ISSN 0351-6407 11II lil <70351 '.64 001 9 Akoje na Lenartovo do božiča bo ostalo tako. Zmerno oblačno bo. Občasno i^^^bpdo pojavljale manjše ^padavine. MurskaSobot a, 4. novembra 1999, leto Ll, št. 44, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 SIT_ INTERVJU, str. 1O AKTUALNO OKOLI NAS, str. 2 Theodor Hari - mladi — starinoslovec P 6 jt □ Mlekarica /v/r/ JLiČALA,^ 7U>I /< 1 /z / LUDVIK KOVAČ Nas ima Evropa rada? Prvem obisku v samostojni državi Sloveniji nam je ^ki Spom‘nu tista njegova znamenita izjava, da nas ima rad. iskr^ seveda papež Janez Pave! II. in njegova izjava je ^na, saj si sveti oče sprenevedanja gotovo ne bi privoščil. Sos ■ nas 'ma resnično rada tudi Evropa? Eni so prepričani, 1,(15 Evr'^’ Zat0 po vse? srt tJa tudi silimo. Pa je vprašanje, ali si 0e ž f° resn‘čno tako vroče želi, kot si nekateri to domišljajo. do'0 V EvroP°’ se moramo prilagoditi razmeram, ki tam f\erit teHa Pa Je še dolga pot. Razmišljanja o našem polno-je - C^anstvu d° leta 2003 so dokaj optimistična in Evropa nekaterimi dejanji že dala vedeti, da se moramo sami ^ije p realna tla. Septembrski obisk inšpektorjev Evropske ti, da pr/ Merlh izvoznih mesnopredelovalnih obratih je pokovko z„ 'nas vendarle ni vse tako, kot bi moralo biti. Pa ne gre Po D Sanitarne pomanjkljivosti, pač pa bolj za administrati-ytePovjjed°Van-iu slovenskih predstavnikov nam je sicer uspe-“^rja n ■ 'ZV0Za rdečega mesa v Evropsko unijo odložiti do ferski ■ leto, dokončno besedo pa bodo ponovno imeli ^\o ,nspektorjl- Ti naj bi se menda že decembra vrnili na ^ailPir^Ver-ianie- Podobna preizkušnja kot mesarje pa naj bi sl^‘Pr^ °la tU^mleka,ie inperutninarje. . ^^ije S/ Stavn^t v Bruslju zatrjujejo, da je po ocenah Evropsko km °Veniia dobro zastavila svojo kmetijsko politiko, slo-^7 Praj^^0 pa naJ tudi ne bi predstavljalo večjega zalo-s/^eVan'S e^e nam bo verjetn0 nekoliko olajšalo naše tro’-Sa' S' EvroPska un'Ja ne žeH da b' Preveč s^Ph /! Pri jSda za nove članice. Več problemov bomo verjetno S huse^i'6”' pretoku blaga in konkurenčnosti, zatrjujejo nujna pa bo tudi temeljita reforma ij^a pa se bodo morali bolj zavedati tudi izbrani pred-^Jltzakm’ tprei zakonodajna oblast, ki mora prav napo-^^ Vjesnikuod^^kat fe nekdanje udb’ 1 nekateri preP^ sednika rja Seksa, ces da ov w dtafaiilv*^^ hiiavHD^dn /. 2X1^11 bolj .li z ne razmer®- |jti^ goče zamisli«*^ seiepriPln* «ap° perEX I 4. november 1999 AKTUALNO DOMA Začetek uresničevanja programa Ustanove dr. Šift; Znanstveno srečanje protestantizem - zatočišče izgnanih na Petanjcih aobro pripravljenega in izvedenega srečanja o izgnanih p stantih na Petanjcih ob koncu 16. stoletja se je zadnje dn. oktobra v Radencih in na Tišini udeležilo okrog 2 pre av a 'koliko referati in drugih poslušalcev, ki jih je pritegnila zanimiva »Ha, je uvodoma pozdra-Pojasnil je looh lmP°zija, do katerega ^različne pobude;^ Mn ln drugačnost prostora Wo °'nMuro, dolgotrajna 16 st vjnja burnih dogajanj v Ju ln Pozneje, posebno jje drT Ustanov’teUa funda-'tašania ?ka Šiftarja za ta ha h ’ tlnst01etnica Keple-tfe IVanJa na Petanjcih, pa vPrazn*ka ’ dneva refor-^je /e t0’ je mend dr' Vra' Mja osnovo za skupni r°dni nastop ti*eh dežel, Slovenije, Avstrije in Madžarske. Zadovoljstvo izbranega zbora je zmanjševala edino misel, da se dr. Vanek Šiftar zaradi bolezni ne bo mogel udeležiti uresničitve svoje zamisli. V imenu gostiteljice prvega dne, Radenske, je navzoče pozdravil generalni direktor Alojz Behek, ki je povezal misel o zgodovinskem bogastvu dežele z njenim naravnim bogastvom -vodo ter izrazil veselje in pripravljenost Radenske, pomagati pri znanstvenih srečanjih. Slavnostni govornik pesnik Ciril Zlobec je v svojem razmišljanju o narodu, zgodovini in stiski človeka v lastnem času zastavil precej zanimivih vprašanj. Najprej o času, preteklem in sedanjem, v katerem je človeku sojeno živeti, vendar potrebuje tudi znanje o preteklosti, zlasti o tistih njenih komponentah, ki se vlečejo v sedanjost. Ena takih je protestantizem, nekakšen stalen vseslovenski problem, ob katerem nas preveva tudi nelagodje. Govoril je tudi o dvojnosti vere in institucije. Vera je namreč stanje duha, človekovega značaja in podedovane kulture, torej je nekaj čisto drugega kot cerkev, ki zastopa bolj ali manj iste pripadnike neke religije. Tako prihaja do razhajanja med intim- nostjo in organizacijo, ki se ponuja kot kohezijski element resnice. Ambicija protestantizma je bila, ponuditi pravo vero, pri tem pa je prišlo do premika vrednot, ker je za poznejše rodove postalo središčna vrednota nekaj drugega - ohranitev jezika in kulture. Zdaj, v tem času, ko se kot narod spet nahajamo med novi- mi izzivi, je zelo pomembna strpna simbioza razlik, saj velikokrat reagiramo nevrotično. Na žalost je izostal referat dr. Vaneka Šiftarja Petanjci skozi stoletja, namesto tega pa smo si ogledali posnetek oddaje o Vrtu spominov in tovarištva, ki je tudi njegova zamisel. Poznejši razpravljale! so se ska cest a 'Privatizacija« vzdrževanja cest -------'_'______'___________________ jno vzdrževanja in varstvo cest, za katero so doslej skrbela cestna podjetja, bo A Prepuščeno trgu - V M. Soboti se strinjajo s koncesijo in z vnaprej venimi sredstvi Ifl^rževanje slabih cest je HS# strošek kot vzdrževanje ^rih; vsak dolar manj, ki l^1"0 namenili za vzdrževanje h^nieni tri dolarje več v je prepričan Anton I?s Movenskih cestnih po-t podjetje s sedežem v it?"'’ ga je ustanovilo de-ltt?e"sMh cestnih podjetij). ?Mnja leta vsa pozornost "la predvsem gradnji avto-^ePrav je dolžina celotnega 0Inrežja v Sloveniji 6179 si ie 8- šajna zadal lij ij za kakovo- %|Ur^en status rednih vz-1^.Cev; še prej bo potrebno vsebino in ob-»l^bhega vzdrževanja ter W bo Prevzel stroške j?v Primeru hudih zim, po-J^ih naravnih nesreč. hj6s^n° pog°dbeno vzdrže-\ V Keniji namenja iz-denarja; Nemčija ? marke na en kvadratni Atrija 194 šilingov, titj J3 ga namenja polovico Premalo, trdijo na । eestnih podjetjih, to-sproti »zaflikajo« JSe’ne morejo pa si pri-Slstematičnega vzdrže- S«rju le ,, Wdela er?aenkrl^Vanje Pomurskih H 2 Skrbi Cestno po-za ota’ M >ma z Mini-110 in zveze sk-8°dbo o letnem in zi- CP M. Sobota ta čas asfaltira odsek ceste Beltinci-G.Bistrica, pripravljajo pa se na obnovo cestišča na Hotizi in v Apačah. mskem vzdrževanju. Kategoriri-ziranih cest na območju, kjer deluje to podjetje, je več kot 1100 kilometrov (od tega 355 km regionalnih in 65 km glavnih cest, drugo pa so lokalne ceste), v obsegu vseh del pa je delež vzdrževanja od 25 do 37 odstotkov, odvisno od potrebnega dela zimske službe. '»Letno vzdrževanje obsega čiščenje cest, pregled cest, košnjo trave, ureditev bankin, osnovno odvo-dnjavanje, vsa druga večja dela (preplastitve) pa se pridobijo na razpisih. Stanje na cestah ugotavlja Direkcija RS za ceste s posebnim avtomobilom (deflektorjem), ki ugotavlja poškodbe in ravnost vozišča in določi uničenost ceste. To je ena metoda, druga pa je naša vizualna metoda, kije tudi bolj praktična, saj se stanje ugota- vlja sproti, poleg tega pa mi popravljamo res tam, kjer so ceste najbolj uničene. Sredstev za vzdrževanje je premalo, vendar pa jim moramo naš obseg vzdrževanja del prilagoditi. To se tudi vidi npr. pri košnji, le spomladi in jeseni pokosimo vse, med letom pa le dva ali tri reze. Pri vzdrževanju bi prav gotovo morali nameniti še večjo pozornost odvodnjavanju in strojnemu krpanju, kajti z rednim vzdrževanjem bi lahko cestam podaljšali življenjsko dobo za najmanj deset let,« je povedal direktor CP M. Sobota Marjan Pucko. Pred leti so nekaj dodatnih sredstev dobili z »ukrepi po odjugah«, lani pa so se sredstva za vzdrževanje menda prav drastično zmanjšala, češ ker ni bilo velikih zmrzali. Katera varianta bo zmagala? Stanje, kakršno je danes, je skorajda nemogoče - ker vzdrževanje in varstvo cest ni dokončno opredeljeno, se vedno znova sprejemajo aneksi k pogodbi - ta čas CP M. Sobota vzdržuje ceste na osnovi devetega aneksa. Variant, kako naj bi ta nujna dela uredili v prihodnje, je več. Nekaj časa seje govorilo o podeljevanju koncesij, vendar zaenkrat še ni nobenih dokončnih rešitev. Trg bo določal in nadzoroval kakovost opravljenega in ceno, toda najprej je potrebno opredeliti obseg del. Kakorkoli bo, CP M. Sobota se bo prijavilo ali na razpis koncesije ali na razpis javnega naročila. Glede možne konkurence je M. Pucko prepričan: »Mi- slim da trenutno na tem področju nimamo konkurence. Po mojem občutku nismo monopolisti, ker nam cene kar precej krešejo, ne morem niti reči, da imamo od tega vzdrževanja kakšne koristi, vse skupaj je nekje okrog pozitivne nule. Imamo pa zato nekaj prednosti pri pridobitvi drugih del na javnih razpisih. Če bo koncesija, bo šla ta cestna taksa direktno h koncesionarju in ta bo pripravil letne plane, kaj bo v tistem letu naredil in kakšen obseg sredstev potrebuje. Na koncu leta bo potem to nekdo pregledal, ali je res vse opravljeno, kakor je zapisano. Mislim, da bi bilo to dobro, ker bi izvajalec vedel, s kakšnimi sredstvi razpolaga, in bi se znal na pravi način lotiti problemov, zdaj pa samo »gasimo« in ne moremo nič opraviti do konca.« Na vprašanje, ali se ne bojijo, da bo postalo sčasoma podjetje Slovenska cestna podjetja preveč obremenjujoče in jim odžiralo preveč denarja za režijo (v okviru Ministrstva za promet in zveze je kar precejšnje število raznih uradov, direkcij in družb), je predstavnik največjega cestarja v Pomurju povedal, da se tega ne bojijo, ker je devet cestnih podjetij lastnik tega skupnega podjetja, kije v njihovi službi in ne bremeni proračuna. B. B. PEČEK ■ ukvarjali z različnimi vidiki tega zanimivega obdobja in še posebej dogodka iz leta 1598, ko je zdaj že davno izumrli Nasdyjev dvorec na Petanjcih ponudil zatočišče pregnanim protestantom iz Gradca, med katerimi je bil tudi znameniti matematik in astronom Johannes Kepler. Ta dogodek in njegovo širše ozadje, v katero sta bila vključena kraja Petanjci in Tišina, so obravnavali iz arheološkega, rodoslovnega, bibliografskega, zgodovinskega, letopisnega, kulturološkega, družbenega, gospodarskega, verskega, narodnostnega in jezikoslovnega vidika - to pa ni bilo zanimivo samo za razpravljale e, ampak tudi za kakšnega laičnega zbiralca znanja. Mednarodno srečanje se je končalo na Tišini - s pozdravom tišinskega župana Alojza Flegarja in preostalimi referati. Pred prigodno proslavo tišin-skih šolarjev je simpozij končal predsedujoči dr. Anton Vratuša z obljubo o nadaljevanju dela, za katero pa bo treba iskati zamisli in možnosti za njihovo materialno uresničitev. Podobna srečanja si ustanova želi organizirati enkrat na leto, razen tega pa naj bi fundacija skrbela še za naravno in kulturno dediščino, za vzgojo in izobraževanje za mednarodno sožitje in za sodelovanje z mednarodnimi ustanovami podobne vrste. Naloge, ki še čakajo odbor v bližnji prihodnosti, pa so priprava zbornika in razstava protestantskega tiska do leta 1919. Zahvalil se je vsem, ki so kakor koli pomagali ali sodelovali pri izvedbi, še posebej pa prizadevnemu prof. Jožetu Vugrincu, ki je vseskozi skrbel za nemoten potek dela. BEA BABOŠ LOGAR■ ~~ ■ -----------------—----------------------- DURM'ZMELJEMO’ kurilno OLJE vam pripeljemo b6 d°9ovn m° Vese,i vašega klica in naročila ekstra lahkega kurilnega olja za letošnio 7imn 7a h ■ h9r0Či|a rim° 2 vsakim posebej. Plačate lahko z gotovino, plačilno kartico ali na nhr k ■ ?an In Ur° dostave * 1000 litrov je prevoz zastonj, pa še liter antifnza na vsakih CIZa ^^jem °darim° do konca novembra. Vaš klic pričakujemo v Q Petrolovem skladišču in izbranih bencinskih servisih. ’ j www.petrol.si PETROL Skladišče: Murska Sobota 069 37 560 Bencinski Servis: Rogašovci 069 57 025 4 LOKALNA SCENA 4. november 1999, 0IK Slavic ponovno pri Bergauerju Je rešitev v podaljšanju obvoznice do Bakše? Soboško trojko je sprejela močna delegacija vseh odgovornih za rešitev prometnega problema petek, 29. oktobra, sta se v Ljubljani ponovno srečala župan Mestne občine M. Sobota Anton Slavic in minister za promet in zveze Anton Bergauaer. Pravzaprav je pogovor s trojko iz M. Sobote, ki so jo sestavljali župan Anton Slavic, podžupan Rudi Horvat in Anton Štihec (pridružila sta se jim tudi poslanca Andrej Gerenčer in Geza Džuban), najprej vodil državni sekretar Žare Pregelj, kasneje pa se jim je pridružil tudi minister. Državna delegacija je bila zelo močna, v njej so bili namreč najodgovornejši predstavniki Slovenskih železnic,-DDC-ja, Dars-a, okoljskega in kmetijskega ministrstva, inšpektorata in Vlade R Slovenije. S tem so želeli dokazati, da se zanimajo za problem križanja mednarodne železniške proge z dvema glavnima cestama v središču M. Sobote. Mesto M. Sobota namreč vztraja pri zahtevi, da mora država hkrati z gradnjo železniške proge, ki je mednarodnega pomena, rešiti tudi problem mesta; če zaradi proge ne bodo živeli bolje, se jim življenjske razmere zaradi nje ne smejo poslabšati. Če bi bilo križanje nivojsko, bi bilo življenje v mestu nevzdržno in ogroženo. V Kakšna bo usoda zadružnega doma na Kapeli? Po toči zvoniti je prepozno! Država in radenska občina sta se mu odrekli - Neuspešna dražba - Bo podjetnik vnesel novo življenje Še pred pogovorom smo iz Ljubljane prejeli dokaz, da Slovenske železnice ne počnejo ni slabega: Za gradnjo treh mostov na odseku obstoječe proge Murska Sobota-Puconci je bilo dne 24. 1 1. 1998 pod št. 351-01-79/98 pridobljeno gradbeno dovoljenje. S tem so bila za gradnjo mostu prek Ledave, razbremeni-Inik Puconskega potoka in mostu prek Puconskega potoka pridobljena vsa zakonsko opredeljena soglasja, zagotovljena zemljišča in drugi potrebni dokumenti za izvedbo teh del. Obnova odseka proge M. Sobota-Puconci se izvaja v okviru vzdrževalnih del, opredeljenih v 14 .členu Zakona o ureditvi določenih vprašanj s področja varnosti železniškega prometa. Dela se izvajajo na podlagi potrebne projektne dokumentacije in obvestila Prometnemu inšpektoratu RS, ki je izdal za nujnost pričetka obnove odseka Odločbo št. 349-1440/95-AR z dne 13. 11. 1995, ki je bila podaljšana najprej do 31. 12. 1998, nato pod posebnimi pogoji izvedbe nujnih del do 31. 8. 1999, nadaljnja podaljšanja pa niso bila dopuščena. Pristojnosti inšpekcijskih služb RS na področju železniškega prometa pa so opredeljene v 34. členu železniškega zakona. Hkrati pa so s Slovenskih železnic opozorili: Dela se izvajajo na zemljišču v lasti SŽ in so zato za izvedbo vseh obnovitvenih del izpolnjeni vsi potrebni pogoji. Hkrati pa tak način izvedbe del dopušča tudi 1. člen Zakona o graditvi objektov, ki v svoji 3. ali-nei pravi: »Določbe tega zakona ne veljajo za objekte in dela, ki se gradijo oziroma izvedejo zaradi pretečih naravnih in drugih nesreč oziroma drugih izrednih dogodkov ali med njimi, da se prepreči njihovo delovanje ali zagotovi zaščita ter odpravljanje njihovih Komemoracije ob dnevu mrtvih b dnevu spomina na mrtve so se tudi v Pomurju zvrstile številne žalne slovesnosti. Osrednja soboška komemoracija je bila v soboto popoldne ob spomeniku padlim na mestnem pokopališču, kjer so se spomnili žrtev okupatorja v letih 1941-1945. Ob tej priložnosti so položili vence in cvetje ter prižgali svečke na vseh pomembnejših spominskih znamenjih iz NOB in na grobnico rdečear-mejcev. Pripravili so tudi priložnostni kulturni program. Že dan prej je bila komemoracija pred spomenikom padlih v NOB na Trgu svobode v Gornji Radgoni. Tam so se spomnili tudi padlih v bojih za severno mejo, v 1. in 2. svetovni vojni ter tudi padlih v osamosvojitveni vojni za Slovenijo leta 1991. Za priložnostni kulturni program so poskrbeli učenci gomjeradgonske osnovne šole. Podobne žalne slovesnosti so bile tudi v drugih pomurskih občinah, delegacija lendavske občine pa je v nekdanjem taborišču v Sarvarju na Madžarskem, kjer je umrlo precej njihovih rojakov, položila venec. M. JERŠE ■ O škodljivih posledic.« Pozabili so le, da železniška proga poteka skozi mestno središče in ne po nepozidanem zemljišču, in če bi rekonstrukcijo opravljali po obstoječem Zakonu o graditvi objektov, bi morali upoštevati zahtevo po zunajni-vojskem križanju, hkrati pa predhodno pridobiti presojo vplivov na okolje. Tako se SŽ sklicujejo le na svoj zakon, ki jim dovoljuje obnove; pa vendar v taistem zakonu tudi piše, da mora biti križanje železniške proge z glavno cesto zunajnivojsko. Zakon pač vsak bere tako, kakor mu ustreza! Petkov sestanek je bil nekakšno nadaljevanje sestanka izpred 14 dni, le da so bili tokrat navzoči res vsi najodgovornejši. Poleg tega, da so se dogovorili o imenovanju posebne koordinacijske komisije, ki bo mesečno ugotavljala opravljeno delo, so se tudi dogovorili, da bodo študijo o izbiri najustreznejše variante pripravili v 40 dneh. Mestna občina mora imeti že januarja izbrano varianto, dela pa se morajo na vsak način opraviti v prihodnjem letu. Zanimivo je, da se je sedaj pojavil dodatni predlog Mestne občine M. Sobota, ki se ji zdi zaradi dobrega poznavanja realnih razmer najbolj uresničljiv: prvi varianti gradnje obvozne železniške proge (ki ni izvedljiva v tako kratkem času) in drugi varianti gradnje podvozov ali nadvozov v Cankarjevi in Lendavski ulici (zaradi obnove ceste skozi Veržej se bo ves tovorni promet prihodnje leto valil po Cankarjevi ulici, zato je kakršna koli gradnja in zapora Cankaijeve ulice neizvedljiva), se je pridružil predlog mesta, da bi problem rešili z dodatnim krakom zbirne ceste od Bakovske do Bakše (zunaj mesta bi bilo križanje lahko v obliki nadvoza), v Lendavski ulici pa bi križanje uredili kot podvoz. BERNARDA B. PEČEK! gradba zadružnega doma na Kapeli že nekaj časa buri duhove. Sprva so jo hoteli prevzeti gasilci. Toda ob znanih razprtijah med delavsko-prosvetnim društvom Svoboda, ki ni pristalo na kakršnokoli odtujitev, in gasilci, ki bi dom radi imeli, seveda ni moglo priti do rešitve, sprejemljive za obe strani. Dom pa medtem še dalje propada. Pred časom je bila tudi dražba, ker nameravajo zadružni dom, v katerem je sedaj le še skladišče krajevne skupnosti, katere sedež so preselili v vaško-gasilski dom, prodati. Ker niso bili zadovoljni s ponujenim zneskom, se zadeva zaenkrat še ni premaknila z mrtve točke. Znano je, da je kapelski zadružni dom še pred dobrim letom deloval pod državnim okriljem. Tedaj je radenski občinski svet sklenil, da se odreče njegovemu lastništvu. Ob tem se nehote vsiljuje vprašanje, ali je bila odločitev dovolj pretehtana, kajti dom bi lahko nekako obnovili, še posebno zato, ker marsikje tarnajo, da nimajo primernih prostorov za nemoteno delovanje. Mednje spada tudi kulturno društvo Bu-bla iz Radenec, ki bi morebiti lahko našlo svoje mesto prav v zadružnem domu na Kapeli, ki ni preveč oddaljen ob občinskega središča. Poleg tega bi kazalo razmisliti o funkcionalnosti tega doma. To so potrdili tudi nekateri občani Kapele. Med njimi še posebej Miha Petek, svetnik Občine Radenci, ki mu ni vseeno, Poslovanje v bolnišnici Zategnjene vajeti Potrate ni olnišnica ne posluje potratno, to dokazujejo podatki. Slabo poslujejo tudi v drugih slovenskih bolnišnicah, in sicer so ob notranjih vzrokih za poslovanje odločilni predvsem zunanji vzroki,« je na tiskovni konferenci zatrdil Štefan Vučak, poslovni direktor murskosoboške bolnišnice. Izguba slednje je bila namreč ob polletju kar 116,5 milijona tolarjev (to je skoraj šest odstotkov vseh prihodkov bolnišnice), medtem ko je znašala konec lanskega poslovnega leta manj kot šestdeset milijonov tolarjev. Notranji ukrepi so vroči »Z doslednim izvajanjem sprejetih sanacijskih ukrepov bo gotovo prišlo do uspešnejšega poslovanja,« je še zatrdil poslovni direktor. Svet bolnice je namreč sprejel sanacijske ukrepe, ki naj bi vplivali na izboljšanje poslovanja. Največ opravka so si dali z evidentiranjem storitev. t Zaradi nepopolnega evidentiranja opravljenih storitev niso izpolnili pogodbenega obsega storitev, zato jim je financer zmanjšal sredstva za štirideset milijonov. Ta najpomembnejši »notranji« vzrok za izgubo bodo popravili do konca leta. Zmanjšanje zalog materiala in drobnega inventarja bodo dosegli z nadzorom prek spremenjenega kakšna bo nadaljnja usoda zadružnega doma. »Bil sem še otrok, ko so gradili zadružni dom Propadajoči zadružni dom sredi Kapele. Foto: M. JERŠE računalniškega programa, privarčevali pa bodo tudi z združitvijo dežurnega dela zdravnikov na internem in pljučnem oddelku. Ukrep uvedbe organizirane tople malice za vse zaposlene (namesto izplačevanja regresa za malico) še proučujejo, za dodatni zaslužek pa opravljajo tudi manedžerske preglede. Zategovanje in rahljanje od zunaj Čeprav Zavod za zdravstveno zavarovanje in Zdravstveno ministrstvo s svojimi ukrepi vedno bolj zategujeta »zunanje« pogoje poslovanja bolnišnic, za murskosoboško le niso povsem zategnjeni. Strokovno in ekonomsko Murska Sobota Novo križišče pri Cestnem podjetju Javne razprave o odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje obrtne cone Murska Sobota sever se je udeležila le peščica najbolj zainteresiranih posameznikov, ki jim ni vseeno, kaj se bo v prihodnje dogajalo ob Markišavski cesti. Tu je namreč predvideno novo križišče z Lendavsko ulico, s čimer želijo bolje urediti prometni režim v tem delu mesta. Pripomb k predlaganim spremembam zazidalnega načrta tokrat ni bilo, medtem ko’ so v času javne razgrnitve tega pomembnega na Kapeli. Takrat se je delalo udarniško. Precej let pozneje je bil narejen še prizidek k zadružnemu domu, kjer so bili pisarniški prostori. Zadružni dom je potem prevzelo delavsko-prosvetno društvo Svoboda, ki ga je dolga leta uspešno vodilo in vzdrževalo. V tem domu, kjer je bila začasno tudi knjižnica, so bile razne prireditve in igre, gasilci pa so orga- nizirali veselice. Ko je Svo »ugasnila«, je počasi zaae ; ti tudi zadružni dom na P Ko so začeli z gradnjo® gasilskega doma, kjer s° tudi prostori krajevne 5 «P ’ so se vrstili zapleti- »Že Pre je hotelo trgovsko domu urediti skladišče gra ga materiala. Temu so a Krajevni skupnosti no nasprotovali, saj b kraja pripeki god in bi uničili oko bližnji park. p0. Zadružni dom so nujah krajevni skupnost -njim nima kaj P°ce vzdrževanje je predrag«-zdaj nič ne dogaja- V krajevna skupnost iB,a nekatere predmete, J „ kam dati. Morebi 1 njem uredili stan°^upilkak podobnega. Kogab^^ podjetnik, bo dom k metno izkoriščen,« Je P Miha Petek. M- Štefan Vučak je izračunal, da so bili ob pd ^5 dki murskosoboške bolnišnice od finance nižji za skoraj sedem odstotkov od riške in skoraj osemnajst odstotkov od bolnice (primerljivi bolnišnici), pa čeprav je večji boška bolnišnica s pogodbo obvezana op obseg ali program dela.^ In še'povprečna mesečna (čista) plača nega v murskosoboški bolnišnici (124, larjev) je za tri in pol odstotka nižja od P|a^. s plačo meški in za več kot pet odstotkov v prim© v novogoriški bolnišnici. priznanje pleoptike in ortoptike očesnemu oddelku prinaša bolnišnici dodatnih 39 milijonov tolarjev na leto, uvajanje negovalnih postelj v prihodnjem letu pa pomeni dodatni program in zanj tudi denar. Bolnišnica pa bo z Zavodom za zdravstveno z J nec leta opr^bojnih °^sta^ obračun me jaJc> $ stiin PraV,C’n^ dardizacije bo J inkibomur^^ tos prinesel d dokumenta na mestni občini prejeli le eno pripombo, in sicer od BTC-ja glede načrtovane prometne ureditve. Kot poudarja avtor zazidalnega načrta Ivo Bošnjakovič iz Ateljeja RPS v Murski Soboti, gre pri spremembah za dve os- novnifun^ s trgovskim . 1^13 P pu proti BTC Stemkoso^ bencinskem ser strokovnjaktep P’ P Obrtni ulic’- M- 4. november 1999 LOKALNA SCENA Odsek Vučja vas-Beltinci Simbolni odsek Jože Novak z Urada 9'adnje mostu; premostitev Mure je simbo n g Povezanosti Prekmurja s Slovenijo____________________ ||1 ^ei smeri bo lahko končan v letu 2000, odsek do Len-|M d^e do leta 2002,« je povedal Jože Novak z Urada za prostorsko planiranje in pri tem mislil seveda na izbiro trase in pri-’av° dokumentacije za dovoljenja za odseke avtoceste od Maribora z Madžarsko. V Pomurju je tik pred začetkom gradnje od-ino-^ja vas’Bletinci, za katerega je vlada R Slovenije 29. julija 'zdala uredbo o lokacijskem načrtu, medtem ko je načrtovanje ^occsto Lenart-Cogetinci v fazi izbora avtocestnega koridorja m . Ivanja najustreznejšega poteka trase, za odsek Cogetinci-pripravlja Dars dopolnitve strokovnih podlag na osnovi plenih stališč do pripomb in predlogov z javne razgrnitve osnu-a °tacijskega načrta za cestninsko postajo Slovenske gorice in . Zajoče rešitve. Najbolj oddaljen je odsek Beltinci-Lendava, saj Vedno v fazi primerjalne študije variant, kjer se proučujejo štiri Poskusni pilot za most ^taMuro naj bi postavili še z intenzivno gradnjo pa leto' Z^e''sP°mlad' prihodnje sc vedno nismo dobili od-Z^aj je P°trebno izde'0-n, Va draga načrta, saj je bil ■Piiaju kot najprimernejši °8 izbran (tudi večina na-mislečih v Pomurju ga načrt, imenovan »har-^ta Gabrijelčiča. Tudi ar-L ta izkopavanja so se na delu že začela, če-u.!e”i odločeno, ali bo priz-^sek 2,6 ali 1,3 mrd SIT. tar pa bo potrebno naredi-»tadnjih mesecih še mar-^sto Veržej-Križevci in ^‘•Radenci, prav tako pa z obnovo uničene ^■Sobota-Tišina-Petanjci' i'°v° mostu čez reko Muro letalcih. T° sicer ne sPada v avtocestne gradnje, je močno povezano. ',2 km dolgem odseku Ife^‘Reltinci bodo zgrajeni Hip Vučja vas, M. Sobota °vci ter obojestranski oskr- Vučji vasi proti severovzhodu in se v blagem loku usmeri proti Muri; osrednji del med visokovo-dnima nasipoma bo povezoval most v dolžini 800 metrov. Pri naselju Mali Bakovci se trasa usmeri proti vzhodu in v dolgem loku poteka prek kmetijskish površin vse do razbremenilnega kanala Ledava-Mura. Priključek je načrtovan na lokaciji prečkanja nove priključile ceste, v sklopu priključka pa je načrtovan (del »kompromisa«?) obojestranski oskrbni center; v nadaljevanju se bo avtocesta usmerila proti vzhodu in bo potekala med gramoznico in leta- bni center M. Sobota in vzdrževalna baza. Trasa poteka od prečkanja z regionalno cesto v Takšno je sedanje stanje glede potrebnih lokacijskih načrtov na odsekih avtoceste od Maribora do meje z Madžarsko. (Novak, Gajšek, Perovič, Podboj, Zakotnik; daljinske ceste (in prometne) povezave med R Slovenijo in R Madžarsko) skih s ^ugo leto šola, če odbor je ugotovil izboljšanje - Načelno so za '^ciranje gradnje Pokrajinske in študijske knjižnice °bota - Končno imajo odgovorno osebo S^unalni nadzor - Bančnega avtomata ne bo_ I JI?” k« » uspeli, obe« Odranci > minuli* le® »l«™«» ,,”"«"l»ih problemov in potreb (kannliradH. zdaj lahko smeleje načrtujejo dokaj ve i o (1. VZ8oie *n izobraževanja. S$n a °knovo in dogradi-?%em S°le’ da bi zagot°-dtarogra Za Prehod na 9-let-Po?1 ^dračunska vre-Ji^bnih del je okrog S so „nOV tolarjev. V ta priprav 6 na razpis Hi??Riena 'nvesticij posebne-b na Področju osnov->liki ^šolske vzgoje v 'eniji za obdobje 2000-2004. Kot so poudarili na zadnji seji odranskega občinskega sveta, pričakujejo, da jim bo država zagotovila 70-od-stotni delež pri tej naložbi, Ministrstvo za finance pa naj bi jim izdalo potrebno soglasje za začetek naložbe že prihodnje leto. V tem primeru bi lahko tudi začeli z izvajanjem 1. faze. Svetniki so dobili v obravna- BeltincipnPra’ ||ir?Stvo Za varsfa° in vz8°j° pt,C‘ ,.- ho 13-in ,4‘ te^a v ia tradicionalno razstavo ptic, 1 b0 spet paša v stari osnovni šoli v Beltinci • sodelovalo Pa ta od '.^^favljenih bo okrog 250 s0^"1 posebna komi-bo; d° 20 ^gojiteljev iz nrinierke izbrala za ZVed'a ocenjevanje in najboljs razstavo, ki bo v Ilirski Bistrici- Aj ■ vo in sprejem tudi poročilo novega nadzornega odbora, ki mu odslej predseduje Franc Balantič. Le-ta je pregledal poslovanje občine v 1. polletju letos in med drugim ugotovil izboljšale stanja pri pregledu vodenja izdatkov občinske blagajne, kar je bila lanska pripomba. V prihodnje pa želijo imeti člani nadzornega odbora tudi jasnejši razvid postopkov pri izbiri izvajalcev določenih del (najboljši in najcenejši izvajalci, sklepi organov o izbiri ponudnikov, javni razpisi idr.). Prav tako se jim zdi potrebno, da poda poročilo o porabi sredstev v 1. polletju Osnovna šola Odranci kot največji koristnik proračunskih sredstev. Po izračunu, ki so ga dobili od Mestne občine M. Sobota, naj bi Občina Odranci zagotovila za sofinanciranje gradnje Bo poskus uspel? liscem, potem pa bo potekala severno od farme Jezera in z nadvozi prečkala predvideno obvozno in obstoječo železniško progo ter glavno cesto G-13. Tu je tudi načrtovan priključek Lipovci, odsek pa se bo končal vzhodno od priključka. Direktor Urada za prostorsko planiranje pri Ministrstvu za okolje in prostor Jože Novak je na minulem srečanju cestarjev navzoče poskušal prepričati o nujnosti nadaljevanja gradnje avtoceste proti Vzhodu tudi z zgodovinskimi dejstvi in prav premostitev reke Mure z novim mostom bo dokaz, da je Prekmurje v resnici povezano z državo Slovenijo. Sicer pa je čez prekmursko-prleško regijo potekala v preteklosti in bo tudi v prihodnosti zelo pomembna evropska pot, saj pomeni fizič-no-geografsko najkrajšo povezavo med Sredozemljem in Centralno Evropo. Smer avtoceste proti Genterovcem in Dolgi vasi je lokacijsko praktično enaka arheološko opredeljeni itinerarski postaji Halicanum ob rimski cesti VII in IX Petovia-Savabia (Ptuj-Sombo-tel). BERNARDA B. PEČEK! novih prostorov Pokrajinske in študijske knjižnice M. Sobota nekaj več kot 5 milijonov tolarjev v letih 2000 in 2001. Odranski svetniki so se načelno strinjali s predlaganim načinom sofinanciranja nove knjižnice, vendar s pogojem, če bo spremenjen način financiranja občin glede na razvitost. Zdravstveni inšpektorat je že izdal sklep o izvršbi denarne kazni v višini 50.000 tolarjev, ker občina do postavljenega roka (12. julij) ni določila odgovorne osebe za vodno črpališče oz. komunalni nadzor. Naposled so to nalogo (pogodbeno) zaupali Francu Vukajču iz Radenec, tako da je zadeva rešena. Drugače pa je glede bančnega avtomata v Odrancih, kajti iz Pomurske banke so jim odgovorili, da postavitev bankomata »v tem trenutku ne bi bila racionalna«. J. G.! VESTNIK g NA ' INTERNETU Zbirajo plastiko Saubermacher Komunala in radenski podjetnik poskusno zbirata plastiko odjetje Saubermacher Komunala iz Murske Sobote, ki je specializirani zbiralec ločenih odpadkov, posebnih in nevarnih odpadkov, prav tako pa tudi starih oblačil, se je na pobudo podjetnika iz Radenec odločilo, da bo sodelovalo v poskusnem trimesečnem zbiranju plastike. Potrošniki imajo vedno prosto izbiro: plastenko lahko odvržejo v obcestni jarek ali koš za smeti. Na srečo je takih, ki bi malomarno in brezvestno metali pločevinke in plastenke kar na tla ali v naravo, vse manj. Vedno več pa je takih, kijih moti celo to, da morajo plastenke metati v navadne zabojnike za smeti, kajti prav prazne plastenke in podobni odpadki predstavljajo voluminozno največjo obremenitev za okolje. Ker so današnje plastenke že vse PET, so manj nevarne za okolje, ker ob uničenju (zgorevanju) ustvarijo manj nevarnih snovi kot prejšnje plastenke. Nasploh je predelava raznih odpadkov v tujini podjetniško zanimiva dejavnost - seveda ob močni podpori države, ki kaznuje tiste, ki nočejo skrbeti za čisto okolje. Tudi Slovenija gre v tej smeri, čeprav zaenkrat le z visokimi taksami. Verjetno bo podjetnikov, podobnih radenskemu, ki je pridobil koncesijo Ministrstva za okolje in prostor za izvoz odpadne plastike, vedno več. Tudi zainteresiranost občanov M. Sobote, da bi oddajali plastenke v posebne zbiralnike, je velika. To so potrdili rezultati prvega meseca poskusnega zbiranja. V oktobru je podjetje Saubermacher Komunala z 31 zabojniki z rumenimi pokrovi, postavljenimi na zbirnih mestih ,po M. Soboti, zbralo več kot 309 kilogramov plastike, od tega 84 kg plastenk, 43 kg folij in nosilnih vrečk in 112 kg trde plastike; drugega je bilo okrog 70 kilogramov. Direktor soboškega podjetja Branko Škafar je z rezultati enomesečnega zbiranja zadovoljen: »Rezultat prvega meseca je spodbuden. Zbrana količina je pokazala, da so bili ljudje seznanjeni z zbiranjem odpadne plastike in so jo pripravljeni tudi ločeno oddajati. Različnih primesi je okrog 22 %, a to za začetek ni preveč. Na osnovi drugega in tretjega zbiranja v novembru in decembru bomo imeli natančnejše podatke, kako bo z zbiranjem po novem letu pa je odvisno od rezultatov pilotnega zbiranja ter seveda od zainteresiranosti občine.« BBPI Gospodarjenje z vodami v Pomurju Le petina potrebnih sredstev Z Za 1600 kvadratnih kilometrov vodnih površin v tridesetih občinah na voljo 232 milijonov SIT a gospodarjenje z vodami v Prekmurju in Prlekiji skrbi Izpostava uprave R Slovenije za varstvo narave s sedežem v Murski Soboti. Do leta 1991 je bila to »območna vodna skupnost«, ki je vsako leto prejela kar precejšnjo vsoto denarja za vzdrževanje in urejanje porečja reke Mure. Danes je njihovo delo povezano s tridesetimi in ne več le s štirimi občinami, financirani so neposredno s proračunskim denarjem, kljub istemu obsegu dela pa je denarja le petino od tistega, ki so ga prejemali v preteklosti. Vodja izpostave Ministrstva za okolje in prostor, ki skrbi za 1600 kvadratnih metrov vodnih površin v porečju reke Mure v severovzhodni Sloveniji, je g. Jože Novak. Današnje delo izpostave deli na tri področja: strokovno - vzdrževanje vodotokov, zbiranje podatkov in urejanje katastra onesnaževalcev ter nadzor vodnega režima. Zaradi močno zmanjšanih sredstev se danes opravljajo le nujna vzdrževalna dela. V letu 1999 imajo na voljo za svoje delo 232 milijonov SIT, od tega so namenili za konkretna vzdrževalna dela 192 mio SIT. V primerjavi z osemdesetimi leti, ko so se opravljale tudi regulacije, prejmejo le petino sredstev, kar je veliko premalo za vsa potrebna dela. Njihova osnovna skrb je namreč očistiti vodotoke; ne le očistiti struge mulja, trave in druge zarasti, ampak očistiti tudi vodo, da bo kakovostna. Posledice vse manjšega obsega vzdrževalnih del so še posebej izstopajoče ob poplavah. S sredstvi, ki jih prejmejo, po besedah g. Novaka uspejo minimalno vzdrževati šest akumulacij oz. zadrževalnikov vode (Radmožanci, Bolehnečici, Negova, Blaguš, Krašči in Gajševci). Vzdrževanje vodotokov in nasipov opravljajo s pogodbenimi partnerji. Skorajda neverjetno, toda resnično: po zaslugi poplav prejmejo dodatna »izredna sredstva«, s katerimi lahko začasno uredijo poplavne potoke. Tako je bilo tudi v primeru poplav v lanskem letu, ko so začasno rešili probleme v Borejcih, Nedelici in Puconcih. Sicer pa je vsako takšno začasno urejanje struge potoka v eni vasi prej ali slej v škodo vasi in poljem, ki ležijo nizvodno. Načrtovalci razbremenilnih kanalov in urejanja vodotokov pa so v zadnjih dvajsetih letih pozabili na zelo pomembno dejstvo: zaradi melioracijskih jarkov se v primeru večjega deževja v zelo kratkem času zbere veliko večja količina vode v potokih in kanalih kot pred opravljenimi melioracijskimi posegi. Večkrat se tudi zgodi, da so v načrtih pravilno predvideni vodovarstveni ukrepi, medtem ko nanje pri izvajanju gradbenih del pozabijo, kar se jim maščuje ob večjem deževju. BERNARDA B. PEČEK! 6 GOSPODARSTVO 4. november 1999,J^J_ Borza Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 26. 10. do 2.11. 1999 VREDNOSTNI ENOTNI 1 'ECAJI PAPIR 26. 10. 9S 2. 11. 99 razlika v odstotkih delnice na trgu A Blagovno trgovinski center 14.097,1C 14.246,51 1,06 Dolenjska banka - imenske 20.380,00 20.000,00 -1,86 Droga Portorož 34.728,94 34.983,21 0,73 Emona Obala Koper 2.200,00 2.200,00 0,00 Etol Celje 21.040,00 21.013,87 -0,12 Intereuropa Koper 2.496,99 2.499,68 0,11 Istrabenz Koper 2.897,80 2.880,00 -0,61 Kolinska Ljubljana 2.143,84 2.144,50 0,03 Krka, tovarna zdravil, Novo mesto 26.117,53 ■/26.095,45 -0,08 Lek, razred A 35.710,80 34.758,45 -2,67 Luka Koper 3.149,88 3.106,47 -1,38 Mercator, poslovni center 13.880,50 14.026,45 1,05 Petrol Ljubljana 26.046,15 26.573,12 2,02 Probanka Maribor 28.171,80 27.600,00 -2,03 Radenska 2.200,00 2.191,21 -0,40 SKB-banka 2.307,37 2.088,45 -9,49 Zdravilišče Moravske Toplice 1.351,00 1.347,54 -0,26 delnice na trgu B Kovinotehna Celje 819,94 858,14 4,66 obveznice na trgu A BTC hipotekarna obveznica 113,52 113,50 -0,02 Republika Slovenija, 2. izdaja 103,99 104,00 0,01 SKB-banka, 3. izdaja 100,00 100,00 0,00 deinice na OTC Cetis Celje 13.100,00 13.410,00 2,37 Color Medvode 4.400,00 4.266,54 -3,03 Fructal Ajdovščina 2.203,12 2.126,23 -3,49 Gorenje Velenje 2.417,03 2.411,10 -0,25 Helios Domžale 36.123,53 35.217,56 -2,51 Kerna Puconci 2.700,00 3.000,00 11,11 Tovarna sladkorja Ormož 3.389,54 3.390,00 0,01 Veletrgovina Potrošnik 2.000,62 2.315,21 15,72 kratkoročni papirji del nakupnega bona NB12 (v sit) 3.200,00 4.400,00 37,50 obveznice na prostem trgu Sl. odškodninski sklad 66,94 67,20 . 0,39 investicijske družbe TRIGLAV STEBER 1 97,74 95,30 -2,50 NFD 1 85,10 84,40 -0,82 ZVON 1 79,87 78,00 -2,34 POMURSKA INV.DRUŽBA 1 94,72 91,20 -3,72 ZLATA MONETA 1 74,94 74,20 -0,99 POKOJNINSKI BON 44,18 45,10 2,08 ATENA TRI 54,23 53,60 -1,16 INFOND ZLAT 55,87 55,00 -1,56 KMEČKA DRUŽBA 52,46 50,20 -4,31 POMURSKA INV.DRUŽBA 2 34,35 34,30 -0,15 Slovenski borzni indeks SBI 1.847,11 1.838,23 -0,48 Borzni indeks obveznic BIO 106,74 107,10 0,34 Indeks delnic PID-ovPIX 1.570,93 1.539,37 -2,01 Živahno le ne trgu svežnjev M inuli dnevi na domači borzi so bili v znamenju svežnjev in privajanja na nov trgovalni sistem. Redno trgovanje je bilo skromno, delno zaradi novega sistema, zato pa je bilo na trgu svežnjev v štirih dneh prijavljenih kar 29 svežnjev. Na tujih borznih trgih so v teh dneh pomembnejši indeksi prido-bivali. Ključna za to rast indeksov je objava podatkov o rasti BDP in stroškov delovne sile v tretjem četrtletju tekočega leta v Ameriki. Objavljeni podatki so boljši od pričakovanja, zato so evropski indeksi porasli že v petek. Indeksi ta torek znašajo: Dow 10.740, FT-SE 6.252, Dax 5.546 in Nikkei 17.991 točk. Po prometu sodeč je bilo trgovanje zelo živahno, saj je bilo v tem skrajšanem tednu od prejšnjega torka prometa skupno za 6,5 milijarde tolarjev. Vendar je slika rednega trgovanja drugačna, oba indeksa delnic sta na tedenskem nivoju v rdečih številkah, nekoliko bolj je izgubljal indeks PIX, kije vreden 1.539 točk (- 2%), medtem ko je SBI nižji le za pol odstotka. Največ svežnjev je bilo realiziranih z delnicami Merkatorja, Merkurja, Kovinotehne, Triglava steber 1, Nacionalne finančne družbe 1 in Gorenja. Na rednem trguje v najbolj rdečih številkah delnica SKB-banke, njen tečaj je v primerjavi z prejšnjim tednom nižji za kar 9 %. Vzrok padca vrednosti naj bi bil v usklajevanju vrednosti z vrednostmi potrdil na tujih borzah zaradi pričakovanih slabih poslovnih rezultatov, veliko pa so jih po nekaterih informacijah prodali zaposleni, to pa lahko pove marsikaj. Nekoliko manj, vendar precej opazno so se pocenile delnice Leka, Luke in Probanke. Delnice Leka še naprej prodajajo pri Bank Austria, kar počasi znižuje vrednost delnicam, trenutno so vredne 34.760 tolarjev. Najbolj pozitivni delnici teh dni sta delnici Petrola in Merkatorja, prva je dražja za 2 druga pa za 1 odstotek vrednosti. Prve pridno kupuje borzna hiša Perspektiva, druge pa Publikum. Na trgu pooblaščenih družb so praktično vsi pomembnejši pidi izgubljali vrednost. Kaže, da je nekoliko zastal proces koncentracije lastništva pri pooblaščenih družbah. Med večjimi pidi je najbolj zdrsnil tečaj delnicam Kmečke družbe, Pomurske družbe 1 in PID Zvon 1. Vrednost pokojninskih bonov pa narašča, trenutno so vredni 45 tolarjev. Med novostmi na kapitalskem trgu je v teh dneh prihod delnic JUTEKSA, d. d., in STC CELJE, d. d., na prosti trg, potem se je zgodila še sprostitev trgovanja z obveznicami BANKA VIPA, d. d., in sicer z VIP2 in VP1O, povečalo seje število rednih delnic v redni borzni kotaciji družbe Zdravilišče Moravske toplice, d. d., trajno pa so izključili borznega člana NIKA BPH, d. d. V trgovanje je bilo sprejetih 641.432 rednih delnic družbe JU-TEKS, d. d., Hmeljarska 1, Žalec (JTKG), na prosti trg borze v skupni nominalni vrednosti 641.432.000 tolarjev. Pretežna dejavnost družbe je proizvodnja talnih oblog na različnih podlagah. Osnovne dejavnosti družbe STC SKLADIŠČNO-TRANSPORT-NI CENTER CELJE, d. d., Kidričeva 36, Celje (STCG), so skladiščno pretovorna dejavnost, mednarodna in domača špedicija s transportom in grosistična trgovina. V sodni register je vpisan osnovni kapital, ki znaša 522.844.000 tolarjev in je sestavljen iz 522.844 navadnih imenskih delnic z nominalno vrednostjo 1.000 tolarjev za eno. nnozui nncDrnuiiz inno i cdad ■ Gradnja železniške proge Gramoz tudi iz črnih goričkih gramoznic Štirje veliki izvajalci na gradbišču železniške proge so vključili tudi nekaj domačih podjetij; šoferji se znajdejo po svoje ........I arca letos so Slovenske železnice predale izbranemu izvajalcu I SCT, d. d., vsa potrebna zemljišča in enotno gradbeno do-I voljenje z vsemi soglasji in potrebnimi projekti. SCT je na razpisu ponudbo prijavil skupaj s Primorjem in GIZ Gradisom, na delu gradbišča pa so izvajalci tudi združena cestna podjetja iz Maribora, Ljubljane, Novega mesta in Celja. Ker na cestah opazimo veliko strojev in tovornjakov z nesoboškimi registrskimi tablicami in na gradbišču tuje govoreče delavce, se postavlja vedno več vprašanj, koliko sodelujejo na gradbišču pomurska podjetja. gradbišče iz gramoznic na Iva-njcih, Dokležovju in Krogu, za nosilno gredo pa kamen iz kamnoloma Sotina. To, da vozijo gramoz iz prekmurskih gramoznic, vemo, saj so tovornjaki že popolnoma uničili križišče pri Čardi pred Martjanci, kjer tudi močno ovirajo promet. Da gramoza ne M tako daleč, pa so se do °c izvajalci (pravzapravšoferji! vornjakov) domislili dr0Je še in za njihov žep dobi® sne ponudbe: gram®je goričkih gramoznic. Pr° le v tem, da so to povec sebne ali vaške gramozne) . da lastniki ne vedo za »P°* da takšen odvzem naravn gastva ni predviden ne . cijskem in ne v drugi Takšnega početja so M šči domači prevozn*1’K # najo teren in so že k aj žili gramoz iz PosameZekcijske Minuli teden so in P . yZ službe prejele kar ne^ Goričkega, da nek z. vozi gramoz iz njihov . nic. To pa ni le stva skih služb, ampak že za nega pregona. In p°tejeniati damo, zakaj1’ nočejo n mačih izvajalcev? Na celotni trasi izvajalec zaposluje približno 450 delavcev, so sporočili iz službe za odnose z javnostmi pri Slovenskih železnicah; iz štirih občin so dobili podatke, da je na gradbišču trenutno zaposlenih 80 domačinov. Koliko je drugih delavcev (uradno), lahko presodi vsak sam, inšpektorji pa natančnega števila »uvoženih« delavcev ne morejo ugotoviti, ker prej izginejo v gozdu ali koruzi (dokler je še bila na poljih). Tudi drugače je težko ugotoviti, v kakšnem obsegu sodelujejo pomurska podjetja; vemo, da so na gradbišču Gidos, Nigra, Cestno podjetje Murska Sobota in Pomgrad, pred kratkim pa se je pojavila tudi tabla Gradbenika. Dela pqtekajo istočasno na celotni trasi od Puconec do meje z Madžarsko. Od Puconec do Mačkovec delajo izkope, nasipe, prepuste, osem povezovalnih cest, podvoza in podhoda. V naselju Dankovci je že viden največji nadvoz na celotni trasi (dolžine 234 metrov), po katerem bo regionalna cesta M.So-bota-Hodoš prečkala železniško progo. Na najzahtevnejšem od- seku Mačkovci-Peskovci pripravljata SCT in Primorje predusek in pripravljalna dela pred predorom Mačkovci in Stanjevci (čeprav se slišijo govorice, da bi bilo bolje predor zamenjati kar z usekom, kar pa iz okoljevastve-nih razlogov ne more priti v poštev). Na odseku Stanjevci-Ho-doš prav tako pripravljajo nasipe, izkope, prepuste in gradijo tri mostove, na Hodošu, kjer naj bi zgradili mejno postajo, pa morajo zgraditi nasipe, dva na- dvoza in postajno zgradbo. Prav na zgornjem delu trase sodeluje več domačih gradbenih podjetij in prevoznikov. Skupno je na gradbišču več kot sto kamionov in »avtomešal-cev« in več kot sto strojev težke mehanizacije. Ceste so temu primerno uničene, za kar mora (bi. morala) država primakniti več sredstev za njihovo vzdrževanje, vasi, ki so si same financirale asfaltiranje vaških cest, pa morajo od izvajalca del prejeti primerno odškodnino. Tovornjaki bodo namreč morali prepeljati več kot 500 tisoč kubičnih metrov vgradnega ma- -teriala; po idejnih projektih naj bi večino tega materiala zagotovili iz preduseka pred predorom. Gorička prst jih je presenetila na raznih odsekih (pojavljajo se zdrsi), veliko neprave zemlje pa se pojavlja tudi na nepravih mestih (npr. v Kuštanovcih). V načrtih je tudi predvideno, da bi n F a v r n 1 vrnili -n n k” Gramoz so na gradbišče železnice vozili tudi iz gramoznice Šalovski breg, ki je delno v zasebni lasti. Župan Aleksander Abraham je zagotovil, da v tem ni nič spornega, saj je radbisc® j va s tem seznanjena, prav tako pa tudi g. Lipužič iz DIS Consultinga, ki skrbi za nadzor na pravzaprav spada vse to v okvir sanacije gramoznice (1996. jim je inšpektor izdal odloc oZili*a ciji), saj morajo najprej »poravnati« in pripraviti teren, da jo bodo potem lahko sanir odvečno zemljo z gradbišča, kar tudi počnejo. Foto: jz Likvidacija Komunale G. Radgona Nenavaden primer v slovenskem merilu Le kako slabo so morali delati komunalni delavci v G. Radgoni, da so jih likvidirali? 4 | ikvidacija ni odvisna samo od slabega dela. Največk-______rat je zanjo krivo vodstvo, ki se ne znajde ali zavlačuje z nujnim iz takšnega in drugačnega razloga - v radgonskem primeru bi lahko rekli, da so razlogi subjektivne narave, oziroma so krivi različen pogled na lastninjenje in razvoj komunalne dejavnosti in velika nesoglasja na osebni ravni med občinskim in komunalnim vodstvom. Toda to je zgolj subjektivna ocena, ki je ne smeta izreči ne sodišče ne njeni pooblaščeni vodja likvidacijskega postopka Milorad Vidovič. 30. avgusta seje pričel likvidacijski postopek za Komunalo G. Radgona. Do 10. novembra je čas, da se prijavijo vse terjatve upnikov, tako da dokončna višina neplačanih terjatev še ni znana -med največjimi upniki naj bi bili nekdanje stanovanjsko-komunal-no podjetje (zaradi nerešenih vprašanj pri delitveni bilanci) in okolje in prostor zaradi neplačevanja taks za obremenjevanje okolja. Premoženja po knjižni vrednosti je več kot 76 milijonov SIT, od tega je nepremičnin v vrednosti 45 mio SIT.Pet delavce se je odločilo za upokojitev, 7 je prevzelo podjetje Saubermacher Letnik iz Lenarta, ki bo odslej pobi- _4paS° ' ralo komunalne j že dva mese, lik bnjakovih, ki s nalno deJavn Občina naj b’dPžeVanja za potrebe «^ nega omrežja t , n J, lavce. GledenOdobnade'eSijn-prihodnjevsaP flsko j(1 vljali pogodb® jtev mi.jetaksn' na-c jo delavcev kaj poznali ozadja, gg tega položaja- Puconci Pogled na cestni odsek med Puconci in ša1®^ Načeto cestišče je potrebno takojšnje sana1 gonji® z2 p vsak trenutek, zato previdnost voznikov je gen Upajmo, da se bo v občinski blagajni našlo visnuif 4. november 1999 GOSPODARSTVO Razvoj zelenjavarstva ob Muri Njive bodo postale vrtovi Dobri rezultati zadruge Zeleni vrt in pozi iv ..... sedanjih pridelovalcev zelenjave bodo pom g Pridelovanje povrtnin v pokrajini ob Muri 0 red kratkim so tri zadruge v pokrajini ob Muri podpisale pogodbo o ustanovitvi gospodarsko-interesnega združenja Pomurski ( V|L Tako bodo v prihodnje zaradi večjega uspeha na javnih ®P'sih, kjer se poudarja medočinsko in regionalno delovanje, sodelo-zadruge iz občin Moravske Toplice, Odranci in Ljutomer. Prav-občine pri vsej tej zadevi nimajo posebnih obveznosti, kajti vsa je podjetniško naravnana, torej ni pomembno le navidezno so-0Tanje in delovanje, ampak ekonomnski učinek. začetnih korakih jim je ^®agal Razvojni center v Len- Pri vsej zadevi pa je sodelo-Ivan Markoja kot podjet-svetovalec; uspelo mu je, Me sedež zadruge Zeleni vrt v Udrancih, kjer do takrat niso '^»klasične« zadruge, pripra-|en je občinski projekt obrt-i^jetniške cone, kamor naj lavo od aprila do junija so za devet gobarjev pripeljali 24 ton komposta. Spomladi so tudi posadili prve vrtnine, tako da je proizvodnja potekala normalno. Konec oktobra so končali z zadnjim obiranjem in vsa letošnja pridelava je v celoti prodana. Ostalo je le še okrog 30 ton zelja in nekaj rdeče pese, vendar s pro- . Ortier ima že dolgoletno tradicijo zbiranja in odkupo-hJ9 Vrtnin; tam je še sec*aj Prazna hala Etine tovarne Us> ki so jo morali zapreti zaradi neekonomičnosti. « r°ie so že odpeljali, stavba je prazna, vendar je za ,pPodraga.-12 mio DEM. Predelava vrtnin se splača l09 imaš dovolj veliko količino zelenjave, potrebno pa . crtovati še dodatno proizvodnjo, kajti sezona prede-vrtnin je kvečjemu tri mesece, zaposleni delavci D 9 morejo biti preostali čas brez dela. Zaenkrat torej o I s|avi ne razmišljajo. Mogoče bodo čez nekaj let, ko i| bo dovolj količin in kapitala. . :aia tudi zadruga. zelenjave % letos je 21 ustanovi-Sri^an°vil° zadrugo Zeleni % Se Je P°st°Pek registra- । uradno začela de-ez oktobrom. Neuradno ' 2e vse ob Pomla(ii’ko Sin6 *S Pridelovanjem gob n°v - za poskusno pride- dajo ne bo problemov. Skupno so letos pridelali in prodali 66 ton feferonov, paprike in kumar, 100 ton zelja in 70 ton rdeče pese. Večino pridelka so prodali slovenski predelovalni industriji, okrog 30 % pa so prodali na prostem trgu. Cene so bile dogovorjene že aprila, pri nekaterih pa so dosegli celo povišanje, saj je letos veliko pomanjkanje zelenja- žlgdnja kanalizacije na Bistricah — ■■■■ ■ ------------ eč krivcev za zamudo je podpisalo okrog 70 ^d°^Ov Sospodinjstev - druga faza v 50 milijonov tolarjev [■tež’ KSn'h 'n drugačnih kn^3^ s° spomladi letos Aaciin C,n° Začeli graditi ka-°SjšepV Bistr*ca. Za naju-i^^lU ^Vaialca del 1. faze hiiS ^teri°d'’et,’e No8rad s Hoti-J S° 2’ februarJa skle-{^^74,7^ h/b' । e Dl s 0 vse P° načr-Sh>4.ko„>jo,ija. »et|no potekajo. kSv VeHka zamuda? »bSnimj °bjekHvnimi in su-azlo8i - je več. Izv- 2n° VezaI> da bo za po-i^KOv^0^1 dela na lot er tlaen d° Zlni 2'204 metra, predvidene c« ^^lekr SrednJe Bistrice, C®^ali^ d° G?mje Bistri‘ Cfiin 885 Pn °Š na V % na glavnega ^Ir.-^ vrem de od,ašali zaradi ta^daenskih razmer in polrebno upora- Vate°mrežje Pa Se . ^Plastične cevi), Zapletlo zaradi pritožbe skupine gospodinjstev z Dolnje Bistrice, ki je odločno nasprotovala predvideni lokaciji za čistilno napravo. To dejstvo pa je vplivalo na večje spremembe tako projekta kot načrtovanih in s po- Brez družbenikov Projektna skupina naj pripravi elaborat pobudi oziroma zeleni luči, ki sojo prižgali svetniki črenšovske občine glede ustanovitve občinskega javnega komunalnega podjetja, smo na kratko že pisali. Medtem so stekle nekatere pri- prave. Kot je bilo sklenjeno, seje zadeve lotil župan Anton Tornar. Svetniki so mu namreč naložili, naj pripravi organizacijsko, funkcionalno in kadrovsko strukturo javnega podjetja v ustanavljanju. Ta naloga pa je bila zanj očitno pretežek zalogaj, čeprav si je lahko pomagal z izkušnjami pri ustanavljanju tovrstnih podjetij v občinah Moravske Toplice in Puconci. Osnovna dilema, ki se mu je porajala pri tem, je bila, kdo naj bo ustanovitelj podjetja. Ali občina kot 100-odstotni lastnik ali naj bi pritegnili tudi določene podjetnike oz. družbenike z mehanizacijo? Prav tako se mu je postavljalo vprašanje, ali bo občina sploh kapitalno dovolj močna, da bi lahko zagotovila denar za nakup osnovnih sredstev in v začetni fazi tudi za plače zaposlenih v novoustanovljenem podjetju. ve (Makedonija je namreč večino pridelka poslala pa Kosovo, na Madžarskem pa so polovico pridelka uničile poplave). Prihodnje leto naj bi se površine in količine podeseterile. 25. oktobra so se sestali in ugotovili, da je interes med kmeti zelo velik, že sedaj imajo prijavljenih 40 gojiteljev zelenjave, kajti mnogi želijo z zelenjavo nadomestiti izpad sladkorne pese. Kooperanti zadruge so tudi iz sosednjih občin vse od Beltinec, Turnišča pa do Lendave in Pinc. Zadruga je že sedaj pričela s predavanji, kako pripraviti njive, da bodo postali vrtovi, torej da bodo lahko na njih prihodnje leto pridelovali zelenjavo. Interese kmetov in potrebe predelovalne industrije glede vrste povrtnine bo potrebno' uskladiti. Sicer s prodajo ne bi smelo biti težav, kajti Slovenije pridela 15 do 20 % potrebnih vrtnin za predelavo; pri doseganju ugodnejših cen pa jim razgovore »motijo črni strelci«, na primer če neki uvoznik pripelje naenkrat kamione paprike, cena pade. Zato je potrebno spomladi določiti nekakšne kompromisne pogodbe. Vlogo svetovalca je prevzel agronom iz Lipovec, ki se sam ukvarja s pridelovanjem povrtnin, in jim je bil s svojim znanjem letos v veliko pomoč. | Odkupna mesta in zbirni center Zaradi uspešnejšega kandidiranja na javnih razpisih so se povezali v G1Z z zadrugama Kap- lica in Ljutomerčan. Na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so že poslali svoje videnje (povzetek projekta, s katerim se bodo prijavili na razpis za pridobitev Pharovih sredstev) razvoja pokrajine ob Muri: »Na območju Prekmurja in Prlekije omogočiti široko mrežo kooperantskih pridelovalcev povrtnin in za njih organizirati odkup vrtnin na večjih odkupnih mestih, vse skupaj odpeljati i zbirni center Ljutomer, tam skladiščiti, sortirati in pripraviti za trg.« Odkupna mesta bi bila na Ivanjcih in Odrancih, v prihodnje morebiti še v Črenšovcih, Dobrovniku in v bližini Lendave. Zbirni center Ljutomer (zadruga Ljutomerčan) je že prejel okrog 30 mio SIT, s katerimi bodo še Jetos začeli graditi halo in hladilnico. Prihodnje leto naj bi prejeli 172 mio in tretje leto 108 mio. Interes je velik, kajti njihovi kooperanti so imeli celotno pridelavo kreditirano. Zadruga je najela 3 mio SIT kredita LLT hranilnica), s čimer so kupili sadike in ves potreben material, kredit pa so odplačali s pridelki. V prihodnje naj bi zadruga prejela toliko lastnih sredstev (vloge so poslali na Kmetijsko ministrstvo in Sklad za regionalni razvoj v Ribnici), da bi lahko sama dajala kredit kooperantom. Kdaj bomo lahko pridelke s prekmurskih vrtov kupovali tudi na soboški tržnici? Odgovor je bil, ko bodo dopolnili ponudbo z vso potrebno povrtnino in ko bo dobili hladilnico. Domača zelenjava je vedno bolj zanimiva tudi za prodajalce na drobno, kajti z uvedbo DDV-ja in preverjanjem porekla blaga so dnemogočeni črni uvozi in nakupi. Za vse je potrebno imeti račun, tega pa dobijo le pri registriranih pridelovalcih. BERNARDA B. PEČEK! godbo preciziranih del. Medtem ko bi morali 1. fazo končevati, so z deli šele začeli. Tako so morali že drugič podaljšati rok. kije zdaj postavljen do 30. tega meseca. Če ta rok ne bo spoštovan, pa bodo zares zahtevali plačilo penalov, kot je to opredeljeno v pogodbi. Medtem je podpisalo pogodbe-za sofinanciranje kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave okrog 70 odstotkov bistri- ških gospodinjstev. Zagotovljena pa so že sredstva (40 milijonov tolarjev) za 2. fazo, ki predvideva zgraditev glavnega kolektorja med Dolnjo in Srednjo Bistrico ter glavnega kolektorja od križišča med Srednjo in Gornjo Bistrico v smeri proti Krampače-vim. 10 milijonov tolarjev pa je namenjenih za odvajanje meteorne vode in zgraditev pločnika z robniki (zaenkrat brez asfaltiranja) ob glavni cesti na Srednji Bistrici. Za »pločniška« dela mora zagotoviti 50-odstotni delež KS Bistrica. J. G. ■ V občini Crenšovci kmalu javno podjetje Kakšen kader in koliko ljudi naj bi bilo sploh zaposlenih? Ob direktorju, ki bi bila ključna bseba, bi najbrž potrebovali še tajnico, računovodjo in nekaj »težakov«. Dela pa bi bilo za takšno podjetje vsekakor dovolj (vodooskrba, zimska služba, kanalizacija itd.) in čez čas naj bi si s svojimi storitvami na trgu zagotovilo okrog 50 odstotkov lastnih sredstev. In kaj so v drugo rekli svetniki? Strinjali so se z županom, da potrebuje pri izvedbi te naloge dodatno pomoč, to je projektno skupino, ki bo pripravila elaborat o ustanovitvi javnega podjetja. Bili pa so si enotni, da družbenikov ne kaže vključevati, saj bi potem imeli zaradi večjega števila solastnikov težave pri upravljanju in delovanju. J. G.! Posvet v Državnem svetu Podeželju v stilu »wishfull thinking« Usklajeno delovanje vseh inštitucij, iz katerih so prihajali govorniki, bi bilo najprej potrebno za razvoj podeželja ržavni svet Slovenije in Turistična zveza Slovenije organizirala posvet na temo Turizem - razvojna možnost podeželja. Govornikov iz različnih inštitucij in pokrajin pa tudi poslušalcev in predstavnikov medijev je bilo tako veliko, da bi se organizatorja morala odločiti za veliko dvorano. I Vsekakor se je potrdilo, da so vsi močno zainteresirani, da bi nekaj naredili iz tega podeželja, čeprav imajo različne predstave o tem, kaj je danes podeželje. Enotni so si bili, da to ni le prostor za pridelovanje pšenice in vzrejo krav. Vrt prihodnosti je imenoval slovensko podeželje Tone Hrovat, predsednik Državnega sveta R Slovenije. Opozoril je, da je bilo slovensko kmetijstvo še med obema svetovnima vojnama korak s časom in primerljivo s svetovnim kmetijstvom, po vojni seje podpirala pridelava za industrijo, vendar je odigralo podeželje pomembno vlogo kot »amortizer sociale«. Tudi v prihodnosti - torej skupaj z EU - naj bi bilo še naprej največ mešanih kmetij, ki pa se ne bi ukvarjale zgolj s pridelovanjem hrane, ampak tudi s predelavo, trženjem, turizmom, omogočanjem rekreacije in športa ter kulturnih zanimivosti. Vida Hlebec, ravnateljica Srednje kmetijske šole Grm pri Novem mestu, je govorila o pomembni vlogi kmetijskega izobraževanja za razvoj podeželja. Nekoč (pred 60 leti) so že izobraževali gospodarje kmetij, danes pa bi morali izobraziti »direktorje« kmetij, kjer bi sami skrbeli za gospodarsko uspešno kmetije in ustvarili delovna mesta. Tudi Sonja Šibila Lebe z Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem je govorila o pomanjkanju delovne sile na kmetijah, ki so napredno usmerjena, zato podpira velike družine, tržno nišo v turistični ponudbi pa vidi v ekološkem kmetovanju in boljši povezavi ponudbe odlične slovenske kulinarike s ponudbo vinskih cest. Milan Krišelj z Višje šole za gostinstvo in turizem na Bledu je spomnil, da že 31 let poskušajo razviti turizem na podeželju, vse preveč pa se govori o podeželju zgolj v povezavi s kmetijstvom, čeprav je to le eden od dejavnikov, ki ga označujejo; pravzaprav v Sloveniji nimamo klasičnega podeželja, saj razlika med življenjem v mestu in na vasi ni tako velika kot v drugih državah; z malo več politične volje bi lahko marsikaj dosegli pa tudi z ustanovitvijo regij in s spremenjenim delom inšpekcije, ki naj ne bi imelo zgolj kaznovalne funkcije. Še neposrednejši Drago Kos s fakultete za družbene vede, ki je v svojem referatu »Postmoderne« razvojne možnosti slovenskega podeželskega turizma izhajal iz treh izhodišč: - slovensko podeželje ima dobre možnosti za nov postmoderni turistični razvoj, saj postaja turizem vse bolj diferencirana, raznovrstna in tudi kompleksna dejavnost; - konkretne predstave o (turističnem) razvoju slovenskega podeželja so pogosto precej mitologizirane, polne starih tradicionalističnih idealizacij in poenostavitev, kakor da bi se čas na podeželju ustavil, čeprav je prav podeželje doživelo v zadnjih desetletjih velikanske spremembe; - v razpravah o razvojnih možnostih turizma velikokrat zasledimo to, čemur angleško govoreči pravijo »wishfull thinkin« in kar bi lahko prevedli v »pobožne želje« oziroma slabo argumentirano pričakovanje, da se bodo naše želje uresničile same od sebe. Med zanimivejšimi (drugačnimi) je bil referat z naslovom Prostorske možnosti in pogoji za razvoj turizma na podeželju Helene Šolar in Marka Prema z Ministrstva za okolje in prostor; menita, daje turizem predvsem ena od poti k splošnemu razvoju podeželja, ki pripomore, da ljudje ostanejo na podeželju, kmetujejo in negujejo kulturno pokrajino ter ji dajejo tisto podobo, ki jo turisti pričakujejo. Sicer pa tako,kot je raznoliko slovensko podeželje,naj bo tudi raznolika ponudba, vsekakor pa je potrebno v turistično ponudbo podeželja poleg kulinarike in vina vključiti tudi kulturne, naravne in stavbne značilnosti. Podeželje vedno bolj postaja tudi prostor za bivanje, delo in rekreacijo, saj je privlačnejši zaradi narave in kulturnih vrednost v prostoru, sta prepričana Šolarjeva in Prem. Podobnega menja je bil tudi Jože Osterman z Ministrstva za kulturo, ki je v svojem referatu Družabno dogajanje (prireditve, etnologija, dediščina) na podeželju kot izraz kulturne identitete govoril o spremembah na podeželju in vedno večjem številu različnih interesov; pozval je vse, naj zahtevajo od države večjo podporo pri prezentaciji kulturne dediščine na podeželju, hkrati pa opomnil turistične delavce, da mora tudi turizem v prihodnje pokazati večji interes za obnavljanje in vključevanje kulturnih spomenikov v turistično ponudbo. Prav tako naj bi se pojavljajo čedalje več zasebnih zbirk in predstavitev mest, krajev in pokrajin v manjših muzejih. I »Vboju za kulturni tolar mora tudi podeželje dobiti svoj tolar,« je povedal Osterman. BERNARDA B. PEČEK! 8 (IZ)BRANO 4. november 1999, . Spominjamo Mag. Štefan Gruškovnjak Prvi november je dan spomina na vse tiste, ki so nam bili blizu, ki smo jih imeli radi, spoštovali, vendar jih me'd nami ni več. Moja razmišljanja in še sveži spomini so se vrnili k mojemu nedavno preminulemu učitelju mag. Štefanu Gruško-vnjaku, dr. med., spec, epidemiologije. Rodil se je leta 1921 v Žižkih v občini Lendava. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, leta 1941 je končal gimnazijo v Murski Soboti. Medicino je začel študirati v Pecsu na Madžarskem, končal pa je v Ljubljani leta 1949. Sledilo je nekaj let trdega dela na terenu od Ljubljane, »autoputa« Nova Gradiška do Dobrne, nato pa se je leta 1953 vrnil v svoje Prekmurje in se zaposlil v okrajnem Zdravstvenem domu Murska Sobota, kmalu za tem pa v Zdravstvenem domu Lendava, kjer je ostal sedem let. Od leta 1961 je bil stalno zaposlen v Zdravstvenem domu Murska Sobota vse do konca leta 1975, ko je bil v okvirju PZC ustanovljen TOZD Zavod za socialno medicino in higieno. Prevzel je direktorsko mesto v zavodu, ki se je pozneje preimenoval v Zavod za zdravstveno varstvo, in na tej funkciji ostal do svoje upokojitve leta 1990. Leta 1967je opravil specialistični izpit iz epidemiologije in nekaj let kasneje magisterij s področja javnega zdravstva. V svojem plodnem zdravstvenopreventivnem delu na področju epidemiologije nalezljivih in nenalezljivih bolezni se je loteval najaktualnejših problemov v Pomurju. Zasnoval je pomurski Register otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Veliko energije je vložil ter sam sodeloval v izvajanju permanentnega zaščitnega cepljenja odraslega pomurskega prebivalstva proti tetanusu v času, ko smo imeli v Pomurju največ obolelih in umrlih za to boleznijo v Sloveniji, cepljenje v državi pa še ni bilo obvezno. Posebno skrb na področju nalezljivih bolezni je posvetil epidemiologiji in zatiranju najpogostejših zoonoz pri nas. Vzpostavil je razmere za organizirano delo na področju higiene prehrane v predšolskih in šolskih ustanovah Pomurja. Oboleli za rakom in njihovo trpljenje so ga spodbudili, da je organiziral skupaj z odgovornimi na področju psihiatrične dejavnosti sodobno duševno in socialno rehabilitacijo teh bolnikov (psihoonko-logija). PraV tako je bil pobudnik za ustanovitev Društva za boj proti raku Pomurja in po ustanovitvi njegov dolgoletni predsednik. Aktivno je sodeloval tudi pri mnogih drugih humanitarnih organizacijah.Kot človeka s kmetov, kot je sam zapisal, so ga vedno vznemirjali posegi, predvsem nepremišljeni, v okolje, naš naravni prostor, uporaba biocidov v kmetijstvu in zbolevanje kmečkega prebivalstva. Zato je bil pred več kot dvajsetimi leti eden od ustanoviteljev Društva za varstvo okolja v Pomurju. V njem je bil aktiven vsa svoja leta, tudi po upokojitvi, dolga leta pa tudi njegov predsednik.Objavljal je vrsto strokovnih člankov in razprav v zdravstvenih revijah in publikacijah, pisal izbrana strokovna poglavja za Enciklopedijo Slovenije, z referati in prispevki sodeloval na strokovnih kongresih, seminarjih in srečanjih zdravnikov preventivcev doma in na tujem, veliko predaval ljudem. Za svoje strokovne dosežke je prejel pomembna priznanja v občinskem in republiškem merilu. Nepričakovani odhod ga je prekinil sredi pisanja kronike oz. zgodovine preventivne dejavnosti v Pomurju. Kot direktor Zavoda si je prizadeval za boljše delovne razmere zaposlenih, njihov strokovni razvoj, uspešno gospodarjenje in dobre odnose s sodelavci s ciljem, da bi bilo zdravje prebivalcev Pomurja še boljše^ Bil je velik človek, ki je znal prisluhniti težavam malih ljudi, nikoli pa ni tarnal o lastnih težavah. Osebno sem mu hvaležna za mnoge najine pogovore in usmeritev mojega poklicnega življenja v preventivni) medicino. Ponosna sem, da sem lahko delala ob njem. ZORICA LEVAČIČ, DR. MED. ■ Prepevali na Pohorju Pevci otroškega in mladinskega pevskega zbora na OŠ Tišina so se tudi letos podali na intenzivne pevske vaje (vsak zbor po tri dni) na Pohorje. Prebivali so v domu Pajk, največ časa pa so preživeli v naravi. Po več ur strnjeno so vadili petje, se igrali, sprehajali z lovcem, planincem ... Skoraj vsi so povedali, da so se imeli »cool«, s takšno obliko dela pa je zadovoljna tudi njihova zborovodkinja Alenka Brulc Šiplič. V tem šolskem letu se bodo mladi tišinski pevci med drugim predstavili na državnem tekmovanju mladinskih pevskih zborov v Zagorju, na reviji pevskih zborov v M. Soboti, šolskih in krajevnih nrnehvah in Hriinin /J n \ Idilika v Zg. Konjišču Razvoj turistično-rekreacijskega centra obeta Sodelovanje ribiške enote Apače in občine Gornja Radgona ... I dmaknjen od cestnega hrušča, z obširno oazo miru in spokoj-| nosti ter prostranih zelenic in dreves, ki se bohotijo v jesenskih I barvah, se na površini enajstih hektarjev razprostira celoten kompleks ribiškega revirja Zg. Konjišče, ki ga nekateri imenujejo športno-rekreacijski center. Sončno nedeljsko dopoldne je privabilo le nekatere ribiče, ki se pomenkujejo ob vodi in preizkušajo svojo ribiško srečo. Njihovo pozornost občasno zmoti le brnenje kakšnega avtomobila z avstrijsko oznako (v skoraj neposredni bližini je avstrijska meja), vendar je njegov hrup komaj slišen, saj se vsi obiskovalci držijo predpisane omejitve hitrosti, ki velja za revir. Lično obdelane površine okrog vode, ki jih urejujejo vsak dan - teh je nekaj več kot štiri hektarje - so torej privlačne tudi za naše sosede, ki pa jih lahko ob dodatnem razvoju tega kompleksa pričakujemo še več. Predsednik temeljne enote Apače, ki se povezuje v ribiško’ društvo Gornja Radgona, Andrej Ritlop je pred sedmimi leti pripravil program za urejanje gramoznice in njene okolice. Člane ribiške enote je prepričal, da je treba ponuditi še več, in, sicer je imel pri tem v mislih ureditev zanimivega središča, kamor bi zahajali tudi drugi ljudje, ne sarmo ribiči. V začetku so bila obrežja zelo zaraščena, nekatere zelenice so pridobili z dodatnim nasipavanjem zemlje, tako daje Vzhodni del, ki ga je potrebno še urediti, bo že do spomladi dobil podobo ... bilo dela več kot dovolj. Urediti je potrebno še vzhodni del, in sicer nameravajo v zimskem času končati groba zemeljska dela, spomladi pa bi zasadili potrebno zelenje. Do sedaj so v tovrstno ureditev vložili že 50 milijonov SIT in več kot 120.000 ur prostovoljnega dela članov. Ritlop je prepričan, da so zdajšnji rezultati sad njihove trme in truda, vendar se hkrati tudi zaveda, da je treba pritegniti še občino s svojim strokovnim kadrom. Tako so že pripravili delovni elaborat za Turistično-rekreacijski center Zg. Konjišče, župan Gornje Radgone pa je imenoval projektno ekipo strokovnjakov (z Marjanom Tošem na čelu), ki vključuje sedem članov. Dvakrat so se sestali tudi s predstavniki projektnega biroja MR iz Maribora, s katerimi pripravljajo idejno zasnovo za center. Za naslednje leto imajo odobrenih 6 milijonov SIT iz občinskega proračuna, ko naj bi se tudi uredila vsa zemljišča na pra-vnostatusnem področju, kajti zdaj so zemljišča, kjer je kompleks, v državni lasti, a jih namerava občina odkupiti in potem štvu in turističnemu društvu Apače. Prav tako naj bi občina naslednje leto odkupila vojašnico, okrog katere je zamišljen nastanitveni del, in nekatera zasebna zemljišča. Maksimalno podporo jim je obljubila tudi direktorica zemljiškega sklada RS, ki se je ob obisku v Zg. Konjišču prepričala, da česa takega na ravni društvenega življenja v Sloveniji še nimamo. Razvoj kompleksa bi pomenil pozitiven odnos do kraja, saj se kaže možnost za nekaj več deset set et KM / it F' . ■ ■■ ■Ei___________M.a oi_____________________________l— V VVZ Manka Golarja imajo razvojni oddelek, kjer poteka program za predsois ^^jzit^^^na potrebami. V njihovem prijetno urejenem prostoru je veliko posebnih terapevtski jobo)-postelje (za sproščanje) do mehkega kotička z velikim ogledalom (za obiskujejo ta program trije otroci, ki so deležni predvsem individualnega dela, gre tudi v redne oddelke vrtca. Na slavnostni prireditvi je v pozdravnem govoru ravna rjja po predstavila nastanek oddelka in njegovo delovanje skozi čas, med drugim je P° olrOkev oS|iib^ mobilne službe, kjer specialna pedagoginja dvakrat tedensko obiskuje pode Negovi. S slavnostnim govorom nas je mag. Lidija Kastelic prepričala, da so ti o vSj o ^pti^ s da nikakor ne smejo biti izvzeti iz nobenega področja življenja. Poudarila je, njihov razvoj in uveljavitev, vendar pa se na žalost še vedno ne zavedamo pravzaprav predšolska vzgoja. V programu so se predstavili tudi predšolski ^jfiner je|Z potn"^ pesmicami in plesom, ob koncu pa je ravnateljica podelila še številne zahvale, s da nost vsem zaslužnim za razvoj in delovanje tega oddelka, ki tem otrokom daje ... ki se bo vključevala v urejenost preostalega delovnih mest, v delovanje kompleksa bodo skušali usmeriti tudi kmetije, ki bi gostom ponujale svoje izdelke, prav tako pa bi se s svojo ponudbo predstavljali okoliški obrtniki. Pestrost programa, ki ga bo projektna ekipa pripravila, bo vsekakor privabila tudi vlagatelje, ki bodo s tem pripomogli k razvoju komplesa. Veliko prireditev tukaj poteka že zdaj, saj je ribiški dom, kl ^Loti bližini, s svojimi P z. razpolago vsem, ki 0 jC()ali novati rojstni dan a i o se preprosto povese1 Za-šnem pomembnemidlg nimivo pa je, da k štorov ni potrebno Pa mer pa Ritlop poudarijo Turistično-rekreacj^ površini 63 ha turizem, nastani 0 rekreacijski del in ohranjanje okolja pravzaprav za tenden^ nega nih gostov). Zan (M bi lahko privabila se ^utaje skoraj 6000 let s a s sta (zaradi pristno« opravili dve anaI'Z1)’ predstavili kot do a M atrakcijo. Ponudba naj bi v celoti zaziv pet let, obeta Pestr° ju Rit|opj vost, ki pa P° di velik" najverjetneje za adop kompleksa ne ,0 da b velike obljudenosti. tukajšnji mir m n naInen_ । ohranila svoj P^jA ega ksihik. 4. november 1999 (IZ)BRANO 9 Hiiberlova domačija z letnico 1814 Izdelava skop v Sovjaku {J^amora ostati kot spomin na pretekla leta Sovjaku, ki je včasih štel več ulic kot Gradec, danes pa jih ima roč kot občinsko središče Sv. Jurij ob Ščavnici, vse bolj iz-ginjajo prvobitne hiše. Kakor povsod po Slovenskih goricah, so ■e tudi v Sovjaku hiše lesene in krite s slamo. Čeprav pokrajina ^adržno spreminja podobo, je še nekaj starih »cimprač«, ki so že r'te z opeko, nekatere pa celo s salonitkami. Sovjaku pripravila Ljudska univerza Gornja Radgona. Od petih krovcev seje tega poklica resno prijel Tonček, ki ima sedaj dopolnilno obrt. Njegovo največje delo je pokrivanje in vzdrževanje s slamo kritih objektov v muzeju na prostem v Rogatcu. LUDVIK KRAMBERGER I Obiskali smo Hiiberlovo do-®apijo, ki je sedaj last Franca ki živi pri Sv. Juriju ob Šča-^ici. »Ne morem gledati, kako netadržno podirajo stare hiše, ki s° jih zapustili dolgoletni stano-Valci. prav zat0 zeiim hišo držati v izvirni obliki. Tu je vsa °Prema, ki jo je zapustila sorodni-Ca- Ker je hiša lesena, v njej ni pitane vlage, zato je opremo, je nihče ne uporablja, mogoče gnjati. Hiša je stara, kar popi2 letnica, ki je vsekana v nosi-'ham lesenega poda,« s pono-soni Pove Franc Čuš. . Oh hiši je gospodarsko poslo-®Cs hlevom. V bližini je »giimla«, l^enj, kjer smo imeli kaj videti. 'arn že nekaj let sosed Tonček . °'nar, ki še pokriva s slamo, deluje skope za pokrivanje slam-"atih streh. Ta zanje že nekaj let ^Posebno vrsto pšenice, ki ima Česanje slame za skope na »kamplu«, glavniku. Foto: L. Kr. ■hiverza za tretje življenjsko obdobje ste kadar koli v življenju želeli M početi, pa niste imeli časa ... i^obna oblika izobraževanja na ^ski univerzi v Murski Soboti Hretie življenjsko obdobje naj bi se začelo nekje okrog petdesete-8a leta. To obdobje označujejo kot obdobje modrosti in /;lvUenjskih izkušenj. Običajno imajo ljudje te starosti nekaj več ^jih'8a ze''I° P°svet't' sv°j'm interesom oz. se naučiti nekaj, ^to0 Je Ze dolgo zanimalo. Na Ljudski univerzi Murska Sobota so .^n^irali delovanje prostovoljnega izobraževalnega gibanja, ki ZeUa in interesov članov. in duhovno podaljšuje. S ponudbo univerze za tretje življenjsko obdobje se ljudska univerza obrača na zelo številčno populacijo, saj je samo v upravni enoti Murska Sobota več kot 13.000 upokojencev, v celotnem Pomurju pa nekaj več kot 26.000. Poleg tradicionalnih društev upokojencev je ta populacija s tem pridobila še dodatno obliko druženja, ki ponuja tudi spoznavanje novih stvari in izobraževanje. In če gre verjeti raziskavi, ki sojo naredili v Franciji, kjer so ugotovili, da so se z vključitvijo ljudi v univerzo za ''^dob'VerZa Za tretJe živUenisK° ?e začela delovati letos S predavaniem dr- 8ijjtr a’ k* Je govoril o psihologa. 2a-8a življenjskega obdo-% v P1*8®!se je pravzaprav ro-^žeijj^di^Kem krožku in je ^sti nekaj medijske pozor-^Ptin izobraževanja PrvjeS^ k nam ’z Skandinavije so bili na soboški Ve Un'verzi že pred desetimi Se takrat n* obnesla-113 ljud stroleovni delavec ^ta^. t^^erzi v MS, meni, ^Vljen 3e n* bilo zadostne pri-Dotrei, °st‘’ Prav tako pa ni bilo %ih?e kritične mase izobr- V pr Pok°jencev. '^eij tr.ej?njem šolskem letu so 'et ■studijske skupine, in si-ernet, masažo in slik- let V letošnjem šol-U S° Ze ime'* začetno ‘■o za ln največ zanimanja je ^'hov /°8ranie učenja tujih H za an81eščina in nemšči-°v f Av^2navanJe naših sose-k *n Madžarov), '? dopisovanje z ele-LripraviiP?št0. Poleg tega pa so VV: telesi karnekaj progra’ v?a’Mika e aktivnosti in ma-d^dpostn^6 na Sv*'0, naložbe v ža^Mi n ekologija v t^iba in vzS°ji> mad-Dn nekairenutno ie Prijavlj-t Se," eC kot 50 Hudi, v iPčepj,0 skupino pa jih bo okrog deset vi se tretje življenjsko obdobje zmanjšali njihovi obiski pri zdravniku, lahko obisk katere od skupin le toplo priporočamo. DARJA TIBAOTi bodo dobivali enkrat na teden v dopoldanskem času v prostorih ljudske univerze. Programe plačujejo člani sami, in sicer od 200 do 300 SIT na uro, ljudska uni- tudi druženje. Po njegovem mnenju se z delovanjem univerze za tretje življenjsko obdobje kaže visoka razvitost in urejenost družbe, v kateri se življenje fizično m««**1 g dobrodošli | | »Mio« K mrrgMER; IJutomer Ljutomerski mladinski center >zvaja med drugim do konca leta aktivnosti, namenjene otrokom Minuli kostanjev piknik je bil posvečen tednu otroka, sožitju generacij, mednarodnemu letu starejših 10 nacio nalnemu otroškemu parlamentu Imava se rada in 10. obletnici sprejetja konvencije o otrokovih pravicah' Ob tej priložnosti so učenke 4. c-razreda Osnovne sole Ivana Cankarja na terasi mladinskeaa centra c kredami upodobile otroške dogodivščine. Pri njihovem ustvarjanju so jim priskočili na pomočdijaki liuto merske gimnazije Frana Miklošiča in drug! obiskovalci centra. Pri tem sta sodelovali tudi republiška zleza prijateljev mladine in prleška sekcija Amnesty International. Učenkam Nuši Marini Daši in Nini ie n n -i »raa« za vzora, »k«™ Nadanje knjiga Posta« so za svojo praZ * POdanl Delež Občine Črenšovci čez 37 milijonov za vrtca na Srednji Bistrici in v Črenšovcih daljšo slamo. Kot nam je zaupal, to žito ne sme biti gnojeno z umetnim gnojem, ker bi bila slama sicer krhka. Tonček Golnar se je pokrivanja s slamo naučil na posebnem tečaju, ki gaje pred leti v Cene pa višje saka podražtitev, četudi je še tako upravičena, prinese nezadovoljstvo in negodovanje med tiste, ki jih tak ukrep udari pa žepu. Tako se bo prav gotovo odzvala tudi večina staršev otrok, ki so vključeni v otroška vrtca v Črenšovcih ali na Srednji Bistrici. Od novembra naprej bodo morali namreč plačevati višje prispevke. Člani občinskega sveta so tako rekoč morali glasovati za povišanje ekonomske cene, saj je delež prispevka iz občinskega proračuna za sofinanciranje obeh vrtcev narasel že na čez 75 odstotkov, to pomeni v finančnem pogledu 37,2 milijona tolarjev v letošnjem proračunu. Po besedah Daniela Kolenka (z njim so soglašali tudi drugi) torej nikakor ni res, da občina ne bi namenjala dovolj denarja za otroke oz. nasploh za vzgojo in izobraževanje. Najbrž pa bi lahko v teh ustanovah kje kaj privarčevali. Med drugim so se nekateri spraševali, zakaj je ostalo v bistriškem vrtcu enako število vzgojnega osebja, čeprav so z novim šolskim letom prešolali dva otroka s posebnimi potrebami v razvojni oddelek v Murski Soboti. Prej so namreč staršem govorili, da morajo zaradi njunih otrok imeti zaposlen dodatni kader. Pokazalo pa se je, da je sedanja sistemizacija v skladu z normativi in kadrovskimi pogoji za opravljanje predšolske vzgoje. In nove, višje ekonomske cene? V bistriškem vrtcu bodo višje za 12 odstotkov v oddelku 3-7 let oz. za 5,7 odstotka v oddelku 1-3 let, v črenšovskem vrtcu pa bodo višje za 11 odstotkov. Za primerjavo kaže navesti, da znaša od 1. novembra naprej ekonomska cena v Črenšovcih 36.224,00, na Srednji Bistrici pa 36.640,00 tol^jev na otroka mesečno v oddelku 3-7 let. Starši pa seveda ne plačajo toliko, ampak je odvisno, v kateri plačilni razred so uvrščeni. Velika večina jih je v nižjih razredih, to pomeni, da plačajo le od 15 do 50 odstotkov določene ekonomske cene. Tako stanje vseeno ni skrb zbujajoče. J. G. ■ Porodnišnica D verza pa jim poleg prostorov ponuja brezplačno še stroške telefona in pošte, poišče ustreznega mentorja in organizira program, saj kot javni zavod razvija tudi nekomercialne dejavnosti. S programi si pridobi udeleženec splošno izobrazbo, saj spoznava stvari, ki ga zanimajo, vendar pa kot poudarja Čenar, je ob tem eden od pomembnejših elementov Mečkanje na vrhu okumentacijo za pripravo idejnega projekta za gradnjo gineko-loško-porodnega oddelka je na upravi murskosoboške bolnišnice vzelo šest zainteresiranih ponudnikov, razpis pa je »odprt« do osemnajstega novembra. Koliko od teh bo v razpisnem roku ponudbo tudi pripravilo, ni znano, po pričakovanju pa naj bi bil najugodnejši ponudnik izbran do konca leta. Pripravljala' idejnega projekta bodo obdelali obe možnosti, in sicer da bo celotni oddelek dobil novo hišo ali da bodo ginekološke postelje preseljene v kirurški blok, nova in manjša pa bo le porodnišnica. Temu bo sledila recenzija zdravstvenega ministrstva in potem predana izdelava dokumentacije. Po predvidevanjih naj bi bili sredi prihodnjega leta dokončani projekti, jeseni pa tudi opravljen razpis za izvajalca novogradnje. Vodstvo bolnišnice je objavilo razpis za zbiranje idejnih rešitev, ne da bi v rokah že tudi imelo pisni sklep zdravstvenega ministrstva o sprejetju projektne naloge. Zdravstveni svet je namreč z obravnavo naloge zavlačeval, koriščenje proračunskih sredstev za pripravo dokumentacije pa je časovno omejeno. Vodstvo bolnišnice se je torej za razpis odločilo po pridobitvi ustnega zagotovila o ustreznosti projektne naloge s strani ministrstva. Dana beseda pa še ni »črno na belem«. Za pripravo dokumentacije je v letošnjem proračunu na voljo petintrideset milijonov tolarjev, pričakovanih stroškov pa bo za petinštirideset milijonov. Razliko naj bi poravnali iz proračuna za leto dva tisoč, največji delež financiranja novogradnje pa bo padel v leto dva tisoč dva ter dva tisoč tri, ko naj bi bila novogradnja tudi končala. Zgrajen in opremljen objekt bo vreden poldrugo milijardo tolarjev. MH ■ Aktivnosti KD Goričko Trije člani na DP v Lesce Sebeborcih že devet let uspešno deluje kinološko društvo. V svojem dolgoletnem delu so člani društva na svojem velikem urejenem poligonu izvedli in organizirali številna tekmovanja klubskega, regijskega in državnega ranga, izšolali več štirinožnih ljubljenčkov, pripravili različne prireditve na šolah in taborih, udeležili so se mnogih razstav - nazadnje evropske, ki je pred kratkim potekala v Lendavi, na kateri je njihov član zasedel prvo mesto v kategoriji rotweilerjev. Prav tako se lahko pohvalijo z udeležbo svojih članov na svetovnih prvenstvih - zadnje je bilo v Švici. Kmalu pa se bodo trije člani udeležili državnega prvenstva v sledenju, ki bo v Lescah. Eno podobnih tekmovanj je bila letos poleg vzrejnega pregleda za nemške ovčarje v prganizaciji KLNO Slovenije, ki se ga je udeležilo 27 tekmovalcev, tudi izvedba izpitov za službene pse po programu ISP-A, ISP-B in ISP-2, ki je potekala minulo soboto. Sodelovali so tečajniki s psi pasme nemški ovčar, rotweiler in drugi. Pred kratkim pa je bila v okviru KD Goričko ustanovljena območna skupina Rotweiler kluba Slovenije. SŠ ■ 1O INTERVJU 4. november 1999, di se mi, da je predstavitev vaše knjige v sredo zvečer pri poslušalcih vzbudila nekakšen prekmurski ponos, za- vest, da Prekmurje res ni nobena krajina na koncu sveta, ampak dežela, ki ima svojo zgodovino in je že stoletja na vseh straneh vtkana evropsko civilizacijo. Del te naše in evropske civilizacije predstavljate tudi sami, mladi »učenjak«, s starinsko zvenečim poklicem: biblični arheolog. Kako lahko postaneš kaj tako zanimivega? Za biblično arheologijo sem se odločil, ker je interdisciplinar-na, ni tako strogo omejena in omogoča širše območje spoznavanja kot mnoge druge veje arheologije. Kot druge znanosti nove dobe je tudi arheologija postala zelo specializirana: obstaja na primer celo arheologija novega veka pa arheologija propadlih koncernov in še kaj podobnega. Nerodno pa je, da prevelika specializiranost v znanosti lahko privede do zmede, da na primer prazgodovinski arheolog ne zmore odgovoriti na kakšno vprašanje iz biblične arheologije. Danes na tem področju zelo manjka interdisciplinarnosti. Biblični arheologi pa na primer lahko obdelujemo precejšnji razpon: Egipt, Mezopotamija, dežele Bližnjega vzhoda, Grčija, Rim, zanimiva je recimo rimska provincionalna arheologija nove zaveze, potovanja apostola Pavla. V tem oziru so bila doslej raziskana le večja središča, kot na primer Efez, manjša, kot na primer Listra, Derbe, Kolosa, pa še ne. Mislim, da me je v raziskovanje vedno gnal neki pionirski duh, interes za še neodkrite kraje - kot arheologu mi gre predvsem za avtentično rekonstrukcijo časa z znanstveno metodo, zato se tudi ne strinjam z oznako zgodovine kot učiteljice življenja -mislim, da moje naloge niso kakšna družboslovna sklepanja ali kaj podobnega. To iz naših izsledkov lahko naredijo drugi. Moja študijska pot se je začela v Ljubljani, tam sem študiral arheologijo, zgodovino, orientalistiko, prazgodovino. Nato sem nadaljeval v Gradcu. V Ljubljani sem bil sicer zadovoljen, a način življenja se mi je v tistem času zdel vendarle malo okostenel. Nisi mogel raziskovati na svoj način. V Gradcu pa so bile možnosti za interdisciplinarni pto-ces malo širše in sem lažje delal, kar me je zanimalo. Vsekakor pa se nimam za učenjaka. Lahko bi rekel s Sokratom: Vem, da nič ne vem. - V raziskovanje žene človeka nekakšen nemir, več ko zveš, bolj se ti zdi, da je premalo, in hočeš zvedeti še več. Čeprav ne vem, ali bodo možnosti za delo še tako ugodne. Vsaj za Avstrijo se mi zdi, so idealni časi za humanistično znanost mimo. Zanjo je vse manj denarja, država je bolj naklonjena razvoju tehnike in medicine. Takšna knjiga, kot je moja, bi bila v Avstriji izredno draga. Tam morajo varčevati pri vsem - barvne fotografije za knjigo stanejo tam celo premoženje - še čmo-bele komaj. Zakaj sem se odločil ravno za arheologijo? Verjetno je bila tudi pri meni odločitev rezultat tistih otroških sanj, ki se nekaterim pač uresničijo,-drugim pa ne. Najprej sem želel biti le raziskovalec - zanimala me je biologija, potem pa še literarne znanosti, filozofija, zgodovina - vse to sem lahko strnil v arheologijo. Mogoče pa sem se tako odločil tudi zaradi starega očeta. Bil je evangeličanski duhovnik, in ko sem mu kot otrok sitnaril, naj mi kaj pove, mi otrok sitnaril, naj mi kaj Mimogrede, človek, ki potuje, i je pripovedoval bibli- raziskuje, brska po knjižnicah, Tam je prebivao v 1600tnom leti nisterni meszec onoga vremena najveksi i znamenitesi zvezd zbrodjavec Kepler Janos gratszki profesor tudi, koga szo za volo vere pregnali... (Evangeličanski koledar za leto 1933, avtor Š, Kovač) Dr. Theodor Hari mladi starinoslovec Pogovor ob izidu knjige Johannes Kepler in začetki reformacije v Prekmurju jske zgodbe. Najraje sem imel tiste o Mojzesu, vse sem si nazorno predstavljal. Vedno mi je pripovedoval v madžarščini, da bi se navadil tudi tega jezika. Ko sem bil prvič na gori Sinaj, sem se teh časov zelo živo zavedal pa tudi tega, da so se moje sanje uresničile. Delo arheologa seveda spremljajo potovanja ■ treba je zapustiti dom in oditi v svet -, kaj ste doživeli na svojih potovanjih, kako povezujete svoje delo z domom in svetom? Res potujem že več kot desetletje. Začel sem s triindvajsetimi leti in z zelo malo izkušenj. Ko si mlad, se še ne znaš pravilno vesti v različnih kulturno-civi-lizacijskih okoliščinah, zato najprej doživiš kulturni šok. Ko sem recimo prvič prišel v Perzijo, mi je bilo, kot da sem se znašel v srednjem veku. Potem pa spoznaš njihovo odprtost. Za vse, za znanost in življenje velja, da tega, česar ne poznaš, ne moreš ljubiti. Večkrat sem bil že v Turčiji, Anatoliji, na gori Ararat, v Iranu, Afganistanu, Pakistanu, v Perzijskem zalivu, na Sinaju, v Siriji, Jordaniji. Zanimivo je, da so tu vzklile prve človeške civilizacije, ki so iznašle pisavo, s pisavo pa se začnejo pisani viri, zanima pa me tudi prazgodovina. Tam ni pisanih virov, moraš se osredotočiti na ostaline. Ob stne preteklosti pa tudi iz posebnega občudovanja, ki ga imamo do velikih osebnosti, zarisanih v čas ■ sam Kepler, oseba iz šolskih učbenikov, je, lepo vas prosim, hodil nekje po Petanjcih, o tem pa je res treba izvedeti kaj več... Za temo sem se odločil tako, kot se odločim za vsako. Najprej pregledam, ali se je kdo s to temo že ukvarjal. Iščem luknje v znanosti. Taka »luknja« je bila npr. tudi to Keplerjevo bivanje na Petanjcih. Sam pravi, da so ga pregnali na Madžarsko, in verjetno so zato kraj njegovega bi- teni bi še pripomnil, da Prekmurje nikakor ni bilo v ozadju zgodovine. Bilo je zelo poseljeno prehodno območje iz Panonije v Sredozemlje. Tod je hodilo veliko ljudstev. Zanimivo je na primer tudi, ko sem raziskoval družino Nadasdyjev, njihovo družinsko deblo, sem v začetku našel slovanska imena - Venčeslav, Ladislav, Vraslav - in začetni predikat de Pethened. Zanimivo bi bilo raziskati tudi poseben razvoj prekmurskega jezika, tudi tu je še veliko neraziskanega. pisanih virih, mora obvladati kar nekaj jezikov. Koliko jih vi? Kakšnih deset - klasične: grški, latinski, hebrejski, evropske: nemški, angleški, madžarski, slovanske, malo tudi orientalske: turški, perzijski, arabski - pravijo, da se vsakega naslednjega naučiš lažje, in to je tudi res. Zdaj živite v Gradcu. S čim se trenutno ukvarjate, kakšni so vaši znanstveni načrti? Pred enim letom sem doktoriral na temo Topografija Jafetitov v Stari zavezi in utrdbe Aleksandra Velikega na kaspijsko-hirka-nijskem območju. Zdaj se pripravljam na habilitacijo, ukvarjam se z več projekti, ki jih skušam objaviti v strokovnih revijah - to so monografije, znanstveni prispevki. Ko je takega gradiva dovolj zbranega in objavljenega, ga predstaviš določenemu profesorju, ki ga sprejme kot habilitacijo. Želim postati univerzitetni docent. Zdaj pa preidimo k osrednjemu vprašanju, tistemu, zaradi katerega je pravzaprav nastal ta pogovor: kako je nastajala vaša knjiga, komu je namenjena. Ob prelistavanju, saj za pošteno branje še ni bilo časa, je bilo videti, da je znanstveno delo, obenem pa vznemirja domišljijo tudi neznanstvenega bralca ■ mogoče zaradi otroškega zanimanja za odkrivanje skrivno- vanja v začetku iskali na Madžarskem. V graški knjižnici sem na primer našel vprašaj pod imenom Petanica v Loserthovi knjigi - bralec imena ni znal lokalizirati, čemur se ni čuditi, saj so bile na tem območju pogoste spremembe meja, držav in imena tega kraja. Z delom okoli knjige sem se začel ukvarjati pred več kot enim letom, in sicer na pobudo Slovenskega protestantskega društva Primoža Trubarja, razmišljal pa sem o tem že veliko prej, že ko sem prebiral Duševne liste in Evangeličanski koledar - o tem je v obeh precej pisalo, vendar pa viri niso bili vedno navedeni. Že kot študent sem obiskal Tišino, se oglasil pri dr. Vaneku Šiftarju in župniku Janezu Gregorju. Videl sem tudi nagrobnik barona Herbertstorffa v tišinski cerkvi, zvedel o bobnenju, ki ga slišijo domačini, ko se vozijo čez kastelišče. Tako nekako seje moje zanimanje iz študentskih let ujelo z željo društva Primoža Trubarja, naj postane tema o Keplerju zaokrožena celota. V začetku se mi je zdelo težavno, saj nisem zgodovinar novega veka. Čeprav sem študiral tudi zgodovino, se vendarle nisem počutil dovolj kompetentnega. Najprej smo se pogovarjali o krajši razpravi, nekakšni seminarski nalogi, a to bi bilo primerno le za kakšen strokovni ali znanstveni časopis -zato sem se odločil, da bo treba vse skupaj temeljito preštudirati. Tako je bilo moje delo različno: arhivsko, arheološko, heraldično, fotografsko in še kaj. Sponzorji so mi omogočili tudi študijska potovanja in tako je knjiga izšla v letu dni, torej pravočasno, ob 400-letnici Keplerjevega bivanja na Petanjcih, saj je predgovor nastal leto prej - 1998. Knjiga ni naravnana polemično, prej dopolnjevalno, tudi oz načena je tako: kulturnozgodovinski, topografskoarheološki in cerkvenozgodovinski prispevki k razvoju protestantizma v Prekmurju in predstavlja lepo in ustrezno dopolnilo k pravkar končanemu simpoziju Protestantizem ■ zatočišče izgnanih na Petanjcih. Povsem nepolemična knjiga ni - z vsem, kar sem prebral, se nisem mogel strinjati. Tako, na primer, čeprav nekoga cenim kot znanstvenika, se ne morem strinjati z njegovo metodo dialektičnega materializma pri tozadevni tematiki. Prav tako se mi, na primer, ne zdi točna trditev dr. Vilka Novaka, ki se sprašuje, ali so protestanti na Petanjcih sploh imeli molilnico - ta je prav gotovo bila, saj je bilo versko življenje organizirano. Baron Her-berstorff je bil inšpektor, obredov se je udeležil sam grof Na-dasdy, poročila pa govorijo tudi o tem, da so ob praznikih prihajali tudi Slovenci onkraj Mure -s Koroške, Štajerske in to v tako velikem številu, da jih duhovnik ni zmogel vseh spovedati. Obstaja pa še možnost, da so uporabljali tišinsko cerkev - to dokazuje epitaf barona Karla von Herbertstorffa, številne izkopane kosti pa pričajo o tem, da je bilo najbrž tu protestantsko pokopališče. Svoje duhovnike, dostojanstvenike in vernike so pokopavali poleg cerkve. Ena od misli slavnostnega govornika Cirila Zlobca na simpoziju je bila tudi misel o strpnosti, ki je bogastvo te pokrajine ■ ali tudi tam v Avstriji in še malo dlje živite v strpnem okolju? 0 strpnosti bi lahko rekli, da ni v naraščanju, ampak da poj-enjuje. V zahodnem svetu te sicer nihče ne vpraša o tvoji verski pripadnosti, te pa povpraša o tvoji nacionalnosti. Videti je proces razkrajanja religioznosti in vzpon nacionalizma. Osebno kakšne nestrpnosti nisem obču til, opažam pa jo v širšem smislu - opaža se kot nekakšen odpor -, vendar pa gre bolj za nerazčiščene zgodovinske stvari - nimajo rasne osnove, kakšne rasne vzvišenosti nisem opazil. Na začetku vaše knjige je lep citat iz Keplerjeve knjige Mp sterium cosmographicun Kot se ne sprašujemo, čemu koristi, da pojejo ptice, ki so bile ustvarjene, da pojejo in jim je t° v užitek - tako naj se ne bi spraševali, zakaj se človekov duh trudi razvozlati skrivnosti vesolja. Naravni pojavi so namreč prav zato tako pestri in na nebu skriti zakladi tako bogati, da človekovemu duhu ne bi nikoli zmanjkalo sveže hrane. g Upajmo, daiešeae„eb^ anjkalo in da >e na mljiše veliko skrM0^ bo tudi še vaš dun razvozlal ■ kakšni so in daljni načrti? Prav gotovo si ze , , jj in uresničiti še ma pse-upam, da bom pri že stransko podporo. afleW vedno, se spet zanima .^va-neraziskanega, n°°e® 0(jovir8 ti prežvečenih lde-l' protestantizma v ni bila napisana. Era aSeJ6 je zbral precej gra .^dualn0 preveč spuščal v m .] torej interpretacijo - w juian1 Pa eden od mojih nacrto -še več idej. v6lik° & Mislim, da je tre -atj, lati in se že zgodaj z atj(0z je življenje vedno P^a uresničitev vseh na poste zac je obžaloval, ^^opiiio-vil, pa je napisali si želi še več. bliz11L načrte sodi Kep6 m sp° j v Murski SoboO^^^ nik prekmurski P , Plečnik m njeg evangeličansko da bi pa je moja želj • ^1^ muzejP^vBudi^o dobnegako 0 ZanjbireS gradiva. Vsi ti Pr° p. več let dela. behstIGr3' Delam Pa 33 nogoj j Ves čas sem z e dcu, z drugo p tako daleč, 23 ugam ne )eč. še ustreza. Prpujiaj pr aj zame je npr- vaIii Z Če je tako, P tu-ostane po s13®®^ tak0' tam, in da po ur dcu kot pn nas vse svoje želJe 0G^ ca6AB0SL BEA , 4. november 1999 KULTURA Zimske urice ali branje za začetnike Miguel Cervantes de Saavedra (1548-1616) je bil kot večina umetnikov svojega časa Pnvi renesančni človek. Poznal je pojem slave, spoštoval jo je in iskal - najprej kot vojak, nato k°t pisatelj, in čeprav bi si jo zaslužil bolj kot ki jih je slavila doba, ga je imela nenehno za norca, se mu izmikala in ga, tako kot se pogosto dogaja, počastila šele po smrti, in kot bi se mu hotela oddolžiti za vse, osvetljuje njegovo 'me iz stoletja v stoletje. On sam pa je končal Oljenje v stiskah in nadlogah, ne da bi popustil v veri, da ga ne bo naroda ne jezika, ki ne bi Poznal njegovega don Kihota, klavrnega sina Utežnega očeta, kot ga sam imenuje, ker kot Provi, narava ne zmore roditi drugega kot sebi Podobno. In res bi stežka našli človeka, ki ne bi poznal pojmov, kot so donkihotovstvo, bojevanje z mHni na veter, ki ne bi vedel, kaj pomeni vzde-Vek ■ Sancho, obenem pa se knjige, ki uživa tolikšen sloves, ni niti dotaknil. Vsakršno razpra-^anje in proučevanje te knjige nas med dru-tiči, da sta don Kihot in Sancho Pansa dva Pola človeške narave ■ prvi predstavlja ideali-ki sili človeka, da preseže samega sebe, ^rugi pa našo zemeljsko, pohlepno, uživaško Plot- Pa povejmo čisto na kratko. Don Kihot, Postarani španski plemič, si je krajšal čas z ranjem viteških romanov. Od tega, kot pravi Pisatelj, so se mu skisali možgani, začel sije domišljati, da je tudi sam popotni vitez, kije Poklican k pomembnemu poslanstvu: premago-''oti velikane in čarovnike, reševati kraljične, Bistroumni plemič don Kihot iz Munche pirati vsakršne krivice, za kar se na koncu eda dobi kraljestvo ali kaj podobnega. V to pritegne še svojega izmučenega konja, .^u nadene zveneče ime Rosinant, in soseda, ^roglega kmetiča Sancha Panso, preprostega ^alo pohlepnega; obljubi pa mu grofijo, če u bo zvesto služil kot oproda. Seveda pa vitez rebuje tudi damo, in ker don Kihot na videz p ja Is eno žensko - mlado kmečko dekle iz ^.^'•jt Pritakne ime Dulcineja. V imenu te Sll-Sene lepotice, ki ji izročilo mimogrede pripi-kod daje ime^a najspretnejšo roko v Manchi, in. arje bilo treba nasoliti svinino, se napoti ^'Prigod. fesn - ^aj’ svetu n' ved za Pr'8°de’ postal je Zat0 se don Kihotovi podvisi vedn0 nts^^0 v sv°le smešno nasprotje. Velikani ^'kani, ampak mlini na veter, Mambri-em ni ^em’ ampak brivska skodela, gra-D^da^avt niso gradovi, ampak zanikrne podi^ e. krčme, v katerih tudi poteka večina dogo-^hk"1 našega novopečenega viteza, katerim se gan ° Žabotama do solz in obenem občutimo k° Poslušamo, kako »nemarno ^stj^ ^aritorno obsipava z viteško udvorlji-dvom’ da je kraljična, kar zanj brez a tudi Je. kro^ $Vet ga ne sprejema. Ne le, da se mu to pta 'n Posmehuje, tudi marsikatero hudob-taj^^šoino mu skuha in nazadnje še Uspe Cjp ' hoče ga spametovati in to mu tudi 4op zadnjem dvoboju, ko je zmagan, se ot P° ukazu svojega nasprotnika vrne ^alostiliI>Ozna svojo zmoto, in ko jo spozna, od ki Je oproda Sancho Pansa, grop-^ SVOji PreProstosti že davno spoznal, ^kop b°’ amPah samo »bunke in treski, nji^ 1 Veo vse žive dni tako«, iskreno joče za ^svo-^ mecltem že pozabil na obete, spoz-k^a 8°spoda in ga iskreno vzljubil. Zgo-f bistvu že znana. lahp>a ‘mamo mi z vsem tem?Le to, da enkrat don Kihot, drugič Sancho od n ° $e n' bojeval vnaprej izgubljenih hjo še tudi sicer ne bi imel koristi, in (‘ni bon Z lis,yimi očmi gledal v svet, da bi kje ^‘hota f skozi«. Zato pa le berimo don '°^žnikta haj‘ga nas kot dober prijatelj in . ^ke ve/ te8°bah lahko spremlja dolge zi-tanka p° možnosti si vzemimo prevod ^tjetno / na ’ zaradi poučnega uvoda in ne-lePega jezika. ’ • BEA BABOŠ LOGAR ■ Številne prireditve v pričakovanju dneva reformacije Predstavitev knjige dr. Theodorja Harija Leto dni delovanja Društva krščanskih izobražencev Pomurja D ruštvo krščanskih izobražencev Pomurja, ki deluje že leto dni, je kot prvo Johannes Kepler in začetki reformacije v Prekmurju nevu reformacije, ki ga pri nas praznujejo protestanti - evangeličani augsburške veroizpovedi, se mirno lahko priključimo tudi drugi ljubitelji slovenske kulture in lepe slovenske besede, če ne zaradi drugega, pa zaradi Primoža Trubarja, človeka, ki nas je, kot je nekdo posrečeno zapisal, naučil brati, pa tudi zaradi številnih kakovostnih kulturnih prireditev, ki so potekale v teh dneh. Med njimi je na svoj način izstopala predstavitev knjige dr. Theodorja Harija, ki jo je izdalo Slovensko protestantsko društvo Primoža Trubarja ob 400-letnici bivanja znamenitega matematika in astronoma na Petanjcih - dogodka, ki ni vzpodbujal k raziskovanju in pisanju le znanstvenikov, ampak tudi domišljijo ljudi nasploh, posebno pa prebivalcev kraja, ki so poslušali votlo bobnenje, ko so se s vpregami vozili preko kastelišča - prostora, kjer je v 16. stoletju stal dvorec Nadasdyjev - zatočišče protestantov in pregnanih iz Gradca. Dr. Theodorja Harija domače občinstvo že pozna po arheoloških zapisih in člankih, kijih objavlja v Evangeličanskem koledarju. Na predstavitvi knjige, ki jo je vodil zgodovinar Franc Kuzmič, je avtor govoril o svojem zanimanju za v novem ciklusu organiziralo predavanje zgodovinarke Metke Fujs Priključitev Prekmurja k Sloveniji in vloga krščanskih izobražencev pri tem. Duhovni oče društva, ki je bilo doslej deležno le manjše medijske pozornosti, je dr. Karel Bedemjak, docent. Skupina izobražencev je doslej pripravila že nekaj kakovostnih predavanj in snov, ki se je lepo povezala z željo Slovenskega društva Primoža Trubarja po primernem zaznamovanju Keplerjevega bivanja na Petanjcih in začetka reformacije v Prekmurju. Čeprav je dr. Hari biblični arheolog, ga zanima tudi zgodovinopisje, posebno različna še neraziskana področja, pri nastajanju knjige pa je uporabil interdisciplinarno metodo. Knjiga, ki je namenjena poznavalcem, pa utegne biti zanimiva še za marsikoga, saj odkriva košček naše skupne preteklosti, o kateri ne vemo prav dosti. Takšno zanimanje je potrdilo tudi številno občinstvo, ki je skoraj napolnilo Jakijevo dvorano zavarovalnice Triglav. BEA BABOŠ LOGAR ■ Goričko in Porabje Oživljanje pozabljenih Življenje agrarno-polproletarske sedanjosti in videvanje prihodnosti oričko in Porabje, obe skrajno obrobni pokrajini dveh sosednjih držav, sta bili še pred kratkim skorajda zunaj nacionalne pozornosti slovenske in madžarske države; na Porabje oz. tamkaj živečo slovensko narodnostno skupnost kakor da so oblikovalci slovenske zamejske politike vsi po vrsti pozabljali. V tem položaju sta obe pokrajini živeli svojo agrarno-polproletarsko sedanjost in v tem videli tudi svojo prihodnost. Potem pa je prišla železniška proga, ki so jo Porabci zavrnili, sprejeli pa Goričanci; proga, ki (p)odpira mednarodni transportni koridor in ki so jo na Slovenskih železnicah poimenovali kar “madžarka”. Jasno je, da ta proga predstavlja neko razvojno strategijo, v kateri pa gre bolj malo za Goričko in veliko več za interese, ki jih transportni koridor med evropskim severovzhodom in jugom pomaga uresničevati. Hkrati z železnico so prišli tudi številni projekti, financirani z različnih domačih in evropskih (bruseljskih) ministrstev. Med njimi je tudi projekt Sodelovanje med Rabo in Muro kot prvi sfovenski projekt čezmejnega sodelovanja v okviru programa Phare Čredo. Njegov nosilec je Občina Šalovci, njen partner na madžarski strani Zveza Slovencev na Madžar-. skem, njegov predlagatelj in izvajalec pa Podjetje za promocijo kulture Franc - Franc M. Sobota, d. o. o. Ta projekt, ki se bo po 18 mesecih končal novembra letos in katerega končni rezultat naj bi bila vsebinska zasnova kulturno-turistične poti od Rabe do Mure (od Monoštra do M. Sobote), simbolizira drugačno razvojno vizijo obeh pokrajin. Poleg še nekaterih drugih sorodnih projektov gradi - poenostavljeno povedano - na aktiviranju kulturnozgodovinskega izročila in naravnih danosti ter vključitvi le-teh v sodobno oblikovano turistično ponudbo. Kaže pa, da postajajo prebivalci Goričkega skeptični do obeh “novitet”. Kakor čedalje bolj nemo zrejo v veliko gradbišče med Puconci in Hodošem, v neznosni prah in marsikje uničene poljščine, tako ostajajo skeptični tudi ob predlogih za aktiviranje svojih kulturnozgodovinskih, naravnih idr. potencialov ter graditev turistične ponudbe na doslej neizkoriščenih t. i. primerjalnih prednostih. Vsaj tako bi bilo mogoče sklepati po udeležbi na delavnici Kulturno-turistična podoba Goričkega in Porabja, ki so jo pripravili nosilci prej omenjena projekta minuli petek v Šalovcih in so na njej razgrnili rezultate dosedanjih štirih faz projekta. Če se je od skoraj 70 povablje- nih županov, predstavnikov turističnih društev, kulturnih društev, kulturno-umetniških društev ter drugih sorodnih regijskih organizacij februarske okrogle mize (prav tako v Šalovcih) udeležilo skoraj 30, pa se jih je tokratne delavnice skupaj z izvajalci borih ducat. Tako so lahko snovalci kulturno-turistične poti in predloga njene praktične uresničitve pregledali in dopolnili zbirnik podatkov o kulturnozgodovinskem izročilu, naravnih znamenitostih in aktualnem kul-turno-turističnem dogajanju, ki naj bi prišlo v poštev pri zasnovi poti le s predstavniki šalovske, puconske in moravske občine. Tako ostaja prej ali slej golo vprašanje: kakšna (in ali sploh kakšna) bo podoba Goričkega? FJ ■ DRUŠTVO KRŠČANSKIH IZOBRAŽENCEV POMURJA j CraagačmA, 8000 Miri« Sfboll.teINbn 068/34-290 | gostila ugledne predavatelje, npr. dr. Huberta Požarnika, dr. Bogomira Kovača, dr. Petra Venclja, Lojzeta Peterleta, Vinka Ošlaka ... Vsebina lanskoletnih predavanj je iz različnih vidikov osvetljevala problem vključevanja Slovenije v Evropo, letošnje vsebine pa bodo verjetno bolj namenjene humanističnim in mo-ralno-etičnim temam. Društvo, ki si je zagotovilo že tudi kar stalno in lepo število poslušalcev, gostuje v Jakijevi dvorani zavarovalnice Triglav, predavanja pa organizira enkrat mesečno. Na ta način želi vzpostaviti prostor soočenja, dialoga, strpnosti med tako ali drugače mislečimi, ki jih je v tem našem večkulturnem prostoru več kot dovolj. Zato tudi po tej poti vabi med svoje člane ali vsaj poslušalce vse, ki jih zanima tovrstno delovanje in bi želeli vanj tudi kaj prispevati. BEA BABOŠ LOGAR ■ Palica, ki mora iz rok učiteljev, prej ali slej preide v roke učencev. Daleč je, daleč od tod... V soboto zvečer je bil v kavarni hotela Diana v Murski Soboti promocijski koncert ob izidu CD-plošče Daleč je .... na kateri je predsta- Evangelicanska cerkvena občina v M. Soboti je priredila v počastitev dneva reformacije koncert komorne glasbe v evangeličanski cerkvi. vljena izbrana sodobna prekmurska poezija, ki so jo uglasbili pomurski glasbeniki. Tako kot pri projektu, so tudi na koncertu sodelovali Vlado Kreslin, Regina, Orleki (na posnetku), Bogdana Herman, Dorina in Dejan, Marko banda, Posodi mi jurja, Glinasti golobi, Odpisani in Kontrabant. Glavni pobudnik in izvajalec projekta je Društvo prekmurske pobude Onej, poleg njega pa še Občina Moravske Toplice, Zveza Slovencev na Madžarskem iz Monoštra in Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko iz Gradca. Projekt se izvaja s podporo programa Phare, sponzorska sredstva pa je primaknila tudi Zavarovalnica Triglav - OE M. Sobota. To je bil že tretji promocijski koncert, saj sta bila prva dva v avstrijski Radgoni oz. Monoštru. Foto: NATAŠA JUHNOV 12 O TEM IN ONEM 4. november 1999, vb in sedanjosti Leto 1960 Kakšno vino pijemo? lil Vinogradniki leta 1960 med pokušanjem novega vina JOŽE GABOR ■ Danes se vinogradniki zavedajo, da imajo prihodnost le z dobrimi vini. Na fotografiji so kapelske gorice. Inšpektorji so dobili namreč precej pritožb občanov, da v gostilnah prodajajo vina iz šmarnice in druga vina čudnega okusa pod nazivi, kot so »šipon« ali »burgundec«. Analize so torej potrdile, da je bilo kar nekaj »šiponov« iz samorodnice. Pri mnogih gostincih, ki so kupovali vino od podjetja Vino Maribor, so ugotovili, da je bil burgundec dejansko navadno namizno vino, ki je bilo precej kislo, močno žveplano in je povrh še vrelo. V tovarni Planika, kjer so imeli veselico po volitvah delavskega sveta, pa so se inšpektorjev lotili dokaj agresivno in na njih vpili, da se nimajo v njihovo vino kaj vtikati, pa če bodo pili gnojnico. Skratka, rezultati analize so pokazali, da so bile pritožbe potrošnikov upravičene in da so jih gostinci, proizvajalci in distriburterji vin vlekli za nos, kjer se je le dalo. Iz zbranih podatkov so namreč ugotovili, da do nepravilnosti ni prihajalo le v gostilnah, ampak pogosto že v kleteh proizvajalcev in distributerjev. Najpogostejše nepravilnosti so bile dolivanje vode, dodajanje samorodnice, neustrezne oznake, močno žveplanje in podobno. Danes, ob povečani konkurenci med gostinci, pridelovalci vin in preprodajalci, je gotovo interes vsakega gostinca, ki hoče ohraniti stalne goste, da ponuja dobra vina. Kultura pitja dobrih vin se uspešno širi tudi po pokrajini ob Muri. Najdejo pa se tudi taki, ki želijo hitro zaslužiti z naivnimi pivci, ki potem s kislim obrazom odhajajo iz gostilne ali vinotoča in si obljubljajo, da tja ne bodo več stopili. Kjubitelje dobre vinske kapljice smo vedno delili na tiste, ki poznajo in cenijo dobra vina, in na tiste, ki jim je pomembna predvsem količina izpitega vina. Čeprav raziskave kažejo, da je teh drugih v Sloveniji še vedno zelo veliko, se po drugi strani tudi veča odstotek tistih, ki znajo uživati v dobrih vinih. V začetku šestdesetih let je bil odnos do vina precej drugačen, čeprav so si državne institucije že takrat prizadevale, da bi proizvajalci in gostinci prodajali boljša vina. Zato so se leta 1960 inšpektorji lotili gostincev in organizatorjev veselic po Pomurju, da bi ugotovili, kako kakovostna vina pijemo, in so prišli do poraznih rezultatov. Med analiziranjem 43 vzorcev so tržni inšpektorji namreč ugotovili, da jih je kar 29 neprimerne kakovosti. Megleno popoldne nad progo 'j ' Že prihajanj ELKO OMV ekstra lahko kurilno brezplačna in hitra dostava preprosto naročanje po telefonu ugodni plačilni pogoji možno obročno plačevanje na 3 ali 6 obrokov za večje količine dajemo dodatne popuste dober izkoristek energije okolju prijaznejše kurilno olje 4. november 1999 KMETIJSTVO 13 Zadravčevi Erjavčevi dnevi ’99 Prejšnji četrtek in petek je potekalo v Kongresni dvorani hotela Radin v Radencih tradicionalno, tokrat te 8. posvetovanje o prehrani domačih živali, ki ga orgarAzi-rata Uprava Republike Sloveli6 za pospeševanje kmetij-stva pod okriljem Ministrstva Za kmetijstvo, gozdarstvo in Prehrano ter Živinorejsko-vete-rinarski zavod za Pomurje iz ^rske Sobote. Posvetovanje nosi ime po dveh ^Hembnih možeh, ki sta soustv-ariala zgodovino in njen razvoj v poseki živinoreji. To sta bila dr. Zadravec in mag. Milan Erjavec. Posvetovanje je namenjeno v vrsti izmenjavi izkušenj in zn-ania s področja prehrane živali. Glavna nit tokratnega posveto-,ania ie bila povezana z eno od Abonent krme, to je vlaknina ali grobni polisaharidi. ’ Pozdravnem nagovoru je spr-9°vori| tudi Boris Jež, direktor re-i^^ke uprave za pospeševanje /'bistva, ki je opozoril, daje leto-vodilna tema sicer ozko zastaja3. vendar zaradi tega nič manj ^embnain mogoče še celo pre-* raziskana. Udeležba priznanih tujih preda-^e|iev iz Avstrije (BAL Gumpen-M Nemčije (univerza Hohenhe-■Mgart) in Madžarske (Agro-Fka fakulteta Godollo) ter do-predavateljev (Biotehniška >eta Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije, Veterinarska bolnica Maribor ter Fakulteta za kmetijstvo) je potrdila visok strokovni nivo srečanja. Skupno je bilo predstavljenih 15 referatov in 11 posterjev. Navzočih je bilo tudi nekaj sponzorjev kot predstavnikov gospodarstva ter kmetijska svetovalna služba, kar je zagotovilo, da posvet ni samo internega značaja, ampak pomeni pomemben prenos strokovnega znanja v živinoreji v praktično uporabo. Na koncu posvetovanja je glavni sponzor Maia iz Domžal pripravil še ekskurzijo v odkupni center za žitarice, sušenje in pripravo za krmo v Sombotel na Madžarsko. I. BABIČ, FOTO.: A. PEN ■ Kakovost, ki se bo pomnila! ? etošnja jesen je bila vinogradnikom zelo naklonjena s soncem, kar se ka?e tudi v sladkornih stopnjah grozdja ob trgatvi. Največ sladkorja so imele srednje pozne sorte. Pridelali smo tudi predikatna vina, ki pa v večini primerov zaradi pomanjkanja žlahtne gnilobe ne bodo imela tako značilnega karakterja kot v lanskem letu. Višje sladkorne stopnje mošta zahtevajo tudi več kletarskega znanja, saj je nevarnost pojava bolezni in napak večja. Prva težava, ki se lahko pojavi, je zastoj alkoholnega vrenja, posebno še v moštih, ki dajo vina z 12,5 vol. % alkohola ih več (sladkorne stopnje nad 90 Oeksle-jevih stopinj). Vzrok za slabo aktivnost in razmnoževanje kvasnic ni samo strupenost alkohola, temveč je moteno razmnoževanje kvasnic zaradi vi- •" ■1(1 1 •' "A- SEJEM SADJE 3. sejem semen, sadik, sadja, vrtnin, čebelarstva in opreme Kjer lahko poskusite nove sorte jabolk in hrušk, kupite sadje in še sadiko I 10. -14. november ’99 Gornja Radgona Sejem spremlja državna razstava pasemskih malih živali Razstavljenih bo preko 1500 živali >NJA in SPREMLJAJOČI PROGRAM koo J: odstavitev sadjarske šole Witzawinkel Avstrija Odprtje sejma in razstave “Ognjemet slovenskih penečih vin” 1000 111 - Sadjarstvo - Drevesničarstvo - Trsničarstvo $°rta Elstar od sajenja do prodaje ^■Oo p^3 trsoičarskega odbora Slovenije Odstavitev programa dela slovenske drevesničarske družbe ’70q ^ridelava matičnega razmnofevalnega materiala za sadjarstvo IV. r°nanje slovenske vinske kraljice za leto 2000 X p ■ • ’99 - Semenarstvo - Vrtninarstvo otrjevanje in varstvo novih sort orisko spremenjene rastline e§rirana pridelava vrtnin । »negrirana pridelava vrtnin 11.0^’’ Čebelarstvo - Ze,iš*®r^ kongresa ^.00 p °Vosti iz levjega svetovnega ^^|ovanfa in nadzora ^edstavitev predloga programa p društva pridelovalcev kakovosti zdravilnih zelišč. Preds a s|amnik j M ln Predelovalcev zelišč. Predavanje am 5 14.11,'99 1% t7' občni zbor društva oračev j |n znanimi Slovenci, ivahno radijsko dopoldne s stro o _ oddaja z neposred-abavnoglasbena in poljudno stro d,Q povezujeta prenosom iz hale B na sejmi u- rtane Kocutar. Popularni Štajerc” Alfi Nipič in novi 5-0q De,°vni čas od 10. do 18. ure POMURSKI SEJEM šoke sladkorne stopnje. To se lahko zgodi tudi, ko takoj po razsluzenju dosladkamo z večjimi količinami sladkorja naenkrat. Čim kasneje se začne vrenje, tem težje se kvasnice razmnožujejo in se zračenje mošta ne pozna tako zelo pri razmnoževanju kvasnic, Zračenje drugi dan ima največji vpliv na razmnoževanje kvasnic. Kasnejše zračenje, recimo šesti dan, nima več takega vpliva na razmnoževanje kvasnic. Vendar lahko kljub temu z vsakodnevnim večkratnim razpihovanjem, predvsem v manjših sodih, dosežemo, da vrenje steče do konca. Tudi premočno razsluzenje, ne samo žveplanje, lahko pomeni zastoj v vrenju, saj z odstranitvijo motnih delcev iz mošta kvasnice nimajo opo-re, ki zagotavlja dobro razporeditev le-teh v moštu, istočasno pa so motni delci tudi hrana za njihovo aktiviranje. Tako se svetuje, da pri močno bistrih moštih dodamo za boljše razmnoževanje kvasnic droži iz moštdv mladih vin. V prodaji so tudi dodatki, ki vsebujejo hranila za kvasnice, ki jih lahko dodamo na začetku in na polovici vrenja. To je posebno pomembno tam, kjer je želja, da mošti prevrejo do konca. Odločitev, kako daleč po-vreti mošt, je odvisna od izhodiščne sladkorne stopnje mošta in želene alkoholne stopnje v vinu, naših in potrošniških pivskih okusov. Nimamo vsako leto možnosti, da brez dosla-dkavanja razmišljamo, da iz istega mošta lahko pridobimo suha, polsuha ali polsladka vina. Vendar se moramo zavedati, da potrebujejo vina s preostankom sladkorja višji nivo kletarskega* znanja in tehnološke opremljenosti kleti, drugače so to samo “zimska” vina, kajti topla pomlad postavi spet vse na svoje mesto. Tudi temperatura mošta ima vpliv na vrenje, posebej vplivajo na ustavitev vrenja nihanja temperature. Optimalna vrelna temperatura mošta za bela vina naj bi bila 15-18 stopinj Celzija. Temperature 30-35 stopinj lahko pri višjih izhodišč-■ nih sladkornih stopnjah ustavijo tudi vrenje ali le-to steče v nepravo smer. Trenutno stanje v kleteh je v večini primerov tako, da se približujemo času prvega pretoka, ki pa je odvisen od preostanka sladkorja, višine alkohola in kisline. Tam kjer hočemo imeti suha vina, ki pa imajo trenutno še izrazitejšo kislino, svetujemo, da jih še nekaj časa pustimo na drožeh, vendar moramo sod dopolniti. Vsakodnevno moramo spremljati pri dnu soda, ali razkroj droži ne gre v nepravo smer (boekser-vonj po gnilih jajcih). V takih primerih je potreben takojšen zračen pretok. Še vedno velja, da je test mladega vina na zraku okvirni pokazatelj potrebe po žveplanju. Kot kažejo letošnje izkušnje, potrebujejo mlada vina ob pr- vem pretoku več žvepla, tako bi svetovali žveplanje z dvema do dvema trakovoma in pol (mišljen je 3-gramski trak) na 100 litrov mladega vina ali z drugo sorazmerno količino žvepla (kalijev metabisufit ali 5- do 6-odstot-no žveplasto kislino). V lesenih sodih svetujemo uporabo trakov. Svetujemo, da opravite prvo merjenje prostega žvepla pri mladem vinu teden dni po prvem pretoku. V prvi pretok lahko tam, kjer še nismo, dodamo za boljše čiščenje še bentonit in tudi druga čistila po potrebi, vendar naj bi bila temperatura mladega vina vsaj 8-10 stopinj. Za boljšo sortno značilnost je proti koncu vrenja možen tudi dodatek encimov, vendar naj v tem primeru čiščenje z bentonitom sledi kasneje. O kakovosti letošnjega letnika nam priča tudi že 15. tradicionalno ocenjevanje vinskih mostov, ki smo ga imeli 23. oktobra v Gerlin-cih. Posebej še lahko pohvalimo vinske mošte iz sort chardonnay, sauvi-gnon in laški rizling. Letošnji' najvišje ocenjeni vinski mošt je iz sorte char-donnay pridelovalca Alojza Graha iz Gerlinec. ERNEST NOVAK, UNIV. DIPL. INŽ. AGR. I Cene krmil in vitaminsko -mineralnih dodatkov tovarniško ime pakiranje KZ Ledavski dol Cankova SKZ Kmetovalec Ljutomer Agromarket Tešanovci pu-predstarter 10/1 - 93,00 73,80 pu-starter 10/1 - 68,00 60,00 pu starter 40/1 64,70 62,00 58,00 (50/1) s-doj 40/1 - 42,95 40,90 (50/1) bek 1 40/1 45,10 43,75 53,00 (50/1) bek 2 40/1 43,30 - 47,00 (50/1) > - super 10/1 - — 70,00 - super 50/1 - - 68,00 super bek 35 10/1 - 75,00 58,00 super bek 35 40/1 69,00 64,80 56,00 tl-štarter 10/1 - 57,60 60,00 tl-štarter 40/1 54,10 51,96 52,00 (50/1) tl-pit 1 40/1 54,10 37,80 50,00 (50/1) tl-pit 1 10/1 - — 48,00 tl-pit 2 40/1 37,60 — 45,00 tl-pit 2 10/1 - — 47,00 super-u-3 40/1 51,70 — — bro-štarter 10/1 - 68,40 65,00 bro-štarter 25/1 66,10 — — bro-finišer 10/1 - —X 60,00 bro finišer 25/1 - 62,56 ’ — • ns-k (za nesnice) 10/1 59,50 61,80 57,00 krmilo za kunce 10/1 — 59,70 supermix 3% pr 30/1 179,40 151,63 — gov 1 50/1 - — 48,00 supermix 3% gov 30/1 - 116,33 — supermix 3% krave 30/1 - 110,80 — supermix 4% pis 20/1 - 163,30 — supermix4% pu 20/1 - 235,60 — vitaredin 2/1 248,20 22'1,50 260,00 kostomin 2/1 - 202,50 — bovisal 5/1 130,90 — kravimin 3 5/1 229,80 . 204,00 — kravimin 6 5/1 157,60 146,00 pravimin 1 5/1 241,50 - pravimin 2 5/1 224,60 204,00 — pravimin 2 25/1 - 179,72 — pravimin puj 25/1 - 272,16 — pravimin pit 25/1 - 199,20 — krmilna moka 35/1 - 18,57 19,00 sončične tropine rinfuza 25,80 33,18 (33/1) 44,00 (50/1) mesna moka 25/1 64,90 72,00 78,00 sojine tropine 40/1 61,00 — 57,00 (50/1) sojine tropine rinfuza 48,20. 48,50 bučne pogače 50/1 - 59,61 —’ pšenični otrobi 40/1 - 18,75 21,00 (25/1) pšenično krmilo 40/1 19,50 - — repične tropine 40/1 30,90 — — ribja moka 50/1 152,80 - — Krmna bilanca in pašno-košni sistem reje prejšnji številki Vestnika smo opisali potrebe kmetij po kmetijskih površinah za rejo krav molz- nic, ki temelji izključno na krmljenju v hlevu. To pomeni, da kmetije nimajo možnosti paše. V tejle številki Vestnika pa želimo predstaviti modele, kjer krmljenje v poletnem obdobju bazira na paši, pozimi pa na travni silaži. Površine smo izračunali na osnovi srednje intenzivnosti pridelave krme, to pomeni, daje mogoče pri večji intenzivnosti pridelave krme zmanjšati potrebe po njivskih in travniških površinah. Tako v prejšnjem kakor tudi v zdajšnjem sestavku smo upoštevali obremenjenost 2,0 do 2,5 GVŽ na ha. V zadnjih dveh številkah Vestnika smo vam opisali okvirne normative potreb kmetijskih površin in krme za različno število krav molznic in plemenskih telic. Med rejci obstajajo specifičnosti, zato vam svetujemo, če ste zainteresirani za izračun krmne bilance, da se obrnete na svojega območnega svetovalca. ŽVZ ZA POMURJE KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA ZA POMURJE MAG. STANKO KAPUN, UNIV. DIPL. INŽ. KMET. I VESTNIK 1.10 krav, 5 plemenskih telic Letno potrebuje kmetija naslednje količine krme 1. paša...................................... 2. travna silaža ............................ 3. koruzna silaža............................ 4. mrva...................................... Letno potrebuje kmetija naslednje površine: 1. pašnik ,.................................. 2. travinje.................................. 26460 kg SS 27750 kg SS 21490 kg SS . 5062 kg SS 3,7 ha ' 2,5 ha 3. njivske površine . 2,5 ha (1,8 ha koruzna silaža, 0,7 koruza za zrno) 2.15 krav, 8 plemenskih telic Letno potrebuje kmetija naslednje količine krme: ,1. paša....................................... 2. travna silažg ............................. 3. koruzna silaža............................. 4. mrva....................................... Letno potrebuje kmetija naslednje površine: 1. pašnik ... u............................... 2. travinje................................... . 40320 kg SS . 42365 kg SS . 32215 kg SS . . 7767 kg SS 5,7 ha 3,3 ha 3. njivske površine . 4,2 ha (3,2 ha koruzna silaža, 1 ha koruza za zrno) 3. 20 krav, 10 plemenskih telic Letno potrebuje kmetija naslednje količine krme 1. paša.......,.............................. 2. travna silaža ............................ 3. koruzna silaža ........................... 4. mrva......i............................... Letno potrebuje kmetija naslednje površine 1. pašnik .... j............................. 2. travinje (................................ 52920 kg SS 55500 kg SS 42980 kg SS 10125 kg SS 9 ha 6,9 3. njivske površine?,0 ha (5,5 ha koruze za silažo, 1,5 ha koruze za zrno) 4. 30 krav, 15 plemenskih telic Letno potrebuje kmetija naslednje količine krme: 1. paša........................................ 2. travna silaža ............................. 3. koruzna silaža............................. 4. mrva....................................... Letno potrebuje kmetija naslednje površine: 1. pašnik .............................................11,2 ha 2. travinja.............................................6,4 ha 3. njivskih površin 8,6 ha (6.4 ha koruzne silaže, 2.2 ha koruze za zrnje) 79380 kg SS 83250 kg SS 64470 kg SS 15187 kg SS 14 IZ NAŠIH KRAJEV 4. november 1999, ffjl Na Osterčevem trgu v Veržeju stoji spomenik z imenom Cvet bratstva in enotnosti, ki je potreben temeljite obnove. Na sliki je edinstven spomenik, postavljen leta 1981 v spomin na 40. obletnico vstaje jugoslovanskih narodov. Avtor spomenika je Lojze Veberič. Spomenik, ki ima obliko cveta, je z leti načel zob časa, zato ga bo treba obnoviti, da bo vnovič zacvetel v beli barvi. Foto: J. Žerdin. Negova ostala brez trgovine Prostor za postavitev trgovine je brezplačno odstopila Rimskokatoliška cerkev, oziroma negovska župnija egova je ostala brez samopostrežne trgovine, kjer so se krajani in okoličani oskrbovali z vsakodnevnimi gospodinjskimi potrebščinami. Sedaj se morajo odpravljati po N nakupe v 4,5 kilometra oddaljeno trgovino v Spodnjih Ivanjcih. V V Zitkovcih skoraj brez novorojencev Od 64 hiš v vasi deset praznih Požara v vasi na srečo ni bilo več kot dvajset let Po pripovedovanju starejših Negova v zadnjih sto letih ni bila brez trgovine. Še do sredine druge svetovne vojne sta delovali dve trgovini. Po vojni, ko so trgovine nacionalizirali, je trgovsko dejavnost opravljala nabav-no-prodajna zadruga Napro-za. Iz nje se je razvilo poznejše trgovsko podjetje Sloga Gornja Radgona, ki se je povezalo z ljubljanskim Mercatorjem. Trgovine Mercatorja Sloge so potem postale last Mercatorja SVS Ptuj, kije zaradi nerentabilnosti med prvimi trgovinami na podeželju zaprl samopostrežno trgovino na Negovi. Po prizadevanjih Krajevne skupnosti Negova, kije želela krajanom pomagati, da bi dobili sodobno trgovino, so se z rimskokatoliško skupnostjo v župniji Negova dogovorili za podaritev parcele, kjer sedaj stoji trgovina. Pri tem so pomagali tudi krajani z lesom, medtem ko je podjetje Lončarič prispevalo kritino, objekt pokrilo ter zastonj opravilo vsa krovska in kleparska dela. Kot smo neuradno izvedeli, je trgovski lokal prodan. Kupilo ga je zasebno podjetje Fehr, d. o. o. Gornja Radgona, ki bo v njem kmalu odprlo samopostrežno trgovino. Kdaj se bo to zgodilo, je odvisno od tega, kako hitro bodo dobili vso potrebno dokumentacijo. LUDVIK KRAMBERGER ■ itkovci so mirna ravninska vas, razvlečena nedaleč od Dobrovnika. Okoli 210 vaščanov živi v 54 hišah in nadaljnjih deset domov je brez prebivalcev. S temi hišami gospodarijo: veter, sonce, dež, sneg, zima, mraz ... In v vasi so zadnje čase skoraj brez novorojenčkov. Tokrat je bil naš sogovornik predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Žitkovci gospod Štefan Beko. Sovaščani ga kličejo tudi Pišta ali Ištvan. Ta podatek pove, da smo tokrat obiskali dvojezično vas, v kateri je v večini prebivalstvo madžarske narodnosti. Štefan je gasilec od leta 1953, društveni predsednik pa od 1963. Včasih so imeli v vasi gasilsko desetino in za podmladek je skrbel vod pionirjev. V sedanji desetini sodeluje 18-članov, starih od 18 do 60 let. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1936. Vaški in gasilski dom Žitkovci so zgradili leta 1962. Maja 1997 pa so na pročelju doma odkrili spominsko ploščo, na kateri je dvojezični napis: »Deak Ferenc 1803-1876. Spominsko obeležje so v spomin na velikega državnika iri njegovo družino, ki izvira iz Žitkovec, postavili krajani Žitkovec, ustanove pomurske madžarske narodnostne skupnosti in skupščina Županije Zala.« Vaški in gasilski dom Žitkov-ci/Zsitkoc, kot piše na njegovem pročelju, je duša naselja. V njem se zbirajo člani kulturno-umet-niškega društva, nogometaši in še kdo. Oktober je bil mesec protipožarne varnosti. Kot vsako leto, so se tudi tokrat lotili preventive. Pregledovali so neoporečnost dimnikov. Vaščanom so svetovali, kako varno morajo uskladiščiti V vaški kapeli, ki so jo v Žitkovcih nafto in druge hitro vnetljive snovi. Za gašenje morebitnih požarov imajo v vasi tri vodnjake. Te dni so pregledali njihovo delovanje. Od leta 1994 je v Žitkovce iz Lendave napeljan vodovod. Od takrat je gasilcem na voljo zgradili 1970. leta, imajo cerkveni devet hidrantov. Predsednik žitkovskih gasilcev je zadovoljen, ker v vasi ni bilo požara že več kot dvajset let. Leta 1970 so v Žitkovcih pozidali novo vaško kapelo. V njej ima maše dobrovniški katoliški Predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Žitkovci Štefan Beko pred vaškim in gasilskim domom. Fotografiji: F. Š. obred vsak prvi četrtek v111 duhovnik vsak prvi cetrte^ jit-seču. Lani so zgradiliv3 liško vežico. Nekoliko!0 še opremiti in name5tit Kaki dve leti imajo ureJ6«^ razsvetljavo in glavne va ^aj. so asfaltirane. ^*v^n{|Stva56 , šnjega kmečkega preW^ spreminja. Leta 1983 je0 jle kravje mleko 31 dva. Včasih so imeli2 mleka v vasi, zdaj seje zapeljati do zbiralnice m^ sednje Kamovce. Še P3 leti so imeli vaščani p° telice, bikce skoraj po Zdaj je le v sedmih do . skupaj dvajset govedi at Štefan Beko je bil 3^ ^-pri Komunalnem P°dJ° i0 siva. Skrbel je za ze e stočo Lendave in žara dnosti je dobil P^LcfaN^ FRANČEK STEF* Spomin na Jožeta Kocipra ni zbledel Minilo je že leto .. ina, znanje dandanes največ pomeni!« mi je ponavljal dan za dnem in me s tem spodbujal, da sem se in se še vedno učim. Ta njegov nasvet mi je vedno odmeval v mislih, tudi, ko mi ni šlo vse po načrtih, me je vedno znova nekako »postavil na noge«. Prišel pa je dan, ko so se že od jutra naprej vse stvari obrnile na glavo. In če sem si še tako ponavljala dedkov nasvet, ni nič pomagalo. Kot za stavo je bil dan (četrtek) ves ovit v oblake, ozračje pa je dišalo, kot da bi snemali grozljivko. Če bi takrat vedela, da me doma čaka prava nočna mora, bi iz šole odšla že pred koncem pouka, da bi tisti nesrečni dogodek preprečila. Kot vsak dan, sem se takoj ob prihodu domov odpravila na obisk k dedku. Vedno me je z veseljem pričakoval z nasmehom na obrazu in z najnovejšimi novicami. Toda tisti četrtek je bilo vse drugače. Na poti do dedkove hiše sem srečala očeta, kije od tam prihajal slabe volje. »Nina, dedka je rešilec odpeljal v bolnišnico. Padel je po stopnicah in je v zelo slabem stanju.« Onemela sem sredi ceste. »Saj to ne more biti res. Mojemu dedku se kaj takega ne more zgoditi!« Solze so se mi kar ulile. Nisem vedela, kaj naj naredim. Mislila sem, da o vsem skupaj le sanjam. Vendar na žalost to niso bile sanje, ampak je bila to najbolj kruta stvar, ki se mi je kdaj zgodila. s podočnjaki do ustnic in taka odšla v šolo. Dan je mineval Noč za tem je bila strašna, vsega skupaj nisem spala niti eno uro. Zjutraj sem se zbudila obupno počasi, komaj pa sem čakala, daje prišel večer, kajti takrat smo ga šli obiskat v bolnišnico. Ko sem ga zagledala, nisem mogla verjeti lastnim očesom. Ležal je tam, ves zatečen od operacije, in priključen na aparate. Ustnice so mu rahlo mrmrale, videti je bilo, kot da spi. Vendar ni spal, ampak je bil v globoki nezavesti. Prijela sem ga za roko, ga bo žala po obrazu in mu govorila, da bo še vse v redu, le vdati se ne sme. Ozdravel bo, vzel v roke svojo violino in še na številnih koncertih spravil na noge vse občinstvo. Takrat, ob mojih besedah, je, kot da bi me slišal in razumel, premaknil palec na desni roki. Še vedno imam občutek, da mi je takrat hotel nekaj povedati, pa ni mogel. Zdravniki so menili, da se iz te kome ne bo več prebudil, kajti udarec v glavo in njegove posledice so bile prehudi. Kljub temu sem upala, da mi bo spet pripovedoval zgo dbe iz svojega otroštva. Že kot deček je ljubil glasbo. Njegov oče je bil namreč dober glasbenik in moj dedek je z veseljem šel po njegovih stopinjah. Ker je imel dober posluh, seje izučil za violinista pri gospodu Pu-staiu. In ni trajalo dolgo, ko so ga njegov oče in prijatelji sprejeli medse kot člana bande. Ko smo se ravno odpravljali v bolnišnico, je pet minut do petih popoldne zazvonil telefon. Klical je zdravnik in izrekel besedi, ob katerih bi si najraje zamašila ušesa, da ne bi slišala: »Umrl je.« V četrtek dopoldne so ga pripeljali v vežico. Glavo je imel vso obvezano, ustnice rahlo odprte. Stala sem ob njem in ga spraševala, zakaj? Zakaj me je zapustil, ko pa je vedel, da mi ogromno pomeni. Pa ravno zdaj, ko sva bila v najlepših letih - jaz v najstniških, on v devetdesetih. Prišel je dan pogreba. Še zadnjič smo se zbrali ob njem. Solze so mi kar lile iz oči. V krsto sem mu položila sliko, na kateri sva skupaj, v slovo pa sem ga še zadnjič poljubila na lice. Nikoli več ga ne bom videla, v živo slišala igrati, on pa me ne bo več pričakoval z nasmehom in vedno odprtimi rokami. Pogreb je trajal uro in pol, a meni se je zdel kratek. Izrečenih je bilo ogromno zahvalnih besed, vendar še zdaleč premalo, kot si jih je dedek zaslužil. Odšel je člo^ ^^6 imela najrajši na te , mi je že večkrat po .po|j sp3 ri ljudje in ded^s^ dajo skupaj. Ja* m sei”’h bila živ dokaz. N' tr6Butl° prepirala, v žalos ^ pa sva vedno nas dasv3 de drug za druge? eVZ6i v^. . potolažila. VeekraJ^j no, se usedel po ? zaigral mojo je , na koncu katere . vprašal, kakšna Z besedami, da n njega, s^, šega violinista jamiJe pjl pripravila do ^poldn^ pa je tudi zel bande, F violina ^'^nande^0 d3 - Baranja. priložnost, da 5 koncert. . aPeL u ,6d-dogodku je obe eS6ljak vsakem tren 3 ja- vljen poveda katero je naSI” Laditeg li sebe. In Pra di ieto imeli vsi ta^ ^3e |6 je In danes, ko" od njegoveLoP^jji P°’ obiščem na P v®1 prižgem^ govarjam z . ^1°', vse, kar mi Je verjemite 4. november 1999 IZ NAŠIH KRAJEV Srečanje z Ošlaji na Trnavskem bregu Poslednji kmetiji med desetinami počitka željnih feklad srebrnikov in samostan Tarnaci pusta ad Bogojino, Filovci, Strehovci so po položnem gričevju raztre-sene raznobarvne in na vse mogoče načine oblikovane novodob- ne vinske kleti oziroma počitniške hišice. Gradbeni nered, bre-ličje; skoraj oskrunjenje nekdanje tukajšnje zlitosti vinskih kleti z “Navoje čutiti na vsakem koraku. Podoba je, kot da lahko danes gra-f^ak, kar mu pade na misel. In tu in tam je še najti zanimivo obliko-’an» staro poslopje. Med desetinami vinskih kleti pa je še mogoče “ajti osamljeno kmetijo. Tako je tudi na Trnavskem bregu, ki leži nad "farskimi Filovci. in R Je največ Ošlajev seb erdenov- Redki so si med °J v sorodu. Na Trnavskem ,“vsu> Ki se razprostira nad vas-1°, se ubadajo s kmetovanjem na posestvih Ošlaji. Gre tako za edine tukajšnje »staro-sdce«. Vsi mladi oziroma de- °šlaj s Trnavskega brega (desni) je zadovoljen, ker mu pri delu pomagata soseda Marija in Jože J'Foto: F. Š. ^oslava dnevu formacije BI11 reformacije je pri- Prayila KS Apače v sodelo-So ?a^u s kudom zanimivo kul-!^ri.uDlred'tev' gosti so bili an °bčine Gornja Rad«ona Dr č'an* občinskega Stelji j6 stavniki vodstev KS, rav-Mnj l U,ž'teW osnovnih šol ter Ni pZaiani-Zbranim jesprego-protestantskega N, dr Trubar iz Ljubljane Sej z •tOn Borčič. Navedel je Se]0 'miVOSti g'ede društvene-S 0 šir^V^ zgodovinskih dej-'n zatiranju prote-’ /rj nas nekoč in danes ^‘šev^’ kako v Pr'R°dnje. S ^an' edn° ne PraveSa h v LiuJa Za Protestantsko dru-3 kaj sel saJnam niti moral-Si, da finančno ne stoji ob (• kočiij 1 °dPrl* prostore, kjer bi kSvjk .„az'si" je med drugim k ^te?°rcid-s/11' last®Se ZVrstili številni kul-'Pihalnega orke-naNač dni ega pevskega zbora Vn Pili o« kVarteta od Sv- Ane, k Ne a S? tud' otroci iz osno-vedr»Ce 'n naJmlajši iz vr-h citJSe razP°l°ženje sta rar 'n folklorna skupi- B. MACUH ■ lazmožni Ošlaji so tistega dne nakladali gnoj na traktorsko prikolico bb hlevu in domačiji Antona Ošlaja. Mladi in še samski Anton živi na kmetiji skupaj z ostarelima staršema. Redi nekaj govedi in svinj. Zemlja mu rojeva »vse po malem«, največ sla- razpoloženje po napornem delu. JANEZ KONKOLIČ I Ob vpadnicah v Beznovce obiskovalce pozdravi lično urejena pozdravna tabla, ki zgovorno pove, kdo skrbi za urejen in lep videz naselja. Dan odprtih vrat v Nedelici h že več desetletij negujejo ljudsko pesem. Pri tem imajo vidno vlogo ljudske pevke. Skupaj jih V Lipovci^ ubran0 pOjejo. Hkrati obujajo spomine na mladost, mladim pa razkrijejo, kako so nekoč peli je dese 'nd°mačem ognjišču ali pri kmečkih opravilih. Ljudske pevke delujejo v okviru KUD-a ter pojejo v vasi, o občinskih prireditvah. Čeprav so že v zrelih letih, jim volje do petja ne manjka, v svoje mtepabi rade pritegnile mlade pevke. Foto: J. Ž. Na kratko...____________________ "... številnih občinah so se vključili v vseslovensko akcijo Moja dežela, lepa, urejena in čista. Z njo izbirajo najlepša naselja, —I domačije, gostinske lokale, gasilske domove ... Te akcije so po svoje odmevne, saj spodbujajo tekmovalni duh in krepijo željo po ureditvi okolja. Tako so tudi v puconski občini izbirali med 23 naselji. Naziv najlepše urejenega kraja je tokrat pripadel Beznovcem, kjer imajo delavno turistično društvo Vrtnica. Le-to skrbi za urejeno okolico in lepši videz kraja, njegova folklorno-pevska sekcija pa za dobro □ okviru meseca požarne varnosti so gasilska društva iz turniške občine v nedeljo pripravila dan odprtih vrat. Prireditev je bila v Nedelici, kjer gasilsko društvo deluje od leta 1979. Tako so se občani lahko seznanili z opremo in delom gasilcev ter dobili praktične nasvete ob gašenju z gasilnimi aparati, vodo in peno. Ogledali pa so si lahko tudi gasilska vozila, cisterno in sodobno specialno vozilo GV 16/24. Že v soboto načrtujejo skupno vajo vseh gasilskih društev. Potekala bo ob dvorani gostilne Pri studencu, prikazali pa bodo reševanje ljudi, ki jim zaradi dima grozi zadušitev. JAŽ ■ Gornja Radgona Na območju občin Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici živi okrog 2.000 ljudi, starih nad 70 let. Zanje bo območno združenje RK pripravilo srečanje v krajevnih skupnostih med 21. oktobrom in 13. novembrom. Tiste, ki se iz zdravstvenih razlogov ne bodo mogli dkorne pese in pšenice. Antonova domačija se že bolj spogleduje z Bogojino kot s Filovci. Stoji na samem. In tam čez se razprostirajo obsežni gozdovi, skozi katere se pripelješ do Bu-kovnice. Marija in Jože Ošlaj imata kmetijo sredi vinskih kleti oziroma počitniških hišic in vinogradov. Ob njunem sodobnem domu stojijo še tri stare vinske kleti. Tokrat sta prišla k Antonu na »sosedsko pomoč«. Imajo isti priimek, a niso v sorodu. Marija redi kakih trideset prašičev. Goveje živine ni v hlevu in nosi družina udeležiti srečanj, bodo predstavniki RK obiskali in jim izročili darila. F. KI. Dobrovnik Župan Marjan Kardinar je v spontanem pogovoru s študenti prisluhnil njihovim težavam, hkrati pa tudi načrtom, predvsem pri vključevanju v življenje v mleko od Antona. Marijin mož Jože dela v klavnici soboške Pomurke. V prostem času kmetuje na petih hektarjih obdelovalne zemlje, od tega sta dva hektarja vzeta v najem. Pridelujeta ječmen, koruzo in pšenico. • Na Trnavskem bregu živi deset stalnih prebivalcev. Marija.in Jože imata dva otroka, ki sta edina na tem bregu. Obe Ošlajevi družini sta brez sodobnih goric. Pridelata le nekaj šmarnice za lastne potrebe. Telefon je pomembna povezava s svetom. Predvsem pozimi so bili včasih tukajšnji prebivalci ■odrezani od sveta. Zadnji dve leti imajo organizirano pluženje cest. Včasih je to počel Jože Ošlaj s svojim traktorjem, saj drugače ne bi mogel v službo. Družini imata lastna vodovoda. Skupne vodovode pa imajo tudi tukajšnji lastniki počitniških hišic. Predvsem ob koncu tedna je tukaj živahno, ko prihrumijo na breg z osebnimi avtomobili ljudje iz doline, iz mesta. Kakih petdeset vinskih kleti in počitniških hišic je na Trnavskem bregu. Mladi Jože Ošlaj je povedal, daje na tem bregu pred leti izkopal zdaj že pokojni Jože Puhan iz Bogojine lonec srebrnikov. In tukaj naj bi nekoč stal samostan Tarnaci pusta. Vsak čas torej pušča za seboj materialne ali vsaj duhovne dokaze o svoji preteklosti. Naš čas bo žal pustil zanamcem podobo podeželskega urbanističnega nereda... FRANČEK ŠTEFANEC ■ kraju oziroma občini. Odziv je bil nad pričakovanji, zato bodo s podobnimi srečanji nadaljevali. Trenutno ima dobrovniška občina 42 študentov, ki želijo za svoje delovanje pridobiti ustrezne prostore. F. Bobovec Na prvem sestanku programskega sveta za pripravo glasila občine Dobrovnik so imeno- Velikanska goba Mali Simon Šebjanič iz Gornjih Petrovec je našel v družbi svojega očeta v grapi blizu gradbišča železniške proge veliko gobo, ki tehta kar 95 dekagramov. Najlepši so Beznovci vali 4-članski uredniški odbor, za odgovorno urednico pa Klaro Nad - Solarič. Hkrati so si razdelili področja dela v glasilu, ki bo izhajalo dvojezično, v slovenskem in madžarskem jeziku. Izhajalo bo po potrebi, najmanj trikrat letno. Prva številka glasila naj bi izšla že konec tega tedna. F. Bobovec Gornja Radgona Kaže, da bo okrog 1.500 družin, ki sprejema TV-program iz kabelsko-razdelilnega sistema Gornja Radgona, od januarja prihodnje leto plačevalo mesečno naročnino 1.500 tolarjev. Podražitev znaša 400 SIT. S tem denarjem bodo lahko obnovili celotni sistem. F. KI. 16 REPORTAŽA 4. november 1999, fgi Marija Rudolf Vukan, dr. med., spec. oft. Ortoptika je veja oftalmologije za zdravljenje slabovidnosti (torej m otroška očesna ambulanta). Slabovidnost in motnje binokularnega vida (konvergenca, fuzija, stereo vid) zdravijo z ortoptičnimi vajami ambulantno in bolnišnično. Njihovi pacienti so tako otroci kot odras > stari trideset, štirideset let. Lani so na oddelku opravili sedem tisoč ortoptičnih vaj, leto prej tisoč tristo več, prihodnje leto pa jih bodo opravili toliko, kot določajo normativi. Bolnišnično operirajo paralitične in konkomitantne strabizme (škiljenje). Operativno zdravijo tako dojenčke, stare komaj deset mese cev, kot odrasle do petdesetega leta starosti. V ortoptični ambulanti so lani opravili skoraj osem tisoč devetsto pregledov, to pomeni, da prve preglede opravijo takoj ali najpoznej® enem mesecu, kontrolne pa v dveh mesecih. Če pa bi u poštev normative, bi bila čakalna doba za bolnike vsaj šest mesecev. ne zavarovalnice tako zaradi vztrajnega prizadevanja predstojnice oddelka in vseh, ki sojo pri tem podpirali, predvsem pa zaradi strokovnega dela. Čeprav je bil pred časom oddelek po odhodu treh specialistov oftalmologov pred tem, da bo razpadel, sta ga dr. Marija Vukan Rudolf in dr. Vlasta Štrumbelj uspeli obdržati do prihoda novih zdravnikov. S sega odlične rezultate dr. ^a^^Aesni belj, ki se je izpopolnjevala na kliniki v Ljubljani pri dr. Pfeiferju, sterdamu in na Dunaju. Je tu 1 splošne očesne ambulante. V Ameriki, Švici in Nemčiji seje polnjeval dr. Baghri Satar’.spe?lifjb|jani, pa opravil na Očesni kliniki v J ..^ kjer tudi nadaljuje magistre । Očesni oddelek murskosoboške bolnišnice - priznani ortoptika in pleopti^ Slabovidnost (o)zdravljena Ob strokovnem še finančno priznanje o triindvajsetih letih strokovnega dela odseka za ortoptiko in pleoptiko pri očesnem oddelku murskosoboške bolnišnice je de javnost končno tudi finančno priznana. Po strokovnih dosežkih je murskosoboška ortoptika in pleotika v slovenskem in mednarodnem merilu priznana že dolgo, boj za finančno priznanje pa je trajal od maja sedemindevetdesetega leta. Potrditev ortoptike in pleoptike pri očesnem oddelku murskosoboške bolnišnice praktično pomeni, da financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije dodatnih pet postelj. Oddelek ima tako priznanih štirinajst postelj, in sicer devet za splošno oftalmologijo in pet za potrebe slabovidnih otrok in bolnike po operaciji strabiz-ma (škiljenja). Pleoptika in ortoptika ostajata v regiji »Poleg dodatnih petih postelj, ki jih z aneksom k pogodbi finančno priznava Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, smo dobili tudi zagotovilo razširjenega strokovnega kolegija, da bo oftalmološka mreža petih oftalmologov v Pomurju ohranjena, ortoptika pa se bo nadaljevala,« je o pomenu pridobitve za regijsko bolnišnico, predvsem pa za bolnike, povedala predstojnica očesnega oddelka in najbolj zaslužna, za to, da bo dejavnost tu tudi ostala, Marija Rudolf Vukan, dr. med., spec. oft. Dodatno priznanih pet postelj za očesni oddelek pomeni za bolnišnico sedemintrideset milijonov tolarjev prihodka. Že več let sem trpela za convergentnim paralitičnim strabizmom z diplopijo (dvojnim vidom). Pred tremi leti sem imela z mlajšim sinom pregled pri dr. Mariji Rudolf Vukan. Takrat je pregledala tudi mene in me povabila k zdravljenju. Sprejela sem in bila operirana šestindvajsetega maja letos. Drugo jutro na viziti mi je zdravnica rekla: »Gospa Trstenjakova, izplačalo se je.« Operacija je uspela in globoko v sebi sem začutila zadovoljstvo in srečo, saj se je moj videz spremenil. Nisem vedela, da se da pomagati tudi odraslim, zato želim prispevati k temu, da o tem izvedo vsi s podobnimi težavami. Tisočkrat hvala dr. med. spec oft. Mariji Rudolf Vukan za uspešno opravljeno operacijo in veliko uspeha še naprej. Hvala tudi osebju očesnega oddelka za skrbno nego - pacientka Majda Ortoptične vaje. Dr. Marija Rudolf Vukan (druga z desne) z zdravstvenim osebjem ter svojimi pacienti. Na oddelku zato sedaj tudi pričakujejo, da bodo smeli za večjo varnost, predvsem najmlajših bolnikov, zaposliti še eno medicinsko sestro. »Ves čas sem si želela, da se ortop-tična in pleoptična dejavnost v Pomurju nadaljujeta, vsaj na sedanjem kakovostnem nivoju. Vsa leta sem na slovenskih in mednarodnih kongresih aktivno sodelovala s predavanji in predstavljala naš oddelek in ortoptiko, tudi letos s predstavitvijo fotografij bolnikov pred operacijo in po njej na triindvajsetem mednarodnem kongresu Alpe Adria na Madžarskem. Tako še ne odhajam s svojega delov- Convergentni paralitični strabizem z diplopijo (dvojnim vidom) - Majda Trstenjak pred operacijo in po njej- nega mesta, ampak se bom še dalje trudila v boju proti slabovidnosti in strabiz-mu,«je povedala Marija Rudolf Vukan. Strokovnost Ortoptika in pleoptika na očesnem oddelku murskosoboške bolnišnice je, kljub črnogledim napovedim, o(b)stala in dobila tudi finančno priznanje zdravstve- privoljenjem direktorja bolnišnice dr. Bojana Korošča se je oddelek kadrovsko okrepil, strokovno znanje zdajšnje zdravniške ekipe na očesnem oddelku murskosoboške bolnišnice pa bolnikom zagotavlja zelo visoko raven zdravljenja. Oddelek.vodi dr. Marija Vukan Rudolf, ki je tudi vodja ortoptike. Pri operaciji sive mrene (pfaco emulzifikacija) do- Opravlja operacije katarakte a1 0je ne prav tako po novi metodi, ka učil v Ljubljani, dela ultrazvočne ve, vodi ambulanto za retino scenčno angiografijo ter glou o binet, dela pa tudi v kabinetu za tneleče. , sepir Za samostojno strokovno pravljata tudi specializanta o Žižek Grof ter dr. Mitja Sterma v splošni očesni ambulanti inv skem kabinetu, uvajata pa ®eterope' zvočne preiskave, mikrokirurgijo racije očesa. Želja ■ laser »Oftalmologi pa si predvsem da bi dobili aparaturo -vljenje diabetičnih retinopa 'J pol' na očesnem ozadju pri sla saj.zate nikih), ki jih je iz leta v leto ve - pr. posege že imamo strokovno oSablja Baghri Satar se je za to de o v Ameriki in v Ljubljani. Ker bolnišnica nima sre akup laserja, bomo začeli|S o^eSne9 rje,« je najavila predstojnica oddelka Marija Rudolf Vuka -spec. oft. T f0to:^ MAJDA HORVAT VESTNIK?! interne; S!P^ 4. november 1999 KRONIKA Zgodilo se je »Zagorela« šola 27. oktobra med 19. in 20. uro je v Markovcih iz doslej neugoto-^ienega vzroka s ceste zapeljala kolesarka in mrtva obleža a v o ce *em jarku. Zdravnik na pokojni ni našel nobenih poškodb, zato o ''zrok smrti znan šele po obdukciji. Policisti še zbirajo podat eoo o-Uščinah nesreče, saj tudi na kolesu niso najdene poškod e. Aurjlia s parkirišča V noči na"27. oktober je neznani storilec s parkirnega prostora 'Lendavi ukradel motorno kolo Aprilia RS 125, reg. št. MS C1-89. Letvino je lastnika oškodoval za okoli 750 tisoč tolarjev. vulkanizerju Lf isti noči je neznanec z lomljenjem cilindrične ključavnice vlomil "ulkanizersko delavnico v Spodnji Ščavnici. Iz delavnice je ukradel 'ee avtomobilskih plaščev in s tem lastnika oškodoval za 215 tisočakov. mobilnega telefoniranja Neznani storilec je 27. oktobra v času med 16.35 in 17.20 na Sre-$°li za gostinstvo in turizem v Radencih ukradel mobilni telefon Samsung dijaka Roberta G. in ga oškodoval za 40 tisočakov, žilica iz vozila । oktobra ob pol osmih zjutraj je voznica osebnega avtomobi- ^rijela A. zunaj naselja Trimlini zapeljala na levo bankino, od tu . P° nasipu na njivo, kjer se je vozilo pričelo prevračati. Medtem voznica padla iz vozila in se pri tem hudo telesno poškodovala. Analna škoda na avtomobilu znaša 600 tisoč tolarjev. ^klp Ljutomerčanovo vino . Ljutomerski kleti je prišlo do izteka 9 tisoč litrov vina Ljutomerčan. ®Vci so v omenjeni firmi polnili cisterne za hlajenje vina z lanskim viti m Sistemi C127 pa je pričelo vino zaradi poškodbe počasi izteka-astala je materialna škoda v višini milijon 845 tisoč tolarjev. h 28 ■ oktobra je prinesel Dušan D. na policijsko postajo Murska ioje astaro avtomatsko puško z okroglim nabojnikom in naboji, ki pri Pospravljanju stare lesene ute in drvarnice. Gre za iz leta 1943 in je ruskega izvora. ^U!lv dvigalu oktobra ob 10.22 sta v stanovanjskem bloku v Lendavski v Murski Soboti dve ženski ostali v pokvarjenem dvigalu. p°nioč so takoj priskočili gasilci in ju rešili. ^.pralnega stroja h je^s9a dne ob 11.09 se je v Turjancih 34 vžgal pralni stroj. Vzrok k,krajana električna instalacija na pralnem stroju, požar pa so ’C| Pogasili še pred prihodom gasilcev iz Radenec. ^ršitve javnega reda in miru so morali policisti intervenirati Sob0|aPr'ni6rih, v vseh v zasebnih prostorih. Policisti PP Murska °a 80 morali eno kršiteljico pridržati, saj se kljub intervenciji j a Pomiriti in prenehati s kršitvijo. >bra so policisti na mejnih prehodih v Pomurju zavrnili tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko j ^vni s ^ef ga..20ti Murska Sobota so se poročili: hC’ ?°''c'sf iz Rakičana, in Bernarda Karoli, upravna tehnica V 'n Da ■ ^rbas’ absolvent elektrotehniške fakultete iz Novega Ij^Va^3 profesorica fizike iz Novega mesta; Janez Husar, Vasi, in Frida Flisar, tekstilna tehnica iz Markišavec; Robi % 1 ^°9aS 'Z černelavec, in Olena Byhno, gimnazijska maturantka ’tr9ovk, • Anton Sebjan, delavec iz Dokležovja, in Danica Zdenka k. 12 puconec. ČESTITAMO! Z dimom pri požaru v OŠ Velika Polana so se najbolj »borile« štiri gasilske desetine. J. ŽERDINI okviru meseca požarne varnosti so v Veliki Polani prikazali gašenje v prostorih velikopolanske osem- letke. Gasilci iz Velike in Male Polane ter Brezovice so ob pomoči poklicne gasilske enote Nafta Lendava prikazali namišljen požar. »Zagorela« je namreč Miškova šolska zgradba, kajti razneslo je kotel v kurilni- ci. Policijska inventura Statistika pove marsikaj Hujše posledice prometnih nesreč -Skrb zbujajoče povečanje števila mrtvih od lanskih 14 na letošnjih 23 -Naraščajo kazniva dejanja mladoletnih olicijska uprava Murska Sobota je zbrala primerjalne statistične podatke o operativnih opravilih v devetih mesecih letošnjega leta. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem se je število prometnih nesreč povečalo za pet odstotkov (lani jih je bilo 2.515, letos pa 2.641). Skrb zbujajoči pa so podatki o številu prometnih nesreč s smrtnim izidom. Medtem ko je bilo v letu 1998 skupno 14 mrtvih, se je to število v letu 1999 povzpelo že na 23, kar je 64-odstotno povečanje. S hudimi telesnimi poškodbami je bilo v devetih mesecih letos 103 oseb, lani pa 69 ali za 49 odstotkov več. Manj pa je bilo lažje poškodovanih udeležencev v prometu, in sicer 283 (lani 303). Zanimivo je, da je število kaznivih dejanj ostalo na lanskoletni ravni (letos 1.557, lani 1.553), bistveno pa ne odstopajo tudi pri odstotku raziskanih kaznivih dejanj (v latu 19.99 jo bilo 72,2 odstotka, v letu 1998 pa 73 odstotkov). Pri tem so letos odkrili 1.124 osumljencev, lani pa 1.133. V tem obdobju je najbolj naraslo število kaznivih dejanj, ki so jih storili mladoletniki. V primerjavi z lani se je na- Ob dokončanju kanalizacijskega omrežja so na Hotizi napeli vse sile, da bi čimprej zgradili čistilno napravo. Za projekt in nadzor skrbi podjetje Atrij iz Odranec, načrte so izdelali v kranjskem podjetju Meden, gradbena dela pa izvaja lendavski Gradbenik. Na novo čistilno na- pravo, vredno okrog 43 milijonov tolarjev, se bo priključila večina gospodinjstev. Z obratovanjem naj bi začela v prvi polovici prihodnjega leta. Prečiščena voda se bo stekala v potok' Jedro. FOTO: J. ŽERDIN ■ O prometni varnosti mreč povečalo za 42 odstotkov. V številkah to pomeni naslednje: v letu 1998 so mladoletniki storili 153 kaznivih dejanj, letos pa že 217. Poraslo je tudi število kaznivih dejanj na področju gospodarstva, saj se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem njihovo število povečalo za 22 odstotkov; od 161 na 197. V tem času se je število raznih prekrškov dvignilo za 92 odstotkov, od- lanskih 1.708 na letošnjih 3.277. Zoper javni red in mir je bilo .2.192 prekrškov, medtem ko jih je bilo lani 2.267, to je 3-odstotni upad teh primerov. In še statistični podatki o prehodih čez mejo. Teh je bilo letos skupno 12.665.703, lani pa 13.565.646. Največ preho-,dov odpade na mednarodni promet, in sicer 10.558.744 (lani 11.222.764), v meddržavnem prometu je bilo 1.411.209 prehodov (lani 1.511.993), v obmejnem prometu pa 695.750 (lani 830.889), in sicer za 16 odstotkov manj. M. JERŠEi Zlatoporočenca Zorjan Pred petdesetimi leti sta sklenila skupno življenjsko pot tedaj 26-letni Štefan Zorjan in 23-letna Marija Svetec. Ženin Štefan se je kot tretji od devetih otrok iz Domajinec preselil na ženino domačijo v Dolence. S skromnostjo in pridnim delom od jutra do sončnega zahoda sta se prilagajala novemu skupnemu življenju na kmetiji. Mož Štefan je opravljal različna dela v domovini in tudi v Avstriji, žena Marija pa je skrbela za dom in družino. Mnogo veselja in radosti sta v njuno zakonsko zvezo prinesla otroka sin Marjan in hčerka Brigita. Imata tudi štiri vnuke: Dijano, Tomaža, Gorana in Damjana. Zlatoporočni obred so opravili na sedežu šalovske občine, praznovanje pa so nadaljevali v gostilni Ferenc v Kraščih, kjer je bilo okrog trideset gostov. mrliška vežica v Sebeborcih Učenci osnovnih šol moravskotopliške občine so sklenili, da se bodo aktivneje vključili v reševanje prometne varnosti v občini. V ta namen so se pred kratkim udeležili tudi srečanja z županom F. Cipotom ter predsednikom občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu F. Čarnijem. V svojih poročilih so jima predstavili predvsem problematiko prometne varnosti na poti v šolo in domov. M. ERDELJI KS Slavko S in podžupan občine Moravske Toplice J k mrliško vežico v Sebeborcih, ki je rezultat uresničenja referendumskega sklepa rzpred ,V . 2lc° in nntr, li kraiani sami z lastnimi in sredstvi samoprispevka pa tudi * prec r9en in ’ O «rk,. Lan Kr.nl.c,, kulturnem p-og-amu pa sta zapel, pe.sk. zbor. ■ 11\ ■ 18 ŠPORT 4. november 1999, Razmišljanje Nogomet Znova razočaranja V nadaljevanju prvenstva v prvi in drugi državni nogometni ligi so prekmurski Ugasi zopet razočarali ljubitelje nogometa. V prvem kolu drugega kroga v prvi državni nogometni ligi je Mura gostila Primorje iz Ajdovščine in osvojila le točko, s tem pa ni zadovoljila niti vodstva kluba niti gledalcev, ki so pričakovali zmago v boju za drugo mesto. Že na začetku tekme so gostje nepričakovano povedli, ko je dobil Vincetič v kazenskem prostoru uporabno žogo in z močnim strelom premagal vratarja Nemca. To je bila vsekakor hladna prha za gostitelje, ki so imeli sicer večji del tekme pobudo in več napadali, vendar so bili v končnih akcijah premalo zbrani. Že na začetku drugega polčasa se je gostiteljem ponudila idealna priložnost, da rezultat izenačijo. Cipot je bil v kazenskem prostoru gostov zrušen in sodnik Govedarevič je dosodil enajstmetrovko, ki pa je Cifer ni izkoristil, saj je vratar Strajnar njegov strel ubranil. V nadaljevanju igre so imeli Sobočani pobudo, vendar napadalci žogi niso našli poti v mrežo vse do 74. minute, ko je igral Mulahmetovič v kazenskem prostoru z roko in je sodnik dosodil drugo enajstmetrovko. Pima, kije bil pri Muri eden najbolj opaznih igralcev, je bil zanesljiv izvajalec enajstmetrovke in je rezultat izenačil. Zadnji Potrošnik je gostoval v Novi Gorici in po pričakovanju tekmo izgubil. Domačini so imeli več od igre in tudi več priložnosti, od katerih so izkoristili dve, kar je bilo dovolj za zmago. Brez možnosti pa niso bili tudi Beltinčani. Najlepšo priložnost na koncu prvega polčasa je imel Vorobjov, ki bi lahko svoje moštvo pripeljal v vodstvo, vendar iz bližine ni znal premagati vratarja Mavriča. Tako so nogometaši Potrošnika po dvanajstem kolu še edini brez zmage. S porazom pa so se Beltinčani še bolj oddaljili od desetega mesta, ki zagotavlja obstanek v ligi, saj zdaj že zaostajajo za Domžalami in Korotanom za 10 točk. ' Visoka poraza pa sta doživela v trinajstem kolu prekmurska drugo-ligaša. Mariborski Železničar je v Gaberju prepričljivo premagal Nafto iz Lendave. Kot kaže, Lendavča-ni v letošnjem prvenstvu s sodniki nimajo sreče. Tudi tokrat gostitelji niso bili zadovoljni s sojenjem Lik-iča iz Ljubljane, ki je v 36. minuti izključil Škrbiča, in so večji del tekme igrali z igralcem mam v 70. minuti pa jih je oškodoval za enajstmetrovko. Črenšovciso gostovali pri Aluminiju v Kidričevem in prepričljivo izgubili, čeprav so nekaj časa igrali zelo dobro. V začetku drugega polčasa pa je moral zaradi dveh rumenih kartonov z igrišča Pucko, kar se je zelo poznalo v obrambni vrsti. V tretji državni ligi vzhod so odigrali predzadnje kolo jesenskega dela prvenstva. Vodeči Renkovci so gostovali na Kobilju in premagali domače moštvo ter si tako že zagotovili naslov jesenskega prvaka, edini pa so tudi še brez poraza. Presenečenje so pripravili nogometaši Čarde iz Martjanec, ki so zmagali v Bakovcih in se prebili na tretje mesto. Nepričakovano visoko zmago so dosegli Odranci v Puconcih, kjer so premagali Kemo in so trenutno na drugem mestu. Lesoplast je po treh zaporednih porazih tokrat v Križevcih premagal Bratonce. Nogometaši Turnišča so gostili Beltrans iz Veržeja in dosegli prvo letošnjo zmago. Največ golov je bilo v Veliki Polani, kjer je Polana po petih kolih zopet zmagala, čeprav so nogometaši Tromejnika Slovenice že vodili s 4 : 1, v zadnjih petnajstih minutah pa so dobili štiri gole. Srečanje v Rogašovcih med Goričanko Big Fun in Hotizo pa se je končalo brez zmagovalca. FERI MAUČEC ■ Milan Koblencer trener Mure Potem, ko je soboška Mure izpadla v četrtfinalu slovenskega nogometnega pokala, z Olimpijo je doživela dva poraza, in nekaterih spodrsljajih v državnem prvenstvu, se je vodstvo soboškega prvoligaša sporazumno razšlo z dosedanjim trenerjem Milovan Tarbukom. Novi trenerje postal Milan Koblencer, ki se tako zopet vrača v Fazanerijo. Ko-blencer je minulo tekmovalno sezono uspešno vodil drugo-ligaša Dravo iz Ptuja, pred kratkim pa je prevzel treniranje lendavske Nafte. Hokej na travi FERI MAUČEC ■ Poraza Leka in Triglava V šestem kolu prvenstva v slovenski članski ligi v hokeju na travi sta bila dosežena nepričakovana rezultata. Za-presenečenje sta zopet poskrbeli ekipi Moravskih Toplic, ki je v Lipovcih premagala Lek z 1 : O (Cigut) in Svobode, ki je v Ljubljani premagala Triglav iz Pre-danovec z 2 : 1 (Pečjak in Kramar Liga Si. mobil Rezultati - 12. kolo Prva državna nogometna liga Mura : Primorje 1 :1 Murska Sobota - Mestni stadion v Fazaneriji, gledalcev800. Govedarevič (Ljubljana). Strelca: 0 :1 Vincetič (8), 1 :1 Mura: Nemec, Dominko, Cifer, Pima, Ošlaj, Dvoršak, (Žilavec), Mesarič, Petrovič (Ristič), Cipot, Denio, (Fras). Gorica : Potrošnik 2:0 Nova Gorica - Igrišče Gorice, gledalcev 400. Sodnik: Babni na). Strelca: 1 : 0 Žlogar (48), 2 : 0 Ipavec (90). Potrošnik: Kuzma, Novak, Tratnjek, Erniša, Kokaš, Voro jo, scu, Baranja (Širec), Alilovič (Bukovec), Pevnik (Antolin), Cenen Druga državna nogometna liga Nafta : Železničar 0:3 - (|iUbH Gaberje - Igrišče Panonije, gledalcev 350. Sodnik: Likic Strelci: 0 :1 Pekič (52), 0 : 2 Dvoršak (69), 0 : 3 Žnuderl (84L Nafta: Magdič, Novak, Drvarič (Tratnjek), Horvath (žved bjan, Baša, Tompa, Koša (Gyurkač), Škrbič, Gerenčer. Aluminij: Črenšovci 6 : 0 (ijublj®^ Kidričevo - Igrišče Aluminija, gledalcev 350. Sodnik: Ihan। Strelci: 1 : 0 Emeršič (17), 2 : 0 Pučko (20), 3 : 0 Emeršič (o ' 4 : 0 Emeršič (61), 5 : 0 Hojnik (67), 6 : 0 Hojnik (72). Črenšovci: Karoli, Pintarič, Kolar (Tratnjek), Horvat, PuC pec (Virag), Gruškovnjak, Vori (Kuzma), Hartman. za Svobodo ter Puhan za Triglav). Lek Lipovci: Tratnjek, S. Forjan, A. Tivadar, Kavaš, G. Forjan, R. Mesarič, P. Forjan, F. Maučec, Stanko, Gabor, Štiblar, Koren. Triglav Predanovci: Horvat, Grah, Fujs, Puhan, Poredoš, Obal, Zrim, Škrilec, Kovačič, M. Kulič, Po-štrak, Kuzma, J. Kulič. V slovenski mladinski ligi v hokeju na travi je Lek premagal Moravske Toplice s 6 : 0, Triglav pa Svobodo z 2 : 1. Svoboda Lek M. Toplice Triglav M. Sobota 5 5 4 5 4 4 0 3 0 3 0 1 0 1 0 1 2 2 4 3 12:6 17:7 3:7 9:11 4:14 12 9 9 3 3 Mura : Primorje 1 : 1 3. SNL vzhod Rezultati -12. kolo Bakovci: Čarda O : 1 Čentiba : Panonija 2 : 4 Lakoš : Olimpija 3 : 1 Nedelica : Dobrovnik 5 : 2 Gorica : Potrošnik 2 : 0 Kerna: Odranci 1 4 Bistrica Petišovci 8 : 1 Maribor Domžale 3 : 2 Goričanka: Hotiza 1 : 1 Bistrica 10 6 2 2 31:10 20 Dravograd : Rudar 3 : 1 Turnišče : Beltrans 2: 1 Panonija 10 5 5 0 26:14 20 Publikum : Korotan 2 : 1 Lesoplast: Bratonci 3 : 2 Nedelica 10 6 1 3 23:17 19 Olimpija : Pohorje 3 : 1 Kobilje : Renkovci 0 : 1 Čentiba 10 5 1 4 24:20 16 Maribor 1210 2 0 39:14 32 Polana : Tromejnik 5 : 4 Lakoš 10 4 2 4 14:19 14 Gorica 12 6 3 3 21:12 21 Renkovci 12 9 3 0 19:6 30 Dobrovnik 10 3 2 5 16:24 11 Olimpija 12 7 0 5 25:21 21 Odranci 12 7 2 3 22:9 23 Olimpija 10 2 2 6 16:20 8 Rudar 12 6 2 4 17:14 20 Čarda 12 7 2 3 20:9 23 Petišovci 10 1 1 8 12:38 4 Mura 12 5 4 3 18:12 19 Bakovci 12 7 1 4 23.10 22 Primorje 12 4 5 3 22:18 17 Kobilje 12 6 4 2 22:17 22 Z. MNL Mo Dravograd 12 4 3 5 16:20 15 Lesoplast 12 5 4 3 22:16 19 Rezultati -11. kolo Publikum 12 3 6 3 14:18 15 Goričanka -12 4 5 3 16:11 17 Roma : Slatina 2 : 1 Korotan 12 3 5 4 24:19 14 Kerna 12 4 4 4 22:23 16 Dokležovje : Makoter 0 : 1 Domžale 12 4 2 6 19:25 14 Hotiza 12 3 3 6 18:25 12 Šalovci : Bogojina 7:4 Pohorje 12 1 2 9 7:31 5 Polana 12 3 3 6 13:28 12 Rotunda : Gančani O : 2 Potrošnik 12 0'4 8 5:23 4 Tromejnik 12 2 4 6 19:24 10 Roma 11 9 1 1' 36:12 28 2.SNL Beltrans 12 2 4 6 17:26 10 Slatina 11 6 2 3 28:16 20 Bratonci 12 14 7 12:25 7 Makoter 11 6 1 4 28:18 19 Rezultati - 13. kolo Turnišče 12 1 3 8 9:25 6 Dokležovje 11 5 3 3 26:13 18 Nafta: Železničar 0 3 1. MNL MS Gančani 11 53 3 32:21 18 Aluminij Črenšovci 6 : 0 Šalovci 11 3 2 6 21:29 10 Koper: Elan 4 : 0 Rezultati -11. kolo Rotunda 11 2 0 9 10:41 6 Bogojina 11 1 2 8 27:58 5 Tišina : Serdica 3 : 1 Apače : Grad 5 : 3 Prosenjakovci: Lipa O : 2 Pušča : Cankova 1 :5 Rakičan : Ižakovci 2 : 2 Tabor: Triglav 2 : O Šmartno : Šentjur 2 : O Zagorje : Jadran 2 : O I. Gorica : Avtoplus 5 : 1 Rogoza : Drava 1 : 1 Tabor 1311 1- 1 32:4 34 Koper 13 9 3 1 38:9 30 Železničar 13 8 3 2 21:7 27 Šmartno 13 8 2 3 29:19 26 Elan 13 8 1 4 25:17 25 Aluminij 13 7 2 4 24:10 23 Zagorje 13 6 3 4 19:15 21 Triglav 13 6 0 7 16:17 18 Rogoza 13 4 4 5 13:17 16 1. Gorica 13 4 1 8 18:27 13 Jadran 13 3 4 6 13:22 13 Šentjur 13 3 4 6 9:20 13 Drava 13 2 5 6 14:18 11 Nafta 13 2 4 7 11:24 10 Črenšovci 13 1 4 8 9:37 7 Avtoplus 13 0 3 10 4:32 3 Pokalna košarka Ljutomer: Hodoš 1 Rakičan Lipa Apače Tišina Ižakovci Serdica Cankova Ljutomer Grad Pušča Hodoš 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 Prosenjakovci 11 (Ptujf5^ Tretja državna nogometna liga Bakovci: Čarda 0:1 Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 100. Sodnik: Kranjc lec: 0 : 1 Kerec (9-11 m). Bakovci: Gergorič, Holcman, Živič, Buzeti, Bagola, Faj i96 : O 2. MNL Lendava Rezultati -10. kolo Graničar: Žitkovci 2 : O Nafta vet. : Mostje 4 : 3 8 3 0 34:11 27 Kapca : Dolina 4 : 0 8 1 2 26:14 25 Nafta vet. 10 8 0 2 23:15 24 7 3 1 33:13 24 Kapca 10 5 3 2 26:18 18 6 5 0 32:20 21 Žitkovci 10 5 0 5 22:20 15 5 4 2 22:13 19 Graničar 10 4 1 5 21:16 13 5 1 5 33:16 16 Mostje 10 3 2 5 21:29 11 4 2 5 29:21 14 Dolina 10 1 2 7 13:28 5 4 1 6 17:34 13 3 1 7 16:21 10 MN - pomurska liga 1 1 3 2 0 7 8 10 13:31 9:37 8:41 6 5 3 Triglav liga Lendava Rezultati - 10. kolo Evropska Ježica premočna V četrtfinalni pokalni košarkarski tekmi je bila evropska Ježica iz Ljubljane za mlado ekipo Pomurja Skiny premočan nasprotnik, saj je zmagala z visokim rezultatom 95 : 51 (46 : 18). Sobočanke so dobro začela in nekaj časa vodile, potem pa naglo popustile in dovolile, da so Ljubljančanke dosegle 23 zaporednih točk. Strelke za Pomurje Skiny: Orijeva 17, Svetinova 10, Horvatova 9, Glišičeva 8, Feferjeva 2, Huzjakova 2, Matejeva 2 in Pušenjakova 1. Košarkarice Pomurje Skiny so tako izpadle iz nadaljnjega tekmovanja. (FM) Pokalni nogomet Mura izpadla v četrtfinalu V povratni četrtfinalni pokalni nogometni tekmi je Olimpija v Ljubljani premagala soboško Muro s 4 : 1 (2 : 1) in jo izločila iz nadaljnjega tekmovanja. Ljubljančani so namreč zmagali tudi na prvi tekmi v Fazaneriji z 2 : 1. Sobočani so v Ljubljani nastopili z Brazilcem Demio, ki je tudi dosegel časten zadetek, vendar oslabljeni, brez Dvorška, Baranje in Lukiča, kar se je gotovo poznalo na igri, zlasti v sredinski vrsti. Poleg tega so večji del drugega polčasa igrali z igralcem manj, saj je bil izključen Gabor. (FM) Kupšinci Bulls G. Metuljček Videm Flamingo Junior SNV Prosečka vas Černelavci Ivanci Tropovci Triglav Meteor 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 6 2 5 2 5 2 5 2 4 3 5 0 2 4 3 1 3 0 2 2 2 2 1 2 2 2 2 4 3 5 6 5 5 32:21 48:20 26:13 33:26 32.20 27:31 29:29 25:27 16:44 27:33 27:38 9 2 0 7 19:39 Odbojka 20 17 17 17 15 15 10 10 9 8 8 6 ban (Šadl), Krančič, Ulen, Donša, Viher. Ci^^ Čarda: Fekonja, Čarni (Lang), Cmor, Meničanin, Antoi , dinjak), Vogrinčič, Horvat, Kerec, Titan, Matuš (Gjerek). Kerna : Odranci 1:4 -nikl^^ Puconci - Igrišče Kerne, gledalcev 150. Sodnik: Strelci: 0 : 1 Gostan (28), 0 : 2 S. Kavaš (40), 1 : 2 E. Kut S. Kavaš (68), 1 : 4 S. Kavaš (85). g. K* Kerna : Maučec, Sočič, Sapač (Kuplen), Maček, h®n Rakar, Kuhar, Bočkorec, J. Kutoš (Vlaj), Gomboši. gndii33'^ Odranci: Marič, D. Virag (S. Virag), Kerčmar, R- g Hozjan, Sil. Hozjan, Martik, Marinič, Gostan, Pozderec( e (B. Berendijaš). Goričanka Big Fun: Hotiza 1:1 Rogašovci - Igrišče Goričanke Big Fun, gledalcev 20 • lič (Maribor). Strelca: 0 : 1 Kerek (15), 1 :.1 Kosednarl Goričanka Big Fun: Nemec, Gider, Gumilar, F grinčič (Kolar), Ficko, Šuša (Rajsar), Poredoš, Lapoša, ° g^La#0'1' Hotiza: Plej, Hozjan, Albin Lackovič, Jakšič, Farkaš Kerek (D. Gy6k6š), Robert Lackovič, Ritlop, B. Gyorkčs- . Kobilje : Renkovci 0:1 • Kobilje - Igrišče Kobilja, gledalcev 480. Sodnik: Jen Strelec: 0 : 1 S. Lebar (51). . oj®®r Kobilje: Zver, Nemet, Horvat, Muler, J. Bukovec, Laci, Turner, Kovač, Trajber (Gregorec), S. Bukovec. žič,®'^ Renkovci: A. Lebar, Plej (Graber), Trček (Kerman), e Litrop, R. Bojnec, A. Ritlop, Kocet, S. Lebar, D. Ritl°P- j Turnišče : Beltrans 2 :1 Men^ -J Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 200. Sodnik. Strelci: 1 : 0 Radikovič (60), 1 : 1 Kosi (62), 2 : 1 Turnišče: Dominko, Lutar, Prendl, Mertik, Škafari_ Žižek (Kreslin, Zver), Mujdrica, Pucko (Lebar), Radikovič^ Beltrans: Balažič, Hanžekovič, Kosi (Zver), Pucko, Smodiš (Kolb), Puhar (Stajnko), Sunčič, B. Osterc, R°p Lesoplast: Bratonci 3:2 k'K°re Križevci - Igrišče Lesoplasta, gledalcev 200. So nl^QlVat 0® ’ vci). Strelci: 1 : 0 Oršoš (22), 2 : 0 Šebok (37),-2:1 M- lt Kutoš (45), 3 : 2 Miholič (48). ndraš'č’ Lesoplast: Basarič, Šebok, Čahuk, Pojbič, Cor, a .j, Oršoš (Potočnik), Malačič, Kutoš (Kovač), Škerlak. M' Bratonci: Kuzma, Miholič, A. Horvat, D. Horvat, Jerebic, Kreslin, Mlinarič, Forjan, Tkalec (Gjorek). (po- Polana : Tromejnik Slovenica 5:4 sod^' Velika Polana - Igrišče Polane, gledalcev 200- . 2 šnja). Strelci: 0: 1 B. Horvat (8), 0 : 2 Šalamon (16). /5)i 3:4 1 : 3 Šalamon (40), 1 : 4 D. Horvat (60), 2 : 4 Klujbe (80), 4 : 4 Kerčmar (87), 5 : 4 D. Žižek (89). BirOi Polana: R. Žižek, D. Žižek, Pal, K. Hozjan, lmre’ t* mar, J. Hozjan (Prša, Baranja), Horvat, Klujber*. ni Tromejnik Slovenica: Husar, Rogan, Pelcar, dinjak, Zrim, Šinko, D. Horvat (Šarkezi), B. Horvati Tesna zmaga Pomurja V petem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je Pomurje v Murski Soboti gostilo Žužemberk in tesno zmagalo s 3: 2 (22 : 25, 25: 17, 25 : 19, 23:25, 17 : 15). Po izenačenem prvem nizu, ki so ga dobili gostje, so Sobočani v drugem in tretjem nizu zaigrali boljše in povedli z 2 : 1, zelo blizu končni zmagi pa so bili v četrtem nizu, saj, so vodili z 21:15, a ga izgubili. Tako je o zmagovalcu odločal peti skrajšani niz, ki je bil zelo razburljiv. Pomurje: Horvat, Tot, Š. Marič, Čeh, B. Marič, Kerec, Topovšek, Fujs. V tretjem kolu prvenstva v prvi državni ženski odbojkarski ligi je ekipa Kemiplasa iz Kopra premagala Zavarovalnico Maribor iz Ljutomera s 3 : 1 (24 : 26, 25 : 21,25 : 19, 29 : 27). Ljutomerčanke so tekmo dobro začele in povedle z 1 : 0, v četrtem nizu pa so bile povsem enakovredne domačinkam, vendar niso imele sreče, da bi rezultat izenačile. ZM Ljutomer: Vrbnjak, Pirher, Drevenšek, Kolar, Oletič, Šoštarič, Moreč, Kodila, Jureš, Tretinjak. (FM? NŠ) Zmagi Ljutomera in Beltinec V četrtem kolu prvenstva v drugi državni moški odbojkarski ligi je Ljutomer doma premagal Črnuče s 3 : 0(25 : 20, 25 : 14, 25 : 18). Ljutomer: B. Grut, A. Grut, Babič, Onišak, G. Kodila, D. Kodila, Horvat, Pirher, Primec, Špilak. Beltinci pa so doma premagali Prvačino s 3 J 7 4V , 21) Beltine'- * j#*/ bec, Marko in Lukač, Gumilar FM) Zmaga So”1 državni zenski P1 g, 2» paSonimerO^^.ofžS^nJ ekipo For^onini^ 22,25:1^ ’>r,f|tX SVrbT'^^ Ješovnik, Bp^onCi^P. ■15.27:2^0^ RaPPl’ Časar. (FM) tal 4. november 1999 ŠPORT Proslavili 40-letnico rokometa v Radgoni Rokometni klub Arcont Radgo-na.ki letos praznuje pomemben rtilej. 40-letnico rokometa, je v Preteklosti odigral pomembno vlo-9«v pomurskem in slovenskem Wostoru, saj sta moška in ženska ®pa Radgone nekaj let uspešno kovali v prvi slovenski ligi. Ta ‘®lejso proslavili s tradicionalnim rokometnim turnirjem veterana memorial Mateja Klopčiča "Slovesno podelitvijo priznanj. Na '^Pm^nem turnirju so sodelovale ®riekipe. Rezultati: Branik 66 : n°nal 14 : 5, Polet: Radgona 8;8. Radgona II: Radgona 112 ■, mPolet:Branik 11 : 6. Zmagal J Polet iz Murske Sobote pred ^ikom 66, Radgono II in Rad- !■ Ob jubileju so izdali knjižico prikazom razvoja in uspehov roleta v Radgoni. Na slovesnosti podelil predsednik kluba Zvone n s sodelavci zaslužnim n® in priznanja. Plaketo in na-p Castnega člana sta dobila Tone Boris Zupan. Zlato plake- ^oki zmagi Nafte Radenske kolu v drugi državni moški kegljaški ligi vzhod sta Ursl člani 3. SNL vznou. OIVJIJV v— ---------- Ornboši rrenerk čepijo: Kuhar, B. Banfi, Škedelj, Bočkorec, D. Banfi, Maučec- manikain- rr, ’Gomboši, E. Kutoš, Sapač, Vlaj. Fotografija: N. Juhnov ’ Jkaj°' Kam- to so podelili Branetu Klunu. Srebrne plakete pa so prejeli: Franc Strgar, Irena Pevec, Milan Podho- stnik, Ivo Štrakl, Milica Pelc, Viktor Pelc, Občina Gornja Radgona, Ar-cont Radgona in Radenska Raden- ci. Podelili so še 41 bronastih plaket in 10 pisnih zahval. FERI MAUČEC ■ Tone Pevec prejema plaketo častnega člana RK Arcont Radgona iz rok predsednika kluba Zvoneta Benka. Fotografija: Jure Zauneker Rokoborba Roman Miholič najboljši Soboški rokoborski klub je pripravil v športni dvorani SSTŠ mednarodno rokoborsko tekmovanje v grško,-rimskem slogu za dečke. Sodelovalo je 90 tekmovalcev iz 11 klubov iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Med pomurskimi tekmovalci sta bila najboljša Niko Horvat iz Ljutomera, ki je zmagal v kategoriji do 38 kg, in Roman Miholič iz Murske Sobote, ki je bil prvi v kategoriji do 50 kg. Tretji mesti sta zasedla Timi Potočnik (do 38 kg) in Robert Lukašev (do 75 kg), oba iz Murske Sobote. Za najboljšega domačega tekmovalca so razglasili Romana Miholiča iz Murske Sobote, za najboljšega tujega igralca pa Petra Zorca iz Varteksa. V ekipni konkurenci je zmagal Zagreb pred Kaposvarom in Lokomotivo. (FM) Strelstvo Ljutomer drugi, Drago Pertoci tretji V organizaciji SD Radgona je bilo prvo kolo tekmovanja v prvi državni ligi v streljanju s standardno zračno puško. Tekmovanje je bilo zelo izenačeno in na visokem nivoju, saj so kar tri ekipe dosegle enako število krogov, naslednji dve ekipi pa sta zaostali le za dve oziroma tri kroge. Zaradi boljše zadnje serije je zmagala ekipa Bresta iz Cerknice pred ekipo Ljutomera in ekipo Kolomana Flisarja s Tišine, vse so dosegle po 1750 krogov. Ekipa Radgone je s 1724 krogi zasedla osmo, ekipa Štefana Kovača iz Turnišča pa s 1.710 krogi deseto, ekipa Janka Jurkoviča iz Vidma pa s 1.703 krogi enajsto mesto. Med posamezniki je po pričako- vanju zmagal Rajmond Debevc (Olimpija) s 595 krogi pred Natalijo Prednik (Ruše), 192. Tretje mesto je zasedel Drago Pertoci (Tišina) s 591 krogi, na četrtem mestu pa sta Ljutomerčana Manuela Rudolf in Rajko Robnik, ki sta zadela po 588 krogov. Hanes Hirschhegger (J. Jurkovič) je s 584 krogi zasedel sedmo, Milan Svetec (Radgona) pa s 583 krogi deseto mesto. Pomurka Ml druga, Maja Dular tretja V pn/em kolu tekmovanja v drugi državni ligi v streljanju s standardno, zračno puško je zasedla ekipa Pomurke'Ml iz Murske Sobote s 1.723 krogi drugo mesto, druga ekipa Kolomana Flisarja s Tišine pa je bila četrta s 1.703 krogi. Med posamezniki se je izkazala Maja Dular (Pomurka Ml), saj je zasedla s 581 krogi tretje mesto in le za 4 kroge zaostala za zmagovalko. (AV, OB) Zmage Pomurke, Varstroja in Turnišča Začelo se je tudi tekmovanje v tretji strelski ligi, kjer sodelujejo pomurske ekipe. V prvem kolu je ekipa Pomurke Ml iz Murske Sobote premagala Črenšovce s 1648 : 1609 krogov (Ftičar 550, Sobočan 532, Kosi 527 za Črenšovce ter Babič 556, B. Gomboc 555 in J. Gomboc 537 za Pomurko), Var-stro; iz Lendave je premagal ekipo Janka Jurkoviča iz Vidma s 1616 : 1581 krogov (Peric 548, St. Zver 536, San. Zver 532 za Varstroj ter Stergar 534, Šijanec 527, Rojko 520 za Videm), ekipa Štefana Kovača iz Turnišča pa je premagala Ljutomer s 1675 : 1640 krogov (Makari 565, Gjura 561, Lebar 549 za Turnišče ter Štaman 555, . Kapun 544, Rižnar 541 za Ljuto-• mer). (FM) Šport od tod in tam Nogomet - Društvo nogometnih trenerjev Lendava organizira strokovni seminar za nogometne trenerje. Seminar, ki bo v ponedeljek, 8. novembra, ob 17.30 v hotelu Lipa v Lendavi, bo vodil prof. Viki Krevsel iz Kranja. Izkušeni strokovnjak bo predaval o vodenju perspektivnih kadrov v tekmovanju. (FH) Nogomet - MDNS Murska Sobota bo v zimskem času organiziralo seminar za nove nogometne sodnike. Vabijo, da se seminarja udeleži či-mveč kandidatov, saj primanjkuje nogometnih sodnikov. Prijave bodo zbirali do 15. novembra 1999 na MDNS Murska Sobota, Mladinska ulica, ali po tel. 21 757, Žekš. O. B. kegljanje - V Skopju bo 6. in 7. novembra kegljaško tekmovanje za svetovni pokal državnih prvakinj. Na njem bi morala sodelovati tudi naša državna prvakinja Marika Kardinar iz Dobrovnika, ki tekmuje za celjski Mi-roteks, vendar je njen nastop vprašljiv. Na zadnjem tekmovanju se je namreč njena poškodba obnovila. Kaj več bo znanega po nekajdnevnem mirovanju. (FB) Karate - V Šentilju je potekal prvi krog šolske karate lige. Lep uspeh so dosegli tekmovalci KK Murakena iz Murske Sobote, saj so zasedli pet prvih mest. Najuspešnejša sta bila Andreja Gomboc in Miloš Golubovič, ki sta zmagala v svojih kategorijah v katah in borbah. Drugi so bili: Sara Horvat, Andreja Benkič in Igor Benkič v katah, Sara Horvat pa tudi v borbah. Tretja mesta so zasedli: Sandra Bejek in Miha Huber v katah ter Andreja Benkič v borbah. Ekipno pa so zmagale st. deklice Murakena (Horvat, Benkič). R. Horvat Badminton - V Budimpešti je bil močan mednarodni turnir v badmintonu, ki sta se ga udeležila tudi Lendavčana Simona Koncut in Jernej Novak. Med posamezniki sta izpadla v prvem, v dvojicah pa v drugem krogu. (FB) Pikado - Začelo se je tekmovanje v pomurski pikado ligi. Rezultati prvega kola: Cigut: Murski kotiček 7 : 9, Neva : Palma 7: 9, Denko : Power team II8 : 8, Powerteam I prosti. Šah - Na državnem članskem hitropoteznem prvenstvu, ki je bilo v Mariboru, je med 31 ekipami sodelovala tudi ekipa ŠD Radenska Pom-grad iz Murske Sobote in z 20,5 točke zasedla sedmo mesto. Med posamezniki sta se izkazala Aleš Lazar (do 16 let) in Denis Gjuran (do 14 let), ki sta v svoji starostni kategoriji zasedla prvi mesti. (FM) Šah - V prvem kolu tekmovanja v tretji slovenski šahovski lig vzhod je Lendava premagala Ruše s 4 : 2 (zmagali so Strbad, Žilavec in Žalik, remizirala pa Ligeti in Baša). F. B. Šah - ŠD Lendava je pripravilo mesečni članski hitropotezni turnir. Med 15 šahisti je zmagal Strbad z 12 točkami pred Gaberjem, 11, in Vučkom, 10 točk. (FB) Šah - Društvo vinogradnikov Goričko in ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote organizirata v sredo, 10. novembra, ob 16.. uri v Vinogradniškem centru v Ivanovcih 2. tradicionalni Martinov šahovski turnir. Šah_________________ - ________________________________ Radenska Pomgrad v superligi Na Arehu so bila odigrana preostala tri kola v prvi slovenski šahovski ligi vzhod. Rezultati - 5. kolo: Rokada : Radenska Pomgrad 3 : 3 (remizirali so: Hulak, Cigan, Kovač, Gruškovnjak, Coklm in Gomboc za Radensko Pomgrad ter Horvat, Gerenčer, Plesec, Navinšek, Vidič in Vida za Rokado); 6. kolo: Radenska Pomgrad : Lipa Šentjur 5 : 1 (zmagali so Kovač, Gruškovnjak, Coklin in Gomboc, remizirala pa Hulak in Cigan); Rokada : Triglav Krško II 4 : 2 (zmagali so Horvat, Vidič in Ivanec, remizirala pa Plesec in Navinšek); 7. kolo : Radenska Pomgrad : Žalec 4 : 2 (zmagali so Cigan, Gruškovnjak in Gomboc, remizirala pa Hulak in Coklin); Rokada: Poljskava 4,5 : 1,5 (zmagali so Plesec, Navinšek, Vidič in Ivanec, remiziral pa Horvat). Prvo mesto so zasedli šahisti Radenske Pomgrada iz Murske Sobote s 13 (31) točkami pred šahisti Rokade iz Lendave z 10 (25,5) točkami. Radenska Pomgrad se je uvrstila v super slovensko šahovsko ligo. Vodi Radenska Pomgrad II V Celju sta bili odigrani 4. in 5. kolo prvenstva v drugi slovenski šahovski ligi vzhod. Druga ekipa Radenske Pomgrada iz Murske Sobote je v 4. kolu igrala z Rudarjem iz Trbovelj neodločeno 3 : 3 (zmagala sta Režonja in Sedonja, remizirala pa Radosavljevič in Gabor). V 5. kolu pa je Radenska Pomgrad premagala ekipo Milana Majcna iz Sevnice s 4,5 :1,5 točke (zmagali so Gabor, Bolčič, Gjuran in Sedonja, remiziral pa Radosavljevič). Po odigranih petih kolih vodita Radenska Pomgrad iz Murske Sobote in Velenje s po 8 točkami pred Celjem, 7, in Sevnico, 6 točk. Namizni tenis Dve zmagi Pomurcev Peto kolo prvenstva v prvi državni članski namiznoteniški ligi je bilo uspešno za oba pomurska predstavnika. Radgona je zanesljivo premagala Krko v Novem mestu. Kitajec je bil premočan za svoje nekdanje soigralce, pomembni pa sta bili tudi dve zmagi Solarja. Moravske Toplice Sobota so gostile Križe in brez težav zmagale, čeprav so gostje nastopile s Kitajcem, ki je premagal vse tri Sobočane. Krka : Radgona 1 : 6 (Retelj: Solar 0:2, Hribar: Rihtarič 0:2, Kralj: Xu Jia 0 : 2, Hribar: Solar 1 : 2, Kralj: Rihtarič 2:1, Gradišar: Xu Jia 0 : 2, Kralj - Gradišar: Xi Jia - Solar 0 : 2; Moravske Toplice Sobota: Učila Križe 6: 3 (Kocuvan : Jazbec 2 : 0, Horvat: Polan-šek 2 : 0, Unger : Xu Chi 1 : 2, Horvat: Jazbec 2 : 0, Kocuvan : Xi Chi 0 : 2, Unger: Polanšek 2 : 0, Unger - Horvat: Jazbec - Xu Chi 2 : 0, Horvat: Xu Chi 0 : 2, Unger: Jazbec 2 : 0). M. U. ■ Rokomet Remi Arconta in Ptuja V petem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi vzhod sta se moštvi Arconta iz Radgone in Ptuja razšli z neodločenim izidom 21:21 (10:7). Radgončani so po prvem polčasu vodili s tremi goli prednosti, vodili pa so tudi tik pred koncem z 21 : 20, vendar so Ptujčani rezultat uspeli izenačiti. Arcont Radgona: Roškar, L. Klun Pintarič 1, Hojs, Smolko 2, Zorko, Trbuc 7, Šic, N. Klun 5, Kepe 1, Leskovar, Žinkovič 1, Javernik 4. Rokometaši Pyramidie pa so premagali Razkrižje s 43 : 20. 20 MULARIJA 4. novembra 1999,JP Varna povezava Internet prinaša bogastvo Raziskovalci univerzitetnega raziskovalnega centra iz Austina v Texasu so ugotovili, da bodo podjetja, katerih poslovanje je povezano z internetom, povečala poslovanje za več kot 67 odstotkov in zaslužila 507 milijard dolarjev. Gospodarstvo povezano z internetom pa naj bi v naslednjih treh letih, če bo raslo vsaj za polovico svoje sedanje stopnje rasti, po napovedih raziskovalcev leta 2002 imelo za 1200 milijard dolarjev dohodkov. Dohodek podjetij, ki prodajajo svoje izdelke preko interneta, se je od lanskega leta podvojil in je sedaj ocenjen na 170 milijard dolarjev. Preostali prihodek in delovna mesta so ustvarila podjetja, ki proizvajajo strojno in programsko opremo. Raziskava je še pokazala, da imajo največji prispevek k povečanju gospodarske rasti in zaposlovanja v delih povezanih z internetom, mala podjetja. Univerzitetni raziskovalci so še povedali, da so v svojo raziskavo zajeli 3400 ameriških podjetij, ki skupaj zaposlujejo 305.000 ljudi in ves svoj dohodek ustvarijo s poslovanjem na internetu. Nekatere informacije so pridobili iz poročil podjetij, ki se ukvarjajo z raziskavami, finančnih poročil in s spletnih strani 300 največjih podjetij. Medtem je Microsoft Slovenija v fiskalnem letu 1999 ustvaril za 13,39 milijona dolarjev prometa, kar je za 39,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. V tem času je podjetje prodalo 144.000 licenc za uporabo Microsoftovih programov, kar je 31-odstotno povečanje. Svetovna družba Microsoft pa je sklenila tudi posel z vodilnim hongkonškim nepremičninskim ponudnikom Sun Hung Kai Pro-perties. Kot je povedal predsednik ameriške družbe Steve Ballmer, bo Microsoftov program omogočal najemnikom omenjene nepremičninske družbe, da en računalnik uporabljajo v več namenov, med drugim tudi za video konference, dostop do interneta in elektronsko pošto. Poleg tega jim bo omogočeno branje poslovnih novic, delniških tečajev in vremenskih napovedi. http://www.ponudba.com/danmrtvih.html gorela plamen na naslovu ponudbe.com, preverite sami. mrtvih že mimo, bodo sveče gorele še nekaj dni. Spomin na najbližje, ki živijo samo še v naših spominih, so počastilit udi na nekaterih straneh v medmrežju. Kako dolgo bo http://lrc.over.net/ Strani so nastale iz veselja štirih IRC zanesenjakov. Vsebina je namenjena vsem, ki vas zanima Internet Relay Chat. Nekaj suhoparnih osnov in nujno potrebne Prvošolci že pišejo o svojih doživetjih Tudi za učence OŠ Sv. Jurij na Goričkem je bil teden otroka zelo zanimiv in pester. Potekal je pod geslom Imejmo se radi, pomagajmo si. O tej temi so se pogovarjali, pisali in ilustrirali. Na šolskem parlamentu so se seznanili s pravicami in dolžnostmi učencev ter hišnim redom. Še posebno doživetje je čakalo prvošolce na matični šoli pri Svetem Juriju ter na podružničnih šolah v Pertoči in Serdici. Njim je bil namenjem slavnostni sprejem v šolsko skupnost. Ob vseh česti-takah in posebnih diplomah ni manjkala tudi torta. Z veseljem so se tudi vsi skupaj fotografirali. POLONCA HULL, PREDSEDNICA SUŠ OŠ SV. JURIJ Nekaj njihovih vtisov pa objavljamo tako, kot so jih sami zapisali. Zakaj? Žalostno in pusto je povsod, le vrabček prileti od nekod. Ust droban se na gomilo spusti, na lice drobna solza pripolzi. Spomini na najdražje oživijo, ob majhni gomili oči obstrmijo. Zakaj, le zakaj? URŠKA ERDELJI, 6. A OŠ BAKOVCI Ogenj Ogenj gori, svetlo žari in se ničesar ne boji. A premalo gori, da zajel bi drevo, ki čez vodo tam stoji. NINA VRBNJAK, 4. RAZ. OŠ ODRANCI lu. 0wv. Net spldšne razgledanosti o sami komunikaciji, ki temelji na RFC 1459 (kar lahko seveda mirno preskočite) in nekaj šaljivega branja, ki je nastalo po večletni povezanosti z IRC svetom. http://www.angelfire.com/ks2/rnr79/ Ni v deželi naši Črtomirja, ki bi premogel toliko debelega krompirja. Ne junaka krepostnjaka, ki premagal našega silaka. Vse od časov Broza Tita, ko še Yuga ni bila razvita, je naš pobič pridno, skladal kamenčke zlo previdno Grlava je lepa, čista in urejena Na zemljevidu, ki ga imam pred sabo, ne najdem moje domače vasi, zato naj vam razložim, kje se nahaja in kako je pri nas. Vasica, v kateri živim, se imenuje Grlava. Res je majhna, saj premore le okrog trideset hiš. Skozi okno svoje sobe vidim njivo, travnik in visoko rastje, ki zastira pogled do sosednje vasi ter na le nekaj metrov oddaljeno železniško progo. Ob prihodu v naš kraj vas pozdravi tabla z vaškim grbom. To je zelena žaba. Zakaj prav ona v vaškem grbu? Tega mi ni znala povedati niti moja babica. Znano pa je, da se na gostiji kakega domačina v solati vedno http://www.geocities.com/bostjan_2000 Oglejte si predstavitveno stran zelo dobrega programa, domačega avtorja, ki prikazuje čas v vseh krajih po svetu, v veliko pomoč ljudem, ki veliko govorijo z ljudmi s celega sveta s pomočjo interneta. 1) Pubi je bil fant, ki je zelo rad igral golf. Dekleta še ni imel, vendar si ga je zelo želel. In počitnice so bile zanj nekaj posebnega. Spoznal je dekle Pabi in se zaljubil. Tudi ona se je zaljubila vanj, a to je že druga zgodba. Naslov in oceno vaše najljubše strani svetovnega spleta, tudi če ste jo izdelali sami, lahko predlagate tudi vi. Naslov naše elektronske pošte je: vestnik@eunet.si. Zadeva: Varna povezava. □HJEaZSEBT W TEE nrarnEi o AZESEI "MATICA ,L Bil A TtERM~~T~ tRTTTAII 50 MF9ŠIAA7IPAr~An .USE kregan in tudi tepen, t** na, .M Nekoč si želim Pr" pekarno Mišmaš. LU. UČENCI 3. pojavi majhna zelena žaba iz sladkorja, ki izzove smeh, nekateri gostje pa se tudi prestrašijo. Mnogo bolj znana kot naša je sosednja vas Banovci, kjer je termalno kopališče. Veliko tamkajšnjih turistov se poda na večerni sprehod v naš kraj. Kaj si mislijo o njem, ne bi vedela povedati. Prepričana pa sem, da so zadovoljni, saj.je Grla- Pravi in divji kostanj se prep V gozdu sta rasla pravi in divji kostanj, ki sta si bila dobra prijatelja. Nekega dne pa sta se začela prepirati. Pravi kostanj je rekel: »Jaz sem Poletna pravljica v besedi in sliki 2) Potem ko sta se spoznala, sta ves čas preživela skupaj. Imela sta se rada, kupovala sta si darila ... Pubi jo je nekaga dne zaprosil za roko. Privolila je. Le kako bi se mogla odreči tako simpatičnemu fantu? Začela sta se pripravljati na poroko. šem svetu. Bili smo v gledališču Na naši šoli smo imeli ves Prireditve. Najbolj smo se vese lutkovne predstave v 9^'^ Mariboru. Tam smo bili ® bali smo si zgodbico Svetlan3 karovič Pekarna Mišmaš. dajezunajdeževalo^^ *** Všeč mi je bil muc, ki jo svojim repom pometati *** Nikoli ne bom pozabil Peka Mišmaša, ki je morali" svojo pekarno in svoj krai'^P *** Muc se mi je smilil,'^, va lepa, čista in urejena. Naj se malce tudi pobaham, namreč z nazivom druge najbolj urejena vasi v ljutomerski občini, ki ga je prejela pred kratkim. Čeprav Grlave ni na zemljevidu, je ne bi zamenjala z nobeno drugo vasjo. SANJA KOVAČIČ, 8. A OŠ KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU večji in lepši kakor ti!« Prepir je zaslišal hrast. Prišel je k njima in ju vprašal, zakaj se prepirata. Oba sta molčala. Hrast jima je rekel: »Vesta, prija- teljisenepreP^ je začelo: »0n > d^ In tako se pr®P ^jAŠA oši^ 3) Po dolgih pripravah je končno prišel poročni dan. Pevci v cerkvi so peli kot še nikoli. Svatba je trajala dolgo v noč. Veliko so plesali, se veselili, jedli, pili.... skratka zelo so se zabavali. Nato sta odpotovala na medene tedne. 4) Po letu dni sta d Ne( da ?aidem kar nekaj razlogov , °t° in razpoloženje.« '5 let> %I|JJ® PrePričan, da se lahko J saj mi° a tud' zel° dobro zaba-b'10 današnje sreča-Mostjan pa tovrstne zares pogovarjati, predvsem pa poslušati. Mlade je potrebno vsekakor pritegniti s tovrstnimi zabavami in jim to prikazati kot neki izziv, ne pa kot kazen.« j b’ zamenjal za sobotno meni, da je malce aZa dobro razpoloženje po-ya’ Sai so tako punce neko-1 koščene. Veliko smeha in plesa tudi brez alkohola Simon, 16 let, in Primož, 18 let: Simon je na srečanju ugotovil, da so zabave brez alkohola prav tako zelo dobre, poleg tega pa so bili po njegovem prepričanju tukaj mladi nekoliko bolj družabni, zato bi lahko tovrstne zabave priredili še večkrat. Primož pa meni, daje za dobro zabavo potrebna dobra družba, ne pa alkohol. Po njegovem mnenju je v disku le malokdo trezen, zato pogosto pride do pretepov ali drugačnih težav. Jerica, 26 let: »Danes ugotavljam, da celotna zabava poteka na neki kulturni ravni, česar pa ne bi mogla trditi za disko-klube. Mladi se lahko tako naučijo Klaudija, 23 let: »Ob današnjem srečanju sem razmišljala, kako zelo lepo je spoznati nekoga v pravi luči, takšnega, kot je v resnici, saj so v disku večinoma vsi vsaj malo pod vplivom al kohola. Takrat si fantje tudi več upajo, tukaj pa so bolj sramežljivi, vendar pa je celotna družba zelo odprta in sprejme vsakogar, brez nepotrebnega dokazovanja. Vsem, ki torej mislijo, da je alkohol edina prava stvar, da dobiš prijatelje, pa naj samo zaželim, da najdejo svojo pot.« Milan, 23 let: »Na zabavo sem prišel na povabilo križevskih skavtov, predvsem pa iz radovednosti, saj me je zanimalo, ali se res lahko sprostimo brez cigaret in alkohola. Danes nam je sicer uspelo, vendar pa mislim, da se mladi brez tega ne vedo več zabavati in da tudi v prihodnje ne bo tako. Današnja zabava se mi zdi zelo do-— bra ideja, saj lahko tovrsten zdrav^j način zabave prispeva k temu, da< tudi tisti, ki bi drugače pili, tega ne5 počnejo.« Q Povabilo k sodelovanju lede na to, da je ta stran namenjena predvsem vam - mladim, je prav, da jo tudi sami oblikujete, zato vas vabimo, da nam pišete, o čem bi radi brali (od resnih pa do najbolj zabavnih tem z vseh področij), kaj vas zanima, kakšne nasvete potrebujete (morda vas kaj pesti, pa ne veste, na koga se lahko obrnete). Verjetno imate kakšnega zanimivega prijatelja ali poznate kakšen (od-štekan) mlad par ali se ukvarjate z zanimivim hobijem, morda pa imate sobo, opremljeno na nenavaden način, ali pa preprosto veste nekaj, česar drugi ne, in bi to radi delili z nami - tukaj bomo prisluhnili vsem in o tem kaj več napisali. Lahko nam pošljete tudi fotografijo, ki vam je še posebno uspela, in zraven pripišete, kaj fotografija predstavlja (lahko je zelo nenavadna, lahko je fotografija celega razreda ali. skupine dobrih prijateljev). Če želite, pridemo tudi k vam, naredimo nekaj zabavnih fotografij, mimogrede pa boste povedali še kaj zanimivega. Ob vsem tem pa ne pozabite pisati tudi vse zaljubljene duše, ki imate tako priložnost, da poveste vsemu svetu, kako zelo ste srečni, lahko pa seveda opišete tudi kakšno grenko izkušnjo, s katero želite svoje vrstnike opozoriti na nekatere pasti v življenju, s tem pa si boste tudi sami olajšali bolečino, ki jo boste zlili na papir, in nedvomno je nekje še kdo, ki čuti enako in vas razume. Morda pa želite sporočiti komu kaj pomembnega, in ker vam to do sedaj še ni uspelo, je zdaj priložnost za vas. Skratka, sodelujte (na kakršen koli način) pri oblikovanju vaše strani - preprosto (brez zadržkov) pokličite ali pa napišite pismo. Poskušali bomo ugoditi še tako zahtevnim in nenavadnim željam, saj je to pravzaprav vaša stran in zato bomo o vas in za vas tudi pisali. , DT1 Pišite na naslov: VESTNIK - Na sceni, Ul. arhitekta Novaka 13, Murska Sobota Nevsakdanje darilo Sloveniji Jezero, ki izginja Koncerti Shirlie Roden zvrstna in izvirna angleška umetnica Shirlie Roden je dodobra spoznala in vzljubila Slovenijo, saj je od decembra 1992 nastopila na več kot dvestotih koncertih po vsej deželi. Ljubezen je obojestranska, saj je s svojimi nastopi ganila otroška srca in srca odraslih vseh starosti in poklicev. Nastopila je v koncertnih dvoranah, v gradovih in cerkvah, mnogo koncertov je posvetila otrokom in mladini. Pot pa jo je zanesla tudi v bolnišnice in zavode za duševno motene osebe. Povsod je doživela velik uspeh in navdušenje občinstva. S svojim novim albumom The Vanishing Lake (oz. v prevodu Jezero, ki izginja), katerega naslovna pesem je posvečena Cerkniškemu jezeru, se Shirlie zahvaljuje za topel sprejem in za vše, kar lepega, zanimivega in enkratnega tu doživlja že ves čas. Posnela je šestnajst pesmi, v katerih na svoj način opeva lepote Slovenije in se spominja različnih doživetij, ki so jo navdihnila, da je svoje občutke prelila v pesem. Skladbe na novem albumu so večinoma preproste in v njih odmeva ljudska glasba. Skupaj s sodobno liriko in značilno interpretacijo avtorice nam pričarajo novo podobo Slovenije, ki je za marsikoga presenetljiva. To glasbeno darilo rabi kot ogledalo: v njem Slovenci lahko doživijo lepote svoje dežele in načina življenja v njej, kot jih vidi obiskovalka iz druge države. Tak pogled z novega zornega kota je za marsikoga osupljivo odkritje. Hkrati pa je ta album privlačna in enkratna predstavitev Slovenije za tujce. Ob izdaji zgoščenke se je po Sloveniji zvrstilo več promocijskih koncertov. In sicer je ta komponistka vel-ško-irskega porekla nastopila na Bledu, v Ljubljani, Mariboru, Slovenj Gradcu in Novi Gorici. Ob koncertih je bila CD-plošči priložena tudi privlačna knjižica z besedili in barvnimi fotografijami krajev in ljudi, ki so bili avtorici za navdih. Najbolj gledana romantična komedija Zvezda in knjigarnar n A nna Scott (Julia Roberts) je najbolj znana filmska zvezda na svetu, po rodu seveda Američanka. Njena podoba je na naslovnici vsake revije in za vse, kar naredi, takoj izve ves svet. Wil-liam Thacker (Hugh Grant) je nekoliko nerodni lastnik knjigarne s potovalno literaturo v Londonu. Njegov posel stagnira, njegov »čimer« je takšen, kot da bi prišel iz pekla, in po ločitvi je njegovo ljubezensko življenje enako ničli. Za Anno in Williama velja, da jima nekaj ali nekdo manjka. Tako da je romanca zadnje, kar bi oba imela v mislih, ko se njune poti nepričakovano križajo (pomembno vlogo pri tem bo imela zadnje čase zelo aktualna Turčija) v eklektični londonski četrti Notting Hill. Toda ... Taka je zgodba najbolj gledane romantične komedije tega poletja Notting Hill (na slovenski prevod filma kar pozabite, ker je popolnoma neprimeren), ki je prišla v Angliji na platna konec maja, sedaj pa se je priselila tudi v naše kinematografe. Občinstvo jo je kar požiralo z očmi, medtem ko so bili filmski kritiki bolj zadržani, saj se jim je zdelo, da je zgodba, v kateri bi megapopularna medijska zvezda zavila v zanikrno knjigarno v majhni londonski četrti in se potem zaljubila v njenega anonimneža, malo preveč za lase privlečena. Idejo za film je dobil scenarist Richard Curtis, ko je neko noč, ko ni mogel spati, razmišljal, kako bi bilo; če bi se pred prijateljevimi hišnimi vrati pojavil s svetovno znano popularno o^ebo, kot je npr. Madonna. Kako bi prijatelji reagirali? Kako bi se obnašali do Madonne? Zanimivo je, da so imeli najslabše mnenje o filmu prebivalci Notting Hilla, saj so menili, da je naslov filma čisto zgrešen, ker da naj zgodba z njihovo četrtjo sploh ne bi imela zveze. S snemanja pa je os- I tala anekdota, da je vsak dan neki tamkajšnji stanovalec obmetaval Hugha Granta z jajci, in ko je le-ta vprašal domačine, zakaj ga ne mara, so mu odgovorili: »Saj nima nič proti tebi. To je pač tip, ki vsak dan meče jajca v ljudi.« Najstnicam pa bo všeč tudi glasba iz filma, saj so svoje moči združili Boyzone, Ronan Keating, ShaniaTvvain, Another Level, Li-ghthouse Family, 98 Degrees ter nekoliko starejši Elvis Costello, Bill Withers, Al Green in Spencer Davis Group. Notting Hill, Velika Britanija 1999. Dolžina filma: 2 uri in 4 minute. Režija: Roger Michell. Igrajo: Hugh Grant, Julia Roberts, Alec Baldwin, Rhys Ifans. Na sporedu novembra v soboškem kinu Park. DOBRO JE VEDETI 4. november 1999J®!- 1810 OVEN m Ona: Tvoji izgovori bodo precej prozorni, saj jim ne bodo nasedli niti tisti, ki bi jim sicer prav radi verjeli. Raje poskusi vse skupaj na malo drugačen način, še najbolje pa bo, če se zadevi odpoveš. On: Poslovni dogovor se bo izjalovil in ne bo dobička ne zate ne za tvoje partnerje. Prepozno si se zavedel, da ni vse v denarju, ampak je potrebno posvečati pozornost tudi obrobnim rečem ... Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Krompir naš vsakdanji BIK Ona: Bolje, da ne obešaš na veliki zvon svojih preteklih ‘podvigov’, saj lahko pridejo novice na povsem napačna ušesa. S partnerjem se bosta sicer sprla, a bo vendarle vse skupaj ostalo v mirnejših vodah. On: Poslovna uspešnost ti bo začela počasi presedati in kaj kmalu se boš zalotil, da ti pogled zahaja k prijetni sodelavki. Povabi jo na večerjo, saj ne moreš ničesar izgubiti, pridobiš pa lahko veliko. DVOJČKA Ona: Nekdo ti sicer pomeni veliko več kot vsi drugi, vendar ti zaradi tega ni potrebno izgubljati glave. Tudi on ni ravno hladen, zato boš z malce potrpežljivosti dosegla, da bo prvi korak storil on. On: Vsaj še nekaj časa boš moral biti zadovoljen z majhnim, zato si nikar ne zidaj gradov v oblakih. Le zakaj bi tako hitel, če pa dobro veš, da je trenutna pot napačna. Obstajajo tudi druge alternative! Ona: Čeprav ti ne bo šlo čisto tako, kot si si zamislila, se bo na koncu vendarle izkazalo, da si imela popolnoma prav. Partner ti bo priredil prijetno presenečenje, ti pa mu boš vrnila na najlepši možni način. On: Nikar se ne zanašaj na svojo srečno zvezdo in se raje odkrito spopadi z nastalo situacijo. Razmere za kakšno resno investicijo se bodo le še poslabšale in kaj hitro se lahko znajdeš sam in brez denarja. Ona: Obeta se ti prijeten konec tedna, ki ti bo v prihodnosti še veliko pomenil. Tudi na poslovnem področju se ti obeta precejšen vzpon, ki ti bo pošteno vzdignil ugled med sodelavci, predvsem pa premagal tvoje finančne težave. On: Odkril boš, da je tudi prijateljstvo lahko prav lepa kompenzacija minulemu neuspehu v ljubezni, povsem drugačna pa je situacija na poslovnem področju, saj je prišel trenutek, ko boš lahko pobral sadove preteklega dela. esen je čas, ko dozori krc dišal ob večerih na paši jedilnik pa je ostal bogat mi jedmi. Oglejmo si ta priljubi. Mali gomolj je našel pot v Evropo sredi 16. stoletja s španskim ladjevjem. V svoji domovini, na viša-vskih dolinah Andov, je spadal krompir med najpomembnejšo prehrano že v 3. stoletju. Po verovanju tamkaj-šnih Indijancev je imel krompir dušo. Prav posebno pa je postal cenjen v času kraljevanja Inkov, saj si je prislužil laskavi naziv »zlato Inkov«. V Evropi si je krompir dolgo časa utiral svojo pot na jedilnik. Tujo »uvoženo robo« so ljudje spremljali z nezaupanjem. Če pa so se odločili za gojenje, jih je nemalo pojedlo jagode na krompirjevi zeli ih ne gomolje. Pri tem je prišlo do težjih zastrupitev. Tako se je krompirja prijel naziv »hudičeva zel«. Potrebnih je bilo okrog dvesto let, da so Evropejci odkrili in začeli ceniti njegove koristne lastnosti. Pri krompirju torej niso užitni sa- •mpir. Časi, ko je pečen krompir in ob gozdu, so žal minili. Naš ; starejšimi in novimi krompirjevimi gomolj pod drobnogledom. dovi, ampak gomolji, odebelitve na koncu korenin, ki rastlini rabijo kot shramba hranilnih snovi. Sadovi so zelene jagode, ki vsebujejo tako kot cela rastlina veliko strupenega solanina. Krompir se razmnožuje na dva načina: spolno s semeni, ki so v jagodah, in nespolno s poganjki. Preizkušnjo je krompir prestal ob lakoti. Pruski knez Friedrich II. je ukazal pridelavo krompirja, saj sicer krompir ni bil priljubljen. V tistem času se je krompir izkazal zaradi enostavne pridelave in kot zdrava hrana. Kmalu so ga začeli uporabljati tudi kot zdravilno rastlino - kot učinkovito sredstvo proti bolezni beri beri in vodenici. Španci so odkrili, da tisti mornarji, ki so jedli krompir, niso oboleli zaradi pomanjkanja vitamina B1 (beri beri). Surove rezine gomolja so polagali na zlomljene kosti, s surovim gomoljem so drgnili čelo pri glavobolih, nosili pa so ga celo v žepih za lajšanje revmatizma. Kaj vsebuje krompir? Pod skromno lupino skriva krompir svojo visoko hranljivo vrednost, dragocene vitamine, mineralne snovi in elemente v sledovih, kakovostne rastlinske beljakovine in balastne snovi. Od vitaminov je največ vitamina B1 in vitamina C, vsebuje pa še fol-no kislino, vitamin B2, B6, vitamin K in niacin. Od mineralnih snovi so pomembni kalij, kalcij, železo, magnezij in fosfor. Od elementov v sledovih pa so v krompirju krom, baker, mangan, selen in cink. Pomembna je visoka vsebnost ogljikovih hidratov, predvsem škroba. Naše telo škroba iz surovega krompirja ne more prebaviti. Šele s termičnim postopkom (kuhanje, pečenje, cvrtje ...) postane škrob zlah- d. d. ILIRSKA SOBOTA SIRUP ZA IZKAŠLJAVANJl BREZ SLADKORJA ka in popolnoma prebavljiv. Vp^ su prebave se škrob razkrojiva zo. Kri jo raznese v telesne celice, kjer se iz nje tvori energija. Zaradi pazljive in dosledne P" delave poznamo danes okrog ° različnih vrst krompirja, ki naspro celega leta razveseljujejo v ob i1 različnih jedi in okusov. DEVICA Ona: Dogajale se ti bodo nenavadne, vendar prav prijetne in zanimive stvari. S partnerjem boš imela v začetku nekaj težav, pozneje pa bosta vendarle uspela ugotoviti skupne interese. Z denarjem pa nikar ne razmetavaj! On: Nekomu ne bo čisto prav, ko bo zvedel, kako ugodno si prodal njegovo zamisel. Še najbolje, kar lahko storiš, bo, da pohitiš in čimprej pobereš vsaj svoj del zaslužka. Ali pa še kaj več. Ona: Na zabavi boš spoznala celo kopico novih obrazov, toda eden se ti bo še posebej vtisnil v spomin. Naslednje jutro bo telefon sicer zvonil, vendar si boš v zadnjem trenutku premislila. On: Nikar si ne delaj odvečnih skrbi, ampak se prepusti svojemu občutku. Finančno stanje se ti lahko izboljša, pa najsi narediš še takšen nesmisel. Nekateri imajo srečo, zato jo raje izkoristi, dokler je tu. ŠKORPIJON Ona: Tvoje želje so ogromne, tvoje zmožnosti pa nekaj povsem drugega. Poskusi se postaviti na realna tla, drugače boš na koncu preveč razočarana. Pretiravala boš v občudovanju nekoga, ki ni vreden tvojih čustev. On: Napeti odnosi v službi te bodo privedli drugam, kot si želiš. Nikar se ne obotavljaj, ampak se poskusi čimprej pametno pogovoriti. Nameravana investicija sicer ni slaba, vendar bi kazalo še malce počakati. STRELEC Ona: Tvoja skrhana zveza se bo ponovno okrepila, po drugi strani pa se ti bo nenadoma odprla povsem nova alternativa. Sklenila boš zanimivo poznanstvo, ki ti bo v prihodnosti prineslo še obilo dobrih reči. On: Čeprav se vsi trudijo, da bi te končno uspeli odtrgati od tvoje fiksne ideje, boš še naprej vztrajal pri svoji prvotni odločitvi. Mogoče ti bo celo uspelo, toda gorje, če bo šlo narobe ... KOZOROG Ona: Če boš predolgo odlašala, ti bo nekdo hudo zameril, zato se raje odloči in si vzemi tisto, kar ti tako ali tako pripada. Ne pričakuj preveč od dane obljube, ampak poglej na vse skupaj bolj realno ... On: Ne bo odveč, če boš malce pokazal svoje zobe, saj te bodo v nasprotnem primeru potisnili ob zid. Zaljubil se boš, vendar se boš še vedno spraševal, ali je to tisto pravo. Raje se prepusti občutku. Ona: Čudeži se dogajajo le poredkoma. V tvojem primeru se bo to morda celo zgodilo, k temu pa bo precej prispevala tvoja trma. Nikar se ne da^zavesti, ampak zaupaj vase in v svoje sposobnosti. On: S svojo prijaznostjo in odkritostjo si boš zagotovil podporo vseh, tudi tistih, ki te sicer ne prenašajo ravno najbolje. Vrata so se torej odprla, potrebno je le še vstopiti in storiti pravo stvar. RIBI Ona: Prijatelj, ki si mu sicer izredno naklonjena, niti ne sluti o tvojih čustvih, zato je najbolje, da mu poskusiš odpreti oči. In nikar se preveč ne obotavljaj, saj se ti izgubljena priložnost zlepa ne. bo ponovila. On: Zdravstvenim težavam se bodo pridružile še finančne. Zaradi nepredvidenega dogodka boš moral kar precej seči v žep in to se ti bo še dolgo poznalo. Pa še partner lahko kaj posumi in že bodo tu težave. Nega otroka Kako pomagati otroku z vročino Splošni ukrepi a) Prehrana otroka: V prvi vrsti je pomembno, da otroku ponudite dovolj tekočine. Prija mu hladen, na sobno temperaturo ogret čaj ali sadni sok. Ne ponujajte gaziranih pijač, ker napenjajo in s tem povečujejo nelagodje. Tudi hrana naj vsebuje veliko tekočine; naj bo vitaminsko in kalorično bogata; priporočene so juhe, sadne kašice in kompoti. Otroku ne dajajte hrane, ki napenja; hrane z veliko sladkorja; omejite tudi mleko. Hrano ponudite v manjših obrokih večkrat na dan! Tudi če otok odkloni obrok hrane, ga nikar ne hranite na silo; pomembno je, da vročičen otrok sprejema tekočino, zato naj mu bo vedno na voljo. b) Zrak v prostoru, kjer otrok biva, naj bo okrog 20 stopinj Celzija in dovolj vlažen; prostor pa vedno prezračen. c) Oblačenje otroka:. Otrok naj bo oblečen v lahka bombažna oblačila; naj bo odkrit ali pokrit le s tanko rjuho. d) Hlajenje otroka: Mlačne kopeli: Otroka položite v kopel, ki je za 1 stopinjo Celzija nižja od njegove trenutne telesne temperature, nato počasi dolivajte hladno vo-čo (pri otrokovih nogah!), tako da kopel v 10 minutah ohladite pri-oližno za 10 stopinj Celzija (temperaturo vole kontrolirajte z vodnimi termometri). Tempe-aturo vode znižujte do ’8 ali 29 stopinj Cel-:ija. Po kopeli otroka >sušite, oblecite in kon- ovijte v mokro tkanino (rjuha, plenička), ki ste jo predhodno zmočili v hladni vodi; prek tega zavijte še suho tkanino. Ovitek pogosto menjavajte. Pogostnost menjave je individualna. Po končanem hlajenju otroka osušite in mu omogočite počitek! Hlajenje s hladnim gelom: To je novejši, zelo enostaven, najbolj udoben in najučinkovitejši način ohlajanja otroka. Vrečko z gelom je mogoče kupiti v lekarnah in v trgovinah z medicinskimi pripomočki in jo je potrebno ohladiti v hladilniku (zadostuje že nekaj minut pred začetkom hlajenja) ali v hladni vodi. Hladno vrečko z gelom zavijte v tetra plenico, namestite jo v otrokovo posteljico in nanjo položite otroka. Otrok naj bo oblečen le v tanko bombažno majčko in zavit v pleničko za enkratno uporabo. Ko se vrečka z gelom ogreje, jo za nekaj minut ponovno položite na hladno in postopek lahko ponavljate, dokler temperatura otroku ne začne padati. Opazujte otroka! Pogosto se zgodi, da med takim načinom hlajenja na gelu tudi zaspi. Omogočite mu počitek! Škodljivo, nekoristno in napačno je hlajenje le posameznih delov telesa (stopala, dlani) ali trajanje oljnih oblog, ki preprečujejo oddajanje toplote! Zdravila Zdravila za zniževanje zvišane telesne temperature (antipiretiki) naj vedno predpiše zdravnik. Zdravila je sicer mogoče kupiti tudi v prosti prodaji, vendar jih nikar ne dajajte otrokom brez predhodnega posveta z zdravnikom. Nekatera med njimi lahko povzročajo zelo hude komplikacije; mnoga med njimi pa odsvetujejo tudi zdravniki. Zato se pred dajanjem zdravila vedno posvetujte z zdravnikom, še posebno, če gre za novorojenčka, dojenčka ali majhnega otroka. Pogosto je za uspešno zniževanje povišane telesne temperature potrebno kombinirati splošne ukrepe z zdravili. Med vsem naštetim obstaja vsaj eden način, ki bo ustrezal vašemu otroku. Najdite ga in pomagajte vašemu malčku, da bo lažje prenašal neugodnosti, kijih prinaša bolezen. Na kaj moramo paziti pri pripri krompirjevjhj^l 1. Surov krompir ni užiten. . 2. Izgubo hranilnih snovi nie pravo jedi moramo čimboi , - krompir čistimo in perem° kuho, - peremo v mrzli vodi, nen ™, , . e(ic, to - poškodujemo čim manj h pomeni, da ne razrežemo rja na majhne koščke, -kuhan z lupino hranilne s' bolje ohrani, . a -kuha v sopari je najp^ -takoj po pripravi jed - krompirjevih jedi ne P V - zelene dele krompirja Pr vo vedno izrežemo. Shranjevanje Krompir, ki ga želimo us j ti, naj bo dozorel, nepos suh. Potrebuje zrak, neS ga imeti na svetlobi, sicer‘ to pomeni, da se tvori s lanin. Najprimernejša te ^8 le Okrog 5' C. V shranjen pri nižjih temp . pjsk tvori sladkor, če tak kro mo mirovati dva tedne»^rja temperaturi, se vsebno spet normalizira. ^dlikOJ^3 Krompirjev gomoH nekomplicirana pride a ■ ^0-no skladiščenje, razno be in zdrave sestavine-, Najtežje od vsega) ’ ^0. merno vrsto krompirja go jed. V grobem ločim . moljev v0 pireie' - mokasti tip za cmokov, juh, eno c' pirv ob - srednje trdi tip za cah, pommes frites, ,gnega - trdi tip za pripravo P turo. Otroka ne sme-ohladiti preveč. Ves is ohlajanja je potreb-> otroka opazovati; edvsem pomembno opazovati barvo ko-. Če pomodri ali ga čne zebsti, je potreb-kopel takoj prekiniti! Hladni ovitki: Otroka za zdravje in dobro počutje 1 > 4. november 1999 DOBRO JE VEDETI 23 Policija svetuje Kako se ubraniti kraje avtomobila? avtomobilski kriminal je v Evropi in svetu čedalje resnejši problem že več k°t deset let. In kako je s tem Milemom v Sloveniji? Poda-kažejo, da postajajo tovr-* kazniva dejanja resen pro-ertl tudi pri nas. Podobno Javljajo tudi v Uradu krimi-"afetične službe Policijske up-,a,e M. Sobota, kjer beležijo v ^njem času povečano število ^nivih dejanj, povezanih z Bernom motornih vozil, vlo-'^nie in krajami delov avto-»bilov. Na soboški policijski ki pokriva velik del mej-s9a območja s sosednjimi dr-pravijo, da se zaradi Račjega števila ilegalcev padajo tudi z množico odv-(osebnih avtomobilov. V lprimerov so storilci teh u^vih dejanj ravno ilegalci, 1,9območju PU M. Sobota ^amejo osebne avtomobile z njimi odpeljejo do ita-^ke meje, kjer jih večinoma so pri nas sprejeli širok me-Jn Preventivnih ukrepov za va-* vozil. Tako so se medseboj-J^ale policije posameznih tinski organi in zavarovalni-^ne so bile številne brošure in Luksuzni in športni avtomobili so pravi magnet za dolgoprstneže, ki si želijo na hiter način zaslužiti kup denarja. letaki, ki lastnike avtomobilov pa opožarjajo na varnostne ukrepe pred tatvinami. Kaj storiti za varnost avtomobila? ščajte na policah, sedežih ali vidnih mestih v avtomobilu. Nikakor pa ne puščajte v avtu zlatnine, denarnic, osebnih dokumentov, dokumentov Med drugim priporočajo, da vozila : o vozilu, gotovine in drugih sredstev ne parkirajte na slabo razsvetljenih ulicah in parkirnih površinah. Razsvetljava je namreč pomemben varnostni element za vaše vozilo. Ko zapustite vozilo, izvlecite ključ iz kontaktne ključavnice, zavrtite volan, da se zaskoči, zaklenite vozilo, zaprite vsa okna in vrata ter ne pozabite na prtljažnik. Torbic, kovčkov, plaščev in drugih predmetov ne pu- plačilnega prometa. Zato policija priporoča, da v vozilo vgradite alarmno napravo, ki. preprečuje tatvino in javlja nasilen vstop v vozilo. Prav tako priporočajo dodatno mehansko varovanje vozila. V ta namen so na voljo posebne kovinske palice, ki povezujejo sklopko ali stopalko za plin z volanom, preprečujejo obračanje volana in blokirajo prestavno F Mercator v akciji od 28.10. do 11.11.'99 Kruhovi cmoki ^0 g, Pekarna Grosuplje cena 510,30 SIT Špelama . ^rosuplje SIT in še36posebej označenih izdelkov! ^Mercator najboljši sosed . zvokih oodjetjih in franšiznih trgovinah Koncerna Mercator. Akcijska ponudba velja v vseh 9 Z našeg a štedilnika Ječmenova juha * Pečena gos s sadjem Zapečen kostanjev pire Vinsko rdeče zelje Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Sladki jezički ječmenova juha ročico in ročno zavoro. Lahko pa se odločite tudi za zaklepanje in blokado prestavne ročice. Vsekakor pomislite tudi na zaklepanje prtljažnika za smuči in na varnostni vijak, ki preprečuje tatvino platišč. Poleg tega redno pregledujte, ali nista morda izpuljena ali poškodovana ključavnica rezervoarja za gorivo in vrtljivo jedro ključavnice prtljažnika ali desnih vrat. Bodite pozorni, če se oglasi avtomobilski alarm na drugem vozilu in v primeru vloma ali kraje pokličite policijo. Vsi ti in drugi ukrepi so učinkoviti za preprečevanje tovrstnih dejanj storilcev in pomenijo najučinkovitejšo zaščito vašega avtomobila ob profesionalni alarmni napravi. Če boste ugotovili, da je bil kljub priporočenim ukrepom storilec v notranjosti vašega avtomobila ali pa se je odpeljal iz garaže, nemudoma pokličite policijo na številko 113. Do prihoda policije oziroma kriminalistične ogledne komisije se ničesar ne dotikajte in po možnosti ostanite na kraju dogodka. MILAN JERŠE ■ 100 g ječmena, 60 g masla, 1,5 I juhe, 1 rumenjak, 10 cl kisle smetane, sol, poper, 100 g belega kruha Ječmen operemo in s krpo osušimo. V lonec damo maslo, na katerem rahlo prepražimo ječmen, zalijemo z juho in kuhamo do mehkega. Kuhan ječmen po potrebi začinimo. Tik pred serviranjem dodamo še razžvrkljan rumenjak s smetano in prepražene kruhove kockice. Pečena gos s sadjem 1 gos (okrog 3500 g), sol, poper, rožmarin, 400 g suhega sadja (ja-bolka, slive, hruške), 100 g gosje masti, 20 cl juhe ali vode Gos očistimo. Pripravljeno gos dobro osolimo in natremo s poprom in rožmarinom. Napolnimo jo s suhim sadjem in povežemo s koncem. V pekač damo polovico gosje masti, na katero položimo nadevano gos. Podlijemo z juho ali vodo. Drugo polovico masti segrejemo in prelijemo po gosi. Damo v pečico in pečemo pri 175 °C 60 minut (odvisno od velikosti in starosti gosi). Med pečenjem gosko polivamo oziroma mažemo z lastnim sokom. Pečeno gos razrežemo na primerne kose. Postavimo na topel krožnik ali oval, prelijemo s preostankom lastnega soka in potrosimo z dušenim suhim sadjem. Zapečen kostanjev pire 300 g pasiranega kostanja, 500 g krompirja, 100 g masla, 4 rumenjake, sol Krompir operemo, olupimo in v slani vodi skuhamo. Ko je kuhan, ga odcedimo, prepasiramo, dodamo maslo, prepasiran kostanj, rumenjake, po potrebi dosolimo in rahlo premešamo. Pripravljen pire damo v vrečko za okrasitev. Pekač namažemo z oljem in na njega brizgamo kupčke pireja. Damo v pečico, ki smo jo segreli na 200 °C, in pečemo 10 minut. Vinsko rdeče zelje 800 g rdečega zelja, 200 g čebule, 50 g sladkorja, 50 cl rdečega vina, 100 g masti, sol, poper. Rdeče zelje tanko zrežemo. V kozici raztopimo mast, na kateri kara-meliziramo sladkor, dodamo na drobne kocke narezano čebulo, prepražimo in dodamo rdeče zelje. Premešamo, zalijemo zvinom, solimo, popramo in dušimo pri zmerni temperaturi do mehkega. Med dušenjem po potrebi dodamo vodo, da se ne prismodi. Sladki jezički 4 beljaki, 150 g sladkorja, 1 zavitek vanilijevega sladkorja, 15 cl sladke smetane, 150 g ostre moke, 40 g mletih lešnikov, 150 g marmelade Beljake stepemo v trd sneg, postopoma primešamo sladkor in vani-lijev sladkor. V to maso vmešamo stepeno sladko smetano, moko in mlete lešnike. Vse narahlo premešamo. Na dobro namazan in pomokan pekač z dresirno vrečko nabrizgamo 2 cm dolge jezičke. Pečemo 10 minut pri 170 °C. Še mlačne poberemo iz pekača. Ko se jezički ohladijo, dva po dva sestavimo z marmelado. Klorela izloča iz telesa dioxin Mnogi se še dobro spominjajo »oljne bolezni« na Japonskem, ki je povzročila zastrupitve z dioxinom. Tisti, ki so uživali riževe otrobe, zastrupljene z dioxinom, kot so PCB, PCDF, PCDD itd., so utrpeli telesne poškodbe, število ljudi, okuženih z dioxinom, pa se je povzpelo na 1860. V krvi teh bolnikov je 5,5-krat več dioxina kot pri ljudeh, ki niso zastrupljeni, celo sedaj, po 20. letih od prve okužbe. Poleg tega je v krvi zastrupljenih bolnikov 12,8-krat več PCDF-ja, ki naj bi bil glavni vzrok za to bolezen. Ko so dioxini enkrat v telesu, predstavljajo resno tveganje za naše zdravje, ker povzročajo hormonske motnje. Zato je zelo pomembno, da take dioxine telo takoj izloč^ Toda to je zelo težko. »Razpolovitveno obdobje« imenujemo tisto obdobje, v katerem se lahko substanca zmanjša za polovico z izločanjem in omejevanjem vsrkavanja znotraj prebavil. Če hočemo zavarovati naše telo pred to škodljivo snovjo, moramo paziti, da ne pride v telo. Toda če kljub temu le-ta pride vanj, moramo poskrbeti, da bo »razpolovitveno obdobje« čim krajše. Japonski strokovnjak Takao Lida je uporabljal terapevtično metodo, s katero je želel pospešiti izločanje dioxionov iz telesa. Izkazalo se je, da je klorela, ki vsebuje klorofil, pri tem zelo učinkovita. Glede na to raziskavo gredo dioxini težko iz telesa, ker se nalagajo v maščobah. Kljub temu, da naj bi se te maščobe izločale skozi tanko črevo in danko, obstaja velika verjetnost ponovnega vsrkavanja. Zaradi tega se dioxinov težko znebimo. V poskusih, v katerih je Lida uporabljal miši, je nadziral izločanje dioxinatako, da jih je hranil z vlakni riževih otrobov, s klorofilom ali s klorofilom polno klorelo, skupaj z rednimi obroki. Rezultati so pokazali, daje bilo »razpolovitveno obdobje« 9,8 leta, ko so imele živali le redno hranjenje, 2,5 leta, ko so se hranile z otrobi, eno leto, ko so dobivale klorofil, in 1,4 leta, ko so uživale klorelo. Ugotovitev, ki jo je Lida povzel iz te raziskave, je, da je najbolj učinkovita metoda za reševanje problema z dioxinom uživanje klorofila ali klorele, ki vsebuje klorofil. Tunarnasa Morita, raziskovalec v istem laboratoriju, je prav tako dokazal, da klorela zmanjšuje vsrkavanje dioxinov v prebavilih za 30,3 odstotka in povečuje izločanje dioxinov za 7,4-kratv primerjavi zredni-mi obroki. Pokazalo seje, da klorela ni učinkovita le pri izločanju dioxinov, ampak tudi težkih kovin in živega srebra. Ugotovljeno je, da klorela vsebuje veliko klorofila. Priporočila za uporabo klorele Bolezensko stanje Preventiva arteroskleroze Rak Visok krvni tlak Visok holesterol Revmatoidni artritis Alergija Ulkus želodca in dvanajstnika, gastritis Bolezni kože (akne, Vzroki za delovanje Znižanje LDL-holesterola, zniževanje krvnega tlaka, inhibi-ra proliferacijo gladkih mišičnih vlaken v žilni steni, vpliv esencialnih maščobnih kislin Vpliv antioksidantov, CGF, vpliv hranil, okrepitev imunskega sistema (makrofagi, interferon) Vpliv CGF CGF pospešuje izločanje holesterola z žolčem Interferon, večja aktivnost mak-rofagov, detoksikacijska sposobnost jeter, vpliv vitamina A in karotena Preprečevanje lipidne peroksi-dacije, antiproteolitično delovanje Vpliv CGF na reakcijo sluznice, celjenje ulkusa Vpliv vitamina E in karotena, alergični dermatitis ...) vpliv na imunski sistem za zdravje in dobro počutje 24 4. november 1999, V ’ ' ARJO o ♦ • 1 • Al VBf ■ ¥ . 1 j AVTOR: I ŠTEFAN | HAJDINJAK BOŽANSKO BITJE GLEDE NA STVARJENJE SPREDENA NIT KMETIJSKI STROKOV- NJAK LOČJE, LOČEK NANDE VIDMAR MESTO V PIEMONTU V SEVERNI ITALIJI AKVARIJSKA RIBICA ORAČ (ZAST.) LJUDSTVO V GANI 28. ČRKA RUSKE AZBUKE CIPRSKI POLITIK (GLAFKOS) ANTON AŽBE M BUJTE REPE ■ I OBLAČILO 1 ZA SPANJE j ŠOLA ZA | TRGOVCE 1 ČLAN TV POPER | (SERGIJ) TURŠKO LJUDSTVO AM.FIZIK (B.ROY) BOSANSKI NOGOMETNI TRENER (IVICA) ■os K GIBATII RT V SEV. | ŠPANIJI KNJIŽEVNIK VINCETIČ GRŠKA ČRKA FEVDALNI USLUŽBENEC NERESNIČNA IZJAVA OSEBNI ZAIMEK • • 1 ' j 1 POKR. V SZ. FRANCIJI ZA POLTON ZVIŠANI A 1 DO VESTNIK i POLOŽAJ, V KATEREM SE SME POŠKOD TUJA STVAR MENA VOJAŠKA STOPNJA ŽRTVENIK VOJAK V OKLEPNEM VOZILU ZNAMENJE (LAT.) ŽENSKI PEVSKI GLAS NEKD.NAZIV ZA DENAR MANJŠE VREDNOSTI AMERIŠKI GENERAL EISEN-HOWER SLAVKO KOTNIK RAČUNSTVO KRALJ BOGOV PRI ST.EGIPC. NAPIS NA KRISTUSOVEM KRIŽU ODDAJANJE VALOV PASJA HIŠICA KLASIČNA UMETNOST ZAČETNIK ANATOMIJE (ANDREAS) PROSTOR ZA OBRTNO DEJAVNOST RAZ.VOKALA KONFLIKT PESNIK (S LABS.) FR.FIZIK (LOUIS) POLJE-DELEC VRSTA EKSPLOZIVA VEČJA POSODA ŠOLAR (MANJ.) ANTIČNI BEOTIJCI REKA V ČRNI GORI RIMSKI BOG LJUBEZNI DEL VELIKE BRITANIJE KONEC OBSTAJANJA RONALD REAGAN SL.IGRALEC (BINE) BOLEZEN KOSTI AM.IGRALEC (TELLY) SLOVENSKI HOKEJIST (IVO) KEN.POLITIK (D.ARAP) JAPONSKA LUKA NA HONŠUJU ETUI GR.BOGINJA JUTR.ZARJE ROPARSKA RIBA JUŽNOAM. KUKAVICA ENOTA JEZ. SPOROČILA SPOLNA ŽLEZA NOGOMETNI KLUB MESTO V BELGIJI (ALOST) ENKA NEK.NEMSKA PEVKA MESTO V Z. MAKEDONIJI PAPEŽ PIJ XI. (ACHILLE) LJUDSTVO NA KAVKAZU IZVAJALEC ATENTATA TIŠINA (KNJIŽ.) MESTO V SRBIJI RDEČI PLANET FR.KERAMIK (TAXILE M.) NAJSTAREJŠI V DRUŽBI PREŠERNOVA PESEM REAKTIVNO LETALO IT. IGRALKA MIRANDA KRAŠKA PLANOTA MED BOSNO IN HRVAŠKO PLESALEC OTRIN IVAN MINATTI REKA V GRČIJI, EVROTAS POTOMKA ŽENSKEGA SPOLA TAJENJE (ZAST.) KDOR NOSI OČALA TONE SVETINA ERBIJ STRONCIJ PREDNJA STRAN GLAVE, OBRAZ UD, OKONČINA NEKDANJI PEVEC TOPIČ FRANCOSKI KNJIŽEVNIK (EMILE) KAR PRINAŠA UGODNE POSLEDICE IME VEČ PAPEŽEV SIRSKI POLITIK (HAFEZAL) NEK0ANJI SULTANOV DEL jadrnice ZNAK^ nevarno5’ Na kratko Med reševalce bomo razdelili 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 12. novembra 1999. Ime in priimek: Naslov: _____ CX) LISTEK? Tlftvatsfea pa se je g ^BaJba«0’ ogCasifia tak naidnok, ka una tudi mesa od nas več gdaj nede izogiba, ko ^Bog. uUij Memo, gmeea/tsbin nagon mescu /rdeče /rejgemo, ftpou na čiston se vse tou dA, pa ga ftpou igvagamo. Negova Krajevna organizacija RK bo vsako zadnjo nedeljo v mesecu, izjema je december, pripravila merjenje krvnega tlaka. To bodo vsakokrat izvajali med 9. in 11.30 v gasilskem domu. Prav tako razmišljajo o meritvah sladkorja v krvi, kar pa je povezano z nekoliko večjimi izdatki. F. KI. Beltinci Akcija zbiranja odpadkov v beltinski občini, ki so jo pripravili skupno s podjetjem Saubermacher - Komunala iz Murske Sobote, je uspela. Zbranih je bilo 1.260 kubičnih metrov kosovnih odpadkov in 1.172 kilogramov nevarnih odpadkov. Akcija je pokazala, da jo bo treba organizirati vsaj dvakrat letno. J. Ž. Gornja Radgona Pred kratkim je gradbeno podjetje Gidos iz Lendave končalo z obnovi- tvenimi deli pri ploščadi pred Emona Merkurjem v Gornji Radgoni. Vrednost naložbe je 37,8 milijona tolarjev. Pri tem so Emona Merkur, Mercator, Pomurska banka in Potrošnik prispevali 48 odstotkov potrebnih sredstev, preostalo pa gornjera-dgonska občina iz proračuna. F. KI. Gornja Radgona Območno združenje slovenskih častnikov in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo iz Gornje , Radgone organizirata v soboto, 6. novembra, za svoje člane brezplačni enodnevni izlet po Gorenjski. Vodstvi obeh združenj si želita, da se člani med seboj čimbolj spoznajo in sodelujejo. F. KI. Beltinci V beltinski krajevni skupnosti so letos izvedli ocenjevanje domačij in kmetij. Na slovesnosti, kjer so podelili spominske plakete, so razglasili za najboljšo domačijo Franca Žižka iz Gubčeve 2, lastnik prve med kmetijami pa je Franc Duh s Panonske 97. J. Ž. O/ bfaunicaj Mejo. cAlas so pa ščeCt gagati gviin Ravnice, pwwi ^Bda, v £v/iopi-smo se p/routi postavMi, pa safeči tudi mafc /računa, ka bi njemi sousid v ncvoub p0*” uVo, naši sousidje so pa gftj bont/ra. £šče v tiston mafon gaftvt, ga štetega igjavfojo, a J s0 bi nas šče?i (topiti. ‘TMa p/ravi, ka od nevoščenosti, ka smo mij geog/ra{sko ft t' ^4' pa na TMkani. ©Ml /rdečega mesa si Je pa tak spopejvo: TKak stMa g neba, tak naidnouk, g Sv/tope čiru se je en gte, mescu /rdeče, naj se ne vogi, v ewtopske baje gdaj en Čas. TokMl kitlio smo pou bacitoi’ čistoučo geft smo v /robcu, pa tej v Šetopi, gda tou so i" so geft /rejč nagaj (ipou. Či sousid dobe/t, je dosta v/rejden, v neuouft uijdi se ftpou, pa bogi bič na /rit vsen paše, ga sousid tuj dobi domou. LU LU tr ’ /KRIVI Bi ?A BILl\[ /DRUGI, KAJ NOTRI JeSAHO EN LISTEK• KAKŠEN ZISTLK ? čEk?... certifikat; OBVE2NICA...? NE, DOM PlETROH) \ Pošilja Si/OJO LEDhDO POTEZO PRI MU. V K ZAŠTO C I < TAJNOVITO; ' \ AKO £HE ONDA TOLIKA TAJNO VI TO ST, DAKAkO AKO SHEM DA PITAH? VNOSNI, Z*!0 S&J® SPOROčIlA O PREKO KURIJI ; TOKRAT PAČ KOl/ČKU. VISI INŠPEKTOR ZATEČE, HOH^ Tele vizije ki sporedi od 5. 1 1. do 11. 11. '99 TV SLOVENIJA 1 9.30 Otroška oddaja 10.05 Mladi geniji 10.20 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.55 Partizani, nizozemska drama 12.05 Modro 12.35 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 13.00 Poročila, vreme, šport 14.40 Po domače 15.30 Naša pesem 16.00 Ne/znanioder 16.30 Mostovi 17.00 Bing, bang. bong, otroška predstava 17.35 Afriške pravljice 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Dober večer 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 21.40 Vrtičkarji, tv-nadaljevanka 22.10 Odmevi, vreme, šport 23.00 Polnočni klub 0.10 Kajnove blodnje, videoples TV SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka 11.20 Lepa Vida, predstava Koreodrame 14.15 Nora zapornika, ameriški film 16.05 Aliča, evropski kulturni magazin 16.35 Življenje na otokih, španska serija 17.30 Po Sloveniji 18.05 Popolna tujca, ameriška nanizanka 18.30 Simpsonovi, risana nanizanka 19.00 Nikoli v dvoje brez tebe, nadaljevanka 19.30 Videoring 20.00 Iskanje izgubljene civilizacije, ang. ser. 21.00 Caroline v velemestu, ameriška nan. 21.25 Carrington, angleški film 23.25 Red in zakonitost, ameriška nanizanka 0.15 Umor 1. stopnje, am. nad. 1/18 1.05 Noč z Dickom, ameriška nanizanka POP TV 9.30 Umazane laži, nadaljevanka - 10.30 Divji angel, nadaljevanka - 11.30 Moč ljubezni, nadaljevanka - 12.30 Raztresena Ally, nanizanka - 13.30 Umor, je napisala, nanizanka - 14.30 Brata, nanizanka - 15.05 Varuška, nanizanka - 15.40 Cosby, nanizanka - 16.15 Umazane laži, nadaljevanka - 17.10 Divji angel, nadaljevanka -18.05 Nagradno žrebanje »Najljubši naše družine« - 18.10 Moč ljubezni, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Univerzalni vojak 2, ameriški film - 22.05 Dosjeji X, nanizanka - 23.05 Teksaški mož postave, nanizanka - 0.05 Obiskovalec, nanizanka - 1.00 Ženske, erotična serija - 2.00 24 ur KANALA 8.30 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.00 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 10.00 Uboga Maria, nadaljevanka - 10.30 Kosmatinec, ameriški film - 12.00 Atlantis - 13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Čudna znanost, nanizanka -15.00 Ne mi težit’, nanizanka - 15.30 Sodnica Judy, nanizanka - 15.55 Oprah Show: Moda za novo tisoč- . letje - 16.45 Uboga Maria, nadaljevanka - 17.10 Maria Isabel, nadaljevanka - 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 18.30 Nora hiša, nanizanka -19.00 Tretji kamen od sonca, nanizanka -19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Mladoporočenci -20.30 Zmenkarije - 21.00 Čarovnice, nanizanka - 22.00 Kako sva si različna, ameriški film - 0.00 MacGyver, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Naša zgodba: Foxy Teens - Aktualno - Pregled dogodkov tedna -_Brez šminke - 15.00 Usodna diagnoza, kanadski film - 17.00 Šolska košarkarska liga - 18.00 Policijska akademija, nanizanka - 19.00 Dharma in Greg, nanizanka -19.30 Radijska postaja, nanizanka - 20.00 Urgenca, nanizanka - 21.00 Bolnišnica upanja, nanizanka - 22.00 Meso in kri, ameriški film - 0.15 Tik pred zločinom, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 11.00 - Foxy Teens, naša zgodba, 11.30 - Risanke, 12.10 - Videostrani. 16.00 -Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 18.00 - Videostrani, 18.30 - Risanke, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV-dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Gost v studiu: Karmen Sreš - v živo, 21.00 - Videoboom 40 • prva slovenska videolestvica, 21.55 - Videospoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja. 23.00 - Videotop iz produkcije ZLTV, 23.45 -Erotika, 01.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 14.40 Poročila - 14.50 Hiter kot strela, ameriški film -16.20 Risanka - 16.30 Dokumentarna oddaja - 17.00 Hrvaška danes - 17.45 Moj dom - 18.20 Kolo sreče -18.55 Večer z Muppetki - 19.30 Dnevnik - 20.10 Dokumentarna serija - 21.15 Po naši lepi - 22.30 Snemalna knjiga - 23.35 Dnevnik - 0.00 Iz tv-arhiva: Človek in pol TV HRVAŠKA 2 12.10 Kviz - 12.40 Odkrito - 13.45 Pol ure kulture - 14.15 Morje - 14.45 Koledar - 14.55 Lassie, otroška serija - 15.25 Planet živali - 16.00 Znanstveni album - 17.00 Televizija o televiziji - 17.30 Hugo - 18.00 Živeti zdravo, živeti srečno -19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Veronikine skrivnosti, nanizanka - 20.55 Oddelek za umore, nan. - 21.50 Opazovanja - 22.25 Obsodba, ameriški film - TV MADŽARSKA 1 5.45 Vaška TV - 6.00 Zlati dim, magazin - 8.00 Mladinski program - 10.00 Sobotni mozaik: Kje, kaj?, Za upokojence. Okno -12.00 Zvon, poročila - 12.05 60 let I. Nogradi Totha - 12.40 Vrnitev v Paradiž, nad. - 13.30 PoliTour, svetovni popotnik - 14.00 Mreža, dok. reportaža - 14.30 Delta -15.00 Glasbeni butik - 16.00 Iz delavnice Naše stoletje - 16.20 1100 let sredi Evrope - 16.50 MTK: Vac, nogomet - 19.00 Lotoshow -19.20 Kolesje časa, 1944 - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Vrnitev k reki Kway, angl, film - 21.45 Rondo na melodijo časa, nan.=- 23.35 Plavi angel, nemški film (č.-b:) TV MADŽARSKA 2 12.55 Odprti studio - 13.00 Thalassa - 14.55 Ste se danes že smejali? -15.10 Ko odraslem - 15.30 Gimnazija strtih src -16.15 Klip plus - 16.30 Družinski krog -17,25 Domoznanstvo - 17.40 Bratje, tragedija -19.40 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Zvezdna vrata, ameriški film - 22.35 Najstniški žur - ne le za mlade - 22.55 Hitchcock: Demantia 13, ameriški film (č.-b.) TV AVSTRIJA 1 6.05 Otroški program - 9.30 Herkul -10.05 Ura čvrstih mož, film - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke -14.45 Robin Hood -15.30 Zvezdne steze -16.20 Herkul - 17.05 Polna hiša -17.35 Slej, kdo tam razbija -18.05 Nova serija! -19.00 Čarovnije Davida Copperfielda -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Rossini, filmska komedija - 22.05 Ptiči II, srhljivka - 23.30 Strastno maščevanje, srhljivka - 0.50 Nogomet TV AVSTRIJA 2 11.45 Vreme -12.00 Poročila - 12.05 Vera -13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Klinika v Schwarzwaldu -14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlič - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Nerešeni akti XY - 21.20 To je bila naša Avstrija - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi -23.10 Stockinger - 0,00 Čas v sliki - 0,30 Nerešeni akti XY, odzivi gledalcev EUROSPORT 8.30 Rugby - 10.00 Nogomet - 11.45 Nogomet: žrebanje Lige prvakov, prenos - 13.16 Nogomet -15.15 Rally v Avstraliji -15.30 Tenis, prenos iz Pariza - 22.00 Nogomet: analiza žrebanja Lige prvakov - 23.00 Rally v Avstraliji - 23.15 Rugby - 0.15 Ekstremni športi -1.15 Rally TV SLOVENIJA 1 8.40 Zgodbe iz školjke 9.10 Potujoči škrat 9.40 Radovedni Taček: Trn 9.55 Zlatko Zakladko 10.10 Oenver, poslednji dinozaver 10.35 Čarobna piščalka, nemški film 11.35 Lassie, ameriška nanizanka 12.05 Tednik 13.00 Poročila, vreme, šport 13,30 Oddaja o turizmu 13,50 Duhovni utrip 14.10 Petka 15.35 Noč tornadov, ameriški film 17.00 Pomp 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Na vrtu 18.40 Čari začimb 19.30 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Utrip 20.15 Športni kviz 21.50 Zgodbe iz Avstralije: Okrog in čez 22.30 Poročila, vreme, šport 23.00 Sorodne duše, angleška nanizanka 23.30 Velika svoboda, nemška nadaljevanka TV SLOVENIJA 2 9,05 Videoring g 30 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 9 50 Ivanhoe, angleška nadaljevanka 40 40 Štafeta mladosti 11.35 Obljubljena dežela, ameriška nanizanka 16.15 Košarka NBA 17.45 Liga prvakov v rokometu, prenos 19'30 Videoring 20.00 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 2075 Velika težava, ameriški film 2270 Cikcak 22.30 Sobotna noč 0 30 Sla, ameriška nanizanka POP TV 7.00 Jetsonovi - 7.30 Kremenčkovi - 8.00 Maska, risanka - 8.30 Batman, risanka -9.00 X-men, risanka - 9.30 Skrivnostni svet Alexa Mačka, nanizanka -10.00 Kalifornijske sanje, nanizanka - 10.30 Križarjenje, nanizanka - 11.00 Tarzan, nanizanka -11.30 Brez zapor - 12.30 Končno ljubezen, ameriški film - 14.30 Fotomodeli, nanizanka - 15.30 Mala Daniela, nadaljevanka - 16.30 Pop’n’roll, glasbena oddaja -17.30 Beverly Hills, nadaljevanka -18.20 Melrose Plače, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Hudičevki, ameriški film - 22.00 Truman, ameriški film - 0.30 Kanadska šunka, ameriški film - 2.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka -10.00 Nora hiša, nanizanka -10.30 VVebster, nanizanka -11.00 Izgubljena dežela, nanizanka - 11.30 Cooperjeva druščina, nanizanka - 12.00 Zmenkarije - 12.30 Mladoporočenci -13.00 Kung Fu, nanizanka -14.00 Naj se sliši smeh, ameriški film -16.00 Adrenalina - 17.00 Medvedi gredo na Japonsko, ameriški film -19.00 Veličastnih sedem, nanizanka - 20.00 James Bond: Doktor No, ameriški film - 22.00 Roka , zakona, ameriški film - 23.45 Atlantis IDEA TV - TV GAJBA 14.45 Živa, ponovitev regionalnega programa - 3. sejem Sadje in razstava Ognjemet slovenskih penečih vin - Aktualno - 16.00 Herkul, nanizanka - 17.00 Druga zemlja, nanizanka -18.00 Živa, regionalni program - Kulturno - razvedrilno - Intervju: Martin Horvat - Navigator (film, kultura, prosti čas) - Krst vina - Kuhajmo skupaj: Martinova gos -19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Sedma sila, nanizanka - 20.00 Lov za pravico, ameriški film - 23.00 Od maja do decembra, nanizanka -23.30 Lano in Woodly, nanizanka - 0.00 Odpisani, nadaljevanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Gost v studiu: Karmen Sreš - ponovitev, 10.30 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 11.25 - Zgodovina avtomobilizma, 11.50 - Risanke, 12.00-Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Videoboom 40, prva slovenska videolestvica, 17.25 - Zgodovina avtomobilizma, 17.50 - Najspot, glasbena oddaja iz produkcije ZLTV, 18.35 - Gost v studiu, Karmen Sreš - ponovitev, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 - TV-dnevnfk Slovenija, 19.55 - Utrip, 20.15 - Gnes - informativna oddaja, 20.45 -Družina poje, Andraž '99 ■ glasbena oddaja, 22.15 - Videospoti, 22.30 • Gnes -informativna oddaja. 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 12.00 Dnevnik - 12.35 Hruške in jabolka - 13.10 Kmetijski svetovalec - 13.45 Talk show - 14.45 Poročila -15.00 Beverly Hills, nad. -15.55 Azijski sveti spomeniki -16.35 Melrose Plače, nad. - 17.20 Poročila - 17.25 Turbo Limach Show -19.30 Dnevnik - 20.10 Gost - urednik, film po izboru gosta - 22.45 Povej: Robert! - 23.35 Dnevnik - 23.50 Glasbena oddaja -1.30 Dokumentarna oddaja - 2.16 Poročila - 2.20 Iz arhiva HTV - 3.55 Opazovanja - 4.25 Reci: Robert! - 5.15 Film po izboru gosta TV HRVAŠKA 2 10.35 Koledar - 10.45 Iz tv-arhiva -12.50 Evromagazin - 13.20 Zvezdne steze, nan. -14.05 Dokumentarni film - 15.00 Dober dan, informativni magazin -16.30 Črno-belo v barvah -19.30 Dnevnik - 20.05 Velikani 20. stoletja, serija - 21.00 Oddaja klasične glasbe - 21.50 Serijski film - 22.20 Opazovanja - 22.55 Pravica za vse, nad. - 23.45 Sijaj -0.10 Spoštovani posel, nan. -1.65 Beverly Hills - 2.45 Melrose Plače - 3.30 Velikani 20. stoletja - 4.30 Santana, posnetek koncerta - 5.35 To je fantastično!, nan. - 6.25 Zlati gong - 7.20 Hruške in jabolka TV MADŽARSKA 1 12.58 Poročila -13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila - 14.05 Letalska družba Modro nebo, nan. -14.58 Poročila - 15.00 Skrivnosti peska - 15.35 Za otroke -15.58 Poročila - 16.00 Otok metuljev - 16.30 Kalifornijske sanje - 16.58 Poročila - 17.00 Kratki film - 17.30 Srečanje madžarskih Židov -17.50 Regionalni dnevniki -18.00 Dnevnik - 18.15 Tema -18.25 Kolesje časa, 1949 - 18.30 Kviz - 19.00 Vse za ljubezen, nan. -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Malo mesto, nan. - 20.30' Kratki film - 21.00 Show program - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Panorama - 23.00 Twin Peaks - 23.45 Bančna ulica TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska - 8.00 Prenos zasedanja parlamenta -15.00 Mreža, dok. reportaža - 15.30 Mehanični orkester -16.00 Šolska ulica - 17.30 Madžarska hiša - 18.00 Telešport -19.40 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Vatikan: Oblast papežev, 3. del - 21.25 Monstrum, ital.-franc. film TV AVSTRIJA1 6.20 Otroški program - 8.00 Konfeti - 9.30 Vroča sled - 9.55 Ko so živali zapustile gozd - 11.20 Disneyev festival -12.15 Šaljivec Carey - 12.35 Meego - 13.00 Nick Freno -13.25 Princ iz Bel Aira - 13.50 Policijska akademija -14.30 Sabrina -14.55 Dawsonov potok -15.40 Beverly Hills 90210 - 16.30 Ally MeBeal -17.10 Srček - 18.00 Nogomet -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.00 Šport - 20.15 Šampion, prenos - 22.00 Sedem, srhljivka - 0.00 Morje polno laži, film TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Brez pljunka, filmska komedija -11.10 Vitezi okrogle mize, pustolovski film - 13.00 Poročila -13.10 Konji mojega očeta II, film - 14.45 Ko bela roža znova cveti, film -16.20 V Avstriji -16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Čas v sliki -17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? -17.53 Religije sveta -18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Ljubezen in druge katastrofe, zadnji del -21.45 Poročila - 21.50 Vse je komedija - 23.45 Povzpetnež, kriminalka EUROSPORT 8.30 Ekstremni športi - 10.00 Sabljanje, prenos iz Seula - 12.45 Aerobika -13.45 Nogomet -14.45 Rally v Avstraliji -15.00 Rugby, prenos finala iz Cardiffa -17.45 Tenis: polfinale v Parizu - 20.46 Konjeništvo, prenos z Irske - 21.45 Boks - 22.45 Rally - 23.00 Su-perkros, prenos iz Belo Horizonteja - 1.00 Rally - 1.15 Boks Četrtek, 11. 11. 1999 9.30 Umazane /aži, nadaljevanka - 10.30 Divji angel, nadaljevanka - H.30 Moč ljubezni, nadaljevanka - 12.30 Newyorška policija, nanizanka - 13.30 Umor, je napisala, nanizanka - 14.30 Brata, nanizanka - 15.05 Družina za umret, nanizanka - 15.40 Varuška, nanizanka - 16.15 Umazane laži, nadaljevanka - 17.10 Divji angel, nadaljevanka - 18.05 Nagradno žrebanje »Najljubši naše družine« -18.10 Moč ljubezni, na daljevanka -19.15 24 ur-20.00 Raztresena Ally, nanizanka - 20.55 Nikita, nanizanka TV SLOVTNIJA 1 - 21.50 Prijatelji, nanizanka - 22.20 Brez zapor - 23.15 Kameleon, nanizanka - 0.10 M. A. S. H., nanizanka - 0.45 Krila, nanizanka - 1.15 Columbo: Umor po vseh pravilih, ameriški film - 3.00 24 ur 9.30 Risanka 9.45 Pod klobukom 19.35 Zgodbe iz školjke 11.05 Življenje ptic, angleška serija 11.55 Zgodbe iz Avstralije: Okrog in čez 12.25 Naravni parki 13.90 Poročila, vreme, šport 14.05 Večerni gost: Marko Zorko 15.00 Zoom 16.30 Osmi dan 17.00 Tedi, oddaja za mularijo 17.35 Mladi geniji 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Oddaja o športu 18.30 Humanistika 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Tednik 21.00 TV Poper 21.35 Turistična oddaja 22.05 Odmevi, vreme, šport 22.55 Gibljive slike 23.25 Svoboda izražanja: Niko Grafenauer 1.25 Oddaja o športu 1.45 Humanistika TV SLOVENIJA 2 10.05 Videoring 10.30 Ženska v belem, francoska nadaljevanka 11.20 Afera Dreyfus, francoska nadaljevanka 12.10 Svet poroča 15.20 Tabaluga, risana nanizanka 15.45 Velika težava, ameriški film 17.15 Po Sloveniji 17.45 Evropska liga v košarki 19.30 Videoring 20.00 Leon Štukelj, 101 leto 20.15 Evropska liga v košarki 22.00 Lumpa se vrneta, japonski film 23.45 Belle Epogue, francoska nadaljevanka KANALA 8.30 Srečni časi, nanizanka - 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Adrenalina, ponovitev - 13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Čudna znanost, nanizanka - 15.00 Ne mi težit, nanizanka - 15.30 Sodnica Judy. nanizanka - 15.55 Oprah Show. Kuhinje slavnih kuharjev - 16.45 Uboga Maria, nadaljevanka - 17.10 Maria Isabel, nadaljevanka - 17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka -18.30 Nora hiša, nanizanka -19.00 IDE A TV - TV G AJB A 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa - Aktualno - Kulturno - razvedrilno -Portret - Navigator - 16.00 Herkul, nanizanka -17.00 Druga zemlja nanizanka - 18.00 Živa regionalni program - Tedenski komentar - Napoved športnih dogodkov - Naša zgodba: Foxy Teens - 19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Sedma sila nanizanka - 20.00 Obalna straža, nanizanka - 21.00 Obalna straža nanizanka - 23.00 Hombre, ameriški film TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativna oddaja, 10.00 - Buum, pazi ka vdari. oddaja za najstnike, 10.30 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, TV AS. Murska Sobota, 11.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 11.30 - Risanke. 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes - informativna oddaja, 16.30 - Iz produkcije Združenja lokalnih televizij Slovenije, TV AS. Murska Sobota. 17.00 - Kako biti zdravan zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 17.30 - Videostrani, 18.00 - Risanke, 18.30 - Buum, pazi ka vdari, oddaja za najstnike. 19.00 - Gnes - informativna oddaja 19.30- TV-dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes - informativna oddaja, 20.30 - Zakoj pa nej, mladinska oddaja v živo. 21.15 - Videonovice za gluhe in naglušne, XIII. svetovni kongres gluUih v Avstriji. 22.30 - Gnes - informativna oddaja 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik - 8.00 Dobro juho - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 11.25 Otroška oddaja - 12.00 Dnevnik - 12.35 Prevare, nad. - 13.20 Trenutek za dom -13.55 Sunset Beach, nad. - 14.40 Poročila - 14.45 Buckeye in Blue, ameriški film -16.30 Alpe ■ Donava - Jadran - 17.00 Hrvaška danes - 17.45 Kruh naš vsakdanji -18.20 Kolo sreče - 18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Odkrito - 21.15 Kviz - 22.00 Slačilnica - 22.50 Pol ure kulture - 23.25 Dnevnik - 23.45 Indijski nokturno, francoski film - 1.20 Poročila - 1.25 Naši sinovi, ameriški film - 3.05 Opazovanja - 3.35 Kruh naš vsakdanji - 4.05 Glasba - 4.20 Morje - 4.50 Slačilnica - 6.10 Odkrito 9.05 Carstvo divjine - 9.30 Nacionalni parki: Brioni - 10.05 Vrnitev na otok sanj, ameriški film - 11.45 Skrinja - 12.15 Poslovni klub - 12.45 Ekran brez okvira - 14.00 Hrvaška v 20. stoletju - 14.50 Koledar - 15.00 Carstvo divjine - 15.25 Otroška oddaja -16.00 Znanstveni album - 17.30 Hugo - 18.00 Otroška serija - 18.30 Iz jezikovne zakladnice - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.30 Seinfeld, nan. - 21.00 Urgenca, nan. - 21.55 Opazovanja - 22.30 Beraška opera, britanski film -0.05 Drugi svet - 1.00 Sunset Beach, nan. - 1.45 Prevare, nad. - 2.45 Portreti - 3.35 Ivana Orleanska, francoski film - 6.25 Urgenca, nan. - 7.10 Otroška serija TV MADŽARSKA! 12.58 Poročila -13.00 Regionalni magazini - 13.58 Poročila - 14.05 Opečena srca, nan. - 14.58 Poročila - 15.00 Skrivnosti peska, nan. - 15.30 Za otroke - 15.58 Poročila -16.00 Otok metuljev -16.30 Kalifornijske sanje - 16.58 Poročila - 17.00 Thalassa -17.30 Sporočilo svetih krajev - 17.50 Regionalni dnevniki - 18.00 Dnevnik - 18.15 Tema - 18.25 Kolesje časa, 1943 - 18.30 Kviz - 19.00 Vse za ljubezen, nan. - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Ujpest: Szeged, nogomet - 22.10 Dnevnik, aktualno - 22.35 Twin Peaks - 23.25 Gary Burton na festivalu Pori jazz - 23.55 Bančna ulica, dnevne gospodarske novice TV MADŽARSKA 2 5.45 Vaška TV - 6.00 Informativni program: dnevniki, novice iz regij, pregled tiska -9.05 Vedno lepe melodije - 10.00 1989 - iz meseca v mesec -10.40 Islandija - 11.05 Nemogoče? - 12.00 Tom Jones, zgodba najdenčka - 12.50 Pop glasba - 13.00 Magazin novic- 13.35 Aktualno - 14.00 1100 let sredi Evrope, milenij - 14.30 Narodne vrednote: Pannonhalma - 14.40 Koncert Zsuzse Cserhati - 15.30 Madžarska hiša - 16.00 Šolska ulica - 18.00 Telešport, odbojka, sabljanje -19.40 Pravljica - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Iz delavnice Naše stoletje - 20.50 Madžarska leta 2000 - 21.25 Neka moralna noč, madžarski film TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 9.25 Herkul - 10.10 Medicopter 117 - 10.55 Specialisti - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -14.45 Na jug - 15.30 Vrata v tujo dimenzijo -16.20 Herkul -17.05 Polna hiša -17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Močna družina - 18.30 Varuška - 19.00 Ellen -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Univerzum - 21.05 Alarm za Kobro 11 - 21.55 Bolni bratje in sestre - 22.20 Absolutno življenje - 23.05 Magazin -23.30 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Dežela in ljudje -13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Klinika v Schwarzwaldu -14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlič - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki ■ 19.53 Vreme - 20.15 Blues iz Kaisermuhlena - 21.05 Vera - 22.00 Poročila - 22.30 Euro Austria - 23.00 Primer za dva - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Ellen EUROSPORT 8.30 Jadranje - 9.00 Avto-moto šport - 10.00 Motociklizem -12.00 Avto-moto šport -13.00 Tenis, prenos iz Moskve -15.00 Nogomet - 17.00 Tenis: turnir v Stockholmu -19.00 Aerobika - 20.00 Avto-moto šport - 21.00 Nogomet - 23.00 Boks - 0.00 Avto-moto šport RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TLDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi - 11.00 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila - 21.10 Sipli mi -24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14,00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila- 14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar -17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo.-19,35 Pravljica-20.00 Oddaja tedna-21.00 Poročila -21.10 Gnezdo Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami- 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san ziufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20-Obvestila -18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Krpanke- 21.00 Poročila- 21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik-11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestite -17.45 Mali oglasi -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila-21 .lOMed Muro, Rabo in Dravo/Poslušalec Murskegavala-24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestite -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Trn v peti - 12.00 Poročite ŠBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - i 3.00 1. oseba ednine -13.15 NSTSNMV-14.00 Popoldne na Murskem valu-14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestite -18.00 Narodna lestvica -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Intervju - 21.00 Poročila - 21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročila- 10.05 Obvestila - 1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestite -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila- -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestite -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Bilo je nekoč -21.00 Poročite-21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. Nedelja, 7. 11. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.25 Super babica, angleška nanizanka 9.55 Nedeljska maša, prenos 11.00 Audubonov živalski svet, am. serija 11.30 Obzorja duha 12 .00 Ljudje in zemlja 13 .00 Porodila, vreme, šport 13.10 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 13.35 Športni kviz 15.00 TV Poper 15.35 Prvi in drugi 15.50 Sonček, dobrodelna prireditev 16.30 Čari začimb 17.00 Po domače 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Alpe - Donava - Jadran 18.40 Naravni parki 19.10 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Zoom 21.30 Večerni gost: Marko Zorko 22.30 Poročila, vreme, šport 22.50 Prekleti kralji, francoska nadaljevanka 0.30 Naravni parki TV SLOVENIJA 2 9.00 Videoring 9.25 Nevarni zaliv, kanadska nanizanka 10.20 Davov svet, ameriška nanizanka 10.45 Ljubezen in zakon, ameriška nanizanka 11.10 Zvezde Hollywooda: Jack Nicholson 11.40 Cikcak 12.10 Oddaja o Slovenski vojski 15.50 Teniški magazin 16.15 Košarka NBA 16.45 Evrogol 17.45 Liga prvakinj v rokometu, prenos 19.30 Gimnastika Šiška Open, posnetek 20.00 Afera Dreyfus, francoska nadaljevanka 20.55 Življenje v številkah, ameriška serija 21.55 Šport v nedeljo 22.40 Carrington; angleški film VOV TV 7.00 Jetsonovi - 7.30 Kvemenčkovn - 8.00 Maska - 8.80 \z knjige -vrtin - 9.00 X-men -9.30 Skrivnosti svet Mexa Mačka, nanizanka - 10.00 Ka\itorni\ske san\e, nanizanka -10.30'Kvižarjenje, nanizanka - 11.00 Tarzan, nanizanka - 11.20 Bever\y Hitiš, nadaljevanka - 12.15 Melrose Piace, nadaljevanka - 13.00 Ciean & Clear - 13.30 Svakinja, ameriški film - 15.30 Mala Daniela, nadaljevanka - 16.30 Otroci ne lažejo -17.00 Pod srečno zvezdo - 19.15 24 ur - 20.00 Prva ljubezen, ameriški film - 22.00 Športna scena - 23.00 Šola golfa - 23.30 Ujetniki Pacifika, ameriški film - 2.00 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Družinske zadeve, nanizanka - 10.00 Nora hiša, nanizanka -10.30 Webster, nanizanka - 11.00 Izgubljena dežela, nanizanka -11.30 Cooperjeva druščina, nanizanka - 12.00 Skrita kamera - 12.30 Fashion TV, nanizanka - 13.00 Kung Fu, nanizanka - 14.00 Mladi bojevnik, ameriški film - 15.50 Klik! - Bojevniki davnine, nanizanka - Atlantis, glasbena oddaja - Hughleyjevi, nanizanka -19.00 Highlander, nanizanka - 20.00 Klub vražjih babnic, ameriški film - 21.50 Stilski izziv: Klubska moda - 22.30 Iz ljubezni, ameriški film IDEA TV - TV GAJBA 10.00 Živa, regionalni program - Iz našega studia: Plinifikacija v mestni občini - Protestantizem - Zatočišče izgnanih na Petanjcih - Ortoptika in pleoptika - Portret: Vladi-mira Mesarič - Slovenska kraljica vina - TV Pika: Priročnik za starše - TV Pika: Oblačila - Pregled dogodkov tedna - 15.00 Šolska košarkarska liga - 16.00 Gospod Baseball, ameriški film - 18.00 Policijska akademija, nanizanka - 19.00 Ciean & Clear. glasbena oddaja - 19.30 Radijska postaja, nanizanka - 20.00 Urgenca, nanizanka -21.00 Bolnišnica upanja, nanizanka - 22.00 Zadeva: Mafija, ameriška dokumentarna serija TV AS - KANAL 54 09.30 - Gnes - informativr^ oddaja, 10.00 - Teden ob Muri - informativna oddaja, 11.30 - Na domači grudi, kmetijska oddaja, produkcija TV AS, 12.10 -Zakoj pa nej, mladinska oddaja, 13.10 - Videostrani, 18.00 / Gnes - informativna oddaja, 18.30 -Moji mali prijatelji, oddaja za ljubitelje živali, 19.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, oddaja Rudija Klariča, 19.30 - TV dnevnik Slovenija, 20.00 - KK Radenska Creativ: KK Ilirija, posnetek, 21.25-Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik - 7.55 Otroški program -11.00 Zemlja in morje, oddaja za kmetovalce -12.00 Dnevnik - 12.40 Hruške in jabolka -13.15 Družinsko kosilo - 14.45 Poročila -14.55 Hotel Grand, nad. -15.50 Risanka - 16.05 Briljantina - 17.00 Poročila - 17.15 Izganjalci, ameriški film -18.45 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Pet minut nežnosti, drama - 21.05 Tretja sreča, šov program - 22.30 Vendetta, nad. - 23.30 Dnevnik -0,00 Zakonske vode, nan. - 0.20 Brazen Hussies, britanski film - 1.50 Poročila - 1.55 Črno-belo v barvah - 5.05 Glasbeni program - 5.45 Tretja sreča, šdv program TV 8.98 zLvveti zdvaNO, žweXA sxe&no - \9 A8 VoHvet ceikve mesta - 11.99 HeAeV\sV.a maša - 12.39 DuriONni klic - 13.99 P\es z zMjeajem, \xancosk\ V\\m - 1^.39 W 'm dobrota - 15.95 Raziskovalec, serija - 16.99 Dober dan, Informativni mozaik - 17.30 Oddaja klasične glasbe - 13.30 Zlati gong - 10.30 Dnevnik - 20.10 Triler - 21.10 Zvezdni prah, oddaja o filmu - 21.45 Nedeljska premiera: Okrogli stolp, ameriški film - 0.15 Raziskovalec - 1.10 Triler -2.00 Vendetta, nad. - 3.30 Dr. Ha\ifaxova, nan. TV MADŽARSKA 1 11.30 Puder - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Madžarska prihodnosti -12.35 Vrnitev v Paradiž, nad. - 13.25 Sneg na Kilimandžaru, ameriški film -15.15 Za evangeličane -15.40 Mali v šoli življenja, naravoslovni film - 16.35 Emily, nan. - 17.25 Kolesje časa, 1945 - 17.30 Čarobna šestica - 17.55 Telešport, gol... - 19.00 Ob sedmih, program J. Betlena, vmes dnevnik - 20.00 Takoj!, M. Vamos - 21.25 Monstrum, ital.-franc. film -23.15 Glasbeni program - 23.55 Stalno omizje, okrogla miza v studiu TV MADŽARSKA 2 6.00 Za manjšine - 7.40 Vaška TV - 8.00 Verski program - 9.45 En moški pri hiši, franc, film - 11.15 Pop glasba - 11.30 Hany in še en falot - 12.00 Nebodigatreba, nan. - 12.55 Sosedje, Bohmov dnevnik II - 13.25 Skladbe M. Eismanna - 14.20 Dogodivščine - 14.50 Gimnazija strtih src - 15.35 Sporočilo svetih krajev - 15.55 Zgodovina književnosti - 16.20-Muhe bogate dame, tv-film - 17.30 Dobrodelni koncert - 18.25 Srečamo se na sodišču, ital, film - 20.00 Lajos Bardos, spominski večer - 20.40 Čarobna šestica - 21.10 Ob sedmih, vmes dnevnik - 22.10 Telešport TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 10.35 Disneyev festival - 11.30 Šport - 12.00 A-moštvo - 12.45 Problematični mule, filmska komedija - 14.00 Mojstrska veščina - 14.45 V. I. P. - 15.30 Nogomet: Liga prvakov, magazin - 16.00 Nogomet: Rapid - Tirol, prenos z Dunaja -18.30 Šport v nedeljo -19.30 Čas v sliki - 20.15 Shakespearjeva Romeo in Julija, film - 22.10 Kolumbo - 23.35 V senci zla, srhljivka -1.05 Tenis: finale v Parizu TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Človek je samo dvakrat mlad, filmska komedija - 10.40 Teden kulture - 11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša -12.30 Orientacija -13.00 Poročila -13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani -14.20 Divje življenje: Avstralija - 15.05 Heidi in Erni - 15.30 Jagoda iz Schwarzwalda, film - 17.05 Klub seniorjev -18.00 Nori par -18.25 Kristus v času -18.30 Podobe Avstrije -19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 19,54 Pogledi s strani - 20.15 Srce bo znova mlado, komedija - 21.45 Poročila - 21.55 K stvari EUROSPORT 8.30 Jadranje - 9.00 Nogomet: legende EP - 10.00 Sabljanje, prenos iz Seula - 12.30 Motociklizem zunaj cest - 13.30 Rally v Avstraliji -13.45 Avtomobilizem - 14.00 Avtomobilizem, prenos iz Valencie - 14.45 Rugby - 16.15 Rally - 16.30 Maraton v New Yorku, prenos - 19.00 Tenis: finale v Parizu - 21.00 Avtomobilizem, prenos iz Las Vegasa - 22.45 Rally - 23.00 Športne novice - 23.15 Avtomobilizem, prenos - 0.00 Maraton -1.15 Rally SPORED Ponedeljek, 8. 11. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.55 Bing. bang, bong, otroška predstava 10.30 Dober večer 11.20 Na vrtu 11.45 Alpe - Donava - Jadran 12.15 Utrip 12.30 Zrcalo tedna 12.40 Prvi in drugi 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Čarobna piščalka, nemški film 14.55 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan. Koroška 17 .00 Radovedni Taček: Uho 17.15 Potujoči škrat 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Recept za zdravo življenje. 19.10 Žrebanje 3x3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Gozdarska hiša Falkenau, nanizanka 21.00 Dosje 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Dosje, pogovor 0.00 Recept za zdravo življenje TV SLOVENIJA 2 10.00 Sobotna noč 12.00 Popolna tujca, ameriška nanizanka 12.25 Simpsonovi, risana nanizanka 12.50 Iskanje izgubljene civilizacije, serija 13.45 Življenje v številkah, serija 15.30 Tolpa iz Brightona, angleški film (č.-b.) 17.00 Oddaja o Slovenski vojski 17.39 Po Sloveniji 18 .05 Snežna reka, avstralska nadaljevanka 19 .00 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 20 .00 Gospodarska panorama 21 .00 Studio City 22 .30 Leteči cirkus Montyja Pythona 23.00 Brane Rončel izza odra POP TV 9.30 Umazane laži, nadaljevanka - 10.30 Divji angel, nadaljevanka -11.30 Moč ljubezni, nadaljevanka - 12.30 Športna scena -13.30 Umor, je napisala, nanizanka - 14.30 Nekdanje skrivnosti, ameriški film - 16.15 Umazane laži, nadaljevanka - 17.10 Divji angel, nadaljevanka - 18.00 Športni krog -18.10 Moč ljubezni, nadaljevanka -19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.45 Policist s tv-ekrana, ameriški film - 22.40 Cybill, nanizanka - 23.15 Kameleon, nanizanka - 0.10 M. A. S. H., nanizanka - 0.45 Krila, nanizanka - 1.15 Columbo: Vprašanje časti, ameriški film - 3.00 24 ur KANALA 8.30 Srečni časi, nanizanka - 9.00 Maria Isabel, nadaljevanka - 9.30 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 10.30 Uboga Maria, nadaljevanka - 11.00 Oprah Show, ponovitev -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje - 13.30 MacGyver, nanizanka - 14.30 Čudna znanost, nanizanka - 15.00 Ne mi težit', nanizanka - 15.30 Sodnica Judy, nanizanka -15.55 Oprah Show: Novosti v lepotni kirurgiji - 16.45 Uboga Maria, nadaljevanka -17.10 Maria Isabel, nadaljevanka -17.40 Vse za ljubezen, nadaljevanka - 18.30 Stilski izziv -19.00 Pa me ustrelil, nanizanka -19.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 20.00 Igra preživetja, ameriški film - 21.45 Zvezdna vrata SG1, nadaljevanka - 22.40 Samo bedaki in konji, nanizanka - 23.15 MacGyver, nanizanka - 0.15 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Živa, ponovitev regionalnega programa -16.00 Herkul, nanizanka -17.00 Druga zemlja, nanizanka - 18.00 Živa, regionalni program - Kronika - Športni ponedeljek: Pregled športnih dogodkov - Vroča kolesa -19.00 Aktualno, informativna oddaja -19.15 Sedma sila, nanizanka - 20.00 Šola golfa - 20.30 Moški s cadillacom, ameriški film - 23.00 Od maja do decembra, nanizanka - 23.30 Lano in Woodly, nanizanka -0.00 Odpisani, nanizanka TV AS - KANAL 54 09.30 - Na domači grudi, kmetijska oddaja, produkcija TV AS, 10.15 - KK Radenska Creativ: KK Ilirija, posnetek, 11.40 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 14.45 - Na domači grudi, kmetijska oddaja, produkcija TV AS, 15.30 - KK Radenska Creativ: KK Ilirija, posnetek, 17.15 - NK Potrošnik: NK SCT Olimpija, posnetek, 18.55 - Risanka, 19.00 - Gnes - informativna oddaja, 19.30 ■ TV-dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, informativna oddaja, 20.30 - NK HIT Gorica: NK Mura, posnetek, 22.10 - Videospoti, 22.30 - Gnes - informativna oddaja, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.30 Dnevnik - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.25 Modul 8 - 12.00 Dnevnik - 12.35 Prevare, nad. - 13.20 Trenutek za domači kotiček - 13.55 Sunset Beach, nan. -14.40 Poročila -14.45 Brez sledu, britanski film - 16.30 Mir in dobrota - 17.00 Hrvaška danes - 17.45 Obnova Hrvaške - 18.20 Kolo sreče - 18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Dramski program - 21.35 Glas naroda - 23.05 Preteklost v sedanjosti - 23.45 Dnevnik - 0.05 Vabilo za gledališče -1.35 Poročila - 1.40 Swannova ljubezen, francoski film - 3.30 Opazovanja - 5.00 Talk show - 6.00 Glasbena oddaja - 6.45 Dom in svet TV HRVAŠKA 2 8.55 Carstvo divjine, serija - 9.20 Zemlja in morje, oddaja za kmetovalce - 10.20 Prijateljstvo na Dunaju, ameriški film -12.00 Snemalna knjiga -13.00 Zvezdni prah, oddaja o filmu - 13.30 Hrvaška književnost - 14.00 Hrvaška v 20. stoletju - 15.00 Carstvo divjine - 15.25 Modul 8 - 16.00 Znanstveni album -17.30 Hugo - 18.00 Prijatelji, nan. -18.30 Oddaja o kulturi - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz -20.25 Serijski film - 21.20 Prijatelji, nan. - 21.45 Iz življenja strank - 22.20 Opazovanja - 22.50 Misli 21. stoletja - 23.55 Človek slon, britanski film - 2.00 Sunset Beach, nan. - 2.45 Prevare, nad. - 3.30 Dokumentarni film - 4.15 Proteus, ameriški film TV MADŽARSKA! 12.58 Poročila - 13.00 Za manjšine - 13.58 Poročila - 14.05 Letalska družba Modro nebo, nan. -14.58 Poročila - 15.00 Skrivnosti peska - 15.35 Za otroke - 15.58 Poročila -16.00 Otok metuljev -16.30 Kalifornijske sanje -16.58 Poročila -17.00 Thalassa -17.30 Srečanje z Jezusom -17.35 Revija Unitaristično življenje -17.50 Regionalni dnevniki - 18.00 Dnevnik - 18.15 Rešitev leta 2000 - 18.25 Kolesje časa, 1946 - 18.30 Minute za srečo - 19.00 Vse za ljubezen, nan. -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Obiskovalec, nan. - 20.45 112, kriminalistični magazin - 21.20 Dame izbirajo - 21.50 Iz preteklosti - 22.00 Dnevnik, aktualno - 22.30 Madžarski salon - 23.00 Napoleon, franc, film -1.00 Bančna ulica TV MADŽARSKA 2 10.00 Thalassa, nan. -11.00 Glasbeni butik -11.50 Narodopisje -12.00 Dežela hrepenenj, nan. - 13.00 Skupščinski dnevnik -14.00 Prenos zasedanja parlamenta - 16.00 Šolska ulica - 17.30 Ciljni križ, vojaški magazin -18.00 Telešport - 19.40 Pravljice -20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Pravi Mao, madž. dok. film - 21.25 Rešitev leta 2000 -21.40 Kralj grafitov, ameriški film TV AVSTRIJA 1 9.45 Herkul - 10.30 Problematični mule, filmska komedija -11.00 V. I. P. -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.45 Na jug - 15.30 Zvezdne steze - 16.20 Herkul - 17.05 Polna hiša - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Močna družina -18.30 Varuška - 19.00 Ellen -19.30 Čas v sliki - 20.15 Jezdeci sreče, filmska komedija - 22.10 Beli krokar, srhljivka - 23.40 Nikita - 0.25 Dinamit na zelenem travniku, kriminalka TV AVSTRIJA 2 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Poročila -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno -13.40 Klinika v Scwarzwaldu -14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlič -17.00 Poročila - 17.05 V Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme -20.00 Pogledi s strani - 20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Tema - 22.00 Poročila EUROSPORT 8.30 Rugby - 10.00 Motociklizem - 12.00 Superkros - 13.00 Avtomobilizem - 14.00 Nogomet: legende EP -15.00 Maraton -16.00 Triatlon -17.00 Ekstremni športi -19.00 Namizni tenis: Dusseldorf - Levallois. prenos iz Nemčije - 21.00 Kaskaderji -22.00 Avto-moto šport - 22.30 Rally - 23.00 Evrogoli - 0.30 Boks "Kot ek., 9.11.1999 vov v\ - 19.^9 ^JMias^ek.rasL - M .99 M^X\\toeL9\,x\99. - \9.99TJ VjoLsk tas\ - \9.99 Wmox, - 1 -99 %«Sa, x\av\. - \9.99 ^Y\vk&ta \xxax%\ tox\. - \9A9^AX\&Va,x\Atv - l^A^VNTOAzanftVsikAAiA. - IVl^^jiai^&LKvaA. - \9A9 Moč \\u9em\, n«L - \9 A9 24 w - 29.99 KaLsto xx\a9 99 sQ , am. \\\vw - 21A9 X?k99 n Los kv\$e\esu, nan. - 22 A9 C^\\\, v\an. - 29 A9 Kame\eou, oao - 9 A9 M. k. S. VL, wao. - 9 A9 Kn\a, namzanka - 1A9 Co\um\jo’. Zmaga razuma, amenški Wo - 9.99 24 m VN V\>»1 NS»SV .. As. Abraham, tel.: 79 495. m' Zaposlimo prodajalko -za določen čas, poskusno delo 3 mesece Od kandidatoV pričakujemo- b0 Srednješolsko^ - trgovska smer-- delovne izkusnj ■ - samostojno3* natančnost Prl deU števa^ Pri izbiri bomo ^ghP0 prijave, prejete Kjnr, opi-objavi. Pojave s * som dosedanji njU po TCCT»NSC°“*16' D. O. O., Kos°ve 3000 Celje- Težko je pozabiti človeka, kitijebildrag, ke težje je izgubiti za vedno, a najtežje je, naučiti se živeti brez njega. VSPOM^ ti od ' 5. novembra minevajo tri leta žalos ko nas je zapustil dragi mož, oče i Karel Pehar Tvoji najdražji iz Rakičana vmnK 4. november 1999 V tihem grobu mirno spiš, a v naših srcih še živiš. Zato zdaj pot nas vodi tja, kjer tihi dom ti rože krasijo in sveče ti v spomin gorijo. V SPOMIN 4. novembra mineva leto žalosti od takrat, ko nas je zapustila Marija Martiik iz Velike Polane 159b Hvala vsem, ki se je spominjate, se ustavite ob njenem grobu, prižgete svečko ali prinesete cvet spomina. Vsi njeni Ko v tihi temni noči sama zrem v nebo, le zvezde, ve ste priče, kako srce je ranjeno. SPOMIN Na svetu mnogo lepih je stvari, a življenje je le eno - a ko to ugasne, ostane spominov tisočero na Te, dragi mož, oče, dedi, tast, brat Štefan Cmor iz Motovilec 24. 10. 1998-24. 10. 1999 Hvala vsem, ki obiskujete njegov tihi dom, se ga spominjate z lepo mislijo, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Njegovi najdrajji V 81. letu nas je zapustila draga mama, babica in tašča ZAHVALA Marija Lebar iz Gornje Bistrice 152 ki Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ste darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrekli sožalje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. r®na hvala g. kanoniku za pogrebni obred, pevcem za odpete Zalostinke, govorniku g. Žižku ter pogrebništvu Balažič. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA V 45. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat Viljem Maitz iz Murske Sobote T‘k 1 0 *n brez slovesa si odšel tistega dne v oktobru, tenko je spoznanje, da te ni na pragu doma, Isk *° Pr*'la-,amo domov, ostaja nam le praznina. Prijatrrn° Se zabyaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, Jem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti ter darovali vence, cvetje in sveče. * Vsem - iskrena hvala! Vi/1' ^ena Žalka, sinovi Matjan, Robert in Damir, oče 7e/”’ sestri Olga in Greta ter brat Jože z družinami P inT7E pogrebne storitve, vzdr krst na DOM, Z ■ 'N ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOJ V BREZPLAČNI PREVOZ 0075 KM. PLAČILO TUDI NAVEC OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI .aiin MURSKA SOBOTA MALE OGLASE |>O Tf K ,N murski val lahko naročite LEfONU št 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. Že leto dni v grobu spiš, v srcih naših še živiš. Ni ure, dneva in noči, povsod si v mislih z nami ti. V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 9. november pred enim letim, ko nas je za vedno zapustil naš dragi oče . Franc Raj iz Brezovice 61 Hvala vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete njegov grob. Tvoji najdražji Prazen je naš dom, naše oko zaman te išče. Na vsakem koraku nas spremljajo sadovi tvojih pridnih rok. ZNHNNLK N 70. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast, dedi, brat ter stric Jožef Buzeti iz Zveze ul. 17 v Bakovcih Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Posebej hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Vanji za poslovilne besede in g. Dragu za odigrano Tišino. • Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Že leto dni naš dom je prazen, odkar nehote smo šli narazen. Usoda je tako hotela, da te nam je vzela. Ni ure, dneva ne noči, povsod si v srcu z nami ti. Solza, žalost, bolečine te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN Boleč je spomin na 6. november, ko nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi Martin Žižek iz Murske Sobote Brez tebe prazno je vse. Besede tolažbe ne morejo nadomestiti tega, kar si lahko dal le ti. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite ob njegovem preranem grobu, prižigate sveče in prinašate rože. V mislih in v srcu vedno s teboj vsi, ki smo te imeli radi Zaman je bil ves boj, zaman bili vsi dnevi so trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja ZAHVALA V prelepem jesenskem popoldnevu, poln načrtov in želja, je v 51. letu po težki bolezni za vedno odšel od nas naš najdražji Marjan Štefan Novak stanujoč v Tomšičevi 2 v Lendavi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in dobrodelne namene, pa tudi vsem, ki ste nam izrazili ustno ali pisno sožalje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, podjetju Komunala iz M. Sobote, obema govornikoma za ganljive besede slovesa, sekciji prevoznikov pri Obrtni zbornici iz Lendave in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala zdravstvenemu osebju Pljučnega oddelka bolnišnice v M. Soboti ter Onkološkega oddelka - blok C bolnišnice v Ljubljani za lajšanje bolečin. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA V 72. letu nas je zapustila draga mama, tašča in babica Zlatka Šantavec roj. Podlesek iz Moščanec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Hvala tudi g. duhovniku Balažiču, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni najdražji Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, šopek rož mi prinesite in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 91. letu je tiho in mirno zaspala Kristina Škodnik roj. Čurman iz Nuskove Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Žalujoči vsi njeni Večerni zvonovi zvonijo, ti miren počitek želijo, srce tvoje zdaj mirno spi, nas pa zelo boli. ZAHVALA V prelepi jesenski noči je odšel od nas, poln načrtov in želja, v 51. letu naš najdražji mož, oče, tast, dedek in brat Franc Morčič iz Rankovec 49 Ob nenadni izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, vence, sveče in svete maše. Hvala podjetju Veletrgovine Potrošnik, posebej sodelavcem Salona pohištva, sodelavcem Muralista, podjetju Flamin Murska Sobota in podjetju Komunala Murska Sobota. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikom za ganljive besede slovesa, gasilskim društvom, posebej GD Rankovci, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Komunala. Žalujoči vsi njegovi V življenju ti si bil nam sreča, zato smrt je boleča. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, le bolečina in samota ostala sta pri nas. A tvoj novi tihi dom naj rože ti krasijo in sveče ti v spomin gorijo. ZAHVALA 22. oktobra nas je v 76. letu za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata in dedi Jožef Žalig iz Gančan Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekali pisna ali ustna sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Iskrena hvala pljučnemu oddelku splošne bolnišnice Rakičan, dr. Mukoviču, magistri Nadi Bernat in kolektivu bolnišnične lekarne, Medobčinskemu društvu invalidov M. Sobota in njihovi govornici. Društvu invalidov Gančani, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, pevcem in pevkam iz Gančan, pevkam iz Dokležovja, g. župniku, govorniku KS Gančani ter pogrebništvu Jurič. Žalujoči: Žena, posvojenka Tilka, vnuk Albin, vnukinja Renata z družino in drugo sorodstvo 30 OGLASI 4. november 1999, _ pos »69/ 35-130 abavno’ f EKOLOŠKO KURILNO OLJE 0069/648-340 vedno dovolj toplo - Krog, tel.: 1069) 35 460, od 9.00 do'17.00 MURSKA SOBOTA Vlado PAVLIČ s.p. j Halo? www.horlzont.sl Zldarstvo-Fasaderstvo Strojni ometi 27s^m._unnm^i JJL naročite po tel. 041 867 7J^ - posojila na osnovi zastave, izplačila takoj - NOVO - zastava zlata - najugodnejši nakup in prodaja deviz - sprejem naročil za odkup oz. prodajo delnic skladov HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & faks: 10691 48 426, GSM: 041 m 426, 041 733 948 Reklame za rumene strafl’ ‘ "Mt. Saiata. TRGOVINA DOM-OBRT 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel./Fax: (069) 32 220 GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo@siol.net VSE ZA STREHO IN STROJNE OMETE ekološko kurilno olje premog platno na 6 čokov brezplačna dostava kurilnega olla in Izolacije zidov tei. s ne^a probierna- Trenutno je to manj razvit kraj, saj nima niti I »t Osvetljave. I » ,0 načrtujemo že spomladi, ko 9radnji avtoceste obeta rekon-re9i°nalne ceste Radenci-te?'Jas' Takrat bodo zgrajena tudi i?3 23 kanaiizacii0 in razsvetlja-barske in traktorske steze. Zaenkra' ni problema, je pa s / 2a^°. saj odplake spuščajo v tokove. Ljudje so zelo nave-^seUnjo vas Rihtarovci, zato UPna volilna enota še bolj po-a’" zvemo od Marjana Kovači-^rSdsednika svela KS Radenci’ Turjanci. beia. °9radniško gospodarstvo Ka-lrn6l0 'od nekoč večje trav-'eti u$0Vei° farmo. Slednjo je pred ^^ol'..Zasebnik. Še pred leti je bilo iišč6 'ske Prebivalce moteče gno-^lira^iPa ne več, ker je lastnik %QZadevfa Ph čemer mu je z ma-sku de'n° Požgala tudi krajev-! UheJ?08*- "Jaz sem bil prej tu vo-I fij^'6 Kapela, ko so sklenili, ri živi? nS do ved imela poljedelstva 1 Ne i°re'6' Ponudili so mi odkup 0? S'r°'ov na licitaciji. Po dol-l$ti ernisteku sva se pred štirimi ki ie mertini''-1-- — odločila, da pristaneva,« nam je povedal zdajšnji lastnik Alojz Vrzel, po poklicu kmetijskih tehnik. »Imamo dva zaposlena. Trenutno premoremo 50 krav-molznic in 70 telic, ker želimo povečati količine mleka. Poleg tega obdelujemo približno 60 hektarov zemljišč; od tega je v naši lasti le pet hektarov, drugo pa so nam dali v najem Sklad kmetijskih zemljišč in zasebniki. Prav tako imamo 3.800 trsov vinograda. Grozdje večinoma prodamo kleti VG na Kapeli. Zjutraj začnemo delati ob 4. in končamo zvečer ob 21. uri. Je pa pozimi več časa za počitek. Ob velikih stroških proizvodnje si kakih večjih investicij ne moremo privoščiti.« Ker ni naslednikov, zlasti mladih ljudi, marsikje ne vidijo prihodnosti v kmetijstvu. O tem smo se prepričali tudi v pogovoru s starejšim kmetovalcem Francem Petovarjem. »Iz Bun-čan sem se v Turjance priselil leta 1948. Na takratni kmetiji niso imeli otrok, zato so me tu zaposlili za opravljanje številnih kmetijskih del. Čeprav so mi potem obljubili, da bom po. niihAvi smrti podedoval vse posestvo, L in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost. - V Art caffeju si lahko ogledate razstavo fotografij Obrazi Tibeta popotnika Matjaža Krivica. - V kavarni Jelša je na ogled razstava fotografij fo-tokino kluba Drava iz Džurdževca na Hrvaškem. - V novi galeriji Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava Mednarodne slikarske kolonije Lipovci ’99. GORNJA RADGONA - V avli in galeriji Doma kulture je na ogled območna likovna razstava 22 ustvarjalcev iz domače občine. - V starem Špitalu je na ogled razstava 30 let mostu čez Muro, ki jo je pripravilo Zgodovinsko društvo. LJUTOMER - V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa ter ob sobotah ob 12. uri pa lahko muzejsko zbirko obiščete ob predhodni najavi. - V malem razstaviščnem prostoru matične knjižnice je na ogled razstava o škofu Antonu Martinu Slomšku. - V galeriji Anteja Trstenjaka, OŠ Ivana Cankarja in v vrtcu si lahko ogledate razstavo risb in grafik akademskega slikarja Bojana Golije iz Maribora. LENDAVA - V grajski galeriji Lendava je na ogled razstava Avtoportret v likovnih delih umetnikov Pomurja članov DLUPP. Muzej in Galerija v Lendavi sta odprta ob ponedeljkih od 9. do 16. ure, od torka do sobote od 9. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 14. ure. PUCONCI - V občinski zgradbi razstavlja svoja slikarska dela Karel Kosednar. Kino Park Murska Sobota V četrtek ob 17., v petek ob 19. ter v soboto in nedeljo ob 17. in 19. uri bodo vrteli ameriško romantično komedijo Naravne sile. Kino Ljutomer V soboto, 6. novembra, ob 19.30 in v nedeljo, 7. novembra, ob 1 7.15 in 19.30 bo na sporedu ameriška akcijska komedija Ful gas. BORZ ZNANJi je informa- cijsko središče, v katerem brezplačno zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo, in o ljudeh, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali in morebitno plačilo za izmenjavo znanja je povsem prepuščeno vam samim. In katera znanja se trenutno ponujajo in iščejo: • Ponujam inštrukcije iz AutoCAD-a; • Ponujam inštrukcije iz poslovne matematike; • Potrebujem inštrukcije iz strojepisja. Informacije: BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 36 566, spletna stran http://www.borzaznanja.mss.edus.si ali ljudska, univerza. m-sobota@siol. net. se to ni zgodilo, ker so se našli ožji sorodniki, ki bi se radi polastili tega premoženja. Žal je moj sin invalid, zato večina dela ostaja na mojih ramenih.« Pozimi bo tekaška steza V spodnjem delu Turjanec je na- stalo ob veliki prizadevnosti krajanov šest mostov za odvodnjavanje meteornih voda. Prej je bil ves teren močno zamočvirjen, zato se kmetijskih površin ni dalo uporabljati. Začele so jih preraščati razne neuporabne Trave. In ta zaraščenost sega skoraj do hotela Radin v Radencih, zato so nujni določeni posegi, čeprav predstavniki stranke Zelenih menijo, da gre v tem primeru za nekakšen naravni rezervat, saj naj bi šlo za nekatere redke primerke rastlin in živali, zlasti metuljev, ki jih drugje ni videti. Poleg tega ribiči ob reki Muri urejujejo stezo, ki naj bi pozimi postala tekaška za ljubitelje smučanja od Radenec do Hrastja - Mote. V ta namen delajo most čez rokav Mure, s čimer nameravajo urediti tudi sprehajalno pot. MILAN JERŠEB OBJAVA LOKACIJSKEGA DOVOLJENJA IN OKOLJEVARSTVENEGA SOGLASJA Republika Slovenija, Upravna enota Murska Sobota, Oddelek za okolje in prostor, je izdala lokacijsko dovoljenje št. 351-53/98-4 z. dne 07. 9. 1999 za gradnjo bencinskega servisa z bifejem, trgovino in avtomatsko avtopralnico v Sotini, na zemljišču pare. št. 1194 in 1199, k. o. Sotina, investitorju MOL-BENZ, d. o. o., Lendava, Partizanska ulica 61. Za navedeno gradnjo ši je investitor pridobil okoljevarstveno so-• * glasje št. 354-05-36/99 z dne 20. 8.1999, ki ga je izdala RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava za varstvo narave, Vojkova 1 b, Ljubljana, pod pogojem, da se v fazi priprave projektne dokumentacije pri izvedbi posega in izvajanju dejavnosti dosledno upoštevajo omilitveni ukrepi in druga okoljevarstvena priporočila, navedena v »Poročilu o vplivih na okolje za bencinski servis in avtopralnico MOL-BENZ v Sotini«, ki ga je v januarju 1999 izdelal E-NET, d. o. o., Ambrožev trg 5, Ljubljana. V času javne predstavitve osnutka lokacijskega dovoljenja je upravni organ prejel pripombo na gradnjo servisa, in sicer da bo gradnja servisa - nasipa zemljišča povzročala zadrževanje vode na sosednjem zemljišču, kar bo sčasoma imelo za posledico zalivanje stanovanjske hiše ter oporečnost pitne vode, med drugim bo povečana onesnaženost zraka in tal ter moten dovoz do stanovanjske hiše. Predmetno območje se nahaja tudi v naravnem parku treh dežel in je hkrati območje mineralne yode, ki bi se dala ustrezno izkoristiti. Na željo mejaša - lastnika zemljišča pare. št. 1191 je investitor že izkopal odvodni jarek za površinske vode ob navedenem zemljišču. Na navedene pripombe je dal pisni odgovor izdelovalec predloženega poročila o vplivih na okolje g. Jorg Hodalič dne 28. 04. 1999. Iz tega je razvidno, da so vsi odgovori na podane pripombe že v poročilu o vplivih na okolje in pridobljenih soglasjih. Na ustni obravnavi z zaslišanjem investitorja ni bilo nobenih pripomb na nameravano gradnjo. Po pooblastilu načelnika Upravne enote: Silvij PODLESEK Vodja oddelka za okolje in prostor Delimo vstopnice za kino Najbolj znani znanstvenofantastični film režiserja Stanleya Kubricka je Odiseja 2001, kar je med maloštevilnimi pravilnimi odgovori vedel tudi naš nagrajenec Robert Kovač, Zvezna ulica 12b, 2000 Maribor. Čestitamo! Naše naslednje vprašanje pa se glasi: Napišite naslov zadnjega filma Stanleya Kubricka, kjer igrata Tom Cruise in Nicole Kidman! Odgovor:____________________________________ Odgovore pošljite do 9. novembra na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Kupon št. 44 NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1.1 GOT A GIRL - Lou Bega 2. C’E TUTTO UN MONDO - Nek 3. 0 MARE E TU - Andrea Bocelli / Dulce Pontes 4. I SAVED THE WORLD TODAY - Eurythmics 5. BRAND NEW DAY - Sting 6. WALK RIGHTTHROUGH - Raissa 7. BAILAMOS - Enrigue Iglesias PREDLOGI: ČA BIN DA - Gustafi BLUE EYES BLUE - Erič Clapton EXTRAORDINARY - Prince LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. JE TREBA DELAT - Adi Smolar 2. SOLZE - Monika Tratnik 3. DALEČ JE AMERIKA - Vili Resnik 4. GLAŽEK AL’ DVA - Metulj 5. DIŠIŠ KOT ROŽA - Ritem planet 6. VZEMI MOJO DLAN - Karmen Stavec 7. SANJAJ ME - Štrk PREDLOGI: POD LUČMI - Funk you Tl Sl VSE NA SVETU MOJEM - Zlatko Dobrič SONCE PRINESI Ml - Nuša Derenda LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1 RAZIGRANA POLKA - Vitezi polk in valčkov 2. LETU 2000 - Ans. Lojzeta Slaka 3. LJUBEZEN Sl ŠE VEDNO Tl - Bobri 4. NAJ BO VESEL TA DAN - Tornado 5. FANTJE IZ SLOVENSKIH GORIC - Siovenjegoriški fantje 6. GLASBA JE KOT DEKLE - Bohpomagej 7. KMEČKA PEČ - Ans. Tonija Verderberja PREDLOGI: PRAVLJICA ŽIVLJENJA - Štrk SPET SMO PRI VAS - Vagabundi ŠTIRI MLADE FRAJLE - Mlade frajle Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 11. novembra 1999, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 44 - GLASUJEM ZA SKLADBO I NSTSNMV: | ■ ————————————------------------—--------— I GLASBA ! NAŠEGA SRCA: । —— ---------------— ------—— ---- ■ | Ime in priimek ter naslov: | I I I-------------------------------------—________________________________________J Cene (SIT) na tržnicah Sadje in Murska Gornja zelenjava Sobota Radgona Ljutomer Maribor Jabolka................ 100........... 160............. 80..........200 Hruške .......1......L- .............. 280.............300..........300 Pomaranče.............. 280........... 320.............300..........300 Limone................. 280.........300................320..........300 Banane................. 150......... 180.............. 180......... 180 Kivi................... 450......... 650...............380..........500 Suhe slive................-........... 600 ...,.... 660..........600 Orehi-jedrca..............-......... 1.300........ 1.300......... 1.200 Solata-kristalka..... 300...........450................320..........400 Solata-eridivija..... 200...........250............... 150........ 250 Cvetača................ 300.........350................250..........350 Zeleno zelje............ 50......... 100................50...........80 Kumare ................ 350......... 290...............200..........300 Rdečezelje.............. 80......... 140,............. 100......... 150 Korenček............... 250........... 250.............200..........300 Paradižnik............. 400............400.............300...... 250-400 Paprika................ 250............200.............200..........250 Čebula................. 120........... 160......... 70-120......... 150 Česen ................. 380 390-450.............350..........300 Rdeči radič...............-........... 350.............300..........350 Fižol.....j/......... 300..............300.........300-400 ......... 400 Krompir................ 50............ 60...........40-50.......... 60 Peteršilj.............. 400............450.............460..........450 Kostanj................ 250........... 250............ 250..........200 Rdeče grozdje.............-........... 350............ 320..........350 Belo grozdje .......... 250............350............ 280..........300 Ananas....................-..............-............ 300..........400 Por....,............... 300............400............ 250..........400 Črna redkva.......... 150..............250............ 190..........250 Kitajsko zelje....... 150............. 250............ 200..........260 __________________________ZADNJA STRAN Menjalniški tečaj Pomurske banke 2.11.1999 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 30.10.1999 od 00. ure dalje. so***5 i Trgatev pri slovenski vinski kraljici Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 14,2825 14,1994 14,3415 Francija 1 29,9609 29,7866 30,0848 Nemčija 1 100,4846 99,9000 100,9000 Italija 100 10,1500 10,0909 10,1920 Švica 1 122,5866 120,6547 123,0934 ZDA 1 188,0498 186,9558 188,8272 a slovo . ■ OBRESTNE MERE od 1. novembra 1999 dalje Temeljna obrestna mera - TOM - za november je 0,6% mesečno oz. 7,55 % letno. V novembru vam med drugimi ponujamo tudi naslednje možnosti varčevanja: estola Kratkoročna vezava tolarskih sredstev Rok vezave od 31 do 90 dni od 91 do 180 dni od 181 do 365 dni Obrestna mera ■ Skupna letna obr. mera od TOM + 0,8 % do TOM + 1% 8,41% do 8,63% od TOM + 1,6 % do TOM + 2 % 9,27 % do 9,70 % od TOM + 2,4 % do TOM +2,75 % 10,13 % do 10,51 % Dolgoročni depozit z valutno klavzulo (Va = DEM, EUR) Rok vezave Znesek nad 12 mesecev od 500 DEM, od 250 EUR nad 24 do nad 60 mes. od 500 DEM, od 250 EUR Skupna letna obrestna mera val. ki. +3,33 val. ki. +4,33 % do val.kl.+5,55 % Depozit z rokom vezave Rok vezave Obrestna mera nad 24 mesecev .TOM+ 4,33% do TOM+ 4,50%' nad 36 mesecev nad 60 mesecev TOM + 4,85 % do TOM + 5 % TOM+ 5,55% do TOM+ 5,70% Skupna letna obr. mera 12,21 % do 12,39% 12,77 % do 12,93 % 13,52 % do 13,68 % Ponujamo vam tudi standardni izbor možnosti kratkoročne vezave tolarskih sredstev. Za podrobnejše informacije nas obiščite v najbližji enoti. Z veseljem vam bomo svetovali. pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke I lovenska vinska kraljica za leto 1999 Irena Ku-_____pljen iz Okoslavec bo v novembru kraljevski prestol in krono prepustila novi vinski kraljici. V enem letu se je zgodilo marsikaj zanimivega in prijetnega, zato je pred slovesom od tega naziva v družbo v gorice povabila prijatelje, znance in vse, ki so ji pomagali nositi to težko, vendar častno breme. Na trgatev v Kupljenove gorice sta prišli še dve vinski kraljici, Lidija Mavretič in Katarina Jenžur ter številne vinske princese. Tudi vreme je poskrbelo, da je bilo tokrat pri Kupljenovih veselo razpoloženje, za kar so poskrbeli Dravograjski fantje in harmonikar. L. K., FOTO: NJ I 40- v športni dvorani pri 3. osnovni šoli v Murski Soboti F Radiofonski val 94,6 IdHz, srednji val 648 kHZ ZAIGRAJMO in ZAPOJMO v petek, 12. 11. 1999 ob 16.30 in ob 20.00 PO DOMAČEi! -----------WB0t>0 Šalamenci Brendi Šarm Andrej Šifrer NAGRADE ZA Nizozemsko, Španijo, OBISKOVALCE VODITELJ GEZA 1 FARKAŠ A ktivno turistično društvo je veliko pripomoglo, da je kraj postal lep in urejen. Vrli turistični delavci so ob vseh vpadnicah postavili lične pozdravne table, kjer Neda Ukraden 1000 L tolarjev • Oto Pestner ♦ Alfi Nipič •Marjan Zgonc • Ivan Hudnik • Magneti ■ leto cvetejo rože. Najlepše urejeno kmetijo ima Štefan Barbarič, medtem ko so za posebne zasluge pri razvoju kraja podelili priznanji Ernestu Drvariču in Štefanu Severju. J. Ž. VESTNIKOV KOLEDAR Hrvaško ■ podarja RELAX M. Sobota Predprodaja vstopnic v Kompasu in knjigarni Dobra knjiga v Murski Soboti Druge nagrade: 2 hladilnika, zlatnina, počitniški paketi, sodi, varilna aparata, obleke,... GLAVNI POKROVITELJI: H® VELETRGOVINA POTROŠNIK Murska Sobota ZAVAROVALNICA TRIGLAV Murska Sobota GMT Murska Sobota POMURSKA BANKA Murska Sobota KLIMAPETEK TRATNJEK Murska Sobota, Turnišče ZLATARNA MARI Murska Sobota FOTOŠIMONKA Murska Sobota OPTIKA PAVLIČ Murska Sobota FLAMINMS Murska Sobota MERCATOR Ptuj AVTOSERVIS ŠKAFAR Bratoncl, Lendava BPH BROD NA MURI Murska Sobota MIP Nova Gorica KA-EL Murska Sobota, ZLATARSTVO MANDIČ Murska Sobota 4. november, četrtek, DRAGO 5. november, petek, ZAHAR 6. november, sobota, LENART 7. november, nedelja, ENGELBERT 8. november, ponedeljek, BOGOMIR 9. november, torek, TEODOR 10. november, sreda, ANDREJ Lunine mene: 9. novembra bo sonce vzšlo ob 6. uri in 53 minut, zašlo pa ob 16. uri in 38 minut. Dan bo tako dolg že manj kot 10 ur. 8. novembra bo na nebu nastopil mlaj. NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) Datum prijave: vaša spremljeva podobe življer niča triglav d Murska Sobota M OZI 'K?1 la .d Postanite član Vestnikove družine in prejeli boste Vojna med soboško m6 sfno občino in ministrstvom za promet in zvezek nadaljuje. Župan Anton Slavic in podžupan Ru Horvat ne popuščata in vz trajata pri zunajnivojske križanju cest in železnic. Če Sobočanom ni uspe' proge preseliti iz mesta, bodo zdaj neizprosni m bodo popuščali. Preml pričakujejo po štiridese dneh. *** Iz poluradnih virov smo iz vedeli, da odhaja direkto soboške bolnišnice 0 Korošec na novo de o mesto. Zamikali so ga plomatski krogi, preseli P se bo v Luksemburg, naj bi med drugim P° tudi zdravnik nogome reprezentance EvroP unije. *** Medicinske sestre s0^ bolnišnice so napove' državljansko neposlus noS’ ki jo bodo dopolnile> se gladovno stavko. D° odločitve so prišle P° ko so jim ukinili den nadomestilo za pre ra . jih napotili na malice । ! nišnične kuhinje. L J na, ki jo pripravljajo v. ' kajšnji kuhinji, dobra2 , nike, je dobra tudi za cinske sestre, vodstvu bolnišnice. *** da Pa naj še kdo P^jin je država centralira lokalnim skupno3 prepušča določen® stojnosti. To dok J jn ravskotopliški s/ ^ga predsednik oboi odbora za kmetijska Voroš, ki miH® menda prepustila tiKe nje socialne P^ prekmurskih kme ^neličan^ Soboška evange ■srenja je na pe engdV certu Mozartovi . ag- evangeličanski paje lajeno ploskala, di as- glasba kak^^embn^ pavala. Svojo P od st so dokazov morom s konc Inih telefonov- . '\ieks< Šalovski zupaa vsem' 9° Abraham je m^ j ^0-ričkimi župani . ^nišk voljen z gm^^ proge. je priložnost, a amoz niconaSalovsK ■ ŽUP^ Marjan Ka(d'iroV^ občine, s & jn kakšna b^gotj njegove občin da v s'mb°^aa pridih' snega i palični mešalnik + nezgodno zavarovanje do 18. marca 2000 + 5 % popusta pri sklepanju novih zavarovanj D