KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 19B3 55 LIST »KOROŠKO KOROŠCEM« — PRIMER NEMŠKONACIONALNE PROPAGANDE PRED PLEBISCITOM V LETIH 1919/1920* TONE ZORN I Med nemškokoroškim plebiscitnim propa- gandnim gradivom imata posebno mesto lista Kärntner Landsmannschaft in Koroško Ko- rošcem. Gre za lista, ki ju je izdajal takratni Kärntner Heimatdienst in ki sta bila še pose- bej namenjena prebivalcem plebiscitnega ozemlja. Eden glavnih protislovenskih in pro- ti jugoslovanskih plebiscitnih delavcev, Hans Steinacher, opozarja, da je morala nemšTcoko- roška stran tedaj vendarle upoštevati tudi je- zikovno slovenski živelj ter se nanj obračati v ^ * Še neobjavljena razprava iz zapuščine leta 1981 umrlega dr. Toneta Zorna, njegovem jeziku.^ Kot dokazuje list Koroško Korošcem, pa to ni bilo (z izjemo posamičnih verzifikacij) slovensko koroško narečje, kot bi mogli soditi po kasnejših trditvah, po katerih koroški »vindišar« ne razume pisane sloven- ske besede ter se njegova govorica sploh ne da zapisati. V nasprotju s takimi trditvami je glasilo Koroško Korošcem uporabljalo osred- nji slovenski govor ter se v njem obračalo tudi na tiste Korošce, ki niso bili vešči (ali pa ne dovolj) nemščine (vključno z njeno koroško varianto). In še eno značilnost naj poudarimo: krajev- na imena so v tem Heimatdienstovem listu slovenska in očitno ni nikomur, vključno s Steinacher jem prišlo na misel uporabljati v 56 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1933 slovenskih tekstih ter v glavi tega lista nem- ška krajevna imena. Le ponekod najdemo dvojezično poznamenovanje, pa še tu je bila slovenska označba na prvem mestu. Za današ- nje zagovornike koroškega nemškega nacio- nalizma pač bogokletno dejanje. Še Celovec je na primer v tem listu Celovec in ne morda Klagenfurt. O tem, kako je prišlo do izdajanja sloven- skega heimatdienstovskega glasila, nekaj več poroča Hans Steinacher v že omenjeni knji- gi. V njej piše, da so tedaj čutili potrebo po izdajanju lista, namenjenega slovenskemu (oziroma kot pravi, vindišarskemu) prebival- stvu. Tako so pričeli ob Kärntner Landsmann- schaft v drugi polovici leta 1919 izdajati še Koroško Korošcem; ime lista je izbral sam Steinacher.^ O pisanju nemškega lista sem pisal v Slo- venskem vestniku 1979. leta (Kärntner Lands- mannschaft in nemškonacionalna propaganda pred 60 leti). S tem pregledom je bil (glede na zasnovo in vsebino) dejansko opravljen tudi vsebinski pregled lista Koroško Koroš- cem. Nadrobnejša medsebojna analiza bi vse- kakor mogla pokazati na vsebinske inačice in vzporednice Kärntner Landsmannschaft s slo- vensko pisanim listom, vendar nas na tem mestu vendarle bolj zanimajo poudarki, ki so bili še posebej namenjeni koroškim Sloven- cem. Na enem prvih mest med takimi poudarki je bilo vsekakor gospodarsko vprašanje. Be- remo, da morajo gospodarski nagibi »nas (ko- roške Slovence) zediniti z avstrijsko republi- ko«. Tako, kot še danes, najdemo trditev o so- žitju, (»enotnosti in miru«) »našega majhnega naroda« s koroškimi Nemci. Vzporedno s tem pa že moremo slediti eni izmed sestavin pri- hodnje »vindišarske teorije«, saj že v eni prvih številk lista Koroško Korošcem moremo sle- diti trditvi, da imajo prebivalci »Kranjske- ga... sicer podobno spraho (govor), nam pa so vendar tuji«. Sicer pa imajo Korošci le ma- lo stika z njimi: ločijo namreč obojne težko prehodni alpski prehodi, poleg tega pa na Kranjsko vodi le ena železniška proga, in še to prek Maribora (!). O karavanški progi pa be- remo, da je pod vplivom Laha (Italijana), sov- ražnika Jugoslavije. In zaključek? Koroški Slovenec je povezan le na Celovec in Zgornjo Koroško; tjakaj je v preteklosti oddajal vse »produkte, ne samo zemljiške, poljedelske, ampak tudi izdelke naše hišne industrije, od tam smo dobili obrtne in rokodelske izdelke; pri nemških sodeželanih smo kupovali in pre- kupovali«. Kolikor moremo presoditi, je imela jugoslo- vanska obljuba o agrarni reformi konec leta 1919 pozitiven odmev med južnokoroškim ma- lim človekom. Drugače bi list Koroško Koro- šcem vsekakor ne napadal te obljube ter v pomanjkanju nasprotnih argumentov celo za- gotavljal, da je regent Aleksander obljublje- no agraro reformo preklical: »S prevarami in laž(mi) hočejo nas (Jugoslovani) preproste lju- di slepiti. Obljubavajo nam piavo od nebesa a ne bojo možbeseda! Sneli bojo besedo, ob- ljube o delitvi zemlje. Kajti zemljo, ki vam (jo) misli(jo) dati — kakor pravijo —• SHS država, bi morali samo s silo in ropom raz- lastiti, postopek, kateri bi bil popravljen od antante, postopek, katerega tudi ne namer j a vlada v Beogradu, v kateri sedijo vendar sa- mo 'velikoglavci'. Nasprotno! Pred kračim (kratkim) je bil menda dan ukaz regenta Aleksandra, da se na noben način ne sme raz- deliti ali razlastiti velika zemljiška posest«. Drugo tako vprašanje je bila boljša preskr- ba prebivalstva na jugoslovanskem prostoru ter v plebiscitni coni A v primeri s tisto, ki so jo imeli Avstrijci. Že iz taktičnih ozirov se list Koroško Korošcem gospodarskih razmer v Avstriji v glavnem ni dotikal, temveč čim- bolj črno risal gospodarske razmere v Jugo- slaviji: v Ljubljani so na primer po trditvah te vrste obrtni izdelki dosegljivi le z verižno trgovino (in to ob visokih cenah); podobna ne- resnica je bila tudi trditev, da »na celem Spod- njem Štajerskem in Kranjskem ima tudi kmetski stan karte za kruh in moko, baur (kmet) ni več gospodar v svoji lastni hiši. Kar zdaj dajo (Jugoslovani) nam v obsedenem (zasedenem) okrožju Koroškega, vzamejo brez ozira prebivalcem Kranjskega in Spodnješta- jerskega«. Ob teh in podobnih trditvah najde- mo poudarjanje koroškega regionalizma ter zagotavljanje, da je Nemška Avstrija »svo- bodna republika v kateri se vlada ljudstvo sa- mo, Jugoslavija pa monarhija, v kateri vlada srbska dinastija Karageorgijevičev, katera se goni od ene vojske v drugo (kot da je bila Sr- bija leta 1914 napovedala vojno Avstroogrski op.). Medtem ko pridejo razne dežele Jugoslo- vanskega, nadaljuje Koroško Korošcem, pod Belgradsko komando, bodo izgubile s tem svo- jo posebnost in ... svobodno voljo, bo dala no- va ustava Nemško-Avstrijskega deželam naj- večjo samostojnost, podobno kakor v svobod- ni, srečni Švici posamezni kantoni...« Nadaljnji propagandni prijem je bilo na- vajanje po izvoru sumljivih, še posebej pa iz- mišljenih »novic« o dogajanju na širšem jugo- slovanskem prostoru in še zlasti takih, ki naj bi kazale na notranjo slabost v Jugoslaviji in na centrifugalne sile v njej.-' Eden od uvodnikov (avtor je bil prejkone Hans Steinacher) je bil celo naslovljen »Umi- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 57 rajoča Jugoslavija« in v njem beremo o jugo- slovanslcih vojaških ubežnikih, ki da »vsak te- den« prihajajo v Avstrijo. Po pisanju lista Koroško Korošcem so ubežniki poročali o ne- zadovoljnem malem človeku v Jugoslaviji, vsi pa so prepričani, da je »Koroška za SHS iz- gubljena«. Tudi nočejo srbske samovlade, ampak hrvatskoslovensko republiko, ki bi bila v zvezi — z Avstrijo! Sicer pa Srbija, nada- ljuje Ust, še naprej sanja sen imperialistične habsburške monarhije. Tamkaj velja le to, kar hočeta srbski kralj in generali. List Ko- roško Korošcem je poudarjal, da bo država SHS tako dolgo krvavela, da bo šla na vse konce. Na zunaj se bo vojskovala, na znotraj bo prevrat, revolucija, kajti trije slovanski na- rodi ne bojo nikoli složno živeli, Hrvati in Srbi (sic!) nikoli ne bojo nosili srbski jarem«. Sicer pa je razkroj v Jugoslaviji vedno večji. Po- leg tega je Slovenec, iskupaj s Hrvatom, re- publikanec in noče 'ničesar vedeti o Kara- djordjevičih. Sovraštvo ljudstva pa se ne bo usmerilo le proti Srbom, ampak proti vsem tistim »častihlepnim vodnikom, ki so iz- dali Slovence in Hrvate Srbom na milost in nemilost«. Trenutek časa je zahteval, da je moralo ko- roško nemško nacionalistično meščanstvo povzemati tudi nekatera gesla revolucionar- nega delavskega gibanja. Zgovoren dokaz je zagotovilo Koroško Korošcem, da v Avstriji ob drugih dejavnikih ne odloča morda kapitali- zem, temveč »prosto ljudstvo s poslanci, ali, podobno kot v Švici, s prostim ljudskim gla- sovanjem«. Jugoslovanom je list očital, da skušajo »iztrebiti v šolah nemški jezik in ga nadomestiti s srbskim: »Tako iso začeli že zdaj v vseh šolah s poukom cirilice. Naučiti hočejo Korošce jezika in pisma, ki jim ne more dati nobene koristi, ker ga zastopijo samo Srbi, drugje pa noben človek po celem širnem sve- tu. Materin jezik Koroških Slovencev bi ta- ko izginil in se umaknil srbščini. Nemščine, svetovnega jezika, katerega potrebujejo ta- ko potrebno, se naši Slovenci ne bojo več sme- li učiti!«. In vera? V Avstriji ne bo odpravljen verouk, pač pa so to storili Jugoslovani. Sicer pa bo tamkaj katoliško vero sčasoma izpodrinila pravoslavna, ki ima v Jugoslaviji pač več pri- vržencev.^ Iz izjave koroškega deželnega upravitelja dr. Arthurja Lemischa v deželnem zboru 27. novembra 1919 je videti, da je koroškonem- ška stran pričakovala, da bodo pri napoveda- nem plebiscitu glasovali za Avstrijo posestni- ki (pač večji), »majhni in večji« trgovci ter delavci. Med drugim je Lemisch še dejal, da se Koroška že leto dni bori za pravico do sa- moodločbe. In kaj naj bi ta samoodločba po- menila, je vidno iz pojasnila celovškega mest- nega sveta, češ da vidi »svojo bodočnost in gotovo poroštvo boljših časov« ne morda v »silnem balkaniziranju naše dežele (ampak) v združitvi z velikim nemškim gospodarskim ok- rožjem«, torej v priključitvi Avstrije nemške- mu rajhu. Za velikonemški pogled ljudi okrog lista Koroško Korošcem priča tudi dej- stvo, da je list na primer štajerski Ljutomer postavil v »obsedeno« področje, se pravi, v prostor ki ga neupravičeno zasedajo Jugoslo- vani.^ Poleg tega so Steinacher in njegovi v tem času računali, da bo najmanj 80 "/o gla- sovalnih upravičencev oddalo glas za »neraz- deljeno Koroško«.* Omenimo naj tudi, da je bilo južnoštajer- skemu kmetu namenjeno zagotovilo, da »v Ju- goslaviji 1. kmet ni prost, ker je (Jugoslavija) mo- narhija, kjer so plemenitaši, dvorniki (dvor- jani) in vojaki; 2. kmet bo prisiljen prodajati (v Jugosla- viji) svoje pridelke po nižji ceni; 3. svoje potrebščine bo drago kupoval, ker ni fabrik; 4. davke in dolgove bo težko plačeval, ker bo malo izkupil in ker bo sam plačevalec (davkov)...« Nasprotno pa bo v Avstriji 1. kmet prost in si lahko pomagal, 2. svoje pridelke bo drago prodajal, ker ima veliko kupovalcev; 3. svoje potrebščine bo kupoval po nizki ce- ni; 4. davke in dolgove bodo v večini plače- vali bogatinci in fabrike .. Posebno mesto ima v listu Koroško Koro- šcem tudi vprašanje tako imenovanih koro- ških beguncev, to je tistih nemško usmerjenih Korošcev, ki so se tako ali drugače umaknili iz plebiscitne cone A. Teh naj bi bilo po pi- sanju nekaj tisoč (»tisoč in tisoč«).* Bili pa naj bi begunci tudi mučeniki »novega časa«. Mesece in mesece naj bi bila obup in bol nji- hova stalna spremljevalca, demarkacijska črta med obema plebiscitnima conama pa je bila zanje »slovanska žica, ki jim brani domov«. Ob tej je list poudarjal zahtevo teh beguncev po vrnitvi domov: »Domov hočemo! Delati ho- čemo! Pravico imamo do posestva, do doma, do družine, in do ljubezni! Zahtevamo to«. Vi- deti je, da so celovški krogi v tem času priča- kovali dovoljenje za vrnitev beguncev v cono A," 58 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 II Februarja 1920 je slovensko heimatdienstov- sko glasilo pojasnjevalo, od kod klic »Koroško Korošcem«. Steinacherjev krog je o tem tedaj pisal takole: Koroška je naravna in gospodar- ska enota, kakršne ni nikjer drugje. Korošci, bodisi Nemci ali Slovenci (»vindišarjev« te- daj očitno v besednjaku nemškega nacionaliz- ma še ni bilo) potrebujejo drug drugega. Tudi južna Koroška potrebuje Celovec in Beljak, in narobe: obe mesti potrebujeta južni del de- žele. Kakorkoli bi tedaj razdelili Koroško, bi ta- ka delitev »rezala ceste in poti, ločila bi sose- da odisoseda, sorodnika od sorodnika, ja, celo posestnika bi oddelila od svojega polja, od svo- je njive«. Južna meja Koroške so tako lahko le Karavanke. Dalje beremo o »srčni skupnosti kulture in gospodarstva«, v kateri so koroški Nemci in Slovenci živeli že tisoč let. Ta mir pa je bil prekinjen, ko so prišli hujskači Kranjci in koliko »nesreče in bede« bi bilo prihranjeno, ko bi Korošci »one prve hujskače, ki so prišli iz Kranjske v našo deželo, s koli in kamni črez Karavanke bili nazaj zapodili«. Kranjski hujskači so tudi krivi vsega, kar je doletelo Koroško po zlomu habsburške mo- narhije, saj od tedaj dalje južna Koroška no pripada več Korošcem. »Domačini nimajo več govoriti. Na vrhu pa komandira general Maj- ster. Njegovi oficirji in vojaki so nam tuji. Naši bratje hočejo biti in so nas že prvi dan oropali. Posmehujejo se nam koroškim Slo- vencem zaradi naše govorice in prezerljivo nas imenujejo neumne 'kroftašte'«. V nadalje- vanju beremo, da so si prišleki razdelili »naša občinska zastopstva, dasiravno smo jih bili prosto volili izmed naših ljudi«. Na njihovih mestih pa sedaj komandirajo v večini občin kranjski gerenti, ali domači slamnati možje. Pa tudi financarji in orožniki so tujci. Od slu- ge do okrajnega glavarja so vsi iz Kranjske ali Goriške in le posameznik je med njimi Koro- šec. Te in podobne trditve nemškega koroške- ga nacionalizma so se končno prelile v vzklik: »Rojaki! Ne vidite, da Koroška ni več vaša?! Vaša Rožna in Junska dolina je Kranjcev (kranjska), je tujcev, je Kranjska, tuja!« Med trditvami te vrste je bilo tudi zagotovilo, da na južnem Koroškem ukazujejo »Kranjci, ču- ši« ter da Korošcem ne bodo nikoli ukazovali tujci in Srbi. Iz povedanega je razumljivo, da so Steinacher in njegovi ostro nastopali proti razmejitvi, ki naj bi tekla po reki Dravi. Za njihove propagandno prijeme je bilo na primer značilno poudarjanje, da pomeni ta- kratna odločitev za Jugoslavijo smrt Hrvatov (in) Slovencev.'" Beremo tudi na primer, da »Moder 'slovenski kmet' gobezda v svojem članku o osvoboditvi Slovencev naše cone A. Kratkovidnež, ki ne ve, kaj govori! Medtem se je zrušil v Avstriji prestol Habs- buržanov, medtem ko se je povalila krona ce- sarja v prah in nastala (je) ljudovlada, repub- lika Nemška Avstrija, v kateri je prišlo en- krat (v nasprotju z Jugoslavijo) prosto do svojih svetnih pravic .. .«'^ In dalje: »če se slovenski Korošci branijo srbskega kraljevega jarma, so boljši Slovenci kot oni na Kranjskem. Kranjec je izdal same- ga sebe in prodal svoje slovenstvo Srbu. Slo- venski Korošec pa ne mara srbske države«, je zagotavljal list Koroško Korošcem, on ostane zvest očetovi zemlji, noče postati izdajalec, ne domovine, »ne samega sebe«. Naj navede- mo še nekaj cvetk, ki se pojavljajo tudi še danes: »Da na Koroškem nam Slovencem nik- do ne bo vzel maternega jezika ni treba še- le trditi. Govori samo zase, da tega Nemci 1000 let niso storili, sicer bi nas ne bilo več; vendar pa smo si ohranili naš jezik, ohranili pa ga (bomo) še bolj kakor le kjer (kdajkoli) prej, ko pridemo v svobodno avstrijsko repu- bliko .. .«^- To tudi zato ne, ker Avstrija ne pozna takih socialnih pretresov kot Jugosla- vija. V dokaz se je list Koroško Korošcem na široko razpisal o vsejugoslovanski železničar- ski stavki aprila 1920. Po mnenju lista naj bi bili ti dogodki svarilo, ki bo še zadnjim, ki »še ne vedo, kako se (pri plebiscitu) odločiti, ali za enotno, nerazdeljeno Koroško, ali za balkansko, brezzakonsko Srbijo, več povedalo, kot vsi listi in vsi spisi. Jugoslavija, kakor je, ne more biti mirna nikoli.. .«'^ Ko se je spomladi 1920. leta vrnil del begun- cev v cono A, je skušal Celovec propagandno izkoristiti to vrnitev. Poročilo govori o vrnitvi skupine štiridesetih beguncev, v glavnem pri- padnikov boroveljskega Heimwehra. Pred od- hodom so se bili zbrali v gostilni Grimschitz ob ljubljanski cesti ter skupaj s spremljevalci odkorakali proti demarkacijski črti. Njihova demonstracija se je nadaljevala tudi še po pre- hodu demarkacijske črte. Prihodnje dni pa je pri Mostiču prešla to črto še skupina 80 be- guncev, na čelu z vovbrškim Glantschnigom.'* Pač pa so se tedaj okrepili glasovi o agrarni reformi, ki naj bi zajela južnokoroško nemško posest. Značilno je v tej zvezi pisanje glasila Koroško Korošcem, ki že daje slutiti odmi- kanje avstrijske »ljudovlade« od njenih so- cialnih gesel, čeprav je koroško inačico »lju- dovlade« (vsaj, kar se tiče slovenskega vpra- šanja) še vedno demagoško ponavljala. Tako ni čudno, da v listu Koroško Korošcem bere- mo, da člen »267 mirovne pogodbe pravi: 'Po- sestva in pravice vseh avstrijskih državljanov, KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 59 ki bivajo na zemlji prejšnje avstroogrske mo- narhije, se ne smejo zapleniti (vzeti) ne likvi- dirati'. To se pravi, kakor vsak lahko zastopi, da je Čušom z mirovno pogodbo prepovedano, kar tako preprosti vzeti si posestva, še za svo- jo državo ne, še manj pa imajo pravico, po- sestva meni nič tebi nič razdeliti in dajati te- mu ali onemu ...« Ne jugoslovanski ravbarji in tati bodo rekli, kaj se naj zgodi s koroški- mi veliki posestvi, ne to bomo odločili mi Ko- rošci sami po avstrijskih postavah, ki pravijo, da se morajo razdeliti med kmete, pektarje, kočarje in invalide, vsi ti imajo pravico do njih, ker v Avstriji ni več ne baronov ne gro- fov, ki regirajo še vselej v Jugoslaviji«.'''' Kot vrsta še drugih je po 10. oktobru 1920 tudi ta obljuba ostala na papirju .. . Na drugem mestu pa beremo, da je to, kar počenjajo Jugoslovani »pri svoji takoimeno- vani 'agrarni reformi' gospodarija boljševikov najhujše vrste«. Taka delitev zemlje naj bi bi- la jugoslovanski upravi na Koroškem za vse čase v sramoto, kajti take delitve dokazuje- jo, da ta balkanska država ne »pozna ne za- kona, temveč pod samovlado in korupcijo ne- voljenih uzurpatorjev le korist onih, ki so prišli do korita«. Poleg tega Jugoslavija nima nobene postave, ki bi predpisovala razdelitev »poljedelske« veleposesti. Dejstvo, da je jugo- slovanska uprava sekvestirala (dala pod nad- zor) vrsto južnokoroških veleposestev naj bi bilo po jugoslovanskih postavah celo protiza- konito. Sicer pa ta država, je pojasnjeval list Koroško Korošcem, sploh nima pravice do veleposesti v coni A. S tem pa takih in po- dobnih trditev in zagotavljanj še ni bilo ko- nec. V nadaljevanju na primer beremo, da v Jugoslaviji »špekulirajo na neumnost Ko- rošcev. Govorijo o avstrijskih grofih in ba- ronih, čisto pa zatajijo, da v Avstriji že leto in pol ni več grofov, ne baronov. Avstrijsko ljudstvo je korenito in popolno (popolnoma) odpravilo gospodarijo grofov, baronov in dru- gih velikoglavcev. V Avstriji je vsakomur prepovedano, nadaljuje list, pisati 'Fürst' ali 'Graf ali 'Baron' ali 'Ritter' ali 'von', nasprot- no pa je v Jugoslaviji že zdaj stara gospoda- rija kralja, generalov in veleposestnikov —• torej velikoglavcev«. Ob koncu beremo, da »če hočejo Jugoslovani pred ljudskim glaso- vanjem (plebiscitom) še, ker nimajo svojih to- zadevnih postav in zakonov, izvršiti razdeli- tev velikih posestev v coni A po avstrijskih zakonih, potem naj se pa ravnajo pp pravici in postavah«. Njihova agrarna reforma in preganjanje »pektarjev« bi bilo v vsaki kul- turni državi strašanski upravni škandal, a v Jugoslaviji je tudi to mogoče. »Našim roja- kom pa, zadnjemu od njih, v coni A je odpr- la ta goljufija, ta švindel razdelitve velepose- sti očesa, kaj velja v Jugoslaviji pravo in pra- vica, kako slabo stoji na Koroškem za jugo- slovansko reč, da se slepo divjajoča SHS agen- tarija še postav svoje lastne držav na mara.'^ HI Ob teh in podobnih propagandnih prijemih se je moral list Koroško Korošcem vračati na pojasnjevanje dobrot, ki jih bodo uživali Slo- venci, kolikor bodo 10. oktobra glasovali za Nemško Avstrijo. Sredi junija 1920 na primer beremo, da »pribandrani kranjski učitelji, podkupljeni farji in drugi agenti mečejo pesek v oči in trobijo v svet, da bomo slovenski Ko- rošci, če glasujemo za Nemško Avstrijo, zgu- bili svojo špraho,-svoje cerkve, naše slovenske duhovnike, lerarje in uradnike. To je satanska laž, ki jo je mogla pogruntati le kaka srbska buča (okrog listov) 'Mira' in 'Korošca'! Mi Slo- venci dobro vemo, da smo pred vojsko oz. na- šim nemškim sosedom v popolnem miru in prijateljstvu živeli in da so ti odnošaji še-le te- daj skalili, ko so prišli k nam kranjski hecar- ji. To prijateljstvo se je po končani svetovni vojni še utrdilo, ko smo ramo ob rami pri sov- ražnih vpadih Srbov in Kranjcev z orožjem v roki branili svojo domovino. Stotine Korošcev, Slovenci in Nemci, so dale v tem boju proti tujcu svoje življenje in ne zastonj! (»Vindišar- jev« list tudi tokrat ni poznal!). Kajti obvaro- vali si bomo koroški Slovenci vsekakor našo vero, naš jezik in naše duhovnike: to boljše kakor pri ortodoksnih Srbih. Da to ni nobeno čečkanje kakega plačanega šribarja, (ni) no- bena domišljija, ampak gotova resnica, nam je porok mirovna pogodba sama«." Koroške boje leta 1919 je heimatdienstov list označeval za »začetek velikanske vstaje koroškega ljudstva (proti) tujim vrinjencem«, Tako beremo: »Srčno in ponosno se je po- stavilo za svojo deželo sovražniku nasproti; ta- ko močno je vrglo od sebe jugoslovanske veri- ge, da je moral slišati tudi Pariz. Določila se je meseca maja 1919 od vrhovnega sveta usoda Koroške: meja, po Wilsonovi liniji, Karavan- ke (sie!)«. Zatem list Koroško Korošcem ome- nja uspešno jugoslovansko ofenzivo na Koro- škem ter nadaljuje: »Od tega časa smo preži- veli Korošci težko leto polno trpljenja. Z zvi- jačo in izdajstvom in s silnim dejanjem so iz- silili sedanje razmere. Tudi danes (Jugoslova- ni) nimajo nobene notranje pravice do Koro- ške za ise. Zavratno sovraštvo, izsiljeno po brezvestnem hujskanju, je gnalo proti nam one može in fante, s katerimi smo leta 1914 do 1918 branili vkup našo domovino«. Jugo- , 60 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1933 Slovanom je list Koroško Korošcem tudi pri- pisoval uboj več Korošcev in to na način, »kakor še med svetovno vojsko nismo bili vi- deli niti pri onih narodih, ki so jih poslali Rusi z daljnje Azije proti nam (!). Nismo ver- jeli prej, da bi bilo kaj takega sploh mogoče. Jugoslovanska vojska črez Celovec ven je bila opostošajoče ropanje . .. Značilno za te 'brate' pa je, da so Srbi zvračali vsa silna dejanja na slovenske vojake in narobe, Slovenci na Srbe. Divjala in razsajala pa sta oba enako in se skazala eden drugega vredna...« Na drugem mestu pa beremo, da Korošci ne potrebujejo inorebitnih železniških povezav z jugoslovan- skim ozemljem. Nasprotno, »Korošci... si la- hko pomagamo. Glasujmo za našo staro do- movino, nerazdeljeno Koroško, in potem, ne potrebujemo nobeno teh železnic. Nam zado- stuje že luknja v Podrožici (Rosenbach). Gore pa naj ostanejo meja med nami in Kranjci«.'^ 2e povedano kaže, da najdemo med koro- škimi propagandnimi prijemi na enem prvih m,est določene sestavine rasističnih pogledov. Na kratko je taka sestavina odmevala tudi v »klicu:« »Proč z Azijati in Balkanci« (prav tam). Povezano z njo je list Koroško Korošcem pisal o prevladujočem vplivu srbohrvaščine v Jugoslaviji, ki da je celo predpisana za »vse prošnje, katere vložijo državljani na centralno vlado ali razne urade«. Zlasti pa so našle v li- stu odmev trditve, da »zija (v Jugoslaviji) pre- pad med evropsko in balkansko upravo« pa tudi trditev, da se »smrad korupcije, goljufi- je in nepoštenosti razlije čez vso Jugoslavijo«. Dalje beremo, da so Slovenci pod srbsko ko- mando in da morajo »molčati kot grob«. Ob tem je list spraševal koroškega Slovenca: »Ho- češ menjati velike narodne in verske pravice, ki ti zagotovi z mirovno pogodbo nova Avstri- ja — ne glede na vse drugo! — s 'srbsko ko- mando', hočeš namesto se vzdigniti k novi svo- bodi, k prostejšem življenju postati še hujši šklaf, (suženj) kot si bil v cesarski državi, ho- češ v smrad korupcije, goljufije in nepoštev- nosti«. Dalje izvemo, da vlada v Jugoslaviji za resnico 'Maulkorb' (nagobčnik). Že iz povedanega je videti, da je bila pri- ljubljena tema koroškega nemškega naciona- lizma poudarjanje skrbskega »imperializma«, ki da »kot polip s svojimi lovkami sega po Ko- roški«. »Militarizem, korupcija, hlapčevstvo, sužnost, balkanska nekultura«, to naj bi bile grabežljive roke tega imperializma. O Slove- niji beremo, da je postala žrtev srbskega po- lipa pa tudi to, da so sedaj slovenske vojake (»kakor nekdaj v stari Avstriji«) razdelili po celi Jugoslaviji »med Makedonce in Srbe«. Orožnike in uradnike, ki Srbom niso bili po volji, so po trditvi lista Koroško Korošcem po- slali v Albanijo in Makedonijo. Dalje beremo: »Kranjski fantje pa morajo iti v garnizijo v divje kraje Srbije in Albanije. Ce se kranjska rekrut pri Srbih pritoži, ga vržejo ti rablji v temno ječo. Srbska vojaška sodišča zopet de- lujejo kot nekdaj v Avstriji. Groza in strah vlada med ujetniki, ki so se vrnili v domovino in vsak dan je več dezerterjev na Koroškem, ki so zbežali pred kruto roko Balkana. V Ljub- ljani se šopirijo srbski uradniki. Ti delajo po- stave, diktirajo ljudske davke in cole. Sloven- ska špraha od dne do dne na Kranjskem gi- neva; srbska špraha in srbske pismene (črke) jo bodo popolnoma izpodrinile. Vrh tega ogro- ža srbska pravoslavna vera rimsko katoliško cerkev. Mladi duhovniki, ki so bili še včeraj dobri katoličani, postanejo pravoslavni popi in se ženijo .. .« To pa še ni vse: črni oblaki se zbirajo na Kranjskem in Hrvaškem. Srbski polip zahteva svoje žrtve in ker njegove roke »nimajo več isvoje volje in izginila je vsaka samostojnost. Ljudstvo kliče 'proč s Srbijo', a kaj to pomaga, srbski polip jih drži v svojih kleščah.« Sedaj pa »steguje ta nestvor svoje lovke preko Karavank tudi po Korotanu. Tudi nam preti suženjstvo, srbski militarizem, bič in narodna smrt«, je trdil list Koroško Koroš- cem. Vedar pa so »Karavanke ona od Boga postavljena gorska stena, ki nas loči od Srb- skega Balkana in še imamo v rokah učinko- vito orožje, naše ljudsko glasovanje, ki nas bo obvarovalo tega strašnega polipa. Naj ta zver še tako divja in kaže svoje zobe, ljudsko gla- sovanje nas bo rešilo iz srbskega žrela. Mi Ko- rošci nočemo biti deležni kranjske usode. Za- to dvignimo svoj glas vsi kakor veriga za enot- no Koroško, da ostane "Koroško Korošcem'«. Propagandni tednik je trdil, da grozi Jugosla- viji vojna z Italijo. To pa naj bi bil dodaten vzrok, da Korošci nočejo biti srbska topovska hrana."" IV. Razumljivo je, da je list Koroško Korošcem poleti 1920 pozdravil prihod medzavezniške plebiscitne komisije, seveda v upanju, da bo sedaj prišlo do omejevanja jugoslovanske ob- lasti v plebiscitni coni A. Podobno odmevnost je imelo septembra meseca odprtje demarka- cijske črte med obema plebiscitnima conama, saj se je s tem trenutkom preselil v cono A propagandni aparat Kärntner Heimatdiensta, osrednje nemškokoroške propagadne centrale. Ko se je tako list Koroško Korošcem v začetku septembra lotil te plati propagandne dejav- nosti, je na primer pisal, da prihajajo »dan za dnem vesele vesti iz vseh delov glasovalnega ozemlja«. O obsegu te dejavnosti v listu be- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 61 remo, da »kdor potuje po glasovalnem ozem- lju, vidi kot veselo znamenje neomejene zve- stobe in ljubezni do naše lepe domovine vse- povsod zastavice (fane) v naših barvah. Njih število kaže, je zatrjeval list, da ogromna ve- čina ljudstva noče pod srbsko silovlado ... Dan za dnevom prihajajo ljudje k nam s prošnjami, naj jim vendar damo zastave na razpolago, da jih primanjkuje«. Korošci hočejo namreč biti svobodni, ne pa srbski hlapci. Kljub temu, da je list Koroško Korošcem za- gotavljal Slovencem ohranitev njihove narod- nosti ter gojitev slovenskega jezika, kolikor glasujejo za Avstrijo, je propagandni list ven- dar kazal težnjo po prevladi nemštva tudi v slovenskem delu dežele, še zlasti pa se je hu- doval, ker je v osrednji Sloveniji vendarle prevladala slovenščina ter je nemštvo izgubilo svoj prevladujoči položaj. Še posebej pa se je list hudoval nad dejst- vom, da so Slovenci tedaj razbili nemško ple- biscitno zborovanje 29. avgusta v Grebinju.-^ To naj bi po listu služilo za dokaz o razmerah, ki bi nastale, če bi južno Koroško dobila Jugo- slavija. Se več: raztrgana bi bila ne le Koro- ška, ampak tudi plebiscitna cona A. Borovelj- ski okraj bi namreč v tem primeru pripadel Kranju (!), Velikovec pa k — Štajerski. Sicer pa s (slovenskimi) prišleki v coni A »ne mo- remo skupaj živeti«. Dejstvo, da se je grebinj- ski dogodek ponovil še na Bistrici v Rožu, je vodil k vzkliku: »Tako ne gre več dalje! Ka lastni svoji zemlji naj bi Korošci ne imeli več nobene pravice! In tujci, kranjski, štajer- ski, primorski brezposelni postopači se bodo na naših tleh šopirili — nezaslišano!« Iz tistih dni je več kot značilna nemško poudarjena iz- java Michaela Paulitscha na protestnem zbo- rovanju v Celovcu: »Naj slovenski Korošci ni- koli ne pozabijo, da je bil vojvoda Kajtimir oni, ki je prosil Bavarca Tasila. da mu pomaga proti azijskim Avarom. Naši Slovenci naj tu- di mislijo na vse kulturno delo Nemcev pri nas na Koroškem. Več kot tavžentletna zgo- dovina veže Slovence in Nemce naše domovine — nikdar niso dobili naši Slovenci omiko in sploh kulturo gori čez Karavanke, ampak vse- lej iz zahoda in severa. Zdaj pa naj se s silo raztrga in razdre, kar je stoletno skupno živ- ljenje zidalo? Za našo ljubo, drago domovino se zdaj gre, za očetovo zemljo in očetovo ve- ro! Mi naj trpimo, da nas tuji priganjači uklenejo, da nas zasramujejo na lastni zemlji, na očetovi grudi?! V listu beremo, da so za vse, kar se dogaja v plebiscitni coni A, za vsa »nasilstva in silna dejanja, ki jih uprizori Na- rodni svet, za vse to so odgovorne jugoslovan- ske oblasti, vsega so krive te oblasti tujcev. Kakor dolgo bodo te oblasti v naši deželi, ne bo miru in ne bo reda, vse hajduštvo in bal- kanstvo stoji ja pod varstvom ravno teh ob- lasti, da pribijemo še enkrat. Le pravična bi bila takoj naša zahteva: Tudi s temi ven iz na- še dežele!«. In še ena cvetka: Jugoslavija se tako zanima za Koroško iz vojaških (in morda še kakih drugih) vzrokov, saj bi ji celovška kotlina omogočila v primeru vojne z Italijo udar prek Julijskih Alp. Zaključek takega na- migovanja je bil jasen: kolikor pripade ple- biscitna cona A Jugoslaviji, bo Koroška prej ali slej bojišče, kjer se bodo bojevali Jugoslo- vani in Lahi, domovina bo opustošena, »kano- ni Jugoslovanov in Lahov bodo streljali na naše hiše in naša posestva, našo živino bodo rekvirirali, beda in strašna nesreča bo prišla potem zopet nad naše ljudstvo.« Zato: Kara- vanke so edina možna meja Koroške. Omenimo naj tudi sklep, ki ga je bil 31. av- gusta 1920 sprejel stalni odbor koroškega kmetijskega sveta (Landeskulturrat): »Koroški deželni poljedelski svet se spominja vsega trpljenja koroških rojakov cone A, ki stoje zdaj pred odločitvijo. Najostreje obsodi niz- kotno hecarijo pribandranih tujcev med naši- mi slovenskimi rojaki. Nemški in Slovenski kmeti Koroške ostanejo eden na drugega na- vižani, kajti gospodarsko, kulturno in politično je in ostane na veke Koroška naravna enota. Tuji agitatorji pa niso samo mir kalili, temveč nameravajo z raztrganjem Koroške naravnost ubiti in uničiti kmetstvo v coni A. — Koroški deželni poljedelski svet najsrčneje pozdravi rojake v coni A in je prepričan, da bo prosto, nepristransko ljudsko glasovanje zopet zedi- nilo našo deželo v nerazdeljeno Koroško. Le s tem je zagotovljen napredek in nov razcvet skupne naše domovine v miru in blagostanju« (sklep smo povzeli z vsemi stilističnimi in dru- gimi napakami). K temu je list Koroško Ko- rošcem dodajal, da je znano, da je v deželni kmetijski svet izvoljen tudi »obče spoštovani monsinjor Podgorc«.^- 25. septembra je list pisal, da jugoslovanski (SHS) agitatorji vedno znova poudarjajo iz- ključno slovenski značaj glasovalnega ozemlja, češ da Nemcev tamkaj sploh ni. K temu je propagandni list dodajal: »Povejte nam ven- dar, zakaj potem izdajate (Jugoslovani) nem- ške agitacijske spise? Komu so ti namenjeni? Ali ne izpodbijate s tem sami svoje trditve« (dalo bi se postaviti tudi nasprotno vprašanje, čemu propaganda koroškonemške strani v slo- venskem jeziku, vključno z listom Koroško Korošcem op.). Po slovenskem tisku so Celov- čani povzemali, da je celovški župan stavil ob- činskim odbornikom zaupno vprašanje, kakšno stališče bi zavzeli, če bi prišlo do pogajanj z Jugoslovani za določitev meje po reki Dravi, 62 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1933 Češ da je cona A izgubljena in bi bilo treba rešiti vsaj cono B. List Koroško Korošcem je k vesti dodajal županovo izjavo, da gre za iz- mišljotino. V dneh pred plebiscitnim glasova- njem pa je list v nasprotju z dejanskim pre- pričanjem Steinacherja in njegovega kroga pa tudi večine Avstrijcev pričel zagovarjati »živ- ljenjske možnosti Avstrije«. Takole beremo: »Naši nasprotniki venomer trde, Avstrija ni- ma življenjske možnosti, češ, da primanjkuje potrebnih surovin v povzdigo proizvajanja in za oskrbo prebivalstva z živili. To utemeljeva- nje pa ne drži, kajti popolnoma slične so raz- mere v Švici in na Angleškem. Treba je samo ustvariti gospodarski položaj tako, da se ized- načita uvoz in izvoz. Drugi govore zopet o ve- likih dolgovih, ki jih ima plačati Avstrija. Ne samo Avstrija je v velikih denarnih stiskah, temveč vse države, ki so se bojevale, razen Amerike in Angleške. Francija dolguje 60 mi- lijard frankov, Italija ima mnogo več dolgov kakor Avstrija, zadolžena je Romunija, Belgi- ja, zadolžena je predvsem Srbija ... — Vpra- šanje, koliko dolgov ima država, ni tolike važ- nosti kakor vprašanje, kako namerava dotična država zboljšati svoje finančno stanje (sic!). Iz podučenega vira se je doznalo, da so se skupni avstrijski izdatki proti lanskemu letu pomno- žili za 82 odstotkov, dohodki pa za 201 odstot- kov, primanjkljaj pa se je zmižal (znižal) za 11 odstotkov. To je tem veselejši pojav v na- šem gospodarstvu, ker pri tem še ni upošteva- na premoženjska oddaja. O premoženjski od- daji, s katero strašijo kranjski hujskači gla- sovalce, smo že obširno razpravljali, ter do- kazali na podlagi uradnih podatkov, da se bo oddaja zahtevnala samo od najbogatejših slo- jev, srednji in nižji sloj pa sploh ne pridejo v poštev. — Brezdvomno je, da bo naše gospo- danstvo v doglednem času ozdrevelo. V to je v prvi vrsti treba, da povzdignemo industrij- sko proizvajanje ter tako spravimo v ravno- težje uvoz in izvoz. V dosego tega namena imamo že na razpolago izdatne kredite iz Amerike in Anglije; predvsem je dobava vol- ne zagotovljena. Marsikatero industrijsko po- djetje, ki bi moralo ustaviti delo, zopet lahko obratuje. Z razpečavo industrijskih izdelkov bomo lahko pokrili stroške za živila, ne da bi pri tem padla naša valuta. — Položaj Avstrije torej nikakor ni tako obupen, kakor pa ga nam slikajo črogledi in zlobni agitatorji za Ju- goslavijo. Začetek za ozdravljanje in okrepi- tev je storjen in že se kažejo upapolni pojavi. Torej: Glavo pokonci in kvišku srca! S smo- ternim delom, s pametnim gospodarstvom si bomo ustvarili zopet ugodne in življenjske razmere in prav nič se nam ni bati za našo bodočnost!«. Dalje izvemo, da je 20. septembra zjutraj dal stotnik Štefančič na ukaz okrajne- ga glavarstva zapreti prostore boroveljske po- družnice tamkajšnjega domovinskega sveta (krajevne centrale Kärntner Heimatdiensta) ter zapleniti najdene spise. Ob tem še izvemo, da so popoldne tega dne medzavezniški častni- ki, člani celovškega distriktnega sveta, ta ukrep razveljavili.^' i V V dneh po plebiscitu je list Koroško Koro- šcem vedel povedati, da je 10. oktobra »zma- gala pravica nad nasiljem, poštenost nad lažjo in goljufijo, zvestoba nad izdajstvom, zmagalo je domoljubje nad tujčevo poželjivostjo«. Da- lje beremo, da se je nad (jugoslovanskim) bar- barstvom »zgražal... ves kulturni svet«. S plebiscitom so bile po tem listu strte spone, v katere so »Vas« hoteli vkovati in po dolgem trpljenju v balkanski sužnosti je znova zasi- jala zlata svoboda; koroška ostane nedeljena! je vzklikal list Koroško Korošcem, in nadalje- val: »s tem, da ste odločili v prostem glasova- nju Karavanke kot mejo med srbsko monar- hijo in avstrijsko republiko, ste storili kultur- ni čin, za katerega Vam mora biti hvaležna zapadna Evropa«. Videti pa je, da koroško- nemška stran vendarle ni bila zadovoljna s plebiscitnim rezultatom (kot je znano, je gla- sovalo v celi coni A za Avstrijo 59 ^/o upravi- čencev, medtem ko je znašal ta odstotek na prostoru južno od Drave vsega 49 "Io), saj bere- mo o morebitnem 90-odstotnem deležu proav- strijskih glasov, kolikor bi bila cona A pod »nevtralno« upravo. List je sicer trdil, da Ko- rošci ne poznajo »maščevalnosti« (do tistih, ki so glasovali za Jugoslavijo), toda skorajšnje dogajanje je kmalu pokazalo nasprotno sliko. Trditev, »pokažimo, da smo res kulturni na- rod ter ne vračamo hudo s hudim,« se je tako pokazalo le kot propagandno slepilo, ki pa ni bilo edino. Tako beremo, da »v tej slovesni, radosti in veselja polni uri ponavljamo še en- krat, da nam bo sveta ostala obljuba, katero je storil koroški deželni zbor: Koroškim Sloven- cem je njihov razvoj v narodnem in gospodar- skem oziro zajamčen in nikakor se jim (sic!) ni treba bati, da bi bili kedaj zatirani ali za- ničevani. Tudi v tem nočemo slediti Jugoslo- vanom, ki v slepem sovraštvu iztrebijo vse, kar je nemškega v SHS — državi (!). Boj, ka- terega smo tako zmagovito prebili, ni bil na- rodnostni boj, ampak boj med svobodo in hlapčevstvom, med kulturo in barbarstvom, med pravico in surovim nasiljem. In v tem boju sta stala ramo ob rami slovenski (torej ne vindišarski!) in nemški Korošec, v skup- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 31 1983 63 nem naporu sta vrgla ob tla vsiljene nam 're- šitelje'. V enaki slogi se bodo nemški in slo venski Korošci v skupnem boju trudili za pre- novo, za povzdigo ljubljane in nedeljene ko- roške dežele. Naše geslo naj bo: neumorno delo v blagor dežele in ljudstva ter mir in sprava med obema plemenoma (sic!), kot zvez- da vodnica naj nam sveti v vsem, česar se lo- timo, ljubezen do osvobojene, zopet združene prelepe domovine«.'^* Konec oktobra 1920 pa je slovenski heimat- dienstovski list prinesel razglas avstrijskega člana plebiscitne komisije A. Peter-Pirkhama, iz katerega naj povzamemo zagotovilo, da »vse sile, vse moči koroške dežele naj služijo duševni (sic!) in gospodarski prenovi zopet pri- dobljenega ozemlja, namesto nestrpnosti, sov- raštva in preganjanja naj zavlada mirno delo in naši slovenski sodeželani v coni A naj bodo uverjen da hodo varovala (in ščitila vsa me- rodajna mesta njih jezikovne in narodnostne posebnosti«. Prav tako po zagotovilu imajo av- strijske oblasti za svojo dolžnost ublažiti »v zadnjih mesecih umetno ustvarjena naspro- tja.« Iz iste številke propagandnega lista naj ob koncu omenimo še govor, ki ga je 24. ok- tobra imel v Celovcu že omenjeni poslanec Paulitsch: »V stiski in nesreči nismo postali malodušni in obupani, kot kulturen narod, kot nositelji resnične in prave kulture nočemo biti prevzetni in nepravični niti zdaj, ko je naša stvar tako lepo uspela. Mi hočemo mir in spravo. To naj tudi tisti slišijo, ki niso glaso- vali za nedelj eno Koroško. Ne bomo preisko- vali, kdo je glasoval za SHS, vse to je minulo. a eno zahtevamo: Koroška je nedeljena in to dejstvo mora vsakdo upoštevati. V interesu blagra naše domovine bodimo trdni napram tistim, ki ne bi hoteli prepoznati tega dejstva (glasno pritrjevanje)«. In še: »Boj, katerega smo tako zmagovito končali, ni bil boj Nem- cev proti Slovencem, enega naroda proti dru- gemu, ampak skupna borba Nemcev in Slo- vencev (torej ne » vindišar jev«!) za nedeljeno ljubljeno koroško domovino ... Ves naš trud, vse naše prizadevanje naj velja enemu lepe- mu cilju: Vsem naj postane Koroška dom« (vi- harno odobravanje).-^ OPOMBE Avtor pri pripravi članka žal ni imel na razpo. lago vseh številk lista »Koroško Korošcem«, ven- dar meni, da je kljub temu podal najvažnejše propagandne prijeme, ki so se pred plebiscitom 10. oktobra 1920 javljali v njem. J. Hans Steinacher, Sieg im deutscher Nacht, Wien 1943. — 2. prav tam, str. 249. — 3. Koroško Korošcem (dalje KK), 7. 11. 1919, št. 3. — 4. KK, 14. 11. 1919, št. 5. — 5. KK, 15. 12. 1919, št. 10. — 6. KK. 12. 1. 1920, št. 13. — 7. KK, 15. 12. 1919, št. 10. — 8. KK, 12. 1. 1920, št. 13. — 9. KK, 12. 2. 1920, št. 17 — 10. KK, 12. 2. 1920, št. 17 — 11. KK, 1. 4. 1920, št. 22. — 12. KK, 19. 4. 1920, št. 24. — 13. KK, 10. 5 1920, št. 27. — 14. KK, 19. 4. 1920, št. 24. — 15. KK, 10, 5. 1920, št. 27. — 16. KK, 1. 6. 1920, št. 30. — 17. KK, 15. 6. 1920, št. 32. — 18. KK, 22. 6. 1920, št. 33. — 19. KK, 29. 6. 1920, št. 34. — 20. KK, 20. 7. 1920, št. 37. — 21. KK, 5. 9. 1920, št. 45. — 22. KK, 15. 9. 1920, št. 48. — 23. KK, 25. 9. 1920, št. 51. — 24. KK, 15. 10. 1920, št. 56. — 25. KK, 30. 10. 1920, št. 58.