo v navedeni namen; ko odbor dobi poročila Rei-
, se bodo po „Novicah" razglasila , na družbinem
fova
katere ne bi bili pričakovali. Nekaterih naših ljudi ne vrtu pa tudi skušnje pričele;
v
petem
dopisu
na-
more zmodriti ne skušnj
ne
predek. Dvoje društev znanja si. min'sterstvo odboru, da po poročilu Avstrij-
lmamo za
starem zračila
tako
ščenje stranišč po pneumatičnem sistemu, ske komisije osnuje kmetijska družba Francoska mednarodni kmetijski kongres v Parizu od 10. do
in vendar sta dva delavca
previdna bila
zpraznovaje jamo
da
nista popred pre- 20. junija tega leta in da v ta shod se vabijo tudi vse
ju» rv w ucpicviuua unc», ua jo uioi« pu^xuu ^ «v. j «."«j a nv^w ivvn tu u« v ne» ouuu do vauiju mul voc
Sla sta kar naravnost noter: eden je zdajci družbe kmetijske Avstrijske; ker bi prav bilo, da tudi
1 e p e 1, drugi pa
m
K
ze
govorim, naj povem še, da letos je društvo Covacig Comp
smrdljivih rečeh Kranjska družba je zastopana v tem shodu, je odbor
veliko robe oddalo kmetom
• t
sklenil naprositi izvrstnega svojega uda dr. vitez Gut-
premagavsi nji-
mansthala
)
naj
bi
blagovolil
hove predsodke. Tudi Kulot
prevzeti ta mandat;
s
družba si dobro po- šestim dopisom je si. ministerstvo družbi poslalo 10 iz-
tnaga, in je ravnokar svoja hranišča dodelala proti jugo- tisov hvaljene knjige
)
ki
v nemškem
izhodu od Gorice, v Podturnsko-Vertojbanskih njivah
jeziku pod naslo-
vom
Pred
Velik
„der Stalldünger und die Waldstreu" podučuje, k vi j o so začeli poravnavati kako ravnati s hlevskim gnojem in s hostno
t po načrtu, ki sem ga
Kopaje so zadeli na dobro ohranj
steljo; odbor je sklenil naprositi vredništvo „Novic", mrtvaške kosti in naj za svoj list nekoliko posname to knjigo , nekatere
v „Novicah" že priobčil
cepine
}
ker
bilo nekdaj pokopališče krog cerkve, iztiske pa izroči odbor podružnicam takih okrajev,
Kosti prenašajo na sedanje pokopališ
9
kar
je prav
najbolj
z listjem nasteljajo živini.
ki
C. kr. deželna
potrebno, ker bi jih lahko tam blizo
v cerkvi vlada je poslala družbi poročila o goveji živini, ki
ali zunaj cerkve zlate svetinje
Tako
pokopali. Nahajajo pa kopači tudi je bila od družbe kmetijske iz državne subvencije
?
verižice
i. dr. r. in jih
prod
se raj
dandašnji časte
Celovca
maj
(Volitve v mestni odbor)
leta 1876. in 1877. kupljena in razprodana s tem pogojem, da jo vsak kupec za pleme drži
leti
vsako premembo družbinemu odboru naznani.
, sicer pa
Ker
in
volilni razred d
ležba
bila zelo mlačna
)
danes voli
razred
volilcev, prišlo pa jih
red Jih iiua Uli, * uinr u oo jiu jo f uotouuu iv 11/j.t «xi-
kalo bo vas zvedeti, da pri nas v Celovcu se stranki
ma
611
volitv
volit se jih
volilni razred štej
Vde-
461
pa
>
96
vdeležilo
se je izvedelo, da se ne ravnajo vsi gospodarji po tem predpisu, je c. kr. deželna vlada dala v Ljubljani
volilni raz- po mestnem magistratu, na deželi pa po c. k. okrajnih
151
Mi
glavarstvih preiskavati gospodarje
kupili
>
ki
80
tako
živino
>
in res se kaže, da se mnogi niso držali pred-
pri mestnih volitvah ne bojujete pod zastavo „sloven- pisa; zato bode zdaj odbor od tacih zahteval strogo
n	i ( i	in n Anvin ir aU	i^o a fl r\*»i TT O O TT T . lUlioni	na	VQ TT1 n a tt 1Q	_ TT a». ofn «T^/Jn^lrr. .-T D M s? <-» « n n J
sko tudi pod
in ,,nemčursko ,
kakor pri vas v Ljublj
aslovom „konservativna" in „liberalna"
)
ne
pa
mi pri
zapr
mestnih volitvah

razredu
zločujemo „šparovce
(t
med kandidati
pa ki jih
opravicenje. — Ker sta vodnjaka v Predgradu in v P ar j ah po poročilu dotičnih gospod >v dobro dodelana, se županstvoma izplača druga polovica obljub-
ljene državne podpore.
„lduirtvijivvjc . * u. iömouu jo mcu uauuiuau , cvi jili aj^xj.^	puupuio. — Gospodarju Jakobu Novaku
je priporočala stranka „šparovcev", zmagal edini gosp. v Veliki Račni se podeli častna diploma za njegovo
Sossbach trn v peti
>
f
moz slovenske stranke, nemčurjem hud
v 2. razredu
bili
marljivo oskrbovanje sadnega drevja.
U
gg
ner, dr. Semmelrok in dr. vitez J oseh
sta bila tudi kandidata .
Prošnja vod
Glöck- stva ljudske šole na Čatežu za podelitev zbirke vrt-
?
prva
dva
narskega orodja
se ni mogla vslišati zato,
ker družba
gleda za
izvolitev
Kostanja
„sparo „šparovcev
maja. (Is h
a
razredu ni nima zdaj nobene take zbirke več, dotične subvencije
hvalo) javno izreči
za letošnje leto pa ni še prejela. — Gospej vdovi umr-
lega
Frid. H o m a n a
j
ki je bil mnogo let predsednik
prečastitemu gospodu nekdanjemu tukajšnjemu kapi zato ,
ranču
>
sili
župniku v Hotiču, podružnice Radoljške, se izreče sočutje o zgubi spošto
jcuiu tutvojoujclua rv. cv p i a, li u. , out u«o
ker so nam k zidanju novega faro
hvalež
100 gold
vanega družbinega uda.
(.Naznanilo živinorejcem Kranjskim.) Gosp. J. F.
darovati blagovolili. Srčno to zahvalo izreka blagemu Seuaig, odbornik družbe kmetijske, je radostno kakor
m	M	W	•	• o	w	I	v^lvA	n»	k	«	>	•
gospodu v imenu vseh farano
t a v b
db
prejšnji^ čas vstregel
V 1 k •
želji
odborovi in
se
podal
v
gornje Stajarsko , da ondi za še ostali znesek državne
Ljubljane. (Iz seje družbe kmetijske 4 dne t. m.) subvencije nakupi kakih 12—14 telle in juncev žlah-je došlo vredništvu sledeče poročilo. Odbor družbin nega Muriškega rodü (Mürzthaler Ra93). Prodajala je od si. ministerstva prejel mnogo dopisov;
v enem
po navadni javni dražbi se bodo ta živinčeta (sive odobruje porabo državne subvencije za podkovsko barve) 22. dne tega meseca (to je, v sredo 14 dni)
in živinozdravsko šolo
tu	ouiu, — v drugem dopisu pošilja od- na dvorišči gostilnice „zum Baierischen Hof" Od-
boru 300 gold. podpore za novo mlekarsko združbo najski cesti blizo železničnega kolodvora dopoldne od
na
Du-

na Poljih" v Bohinji z naukazom, da ona ob svojem
času položi na tanko razložen račun, kako se je obrnil na znanje vzamejo
ure naprej. Naj naši gospodarji ta razglas že zdaj
j
v tretjem dopisu odgovarja si. ministerstvo
(V glavni odbor za obdelovanje močvirja) je v
ta denar
odboru, da za zdaj ne more še vslišati prošnje njegove, nedeljo dopoldne volila skupina posestnikov^iz Trno-
vega
naj bi se iz državnega zaklada za Ljubljansko močvirje v službo vzel v močvirskih zadevah teoretično in praktično izurjen tehnik, ki bi vodil prihodnja izvolili
vasi
dela na
močvirji; čas za rešitev te prošnje
pise
Gradiša, Karlovškega predmestja in Štepanove ki so po nasvetu „Novic" si z veliko večino glasov
Bavdeka, župana Udmatskega in pa B>.
za namestnika pa
gosp
minister
pride takrat
»
ko
bosta po dovršeni
*	v	^ t	V« f	v flwJfe MP j	V^	[ v#
Babnika, posestnika v Bizaviku, — - u<h Ui ch mi uo tu * xSk. c* p»
Franceta Peter ca, posestnika v Ljubljani. Volitev
izvolitvi glavnega odbora za obdelovanje močvirja de- je bila jako živahna, deloma viharna, ker je neka pe