GLASILOSOCIALISTIČNEZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA OBČINE GROSUPLJE Skrb za kvaliteto življenja — socialna blaginja Leto se je hitro zavrtelo in spet smo pred 29. oktobrom, prazni-kom občine Grosuplje. Prav občinski praznik je priložnost, da po-gledamo naše delo v preteklem obdobju, analiziramo uspehe in ne-uspehe ter si zadamo naloge za naprej. Za nami je obdobje, ki mu daje pečat težka gospodarska situacija, velike spremembe na druž-benopolitičnem področju ter iskanje poti iz krize. Skupna so nam prizadevanja za izboljšanje pogojev gospodarjenja, razvoj delegat-skega sistema, skrb za zdravo okolje, in v teh prizadevanjih ima ne-dvomno velik pomen tudi Skupščina občine Grosuplje. Preteklo leto smo ob tej priložnosti imeli razgovor s tov. Ivanom Ahlinom, predsednikom ŠO Grosuplje in tudi letos smo ga povabili, da nam spregovori o dosežkih in problemih med dvema občinskima praz-nikonia ter oriše zastavljene naloge za prihodnje obdobje. Dovolite za začetek kratko vpra-šanje. Katere so po vašem ntnenju osnovne značilnosti dela in iivljenja v naši občini med dvema občinski-ma praznikoma? Prav gotovo je skrb za kvaliteto de-lovnega življenja in kvaliteto življenja prevladujoča značilnost dela in življe-nja. Za dosego tega cilja je čas med dvema občinskima praznikom prekra-tek, še posebno, ker merimo kvaliteto življenja s socialno blaginjo, ne pa z ma-terialnim standardom. Na septembrskem zasedanju SO Grosuplje so bile po veimesečnih razpravah sprejete spremembe in dopolnitve Srednjerofnega in Dol-gorofnega plana občine Grosuplje in sedaj je odvisno od nas samih, kako in v kolikšni meri jih botno uresničili. Kakšnoje vaše mnenje o teh spremembah in dopolnitvah planov in kako si bo Skupščina občine Grosuplje prizadevala za njihovo izvrševanje? Dela na odseku ceste Plešivica—Lobček potekajo po načrtu Planiranje je nujna sestavina vsakega procesa dela in s tem tudi vsakega pro-cesa gospodarjenja kot smotrne dejav-nosti človeka. Je torej tudi miselni proces. Planiranje v prostoru poteka sočasno in v soodvisnosti s planiranjem eko nomskih, socialnih in drugih sestavin razvoja. Pri tem prostorski vidik plani-ranja pomeni eno važnih sestavin. Pro-stor ne prenese hitrih in enostavnih sprememb, vsaka sprememba ima več dolgoročnih posledic, katere je težko vse predvideti. Prepričan sem, da so strokovnjaki Urbanističnega inštituta SRS, BF, Ka-tedre za krajinsko arhilekturo, Projek-tivnega ateljeja Ljubljana ter Zavod za urbanistično načrtovanje Grosuplje, Ko-mite za družbeno planiranje in gospo-darstvo, Komite za varstvo okolja in urejanje prostora ter Izvršni svet Skupš-čine občine Grosuplje izbrali prave rc-šitve v dolgoročnem planu občine Gro-suplje za obdobje od leta 1986 do 2000 in družbenem planu občine Grosuplje Predsednik SO Grosuplje Jvam Ahlin za obdobje 1986 — 1990, ki so jih pred-lagali vsem trem zborom občinske skupščine za sprejem. Na nas je. da te rešitve v prihodnje prav izvajamo. V programu dela, ki ste ga pred-ložili ob začetku vašega mandata, ste zapisali, da moramo tudi z ukrepi občinske skupščine zagotan-Ijati enakopravne pogoje družbee-nemu, zadružnemu in zasebnermu gospodarstvu. Vsedanjih spremenm-bah na področju gospodarslva so I te vaše besede prišle do polne veljavve, saj se krepi iniciativa na področjl/u zasebnega in zadruinega gospoo-darstva, v druibenem sektorju poa prav tako prihaja do vetikih spree-memb. Kako se te spremembe nna področju gospodarstva odražajo > v naši občini? Občinska skupščina s svojimi ukrepi neposredno ni posegla v poslovan/e po-djetij, niti v njihove tekoče in razvojme odločitve. Lahko rečetn, da smo dajali in še dala-jemo vzpodbudo tržno naravnanirim programom, ne glede na lastništvo i in sektor dejavnosti. Projektna organizzi-ranost ni novost, novost je v tem. da pco-staja prevladujoča oblika. Tudi v bodoče oslaja ena naših glav-nih nalog zagotavljanje socialne varno-sti iz dela za vse občane. ,Vo področju samoupravnih inte-resnih skupnosti s sprejetjem aman-dntajev k UstaviSR Slovenijeprihta-ja do velikih sprememb, vee ve/jaive pa bodo pri tent dobili ludi zbori SiO Grosuplje. Kako ocenjujete te spree-tnetnbe? Res je. Z ustavnim zakonom za iziz-vedbo sprejetih amandmajev k ustavvi socialislične Republike Slovenije je ddo-ločeno, da se začasno, do z ustavo usklaa-jene zakonske ureditve. opravljanje naa-log samoupravnih interesnih skupnossti prenese na Izvršne svete, na ravni, zza katere so ustanovljene. Na ravni repiu-blike na republiški Izvršni svet, na ravrni občine na Izvršne svete občin. Torej tiu-di na naš Izvršni svet. Delovne skupnco-sti teh skupnosti preidejo s 1. 1. 19901 v ustrezne upravne organe republike iin občine. Samoupravne interesne skufp-nosti morajo od 1. I. 1990 ustanoviiti organe za pomoč družbenopolitičnirm skupnostim in njihovim Izvršnim svee-tom pri urejanju posameznih področnj. Morda se prav to preveč poenostavlj;ja. Ocen za ta prenos ne morem dati. Enno pa je gotovo. Sam prenos del na Izvršnne svete in upravo ne bo zadosti. V vsakerm primeru bo potrebno vzposiaviti akti\v-nejši odnos in sodelovanje tistih, ki boo-do v bodoče financirali te dejavnosti iin tistih, ki bodo Ea sredstva koristilli. Skupščina občine bo dobila več veljave; skupno z Izvršnim svelom pa tudi večjjo odgovornost. Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje bo o izvedbi te naloge poročal Skupščini in predlagal potreb-ne in zadostne ukrepe, da bi vse prene-šene naloge kar najuspešneje izvajali. Ali bi za zaključek našega pogo-vora želeli izpostaviti nekatere po-sebne uspehe in dosežke v gospo-darstvu, krajevnih skupnostih, dru-štvih....? Tako kot lani sem se tudi letos s sode-lavci dogovoril, da v kar največji možni meri opišejo dosežke na vseh področjih dela in življenja v občini. Mislim, da so to korektno napravili v tej številki Naše skupnosti. Težko bi iz naštetih dosežkov izdvojil nekatere, še posebno ker sem prepričan, da je še dosti takih, ki sploh niso našte ti. Vsakega uspeha, tudi najmanjšega. smo veseli vsi. Naj se tudi na tem mestu zahvalim vsem, ki ste kakorkoli prispevali k na-Dredku delovnih sredin in urejenosti n,a-sin naselij.