Uredništvo in uprava: Ljubljana,
Novi trg št. 4/II
Naročnina: letno	Din 24--
polletno	„ 12--
čatrtletno „ 6 —	
Izhaja vsak drugi	četrtek
Pofitnlna plačana v gotovini	Ljubljana,	četrtek	II.	februarja	1937	Cena	Din	1*
GLASILO JUGOSLOVANSKEGA LJUDSKEGA GIBANJA ZBOR
Štev. 3
Postali smo nevarni..!
Kleveta — edino sredstvo nasprotnikov
Najprej so se nam smejali, ko smo govorili, da je mogoče sprovesti političen pokret tudi brez oblasti in brez denarja. Go-v°rili so nam, da smo blazneži. Rogali so nam naši nasprotniki, naučeni priti do Mandatov na lahek način: »Ljotič? Prosim 'as, to je tako dober človek, apostol, pridigar — človek, ki leta po oblakih. Niti ljudi ne bo uspel zbrati s svojimi pravljicami o nekaki novi Jugoslaviji, državi Dravice, reda in blagostanja.«
Začeli smo rasti. Beseda Dimitrija >Ljo-tiča, velika beseda preporoda naroda in države, je vzbudila klonule duhove. Dvignila obupane. Ohrabrila okovane. Ustva-rila je vero, da nam bo vendar posijala Svetla bodočnost. Da se moramo za to bodočnost boriti. Da je treba zasukati rokave- Da je treba ne samo želeti, temveč tudi hoteti. Odločni smo se zbrali okrog Dimitrija Ljotiča in vsaki dan jih je vedno več in več.
In nasprotniki so zaprli usta, razčesnjena do tedaj v porogljiv nasmeh.
Postali smo nevarni! Kot iz zemlje rastejo vsaki dan borci za novo Jugoslavijo.
Pojavljajo se novi borci za svobodo, dvigajo se osvetniki. Javljajo se graditelji ustvarjalci. Iz vseh krajev države se Ovijajo. Ustanavljajo se organizacije po-vsod. Sever in jug, vzhod in zapad javljajo: moč Ljotičevih borcev raste.
Po deželi gre glas. Najprvo tiho, šepe-taje. Zatem glasneje, razločnejše. Od ust do ust gre ime. A s tem imenom tudi vera, odločnost, hrabrost, zaupanje.
v Odmeva danes iz enega konca Jugoslavije do drugega: Dimitrije Ljotič. Človek, *i bo izmučenemu ljudstvu vrnil njegovo
Pravico.
Zaskrbelo je naše nasprotnike. Resno jih je zaskrbelo. Na njihovo svetlo, brezbrižno čelo je padla senca. Temne slutnje So jih zajele.
Boriti se z Zborom za ljudstvo? Ali se Zoreta laž in neresnica boriti proti resnici in iskrenosti? Ali se moreta krivica in nepoštenje boriti proti pravici in poštenju? Ali se more politikar boriti proti ljudstvu, ki se budi?
Boriti se proti Zboru z nasiljem? Poka-zali smo, da se tudi nasilja ne bojimo. Pokazali smo, da se znamo boriti, ako nas kdo napade. Krvave glave boljševiške tol-Pe, ki je poskušala, da nas moti v Kralje-vu, so resen opomin.
Takoj, ko so se začele klevete proti »Zboru« in še preden Je zbor javnosti sporočil dejansko stanje, si nam poslal svoj članek, ki ga nižje priobčujemo. Nisi vedel, kako stvari stoje. Tudi ne stoje celo niti tako ne, kakor Ti v članku smatraš, da bi tudi tako bilo pošteno in neoporečno. Toda *o ni važno. Mnogo važnejše je nekaj drugega!
Mnogo važnejše Je Tvoje zaupanje! Poštenjak, kakršen si od nog do glave, si našel in spoznal v dušo Tebi podobne. Saj se Pošteni ljudje tako hitro spoznajo! Samo, Če se najdejo! V očeh je ogledalo poštenja! Pogledaš v poštene oči, in kar nekak-
Ko čitam v poslednjem času v dnevnem časopisju razne senzacijonalne vesti 0 Ljotičevem >Zboru« ter njegovih zvezah 2 raznimi faliranimi strankami in končno celo z neko tujo državo, mi prihaja na ‘flisel, da je moralo izginiti med nami že Marsikaj dobrega in poštenega, samo zato, ker trdni značaji niso hoteli trobiti v rog dnevne politike. Danes pa preti dnevni po-itiki nevarnost od druge strani. Zdravo ‘iudsko gibanje »Zbor« prodira v ljudske mase — in zato postaja to gibanje nevarni Pa ga bo treba zajeziti za vsako ceno!
Ostane eno: Kleveta. Podlost. Gnusnost.
In skovali so kleveto. Podlo in gnusno kleveto.
Poslušajte, ali se more nek pokret ustvariti brez denarja? Pojte, prosim vas, kdo je pa še slišal kaj takega! Razni gnili možgani ne morejo razumeti tega: da so ljudje, da je brez števila brezimnih, malih ljudi, ki si odtrgavajo od ust, ki se odrekajo vsega, samo da bi mogli položiti svojo žrtev na oltar nove Jugoslavije. Oni, ki tega ne morejo razumeti, umejo metati denar samo za volilce pri volitvah. Znajo samo kupovati. Da bo nekdo mogel v tem pohojenem ljudstvu z upadlim pogumom vzbuditi pripravljenost za žrtev, — to ne more v njihove možgane! Tega njihova pamet ne more doumeti. Da obstoja cela vojska ljudi, ki so voljni pogrešati vse, da bi mogli rešiti to ljudstvo in njegovo državo, — tega oni ne morejo pojmiti. In glejte, obrekujejo: Ljotič sprejema denar! V državi ga ne more dobiti. Bori se proti tujemu kapitalu, proti kapitalistični eksploataciji. Torej, dobiva ga od tega — tujega kapitala iz inozemstva. Seveda. In sicer iz Nemčije, to se razume. V ogromnih vsotah. Vse v novih tisočakih.
Kleveta je skovana. Kleveta, porojena iz strahu, ker se pričenja čutiti grmenje prebujenega ljudstva. Treba je bilo samo še najti pripravno osebo, ki bo to kleveto vrgla v svet, ki bo to kleveto javno izrekla. Pa našli so tudi njo, naši nasprotniki.
Sklenjeno je: Ljotič prejema denar iz Nemčije. Od nemškega rajha. »5.000 mark iz Nemčije.« »deset tisoč mark podpore iz Nemčije.«
Umazana, grda in gnusna je stvar, če se pozabi na poštenje — in če se posluži sredstev kot so laž, kleveta, umazanost in gnusnost.
Uporabili so jih nasprotniki: Verjetno je, da jih bodo še uporabili.
Toda mi vemo eno. In to sporočamo našim neprijateljem: Narod se budi. Ljudstvo se je začelo gibati. Nihče ga več ne more zaustaviti. Mi smo odločni, čisti, pripravljeni na vse. Pripravljeni na neusmiljeno borbo do konca.
Naj pripovedujejo, naj klevetajo, Zaman se trudijo. Zmaga je naša!
(Dr. Danilo Gregorič.)
šno olajšanje čutiš v srcu, rekel bi, duša se pri takem pogledu za trenotek odpočije od vse zlobe sveta. In to ogledalo ne vara!
Pri najinih redkih srečanjih — človek živi danes s kinematografsko hitrostjo, peha se za ljubi kruhek, nikdar nima časa, — sva si zrla v oči in razumela sva se. Oba pa sva zrla, imela sva srečo, da sva zrla v oči našega Ljotiča in razumeli smo se. Zaupamo si, ker smo mu čitali poštenje iz oči. Zaupanje pa je danes, — žal najče-šče opravičeno, — zelo, zelo redko. In za to zaupanje, tovariš, hvala Ti! Zaupanja krvavo potrebuje Jugoslavija.
Ture.
■ Pri nas je že tako: karkoli se pojavi zdravega in enotnega, treba nemudoma zatreti, kajti narod mora ostati razdvojen in služiti strankam. Kam bi pa prišli, da bi se kar na vsem lepem nekdo zasidral med ljudstvo z novimi idejami, ljudstvo bi se strnilo v enotni zbor, dnevna politika in ljudje, ki od nje živijo, bi bili pa potisnjeni čisto ob stran. Zato je treba vse take pojave, ki znanijo enotnost, nemudoma zatreti! Do sedaj je strankarjem stvar vedno uspela, ker se jim je navadno posrečilo zanesti razdor v vrste vsake zdrave organizacije.
V	»Zboru« 'je pa enotnost in enodušnost, zato bo težko vtihotapiti se noter ljudem, ki imajo temne nakane. Treba je torej poiskati drugih potov, po katerih naj pridejo razdirači na svoj račun. In evo jih, so že tu, so že zagnali proti »Zboru« svoje smrdljive bombe: »Ljotičev „Zbor“ je podkupljen! Financira ga neka tuja država, njegovi zastopniki so bili v Nurnbergu!« In take podobne gorostasnosti se slišijo in čitajo po državi.
Nisem funkcionar »Zbora« in se žal radi prezaposlenosti ne utegnem udjestvo-vati, sem pa iskren pristaš tega zdravega ljudskega gibanja. In ker se torej aktivno ne udejstvujem, zato ne vem, koliko je resnice na teh senzacionelnih odkritjih, ustvaril pa sem si že sam o tem sodbo. Prvič sem sprejel te senzacije čisto hladno in ravnodušno. Zakaj? Zato, ker sem spoznal njih namen. Kolikor bi pa utegnilo biti na njih resnice, se mi pa dozdeva sledeče: »Zbor« si je recimo osnoval svoje zadruge, kar ima vsekakor pravico po vsem božjem in človeškem pravu. In ako si nekdo osnuje zadrugo, mora pač skrbeti, da bo ta zadruga tudi uspevala in da razpe-čajo na primer naši kmetje na najugodnejši način svoje pridelke. Ena izmed teh zadrug oddaja na primer sveže slive v Nemčijo, in je sklenila z njo kar najugodnejše pogoje v prid zadrugi. Torej zadruga ne oddaja svojega blaga tuji državi zastonj ali po sramotno nizkih cenah (kar se je žal mnogokdaj pri nas dogajalo), ampak zadruga oddaja svoje blago po primerno ugodni ceni. In ali je mar to sramotno, ali nečastno, ali protinarodno, ali protidržav-
Glavno tajništvo »Zbora« je poslalo uredništvu »Politike« v Beogradu sledeči odgovor:
»V Vašem listu z 31. januarja 1.1. je priobčil Vaš skupščinski informator pod naslovom »G. Ž. Milanovič o pokretu g. Ljotiča« govor g. Milanoviča v finančnem odboru. Ker pa govor g. Milanoviča vsebuje yelike neresnice in klevete, prosimo Vaše uredništvo za priobčitev tega našega popravka:
Ne spuščamo se v tisti del govora g. Milanoviča, v katerem imenuje Jugoslovansko ljudsko gibanje »Zbor« kot fašistično. V koliko veruje sam g. Milanovič v to, se vidi najbolje iz tega, da je malo potem sam rekel, da med govorniki »Zbora« in komunističnimi govorniki ni nobene razlike. Čeprav pripada g. Milanovič tisti parlamentarni skupini, ki sama sebe imenuje kmetsko-realistično — s čemur hoče prikriti svojo breznačelnost — mora vseeno priznati, da se vsaj fašizem in komunizem načelno toliko razlikujeta, da se celo v politiki najnepoučenejšemu človeku ne more pripetiti to, da bi pomešal ta dva nasprotujoča si pojmovanja sveta in življenja. Toda samo za to bi mi g. Milanoviča še ne hoteli počastiti s svojim odgovorom.
Toda g. Milanovič je v svojem govoru rekel tudi sledeče:
»Treba pa je posvetiti pažnjo nekemu drugemu gibanju, ki pa živi, se širi in gre iz enega kraja države v drugi — kar pa je najglavnejše, da ta pokret finansira neka tuja država. To je pokret g. Ljotiča. Notorično je, da daje Nemčija za to gibanje denar. Mi vemo, da je neki revizor izvršil pregled njegovega Saveza v Smederevu in dejal: »Našel sem vknjiženo 5000, 10.000 ali ne vem toliko in toliko tisoč mark kot pomoč neke tuje države«.
Trditev g. Milanoviča, da finansira »Zbor« neka tuja država, je ordinarna kleveta in gnusna laž. Pokret se izdržuje izključno z doprinosi svojih članov in so računske knjige »Zbora« svobodno na vpogled vsakomur, celo klevetnikom in političnim nasprotnikom »Zbora«. Medtem pa so nam pobude za ta napad g. Milanoviča
no? Ne, ni, toda dobiček od tega ne pride pravim v roke. To je pa tisto: prebitek, kolikor ga ima zadruga od izvoza sliv, obdrži ona sama! In če bi imel tudi »Zbor« od tega koristi, bi šel ta denar v prid našim državljanom, to je ljudstvu, ne pa posameznikom. Ta zadruga prav gotovo polaga račune svojemu forumu o tem, ne bo jih pa polagala raznim politikom in krivo-gledom in špekulantom, ki so morda poba-sali v svoje nenasitne žepe že marsikako »izvozničarsku zaradu«. Nikoli še nismo slišali, da bi kdo javno vpraševal, kam gredo ogromni profiti raznih izvoznih družb, ki se prav gotovo ne stekajo v kake človekoljubne svrhe. Ne, na »Zbor« kažejo s prstom, češ, glejte, kakšne profite dela, in s tem denarjem hoče širiti med narodom svoje prekucuške ideje! Nazadnje je pa še v zvezi z 'Nemčijo (naravno, saj ji izvaža slive!) in svoje zastopnike pošilja tja (gotovo, katera eksportna družba pa še ni poslala svojega zastopnika k odjemalcu, da uredi svoje trgovske posle?). »Ljotič je podkupljen in v zvezi s Hitlerjem in z bel-cebubom.« Na vsak način bi torej radi natvezli temu gibanju razne nečedne mahinacije in špekulacije, kakršnih imajo naj-brže sami dovolj na vesti. O vseh tistih združbah in listih pa, ki prejemajo judeže-ve groše iz sovjetije in danes udarjajo na rdeči zvon za rdečo Španijo, pa ves svet previdno molči, ker so pač zraven tega veliki »patrioti« in »nacionalisti«.
Toda naj le bevskajo, »Zbor« je tu in Ljotič je tu — in obema naj da ljubi Bog zdravje in srečo in — skorajšnjo zmago!
Redov »Zbora«.
na »Zbor« zelo dobro znane. Ker klika, kateri pripada g. Milanovič ni uspela, da bi preprečila uspeh g. Ljotiča v njegovi gigantski borbi s sladkornim kartelom — čeprav se je zaklela, da ga bo uničila — je prišel sedaj ta napad na politični del dela g. Ljotiča.
Brez ozira na pobude g. Milanoviča, ga pozivamo, da Javno — ali v Narodni skupščini, ali v »Politiki« — odgovori na sledeči vprašanji:
1. Naj navede ime revizorja, ki mu je dal omenjene lažne informacije;
2. naj pove, o katerem zadružnem sa-vezu g. Ljotiča je govoril, ker vodi g. Ljotič več zadružnih savezov.
Ce nam g. Milanovič v roku desetih dni ne odgovori, potem bo ne samo v naših očeh, temveč v očeh vse javnosti ostal najordinarnejši denuncijant In klevetnik. Bo pa še nekaj hujšega. Tedaj bo morala Narodna skupščina odločiti, ali se sme poslanski mandat uporabljati za neodgovorno in krvavo igračkanje s častjo poštenih in nacionalnih ljudi, pa celo celega nacionalnega pokreta.
V svojem napadu je g. Milanovič dal dragoceno priznanje, da se »širi „Zbor“ iz enega kraja države na drugL« To pa ravno boli g. Milanoviča! Temu pa se ne sme čuditi! Ljudstvo naj odloči, ali bo šlo za tistimi, ki so smatrali zadrugarstvo za svoje osebne uspehe privezujoč ga celo na petomajsko nasilje — ali pa za tistimi, ki se borijo za socialno pravico in gospodarsko osvoboditev naroda na nacionalnih osnovah.
Za Jugoslovansko ljudsko gibanje »Zbor«
glavni tajnik Velibor Jonič.
Uredništvu »Politike« In »Vremena«
V zvezi z odgovorom g. Živote Milanoviča na naš popravek o priliki njegovega napada na »Zbor« v finančnem odboru Narodne skupščine, ki je izšel v Vašem listu z dne 4. t. m., prosimo cenjeno uredništvo za priobčitev sledečega našega popravka
Hvala Tl, tovarIS!
Naprej!
Klevetniki na delu
ali
Čistega zlata se rja ne prime
pod naslovom: »„Zbor“ ne sprejema pomoči od Nemčije«:
Pred vsem konstatiramo, da se je zgodilo, kar smo predvidevali. G. Milanovič poskuša najprej napraviti sebe neodgovornega za svoje v finančnem odboru izgovorjene besede, zJl tem pa daje odgovor na vprašanja, katera smo mu stavili. Pri tem pa
1. ni navedel imena »nekega revizorja«, ki mu je dal lažne informacije o tem, da je baje o priliki pregleda Saveza v Smederevu našel vknjiženih »5.000, 10.000, ali ne vem toliko in toliko tisoč mark kot pomoč neke tuje države,«
2. ni imenoval, o katerem zadružnem savezu g. Ljotiča je govoril, ker vodi g. Ljotič več zadružnih savezov.
Zatorej konstatiramo, da je od svoje prvotne klevete pobegnil, skušajoč se z novimi klevetami in podtikanji izogniti odgovoru na naša vprašanja.
Ker nam g. Milanovič ni odgovoril na naša stavljena vprašanja, to smo tudi mi odvezani dolžnosti mu odgovarjati na njegova vprašanja. Ker pa se nočemo posluževati z njegovimi metodami izmikanja, bomo — ne zaradi njega — temveč zaradi javnosti vseeno odgovorili.
Odrekajoč mu zmožnost vsake sodbe o ideologiji »Zbora« z njegovimi metodami dela in propagande, se nočemo spuščati v njegovo sklicevanje na svobodo, o kateri se on kot poslanec, izbran na listi g. B. Jevtiča, če bi imel količkaj ne samo moralne zavesti, temveč takta — sploh ne bi smel upati govoriti. Konstatiramo, da on tu govori v splošnem: »agitatorji tega gibanja se hvalijo...* Kateri agitatorji? Kdaj? Kje? G. Milanovič ne daje konkretnih odgovorov, od nas jih pa zahteva. Na ta način je mogoče tudi samega angelja očrniti. Toda — našli bomo način, da g. Milanoviča od tega odučimo.
Preden damo odgovor na postavljena vprašanja, moramo izjaviti dve stvari. Prvo je, da nikdar človek ne govori o samem sebi več, kot govori o drugem človeku. G. Milanoviču in njegovi kliki ne gre v glavo, da g. Ljotič iz svojega zadružnega dela ni izvlekel nikake koristi ne za sebe osebno, ne za svoj politični po-kret. Čeprav g. Milanovič tega ne more razumeti — pa je le res tako. G. Ljotič ne spada v vrsto tiste zadružne birokracije, ki je iz zadrugarstva izvlekla materialne in politične koristi. Tega ni mogoče dokazati samo s pregledom zadružnih knjig, temveč tudi z izpovedbami tisočev prič. Ali pa more g. Milanovič isto trditi za svoje zadružno delo, kakor tudi za delo svojih ožjih zadružnih in političnih prijateljev? Odgovor na to vprašanje bi bil zelo zanimiv za javnost.
Drugo: zadružno delo g. Ljotiča — kakor koli bi se mi pripadniki »Zbora« z njim ponašali — nima nobene zveze z našim političnim pokretom. Savezi, katere vodi g. Ljotič, morejo prodajati svoje pridelke katerikoli državi hočejo, pa tudi Nemčiji, če to odgovarja interesom kineta-pridelovalca. Če pri tem dosežejo zadovoljive pogoje, gre to edino in izključno v korist zadrugarjem. Kot zadrugar bi se g. Milanovič moral tega veseliti. Politični pokret »Zbor« pa medtem od tega ni nikdar imel niti prebite pare. Po logiki g. Milanoviča niti Glavni savez srbskih poljedelskih zadrug ne bi smel trgovati z Nemčijo. To pa njega ne moti, moti ga pa, če ima svobodni zadružni savez trgovske zveze z Nemčijo. To bi bil zelo lahek in cenen način za osvoboditev od konkurenta.
Pa preidimo sedaj na stavljena vprašanja:
1. Res je, da sta na kongresu nacionalne socialistične stranke v Ntirnbergu lanskega leta bila navzoča dva člana »Zbora«: g. dr. Juraj Korenič, zdravnik iz Zagreba in g. dr. Danilo Gregorič, advokat iz Beograda — poleg g. dr. Dragomira M. Stojanoviča, nar. poslanca in tajnika Narodne skupščine ter nekoliko sto političnih ljudi iz vsega sveta. Omenjena člana »Zbora« sta bila na ta kongres osebno povabljena in sta šla tja v svojem imenu. »Zbor* bi se pa tudi ne bal poslati svoje delegate na ta kongres, če bi kot pokret bil povabljen, kot bi lahko poslal svoje delegate tudi na vsako drugo nacionalistično in protimar-ksistično manifestacijo v inozemstvu. Sicer pa ne vemo, zakaj se vznemirja g. Milanovič, saj so predstavniki bivše zemljo-radniške stranke skozi leta prisostvovali politič. kongresom zemljoradniških strank v drugih državah.
2. V zadevi trgovine »Vočarskega saveza« z Nemčijo s slivami naj se napoti k »Vočarskemu savezu«, ali pa naj g. Mila-
novič s pomočjo oblasti, kateri je blizu, izvrši pregled njegovih knjig, da se prepriča, kako je bil uporabljen dobiček. »Ze-maljski savez vočarskih zadruga« je neodvisna gospodarska ustanova, v čije upravnem in nadzornem odboru so ljudje iz raznih političnih strank in ta bo dal svoj odgovor.
Ne pokret »Zbor«, ne »Otadžbina« nista dobila od tega niti pare.
3. Pokret »Zbor« nima nobene zveze z nobenim trgovskim podjetjem ne samo v Zagrebu, tudi ne v vsej državi. Če kjer koli sodeluje kak član »Zbora« v takih podjetjih, stori to osebno in v svojem imenu na podlagi pravic, katere mu daje državni zakon.
4. List »Otadžbina« se pošilja brezplačno v cilju propagande vsem tistim, ki jih za to izbereta »Otadžbina« ali »Zbor« kot upoštevanja vredne. — Računske knjige »Otadžbine« so vsakomur na vpogled, iz njih se more vsak prepričati, kako se nosi to breme.
5. Bilanca »Otadžbine« je naš ponos, ker je iz nje razvidno, kakšne žrtve prenašajo naši tovariši za izhajanje našega glavnega organa. Ta bilanca se lahko vedno objavi.
6. Nikdar ni bilo nobenih »konkretnih« ali »nekonkretnih« razgovorov med predstavniki »Zbora« in strankarskih predstavnikov katere koli tuje države.
7. Tendenčno pisanje »Hrvatskega dnevnika« je podpisanemu znano. Na to pisanje je odgovorila današnja »Otadžbina«. Na pisanje neke »Severne straže« in nekega »Seoskog biča« smatramo, da bi bilo neresno, če bi se ozirali.
8. O osebah: Danič, Alijaš Goldstein, dr. Mandl in Koch ve podpisani samo toliko, da sta Danič in dr. Mandl bila uradnika »Vočarskega saveza«. Nikdar pa niso bili člani »Zbora«. Za ostalo dvojico ni nikdar slišal.
9.	Ne samo, da smatram, temveč pozivam g. Milanoviča, kakor tudi vsakega drugega, da iznese vse kar ve o nekakem zakulisnem delu »Zbora«. To, kar je g. Milanovič doslej navedel, to ni nič »konkretnega« — temveč ordinarno podtikanje in kleveta.
Na koncu hočem izjaviti samo eno: Pripravljen sem izvršiti samomor, če se dokaže, da sta »Zbor« in »Otadžbina« prejela na kakršenkoli način samo eno prebito paro denarja iz inozemstva! Ali pa je g. Milanovič pripravljen, da se odreče vsaj poslanskemu mandatu, če se ugotovi, da je klevetnik??
Za jugoslovansko ljudsko gibanje »Zbor« glavni tajnik Velibor Jonič.
Čujte in strmite, tovariši!
»Nemške ladje bomo dobili za zbora-ško agitacijo,« piše »Hrvatski dnevnik« iz Sušaka! Na to ordinarno podtikanje ne bi niti odgovarjali. Vsak količkaj trezen človek bo vso brezmiselnost vsega tega že sam izprevidel. Oziramo se na ta članek radi nečesa drugega. V istem članku namreč tudi piše: »Pa tudi sicer so Ljotičevci tu zelo agilni.« Na koncu pa: »Zbor se pripravlja, da nastopi pri občinskih volitvah v mestu Sušaku.«
Tudi nehote se je dopisnik »Hrvatskega dnevnika« iz Sušaka izdal, kaj ga prav za prav boli! Potrebno je torej na nek način preprečiti, da ne bi člani bivše HSS vstopali v Zbor! Če že ne gre drugače, potem se mora Zboru podtakniti, da je plačan od
—	Nemčije!
Mi smo pripravljeni dovoliti, da se nam pregledajo računske knjige Zbora, ali je na to pripravljen tudi — »Hrvatski dnevnik«?	(»Otadžbina«.)
Banovinski odbor JGL »Zbor za Dravsko banovino
«
Po odobrenju predsednika gibanja tov. Ljotiča je banovinski odbor v nedeljo, dne 7. februarja t. 1. izvolil iz svoje srede sledeč:
Izvršni odbor:
Predsednik: tov. dr. Kandare Fran, odvetnik, Ljubljana (član Vrhovnega odbora JLG »Zbor«).
Namestnik: tov. dr. Mazek Ivan, odvetnik, Litija.
Tajnik: tov. Abram H., šef pisarne v pok., Ljubljana.
Blagajnik: tov. Zalokar Rudolf, tovarnar, Ljubljana.
Odborniki: tov.: dr. Triller Mirko, odvetnik, Radovljica;
Pavlin R„ uradnik, Ljubljana;
Zupančič J., strok, učitelj, Ljubljana; Lipovš Joco, uradnik, Ljubljana;
Jež Janko, akademik, Ljubljana.
Ostali člani banovinskega odbora:
Srez Krško: tov. Sikošek Ivan, kmet.
Srez Škofja Loka: tov. Kumer J., mlinar. Srez Maribor: tov. Kranjc Ivan, tovarn.
skupinovodja.
Srez Laško: tov. Šturbej Franc, rudarski paznik.
Srez Brežice: tov. Gabrič Ivan, mizarski mojster.
Srez Logatec: tov. Žakelj Vinko, čevljarski pomočnik.
Srez Litija: tov. Mrnuh Lavoslav, trgovec. Srez Konjice: tov. Hmeljak Julče, trgovec. Srez Celje: tov. Turnšek Franc, kemik. Srez Kamnik: tov. Šega Drago, mag. phar. Ljubljana: tov. dr. Pipenbacher Jos., gitnn. ravnatelj v pok.;
tov. ing. Dimnik Stanko, profesor; tov. dr. Cirman Ciril, zdravnik; tov. Klembas Ferdo, uradnik; tov. Šturm Ture, kapetan v pok. in tov. Outrata Vinko, cand. ing. (kot člana Vrhovnega odbora JLG »Zbora«).
Starešinstvo organizacijskega področja JLG »Zbora« Ljubljana (za enkrat skupno področje Ljubljana in področje Maribor).
Istočasno je izpopolnjeno tudi starešinstvo področja na sledeči način: starešina: tov. Šturm Ture, kapetan v p., Ljubljana;
namestnik: tov. Zupančič Jože, strokovni učitelj, Ljubljana; tajnik: tov. Šimnovec Rudolf, uradnik, Ljubljana;
blagajnik: tov. Mar jek Ivan, strojni preddelavec, Ljubljana;
člani starešinstva: tov. Pavlin R., uradnik, Ljubljana;
tov. Lipovš Joco, uradnik, Ljubljana; tov. Nagy Viktor, akademik, Ljubljana.
Omladina Zbora
Krajevno (sresko) starešinstvo OZ je sestavljeno takole:
starešina-poverjenik: tov. Jež Janko, akademik;
namestnik in blagajnik: tov. Sancin Franko, pos. sin; tajnik: tov. Abram Miloš, akademik; člani starešinstva: tov. Mlejnik Vital, akademik;
tov. Klembas Ferdo, uradnik; tov. Jaklin Ivan, dimnik, pomočnik.
Iz glavnega tajništva Omladine Zbora:
Predsednik OZ je postavil za referen-tinjo ženske sekcije pri Vrhovnem starešinstvu tovarišico Suvajdžič Sonjo, stud. medicine. Ženske sekcije krajevnih organizacij naj stopijo v zvezo s tovarišico Su-vajdžičevo, na naslov Njegoševa 1, Beograd.
Predsednik OZ je dne 11. t. m. potrdil izključitev iz članstva »Zbora« gospoda •Živiča Karola, trg. sotrudnika v Ljubljani.
Tekom I. 1936 so bili izključeni iz članstva »Zbora«:
Barje: g. Škraba Jakob, kovač, Ljubljana, Dolenjska cesta 6;
g. Struna Franc, ključavničar, Ljubljana, Galjevica 102;
g. Janežič Jože, delavec, Ljubljana, Dolenjska cesta 12;
g. Vinšek Ivan, delavec, Ljubljana, Galjevica 176.
Šiška: g. Mauser Ivan, delavec, Ljubljana, Celovška cesta 231.
Iz glavnega tajništva JLG Zbor:
časopisje je pred kratkim pisalo o ne-, kem »kartelu desnice«, v katerega naj bi baje vstopil tudi »Zbor« in »Borbaši«.
Take informacije prinaša tudi »Samouprava«, »Hrvatski dnevnik«, »Slovenec« itd.
Vodstvo »Zbora« do sedaj ni o tem obveščeno.
Poravnajte naročnino!
Ura teče, nič ne reče
Ker je danes bolj kot sploh kdaj potrebno, da ponovimo tisto, kar smo še ob prilik1 občinskih volitev dejali, Prl' občujemo ponovno glavne misli iz članka »Ura teče, nič ne reče«, ki je izšel v 15. štev. našega lista, lani dne 8. oktobra.
Naše stališče do vseh strank brez raz-like smo že neštetokrat objasnili v našem listu. Prav tako tudi naše stališče glede koalicij in fuzij — glede sporazumov v tej ali oni obliki z raznimi strankami, ki so tako zelo v modi pri liberalni »demokraciji« radi dobivanja tiste slavne res-nične ali neresnične številčne večine, ali bolje rečeno, radi dobivanja — korit-Da ne bo nesporazuma, ponavljamo S® enkrat, da je za popolno izvedbo našeg# programa vse to za nas čisto nemogoče-Z nami lahko gredo samo tisti, katerih globoko prepričanje je, da je prav naš program edin izhod iz sedanje gospodarske, socialne in moralne zmede, in ki imajo tudi vso moralno kvalifikacijo kot naši sopotniki. Naš program, ki je le izraz našega globokega prepričanja, da. vprav našega idealističnega svetovnega nazora organskega univerzalizma, ne moremo nikomur na ljubo niti za pičico me* njati, ker ne moremo menjati svojega pre' pričanja, svoje ideje niti za las! Da imamo prav, nam dokazuje čas, v katerem živimo in razmere po vsem svetu, ki se razvijajo vedno bolj in vedno hitreje v našem smislu. Z matematično natančnostjo vemo, da bo zmaga, popolna zmaga samo naša! Komu na ljubo naj bi torej menjali svoje prepričanje? Kajti, naj se nihče ne moti, kompromis z ljudmi drugega prepričanja, Je kompromis v prepričanju, to se pravi, treba je zamižati na eno oko, treba je pogoltniti marsikatero bridko, treba se je vsaj malo umazati s tujimi grehi. In zakaj? Zato, da bi po našem hrbtu pod firmo čistega zboraškega imena prilezli do korit — stari grešniki. Ti stari grešniki imajo staro politično strankarsko šolo. Ti znajo prisegati tudi na zboraško idejo, znajo napisati tudi pristopnico v članstvo »Zbora«, kričati'-»Živio Ljotič!« — dokler ne bi s pomožjfl »Zbora« prišli na površje, potem bi pa vpili »Živio — jaz!« In kaj naj bi dosegli za ljudstvo, recimo, tudi odkritosrčni zboraši, v tako pisani družbi? Ničesar! Samo umazali bi se, blatili čisto ime »Zbora«. Tarnati bi morali kot vsi tisti pošteni, ki so po neumnosti padli v to »demokratično« večinsko blato: ničesar se ne da napraviti. — mi bi, pa ne gre!
Najmanj pa je »Zbor« za to tu, da bi zbiral zadnje ostanke generalov razbitih vojsk, ki so: ali razbite v bitkah, ali pa so razpadle že pri mobilizaciji za bitko, ker so hoteli biti vsi generali, a vsak general s svojim lastnim programom je vlekel na svojo stran, katera je često prav špansko rdeča, in so prav zadnji čas glede tega slednjega prišli na dan tudi v Ljubljani dokazi, da je prav tako in nič drugače, Najbolj ga pihnejo pri tem razni puhli in votli nacionalisti, ki so si hoteli še pred kratkim razčesniti usta pri kričanju o svoji državotvornosti in nacionalnosti in o protidržavnosti drugih, danes pa trobijo naravnost v komunističen rog, vse na ljubo demokratičnega večinskega načela, da bi postali popularni in bi nalovili volilnih plev. Vsa svetovna vojna in ves povojni čas je šel neopazno mimo njih. S svojo purger-sko pametjo so oni še vedno nekje v predvojni dobi, kjer so se stranke vsake kva-tre pajdašile z drugimi radi demokratične večine in korit. Ne vidijo ti slepci, da Je danes tako pajdašenje lahko uničenje vseh ljudskih bltnosti, družine, zadruge, stanov, države in vere, ker bodo njih — slepe pu-hloglavce z največjo lahkoto spravili v kozji rog komunistični židje. Ne vidijo, da je danes potrebno izbirati sredstva rušenje še tako mrzkih oblastnikov, da se ne zruši z oblastniki vred — v s e ! Če so res tako rodoljubni, državotvorni in nacionalni, kot so nekdaj histerično kričali, — misleč na korita, naj se vendar zavedajo, da se ne sme rušiti vsega, da bi se zrušil0 oblastnike!
Živeli purgerski komsalonci, imenitno dokazujete svoj prazni nacionalizem! Nasprotno pa pozivamo mi vse resnično konstruktivne, narodne in socialne elemente, katerim se že davno gabi vse gornje P°' četje, stopite v »Zbor«, pa ne radi občin' skih volitev, temveč za nekaj mnogo več
—	za vse! Kajti danes je na kocki vse.
Kdo demonstrira proti •Zboru«?
»i
Beograjsko »Vreme« prinaša iz Kralje-Va pod naslovom: »Predstavljajoč se kot Profesor je nek mlad goljuf držal dijakom v Kraljevem inštrukcije, dokler ni bil radi ®otenja miru na Ljotičevem shodu areti-ran,« tale članek:
»Že dalj časa se nahaja v Kraljevu llija «te, ki je ljudem okrog govoril, da je končal na univerzi filozofijo. To mu je omo-Sočilo, da si je hitro pridobil veliko število Prijateljev in se prav dobro zasedlal v Kraljevu. — Bister, iznajdljivi in nadarjeni Ilič je prav lahko prišel v najboljše teoge kot dijaški inštruktor. Ilič pa se je sPrijateljil tudi z delavci, posebno z onimi, pranimi v delavski skupini »Abraševič«. Kjim se je predstavil kot brezposeln profesor.
Mogoče se ne bi tako hitro odkrilo njegovo pravo lice, da ga ni kompromitiral *P razkrinkal slučaj. Bilo je to ob priliki Padavnega Ljotičevega shoda v Kraljevu. Med tistimi, ki so skušali motiti shod, je Pil tudi Ilič. Policiji se je zdel sumljiv, pa ga je s še nekaterimi zaprla. Zaprt je pod sumom, da je komunistični inštruktor, njegove žrtve pa, da so gimnazisti, ki so bili 'akoj nato izključeni iz zavoda.
Po poročilu okrožnega sodišča v Beogradu je Ilič že predkaznovan radi falsifi-Clranja dokumentov. Poleg tega ga išče tedi »Policijski glasnik«, kjer piše med nrugim, da je Ilič pobegnil iz zapora srepega načelstva v Ogulinu, kjer je bil za-“rk Radi falsificiranja dokumentov je bil ‘lič nekaj časa tudi že v Zenici zaprt.«
zelo hvaležni »Bat’i« na tem njegovem najnovejšem artiklu za »masovno potrošnjo«, a naši salonski marksisti bodo naravnost navdušeni nad tem njegovim artiklom; prepričani smo, da mnogo bolj nego naši kmetje z njegovimi gumijastimi opankami, ali odjemalci z njegovimi cenenimi čevlji, ali pa delavci z njegovim sistemom dela v akordu.
A naši komsalonci bi se ubili dokazujoč, da so nacionalisti i »fašisti« v službi velekapitala.
Medtem, mi še nismo slišali, da bi neko kapitalistično podjetje, zlasti pa tuje, hva-
lilo nacionalizem ali »fašizem«. Vemo pa gotovo, da so velike simpatije za ljudsko fronto in komunistične ideje ne samo v velikih razkošnih salonih, nego tudi v udobnih birojih velikih kapitalističnih podjetij, zlasti onih tujega porekla. »Bat’a« je potom svojega časopisa javno izpričal svoje politične simpatije, a to ni brez pomena. Torej živel »akord«, živele gumijaste opanke in ceneni čevlji in ljudsko-frontna politika, vi pa nacionalisti, vi ste fašisti, ergo v službi velekapitala.
(»Otadžbina«.)
V Št. Jakobu v Rožu bodo postavili glasovalni spomenik
»Bat’a« agitira za ljudsko fronto
»Bata«, jugoslovanska tvornica gume te obutve d. d. Borovo, eno od največjih Podjetij v Jugoslaviji, katerega lastnik je Poznani češkoslovaški multimilijonar gosp. Bata je razširila svoj delokrog tudi na založniško-tiskarske posle.
Podjetje Bat‘a od novega leta sem izdaja časopis »Izbor«, zbornik »najboljših podobnih člankov«. V prvi številki časopisa firme »Bat'a« je objavljena cela vrsta Jankov »poznanih svetovnih piscev in državnikov«.
Izbira člankov je napravljena sigurno P° okusu uprave tega podjetja. Ta izbira Pa je zelo sugestivna. Vsi članki imajo izrazito ljudsko-frontno tendenco.
Toda vse to ni najbolj važno. Najvaž-Pejše je to, da neko tuje kapitalistično Podjetje širi v tuji državi literaturo ljudske ‘ronte. Naši ljudsko-frontaši bodo najbrže
silili
-	'■	'	V	>
Obir (2043 m) na Koroškem
Koroški Heimatbund, to je naslednik koroškega Heimatdiensta, ki je vodil nemško plebiscitno propagando, namerava postaviti v Št. Jakobu v Rožu plebiscitni spomenik. Denar že zbirajo.
To bo spomenik na zasužnjenje Koroške! Št. Jakob leži severno od Jesenic, ob severnem vznožju Karavank. Vsakomur, ki bo prišel z Jesenic na Koroško, naj ta spomenik priča, da je tukaj zmagalo nemštvo 10. oktobra 1920 in da je Slovenski Korotan znova padel v nemško robstvo. To bo pravi spomenik sužnosti in narodnega robstva! Ta spomenik bo pričal, da se Slovencem v Korotanu ni posrečilo doseči narodnega osvobojenja in ujedinjenja,
da so še nadalje izročeni na milost in nemilost narodnemu zatiranju in potujčevanju.
Ce Nemci postavljajo na slovenski zemlji take spomenike, bi bilo pač umestno, da tudi Slovenci postavijo kje na Jesenicah ali v Mežiški dolini ali v Mariboru prave in resnične osvobodilne spomenike, znamenja, da so se otresli tisočletnega narodnega robstva in da so se uedinili z brati po krvi in jeziku!
V	občini Št. Jakob v Rožu je bilo
10.	oktobra 1920 oddanih za Jugoslavijo 968, za Avstrijo pa 816 glasov.
Korotanec.
Za enkrat. . .
»Slovenski dom« piše:
Ljubljana, 1. februarja. »Za včeraj dopoldne ob 11. je bilo sklicano v dvorano Trgovskega doma veliko manifestacijsko zborovanje, da dajo Ljub-
ljančani duška svojemu razpoloženju spričo podpisa pogodbe o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo.
Kdor pa je poslušal oba včerajšnja glavna govora v Trgovskem domu, je moral dobiti vtis, da so dosegli sklenitev prijateljske pogodbe vsi mogoči ljudje, samo
ne recimo predsednik naše vlade g. dr. Stojadinovič, ali kaj šele dr. Korošec ali kdo drugi, ki je kakor koli v zvezi s sedanjim režimom.«
Mi bi vsemu temu za enkrat samo še dodali, da smo tako strašni ljudje, da si usojamo misliti, da so tudi že pred tem mnogi, pa ne najmanjši v Jugoslaviji prav intenzivno delali na tem, kar smo tudi v uvodniku zadnje številke izrecno povedali.
Poleg tega pa nam spak ne da miru, da se nam ne bi tudi sedaj zdelo, da so vsaj »pomagali« pri tem ljudje, ki ne samo da niso v zvezi z raznimi režigii v Jugoslaviji, temveč celo nimajo prav nobene podobnosti niti s sistemom vseh dosedanjih režimov v Jugoslaviji ne! Vrag si ga vedi, mogoče sploh niti niso v Jugoslaviji doma...
Jubilej pravega sod-jalnega nacijonalisfta
Kdo ga ne pozna, našega Frana Pirca? Petinšestdeset let mu je odbrenkalo 8. februarja t. 1. Koliko je naš Pirc prestal v svojih gimnazijskih letih, ko ga je preganjal zagrizeni nemški profesor, koliko kot trgovski vajenec in obenem kot dopisnik »Dolenjskih novic«? Kako se mu je kot trgovskemu sotrudniku godilo v Celju, kjer je bival v dobi najhujšega narodnostnega boja, kako je izdajal »Dolenjca«, kako je soustanovil in postal odgovorni urednik Plutovega »Jutra«, kako je med svetovno vojno komaj ušel smrti, ki mu je pretila od vojaškega sodišča radi očitka vohunstva? O vsem tem bi vedel najbolje povedati pač samo on. Ob prevratu je kot navdušen Slovenec stopil v vrste Maistrovih borcev, deloval kot novinar, pozneje pa kot za-drugar in sploh socialni delavec. Zelo se zanima za naš zboraški pokret, ker vidi kot pravi Slovenec in Jugoslovan v njem edino resno možnost za vsestransko ureditev in tako potrebno ozdravitev naših razmer v Jugoslaviji, v prvi vrsti pa ob naši severni meji, kjer je na mestu edinole stvarno socialno-gospodarsko delo in manj tarnanje ter škodljiva strankarska borba.
Ko praznuje naš Pirc svojo petinšestde-setletnico, obenem pa petdesetletnico vstopa v trgovski stan, dvajsetletnico bivanja v našem Mariboru in petnajstletnico svojega socialno-gospodarskega dela za Maribor, mu vsi pošteni Mariborčani čestitajo z željo, da mu njegovi visoko nacionalni in socialni napori v polni meri uspejo — predvsem pa, da se reši dolgotrajnega mu-čeništva kot žrtev svojega prepričanja, zlasti v boju za reorganizacijo ustanove za obubožane trgovce. — Bog naj ga živi!
Širite „Zbor“!
Razdoliitev
Siromak hoče, da bo tudi on smel peti o prelesti zemlje in krasoti neba.
(Andersen Nexd.)
Na političnih shodih se govori, kako da so se razmere zboljšale, kako da se je lašemu kmetu pomagalo in ga z razdolžit-yeno uredbo tako rekoč rešilo, v političnih ‘istih se piše, da je naš kmet največji revež, _ kmet sam in vsi ostali stanovi pa od dne do dne v obupnejšem položaju te kamorkoli pogledaš, vidiš, da je od dne Bo dne revščina pri vseh stanovih vedno Večja.
Danes mora biti že za vsakega laika in “e samo za gospodarstvenika jasno, da je “il enostranski moratorij in zaščita samo ^htetskega stanu največja zabloda, ki se jo ‘e moglo napraviti na svetu. Krona temu ?a se je postavila z razdolžitveno uredbo ‘n njenim pravilnikom. Tekom vseh let zabite ni mogel kmet povečini ničesar plakati, tudi ne v smislu zaščitenih odredb, “ostal je od dne do dne revnejši, ž njim “a vsi ostali stanovi. Glavna škoda pa se le napravila s tem, da so denarne in dru-zadruge postale ne le samo nelikvidne, “rnpak leže danes tako rekoč uničene na "eh. Popolnoma prav ima tedaj pisec v Slovencu«, Avsenek, da pri nas nimamo “Bčaikovati konjunkture in to poleg raznih , rogih razlogov predvsem radi tega, ker e naš kreditni sistem mrtev.
pejstvo je, da je vrednost našega di-“tea previsoka in velika zmota je, če se ‘icijelna poročila Narodne banke hvalijo v vesele, da je naša zlata zaloga vedno . ecja, ker se s tem vrednost našega dinar-vedno viša z vsemi zlemi posledicami.
ki sledijo temu pojavu, predvsem vedno večjem padanju cen poljskih pridelkov, čemur sledi vedno večje obubožanje kmetskega stanu in vseh ostalih stanov, ki so od njega odvisni. Ne pomagajo tedaj vse jeremijade o tem, kakšen revež je naš kmet, pri čemur se pa pozabi poudariti, 'kakšni reveži so v posledici tega od njega odvisni stanovi, za katere se manj skrbi in ki niso nič bolj organizirani, kakor je kmetski stan, samo da niti sami niti drugi njihove revščine ne razupijejo dnevno po listih, ker se z ozirom na svoj stan tega najbrže ženirajo.
Res je sicer, da so kmetski pridelki po svoji ceni tako nizki, da bo moral kmet kmalu k delavcu iti beračit. Pravilno je tudi, da pride, če so se cene v lesni trgovini ali glede drugih kmetskih pridelkov tu in tam nekolimo zvišale, to v dobro le verigi prekupčevalcev in da mora danes kmet vse to v sili prodati vedno nižje — sebi v škodo in v korist prekupčevalca in veletrgovca, ki je po navadi žid. Nihče pa mi ne bo pravil, da je resnica, da je dobil uradnik od kmeta za Din 80 toliko drv, da jih bo imel s svojo družino za dve leti dovolj. Sam živim na deželi in v takem poklicu, ki imam vpogled v vse te razmere. Niti pri sodni prodaji pod roko za ta znesek ni mogel dobiti toliko drv in ostane edina možnost, da je skrajno nemoralno izrabil izredno silo, v kateri se je kmet nahajal, če je to resnica, da je dobil za Diu 80 za dve leti drv. Vsekakor pa je ta slučaj izreden dokaz za današnje žalostne razmere.
Pa poglejmo še v delavski stan. Redukcije so na dnevnem redu, brezposelnost se veča od dne do dne, rudniki in tudi druga podjetja delajo včasih le po nekaj dni na teden, prisilne poravnave in kon-
kurzi so na dnevnem redu, ker podjetnik vsled nerentabilnosti ne vzdrži več. Tudi štrajki se množe in lačne delavce proglase naši dnevniki za komuniste in kličejo proti njim oblast na pomoč in event. še hvalijo po večini židovskega podjetnika, ko pa isti v nadomestek za izgubljeni čas po štrajkih pusti delati tudi ob nedeljah in praznikih, pa se isti dnevniki zgražajo nad istim podjetnikom, ki so ga nekaj mesecev preje hvalili.
Cena delovne moči je tako nizka, da gre delavec danes, posebno če je samec, raje med brezposelne in berače, ker na ta način brezdelno na podpori in pri beračenju dobi event. več, kakor če bi delal.
Tudi kolektivne pogodbe ne pomagajo, ker se pri tem cena delu večkrat celo zmanjša, posebno če so stroji slabi. Podjetnik namreč prevali — če le more — vse na delavca.
Pričakujemo tudi uredbo o minimalni mezdi. Tudi ta ne bo zamogla prinesti delavstvu rešitve, dokler se ne spremeni ves naš novčani sistem in dokler se po istem ne ustalijo splošno cene in iste ne fiksirajo po indeksu, kakor smo to že izvajali v svojih člankih o »Krizi in načrtnem gospodarstvu«. Ce se tudi z uredbo minimalna mezda ustanovi, bodo takoj poskočile cene življenjskim potrebščinam in delavec je tam, kjer je bil.
V	čem je torej rešitev?! Ali morebiti
v	ustanovah, kakor so kmetska, delavska zbornica, TOI?! Po našem mnenju ne. Vse te organizacije so več ali manj bolj posvetovalnega značaja, odn. imajo namen zastopati interese svojih stanov le | bolj v splošnem, — po svojem sestavu pa so žal največkrat torišče za politične pre-klarije političnega strankarstva. Saj smo videli ravno v zadnjem času pri TOI kom-
promis političnih strank za sestavo enotne liste za odbor. Kakor hitro pa se je to zgodilo, pa smo videli in lahko dnevno či-tali le izpade in kritike odbornika proti odborniku, odbornika proti predsedstvu in obratno, vse izvirajoče iz političnih strasti, pri čemur seveda trpi resno stvarno delo. Isti pojav imamo v delavskih zbornicah in isto bo v kmetski zbornici, dokler bodo to le posvetovalne ustanove sedanjega sistema v politiki in gospodarstvu.
Ne vidimo tedaj poleg spremenitve našega novčanega sistema za splošnost nobene druge rešitve, kakor da se politično organizirajo stanovi, gospodarsko pa da se organizirajo po stanovih na zadružni podlagi, s čemur bo predvsem izločen židovski velekapital in njega podjetja, ki izsesavajo ves naš ročne; in duševno delovni narod. Zakaj se ne bi vrnili na pot pok. dr. Janeza Ev. Kreka in Voš-njaka, zakaj pustimo, da se nam ruši in propada naše gospodarsko in denarno zadružništvo, da se akumulira kapital na enem mestu, pri tem pa še uniči ves naš kmetski stan in ž njim ostali stanovi, ki so od njega odvisni.
Ce bi bil še danes naš kmet organiziran v nabavnih in prodajnih zadrugah in bi bile likvidne tudi denarne zadruge, nc bi bili niti potrebni, niti možni prekupčevalci, ki izrabliajo današnjo strašno stisko kmeta v svoj profit, temveč bi kmetske zadruge same direktno sklepale kupčije za pridelkom primerno ceno, dobiček pa bi šel zadrugam in zadrugarjem, kredit za transakcije pa bi nudile zopet denarne zadruge.
Tudi razdolžitev, pa čeprav samo kmetskega stanu na način, kakor je danes uvedena brez spremembe novčane politike in gospodarstva v splošnem ni izvedljiva.
ORGANIZACIJA »ZBORA«
LJUBLJANA-ŠIŠKA.
Ponovno opozarjamo na redna predavanja JLG »Zbora«, katera so vsako sredo ob 20. uri zvečer v posebni sobi gostilne »Stara šola« na Celovški cesti. Dostop imajo tudi naročniki »Zbora«. Za člane je udeležba obvezna. Med predavanjem se ne moti z gostilniško postrežbo.
ŠT. VID NAD LJUBLJANO.
Naše naročnike »Zbora« opozarjamo na informativni sestanek za Št. Vid. Več je razvidno iz vabil. Ako kdo ne prejme po pomoti vabila, naj javi pisarni »Zbora« Ljubljana, Novi trg 4/11.
LJUBLJANA-VIC
Obvešča se člansto krajevne organizacije JLG »Zbora«, Ljubljana—Vič, da bo v soboto 13. t. m. ob 20. uri v salonu gostilne Kramar na Tržaški cesti predavanje o temi: »Stoletna borba stanov s strankami«. Predava tov. Šturm. Za člane obvezno! Prijatelji vabljeni!
LJUBLJANA-SV. JAKOB.
V	soboto, dne 30. januarja t. 1. je imela krajevna organizacija Ljubljana—Sv. Jakob svoj redni članski sestanek. Prostori znane gostilne »Lozar« v Rožni ulici so bili nabito polni do zadnjega kotička članov in prijateljev »Zbora«.
Zborovanje je otvoril in vodil predsednik organizacije tov. Loboda, ki je uvodoma v prav lepih besedah orisal pomen in značaj Jugoslovansko-Bolgarskega zbliža-nja. Prav posebno je še omenil to zbližanje na sam program in smernice »Zbora«, ki si je kot edini politični pokret v naši drža-
vi	stavil nalogo za čimprejšnje zbližanje z Bolgari za spopolnitev Jugoslavije kot pri-rodno ujedinjenje južnih Slovanov in Slovanov sploh. Za svoja izvajanja je žel od vseh navzočih burna pritrjevanja.
Nato je toplo pozdravljen prevzel besedo predsednik sreskega odbora za mesto Ljubljana tov. Zupančič, ki je v krasnem govoru orisal pomen slovanstva posebno še z ozirom na današnji čas. Dotaknil se je vseh vprašanj, tako socialnih, gospodarskih, prosvetnih kot političnih in nanizal nebroj dokazov podtalnega rovarjenja proti slovanstvu. Prav lepo nam je še posebno predočil žalostne razmere državnega kapitalizma v današnji Rusiji pod firmo komunizma, ki je za človeštvo naravnost po-gubonosen in odvraten.
Kaj pomaga ves velikanski aparat, ogromne pisarije po občinah, na sodiščih in pri PAB, če pa kmet nima in ne more dobiti potrebnega denarja za plačilo obrokov? Pel bo le boben, vse denarne zadruge pa bodo stale nelikvidne, odn. bodo polagoma po likvidaciji izginile, uničen pa bo predvsem kmetski stan, pa ž njim ostali stanovi. Predvsem pa bodo izgubili tudi viagatelji, glede katerih se vedno piše in govori, da ne smejo izgubiti nobene pare. Nihče pa se ne vpraša, odkod za to potreben denar, če se razdolži in s tem uniči, kakor zgcraj povedano, ves kmetski stan, ki ga je menda 80% vsega prebivalstva. Dokler je mrtev naš kreditni sistem, je vsaka razdolžitev tudi enega stanu po sedanjem načinu povsem neizvedljiva in ni čuda, da čitamo dnevno v listih glas upi-jočega našega zadružništva. Stvar je neizvedljiva, ker je zavožena od vsega po-četka in postavljena na čisto napačno podlago.
Spremeniti je treba predvsem naš nov-čani sistem in nuditi našemu po svetovni vojni toliko povečanemu gospodarstvu tolik obseg novčanic, kolikor ga to povečano gospodarstvo danes potrebuje. Pri tem se ne smemo ozirati na za današnje razmere povsem zastareli sistem zlate podlage, o katerem pravi pravilno g. Avsenek, da te zlate veljave v starem pomenu besede sedaj sploh ni nikjer več na svetu, dasi, dasi, na žalost, ta zastarela teorija v gospodarstvu še vedno prevladuje.
Pa tudi če bi prišlo pri nas do konjunkture, bi jo izrabili bolj po sreči kot po pameti — le z dneva v dan, pa pravilno ne moremo preko avtarkičnih gospodarstev naših najbližjih sosedov Nemčije in Italije, kojih gospodarstvo je že načrtno urejeno, odn. vsaj načrtno izvajano in so vodeni gospodarski sklepi od enotne centralne volje.
Drim.	(Dalje prihodnjič.)
Kot dokaz, da je zadel v živo vseh navzočih je bilo splošno odobravanje, ki dolgo ni hotelo ponehati.
Kot zadnji govornik je tov. Vogrinc v imenu omiadine »Zbora« spregovoril par bodrilnih besed z lepimi primeri iz zgodovine in pozval vse navzoče, posebno pa omladince, naj vztrajajo na težko započe-tem delu, ker ni daleč dan, ko jim bo delo za njihovo setev rodilo obilo pravega sadu, na kar je tov. Loboda v svojem zaključnem govoru kot on vedno zna, prav vzpodbujajoče zaključil res prav lepo uspeli sestanek, ki se je na kraju pretvoril v splošno manifestacijo.
, CELJE
Jugoslovansko Ljudsko gibanje »Zbor« v Celju priredi v nedeljo, dne 14. februarja ob 9. uri dopoldne v salonu gostilne Filipčič, Gledališka ulica, obvezni sestanek za vse tovariše s sledečim dnevnim redom:
Razgovor o zadružništvu. Gospodarska vprašanja. Določitev dela v tekočem letu in druga važna gospodarska vprašanja. — Vsi prijatelji vljudno vabljeni.
»Zbor« Celje.
SREZ MARIBOR Pobrežje-Tezno.
Širši sestanek tukajšnje krajevne organizacije JLG »Zbora«, ki je bil v nedeljo
7.	t. m. v gostilni Renčelj, je imel nepričakovano lepo udeležbo. Po večini je bila zastopana mladina, kar je dokaz, da Zbor v Mariboru in njega okolici koraka po svoji ravni poti naprej.
Tov. Kranjc je pozdravil navzoče, se zahvalil vsem za tako številen poset, podčrtal je v svojem govoru, da današnji družabni red ni pravičen, ki ga je treba preurediti. Tega nam pa nikdar ne bodo storili dosedanji poklicni politiki, ker poznajo le samo lastni »jaz« in svojo okolico. Naglasil je, da je edino na podlagi zborovske ideje možno preurediti današnje žalostne socialne in gospodarske razmere in zato naj se vsi trdno oklenemo organizacije »Zbora«, ki je v celi državi krepko na pohodu.
Za njim je poročal tov. Zorko, kateri nam je v enoinpolurnem govoru raztolmačil ideologijo »Zbora«. Obrazložil je tudi gospodarski in delavski položaj, posebno pa nam je orisal današnje slabe socialne razmere. Za svoj skrbno izbrani program, ki ga je podal, je žel iskreno odobravanje. Želimo, da se naš mladi tovariš Zorko večkrat oglasi pri naših sestankih, kajti skupno delo in medsebojno zaupanje nas bo našlo pripravljene za boj proti izkoriščevalcem.
Naknadno je prišel tudi tov. Šimnovec iz Ljubljane, ki je bil iskreno pozdravljen. On je orisal delo »Zbora« in začrtal smer za bodoče delo, ki nam ga nalaga čas. Za njegova temperamentna izvajanja in besede, ki so šle vsem do srca, je žel veliko odobravanje. S solznimi očmi so tovariši poslušali ter vztrajali cele dve uri in pol.
Za tem je zaključil tov. Kranjc tako lepo uspel sestanek. Tovariši odborniki pa so še ostali in se posvetovali s tov. Šimnovcem o nadaljnem našem delu, le škoda, da nam je čas tako hitro minul.
—r:
Telesna vzgoja naroda In »Zbor
n.
Preden preidemo na tolmačenje in pojmovanje telesne vzgoje naroda po ZBORU, je neobhodno potrebno, da razjasnimo še eno dejstvo, ki ovira načrtno delo tudi na polju telesne vzgoje naroda.
To so stranke in vse kar je v zvezi s to prežlahtno cvetko liberalne demokracije. Gospodje okoli strank nimajo ali smisla, ali pa volje, da bi tudi v pravcu telesne vzgoje osrečili in zadovoljili narod. Do danes nismo imeli prilike, da bi videli ali občutili blagodejnost strankarskih akcij. Pač! Vsakokratno podpiranje njihovih te-lesno-vzgojnih — v velikih primerih samo športnih — institucij. To je vse! Kakor v drugih državnih vprašanjih, tako tudi pri telesni vzgoji nismo imeli prilike, da bi videli uspešno delo, ki naj bi bilo izraz hotenja in volje celokupnega naroda.
Strankarstvo je pokazalo, kakor v vseh javnih vprašanjih, tako tudi na polju telesne vzgoje naroda, da je zastarelo in za današnjo dobo nemogoča oblika državne skupnosti. ZBOR je proti strankarstvu, ker je spoznal, da strankarstvo onemogočuje sleherno pozitivno delo za dvig naroda in države. Stranke in njihovo delovanje razbijajo enotno fronto vseh državljanov, vcepljajo sovraštvo in gnev proti onim, ki so v nasprotnih taborih. Baš to uničuje in ruši sleherno pozitivno delo!
ZBOR vidi v vseh državljanih brez razlike stanov koristne in graditeljske člane našega naroda, ki pa so bili s strankarstvom zaslepljeni in medsebojno osovraženi ter gojili sovraštvo in ga gojijo, ki pa je bilo umetno vcepljeno!
Naš program telesne vzgoje postavljamo po načelih ZBORA, ki izhaja iz naravnih zakonov naroda in države. Kakor smo že v zadnji številki ZBORA povedali, vidimo v telesni vzgoji velik problem, ki se pa v naši državi do danes še ni obravnaval. Telesna vzgoja je v naših očeh skoro-da še neobdelano polje. Obdelana je le majhna gredica, del tega važnega problema in to specijalna telovadba (SOKOL) in šport, toda slednji zelo skopo.
Naravni zakoni nam narekujejo, da moramo pričeti delo za postavitev popolnega in koristnega programa telesne vzgoje naroda že ob rojstvu otroka. In zakaj? Ni vsem stanovom v enaki meri dano, da vzgajajo otroka oziroma, da morejo vzgojiti otroka po zdravstvenih in socijalnih načelih. Nemogoče je, da more delavec v enaki meri skrbeti za novorojenega otroka, skrbeti za dobro prehrano in pravilno te-
•«
lesno rast, kakor mogoče njegov delodajalec, oziroma oni, ki so dobro situirani. Ako pogledamo v delavske vrste, se nam nudi često zelo žalostna slika. V obupnih razmerah se ti rodi otrok. Slabotna mati je vsa obupana, kljub veliki materinski ljubezni in veselju, misli težke misli, kako vzgojiti in negovati nebogljenčka. Ali ni tu država poklicana, ki mora priskočiti na pomoč? Država mora nuditi vsem v enaki meri, da si vsak stan vzgoji otroka, krepkega in zdravega otroka. Telesno vzgojne institucije morajo tu začeti orati ledino. Svet zdravnikov telesno vzgojnih institucij bo našel tu hvaležno in odgovorno nalogo. Pri tem ne smemo pozabiti na varstvo deklet in mater, na njihovo vzgojno, tako telesno kakor nravstveno. Telesno zdravstvo je važen faktor pri telesni vzgoji naroda. Del obsega telesne vzgoje je tudi pravilna prehrana naroda, pri čemer ne smemo pozabiti na nego zob. Pravilna in pozitivna rešitev tega dela telesne vzgoje, ki je gotovo eden najglavnejših in najsvetejših, bo dvignil jakost in moč našega naroda. Ta del načrta telesne vzgoje mora biti seveda prilagoden posameznim starostnim dobam, ter mora biti razdeljen v tri glavne dele in to:
doba do šoloobveznosti, doba šolo-obveznosti in po šoloobveznosti.
Prva doba je predvsem telesna vzgoja, to je utrditev močnega in krepkega telesa. V drugem delu pa poleg telesne vzgoje tudi duhovna. Duhovna vzgoja bo le tedaj uspešna, če bomo duhovno izobraževali močno in krepko telo. Samo zdravo telo bo sprejelo tudi zdrav duh. To se pravi:: Zdrava in krepka šoloobvezna mladina bo z lahkoto sprejela tudi duhovno izobrazbo.
Zdrav in močan duh moremo vzgojiti samo v zdravem in krepkem telesu!
ali pa kakor pravi apostol Pavel:
»In popolen naj se Vam ohrani duh, duša in telo«.
Razvoj časa terja nove naloge in zahteve. Golo vcepljenje duha naj ne bo edina naloga države, nego tudi gojiti in vzgojiti zdravo telo — človeka in s tem narod!
Tretji del, to je doba po šoloobveznosti, naj bo namenjen vsem onim, ki so kakorkoli zaposleni. Delovnemu stanu, če lahko tako pravimo, mora primerna telesna vzgoja nadoknaditi vse one sile, telesno moč, ki so jih pri svojem delu rabili. Seveda- pa mora biti telesna vzgoja za ta del prilagodena posameznim stanovom.
Pa si oglejmo malo po bližje omenjeni tri dobi telesne vzgoje.
Sleherni oče predvsem pa vsaka mati nam bo potrdila, da je doba otroka do šoloobveznosti najtežja. Ta doba zahteva polno samozatajevanja in nenadomestljivih žrtev staršev. Kakor že rečeno se često v slabih celo v obupnih razmerah vzgaja velika večina naše doraščajoče mladine. Staršem ni v enaki meri dano, da bi iz zdravstvenih vidikov enako preživljali in vzgajali svoje otroke. V ta namen so, z ozirom na današnji ustroj družbe potrebni materinski domovi, v katerih bi matere preživele dobo pred in po porodu. Pod stalno zdravniško kontrolo in po načelih telesne vzgoje ter pravilni prehrani bomo mogli vzgojiti zdravo in močno mladino.
Te zdravstvene institucije (materinski domovi) so neobhodno potrebni do popolne izvedbe zborovskega programa, ko bo narod v vsakem pogledu vzgojen, tako tudi zdravstveno in higijensko, dokler ne b° sleherni dom urejen po načelih ZBORA.
Dom kot naravna podlaga naroda
mora biti podlaga narodne skupnosti!
Telesno vzgojni odbori v posameznih krajih naj nadzorujejo doraščajočo mladino v njihovem telesnem razvoju ter j® pripraviti na šoloobvezno dobo skupno s starši. Telesno vzgojni odbori naj bodo tudi v oporo staršem, ki so zaposleni, sai bo mladina pod nadzorstvom telesno-vzgojnih pedagogov. Telesno vzgojni odbori morajo biti razdeljeni v omenjene tri dele (namreč do šoloobveznosti, šoloob-veznost, po šoloobveznosti).
Za telesno vzgojo šoloobvezne mladin® mora biti seveda, kakor za vsako dobo zase, specijalni načrt, sestavljen po nasvetih zdravnikov in pedagogov (učitelji, pr°' fesorji, telesnovzgojni učitelji itd.). Nalo£a telesno vzgojnih odborov za časa šoloobveznosti naj bo ta, da se mladina tekom duhovne izobrazbe stalno nadzoruje Prl njihovem telesnem razvoju. Prosvetni na' črt se mora prilagoditi načrtu telesno-vzgojnih odborov, ki bodo tudi določili P° nasvetu zdravnikov in pedagogov, kolik0 telesnovzgojnih učnih ur in ob katerem času (pred ali po pouku, dopoldne ali P°' poldne) naj se izvedejo.
V	dobi šoloobveznosti ne smemo poza; biti na ono mladino, ki z 14 letom zapusCv šolo in se posveti svojemu bodočemu P°' klicu. Tu mislimo v prvi vrsti na vajence. Delo pri mojstrih je v velikih primerih zelo težko in nehvaležno. Najtežja dela opravlja mladi vajenec, skoroda skozi vso učno dobo. Od zgodnjega jutra do poznega večera je pri težkem delu vajenec. Tuditu je naloga telesno-vzgojnih odborov, da nadzorujejo življenje in razvoj mladež3 vajenca. Centralno vodstvo telesne vzgoie mora tudi za to mladino, skupno s telesno-vzgojnimi odbori sestaviti načrt, ki bo mojstru dal razumeti kaj in koliko lahko zah' teva od vajenca. Obvezni telesno-vzgojj11 tečaji bodo varovali njegovo zdravje in telesni razvoj, saj je od njegove telesne konstitucije često odvisen njegov poklic* Pri tem ne smemo pozabiti na večje obra* te in industrijo — tovarne. Telesno vzgojne naprave mora imeti sleherno večje podjetje. Tu mislimo na higijenične kopalnih in eventuelne športne naprave, tako za delavce, kakor tudi za uradništvo.
Ostala mladina, ki s 14 letom ne bo zapustila šolo, se bo vzgajala (poleg duhovne vzgoje) po načrtu telesne vzgoje za 1° mladino. Telesno-vzgojne igre, skupno 2 vsemi stanovi, bodo združevale stanove; spoznali bodo, da so drug drugemu P°' trebni. Tovarištvo in medsebojna ljubezen ter spoštovanje bo dvignilo moč ijj značaj našega naroda in države. Vzgoji'1 bomo močan in zdrav rod, ki bo v ponos narodu in države in v svetal vzgled drugim narodom in državam.
Načrt za dobo po šoloobveznosti mora biti prilagoden, v smislu gornjih izvajani’ vsem stanovom. Uvede naj se takozvan^ »angleška sobota«, ki naj da možnost, da se ob teh sobotah ves narod telesno' vzgojno vodi :in vzgaja.
To je idejni načrt prvega dela telesne yzgoje naroda, ki zasluži največjo pažni0 in podpor vsega naroda in države. Ak° bomo postavili
osnovne temelje telesfle vzgoje naroda
čim trdnejše in močne, potem bomo z 1^' koto in z velikim veseljem in globoko ver^ v uspeh gradili in izpolnili vse ostale na' loge, ki nam jih stavlja telesna vzgoja r>a' roda.	.
(Dalje prihodnjič-'
.	H-	-_______  P„d......k	I.	Tttf.	Sturm.	C.tolk.	28.	Od«.«.*	...d»ik	1™	M.**.	Cd.rtk.	m	Ti.k.™,	,31.,»«..	(p,.d.«™ik	A.	Kol—).	T.i	,	LJukli-1