.4.
Posamezna številka stane 1*50 Din«
v umm, v sioio m s. \mm ml
m lil
Naročnina
asa državo SHS:
Ha mesec......Din 20
»e pol leta ..... . 12» m celo leto .... .340
za inozemstvo:
mesei.no.......Din 59
Sobotna izdaja:
celoletno v Jugoslaviji .... Din 40
v inozemstva.
60
Uredništvo j« v Kopitarjevi ulici 6/Ш. Rokopisi »e ne vračajo; nefrenkirana pisma so ne sprejemajo. UredniStva telefon 30. upravni&tva 328.
Cene Inserafom:
Enostolpna pclitna vrsto mali oglasi po Din 1*50 1» Din 2'—, večji oglasi nad 43 mm viSine po Din 2'30„ veliki po Din 3 - In 4*-. oglasi v uredniSkem dolu vrstica po Din 6'—•.
Pri večjem naročilu popust.
Ishaja vsak dan iitvzcmšt ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina plaCana v mm.
sf zs s
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.630 in 10.34U (za Inserole) Sarajevo 7.363, Zagreb 39.011, Praga in Dunnj 2i,797.
Najbolj zaostaja med vsemi izomika-Jlimi stanovi za veiikim duhovnim napredkom naše dcbe takozvano svobodomiselno .učiteljstvo. Z vsemi vlakni korenini še v prosvetljenstvu 18. in 19. stoletja. Zato se tudi njegov pomen v družbi začenja šele takrat, ko зе je po romantični reakciji v letih 1830/40 začelo živahneje gibati liberalno meščanstvo, ki je strmoglavilo politično prevlado in finejšo kulturo plemiškega veleposestva. Takrat se jo plitva, groba in čisto materialistična izomika purgarije, ki se po prvi francoski revoluciji ni mogla še uveljaviti, -začela razširjati med širokimi sloji, in liberalni učitelj je bi! izbran 7,a pionirja te površne, kričave in čisto ra-eionalistične pr os ve te med ljudstvom. Ker je stala čisto v službi centralistične liberalne države, je liberalni učitelj bil zamišljen kot priganiač sistema. Vera se je kot emitelj življenja popolnoma izločila, ker je meščanska pridobitna »kultura« sploh črtala vse idealne faktorje iu obdržala samo par etičnih principov popolnoma utilitarističnega anačaja. Korist, napredek civilicazije — ne resnične kulture! — po-plitvenje in uniformiranje mišljenja, svo-bodrijakarstvo, to so postali maliki te dobe, ki je danes livalabogu minula.
Liberalno učiteljstvo pri nas s prav malimi izjemami pa še vedno živi pod vplivom te dobe. Anglosaške dežele sploh nikoli niso poznale prisilne liberalne državno šole; Nemčija so je o hrena in priznava vsaj v načelu že svobodo vsakega prepričanja tudi glede na vzgojo državljanov; v Franciji še vedno daje svobodna in ue brezverska državna šola deželi najboljše talente. Najbolj kulturne države so se od liberalnega tipa šole popolnoma odvrnile in ustvarjajo novega, ki z ozirom na svetovni aLi verski nazor pušča popolno svobodo staršem. Pri nas žalibog stojijo prosvetni faktorji še vedno na stališču pruske države-poliea'a, po kateri je šola fa-brika vsegamogočnemu režimu najudanej-še pokornih purgarjev, ki si še misliti ne upajo, kar ni v soglasju z »višjo« pametjo, kaj še, da bi imeli kakšne predrzne verske ali cerkvene in temu podobne metafizične ali mistične nazore, ki so časih liberalnim tiranom nevarni.
Vernega slugo tega državnega prosvetnega sistema igra pri nas »Udruženje jugoslovanskega učiteljstva«. Zora novega cn-a še ni osvetlila vriiov naših liberalnih pedagogov. Podpiranje centralizma, razširjanje demokratske lažiprosvete, vceplianje razumniškega duha, sovražnega globljemu verskemu spoznanju in čustvovanju., smatra za svojo prvo nalogo. Ker je režim srbskega in pravoslavnega duha, so prizadeva seveda jugoslovansko liberalno učiteljstvo, da posrbi našo narodno kulturo in da če mogoče zbriše z nje katoliško signa-turo. V zablodi, da se moro tudi šo danes prosveta vsiliti odzgoraj, se peha za ta svoj fantom s trudom, ki bi bil vreden boljše in večjo ideje.
Seveda se tudi voditelji Udruženja no Tnorejo popolnoma odtegniti vplivu velikega časa, ki prihaja in izpreminja polagoma lice evropske kulture. Kakor beremo v »Jutru«, so izvestn i • macherji« tega udruženja v Belgradu sklenili, da odslej poznavajo tudi verskemu poduku j veliko vzgojno vrednost«, dočim so ga dozdaj šteli med '»staro šaro srednjega veka«. Celo tako daleč so se povzpeli, da zahtevajo, da naj bo verski poduk »sestavni del nčnega načrta«. Mi nismo tako malenkostni, da ne bi v tem videli znamenja nekega aia sebi razveseljivega mlselskega preobrate. To je gotovo velik preobrat, če ee verski poduk, ki je bil doslej po liberalnem zamislu in po dejanskem učnem načrtu le nek nejevoljno tolerirani privesek brez prave zveze z ostalim poukom, organično vkl j uči v tok vsoga izobraževalnega dela šolo.
Toda liberalizem bi samega sebe zatajil, če bi logično šel naprej po ti poti. Versko naj se mladina le vzgaja, toda no od verskih udruženj, ampak od — učiteljevi Tako sklenili generali jugostoven-skega učiteljskega udruženja v Belgradu. Tisi i ,-urinim organizmi, v katerih vera res živi, ki predstavljajo verno ljudstvo kot
amotrtoo organizacijo za bogoslužje in versko vzgojo, cerkve z eno besedo naj bodo od verske vzgoje načeloma izključene. To se pravi, to pravico , imej liberalna država, ki sploh nima nobene vere. Učitelj naj opravlja zdaj tudi posel katehota, verskega vzgojitelja, dasi za to nima niti mandata cerkve, oziroma občestva verujočih, niti usposobljenosti. Kajti »strokovna kvalifikacija«, ki bi si jo za verouk stekli učitelji na pripravnici ali pri posvetnih predstavi-teljih racionalizma na vseučilišču, bi kaj lepo izgledala! Po domače se ta zahteva nič drugega no pravi, kakor vtihotapiti pod krinko vero v ljudsko šolo ateizem ali vsaj nek medli eticizem brez vero.
Zahteva demokratskega učiteljstva je sama po sebi simptom njegovega se vedno nazadnjaškega mišljenja, po svojem učinku pa je seveda enaka ničli. To učiteljstvo s takimi programi samo še bolj izkopuje brezdno, ki zija med njim in slovenskim ljudstvom, kar jo nam popolnoma prav. Značilno pa јс^ da se za te zahteve zavzema »Jutro«.
Kajti ta list je v isti številki priobčil članek, v katerem zopet skuša dokazati, da jo SLS v Jugoslaviji nepotrebna Kajti, tako trdi »Jutro«, za katoliško vero in cor-kev v Jugoslaviji ne obstoja nobena nevarnost. Zasigurana ji je popolna svoboda, da vrši svojo nalogo. »Katoliška cerkev za obrambo interesov svoje vere m cerkvene organizacije nikakor ne rabi posebne politične stranke.« Končno se dobrika tudi duhovščini, oeš, naj premisli, ali bi ne kazalo, čc obrne SLS hrbet in se orientira morebiti napram — demokratom. Vabi jo, naj »da slovo klerikalizmu«.
V isti sapi so navdušuje demokratski organ za to, da se cerkev in duhovščina oropa svoje največje pravice, verske vzgoje katoliške mladine v šoli! In spričo tega naj katoliški laiki in duhovščina pustijo iz rok politično orožje, ki je imajo v ljudski stranki, naj se zaupajo demokratski stranki ali pa kakšni drugi, enako neverni, da ščiti versko svobodo in svobodo cerkve, in naj puste mimo liberalnemu učiteljstvu razkatoličevati slovensko mladino!
Demokrati so lahko prepričani, da takih naivnežev, lei bi so dali od njih preslepiti, ne bodo našli ne med laiki, ne med duhovščino. S takimi članki se samo kom-promitujejo, ker dokazujejo, da je alfa in ornega vsega nnhovega »državotvorstva« goli, strupeni in plitvi boj zoper krščansko religioznost, ki ga le slaba maskirajo. Obrni demokrata, kakor hočeš, vedno ostane stari sovražnik katolištva. Vrhtega pa si nadevi je vedno kakšno krinko, da bi ga ne spoznali v pravi podobi. Ta dvoličnost liberalizma, ki izvira iz breznačelnosti, je zanj karakteristična. »Versko vzgojevati« —- da! Toda ta vera naj bi bila kolikor mogoče vodena, necerkvena, plitva in prazna, vliva naj jo pa v glavo in srce tista liberalna država, ki jo jo Lasalle tako izvrstno krstil z nočnim čuvajem.
Naš liberalizem se ne bo nikoli pomladil ali poglobil.
KONFERENCA IIRSS.
Zagreb, -L januarja. (Izv) Na včerajšnji konferenci vodstva HRSS se je, kakor nmo že poročali, razpravljalo v glavnem o Radičevem prihodu na Dunaj, o rezultatih njegove dosedanje akcije in o njegovih navodilih vodstvu za nadaljnje delo doma. Drugi del razgovora jo zavzelo vprašan jo najnovejšega političnega položaja v državi in se je največ govorilo o formiranju tako-zvanega opozicionalnega bloka. Sklenjeno je, da so o tej stvari vršo širši razgovori med strankami takozvanega federalističnega bloka. -— Z ozirom na Radičev prihod na Dunaj se јз ugotovilo, da je Radič prišel s potnim listom angleško vlade in so temu dejstvu pripisuje političen značaj. Dalje so jo poudarjalo, da je Radič prišel na Dunaj, da stopi tudi v ožji stik z vodstvom svoje stranke in s svojimi prijatelji, da jih obvesti o svojem delu in da se ž njimi dogovori zn nadaljno akcijo v naši državi. Končno jo bilo sklenjeno, da se sredi januarja skličo plenarna seia stranke, na kateri se bo sklepalo o nadaljnem delu stranke z ozirom na najnovejši politični položaj in o rezultatih RadičeveRa dela,
VOLJA NAJMFR0DAJNEJ6EGA MESTA - MOČNA OPOZICIJA V RADIKALNEM KLUBU. — PRED NOVIM POLITIČNIM NASTOPOM LJUBE JOVANOVIČ A?
Belgrad, t. januarja. (Izv.) Zadnji zunanjepolitični dogodki, posebno še bližnji sestanek male antante, so jasno pokazali, kako šibek položaj in ugled vživa naša država v zunanjem svetu radi svojih notranjih razmer. Radikalna stranka s pomočjo Turkov in:Nemcev vodi namreč čisto strankarsko politiko in v največji meri zanemarja splošno državne interese. Nastopanje proti Slovencem in Hrvatom ter brezmejna korupcija na najodgovornejših mestih na eni, in , nerazumljivo popuščanje Nemcem na drugi strani v največji meri ovira notranjo okhsolidacijo. Odtod Izhaja vsa negotovost na naših mejah kajti številni neprijatelji nase države očividno računajo s to nekonsoli-dacijo. Take razmero so v zadnjem času riale najmorodajnejšim krogom povoda, da resno razmišljajo o neznosnosti takega položaja. Mišljenje teh krogov gledo notranjega položaja in ureditve takih razmer so znatno razlikujejo od znanih namer enega dela režimskih voditeljev.
To mišljenje jo brez dvoma znatno uplivalo na vlado. Vlada so je namreč na zadnji'i sejah največ baviia s temi vprašanji s posebnim ozirom na Radiča na Dunaju in s predstoječim' njegovimi konferencami z voditelji federalističnega bloka. Z ozirom na ta posvetovanja vlade po naših informacijah iz vladnih krogov lahko trdimo, da so vesti, ki so jih zadnje dni prinašali razni listi o pospešitvi parcelarijske politike v glavnem netočne ш tendenciozne.
Tudi na nocojšnji seji vlade, ki je trajala od 4. do 9. je bilo govora o vseh teh vprašanjih. Posebno se je govorilo o Sloveniji, kjer vrši dolžnosti pokrajinskega namestnika še vedno dvorni svetnik g. Kremenšek kljub imenovanju gosp. Sporna za velikega župana v Ljubljani. Doslej je namreč ljubljanski veliki župan obenem vršil to funkcijo. V vladi, je danes prevladalo mnenje, da bi bilo treba funkcije, ki jih vrši g. Kremenšek, ali po-
veriti velikemu županu g. Š p o m ti ali pa imenovati za pokrajinskega namestnika drugo osebnost. Do definilivnega sklepa vlada ni prišla. Po izjavah, ki so jih dali ministri vašemu dopisniku, bo vlada o tem vprašanju, ki veekako znači odstopanje od parcelacije, in o novem kurzu napram Hrvatom sklepala na prihodnjih sejah.
Poleg vpliva že omenjenih krogov je treba temu preokretu vlade iskati povoda tudi v samih razmerah v centralnem klubu. Spori med posameznimi strujami, o Icaterihi smo že obširno poročali, postajajo zopet akt tualni. Dokaz temu jo brez dvoma pokret novega tednika Rankovičeve strujc. »Slovenec« je že pred mesecem javil o tem listu, čigar prva številka izide jutri. Imenoval se bo »Smotra«. Kakor naznanja njegov, izdajatelj poslanec R a n k o v i č v predob* javi, bo glavna naloga tega lista boj korupciji v radikalni stranki in sploh v javnem življenju in bo list iskreno in odkrito poročal o dejanskem položaju v državi. V privatnem razgovoru je poslanec Rankovič izjavil, da bo vodil odločen boj proti dr. Lazi Markoviču in drugim njemu podobnim članom vlade in radikalnega kluba. Ker ima proti njim toliko materiala, da ga drugi listi no morejo sprejeti, je bil primoran osnovati svoj listi ki bo glasilo takoimenovanih po-slancev-kmetov radikalnega kluba. Po naših informacijah bo strujo, ki štejo nad 2(1 poslancev, podpiral tudi pravosodni minister dr. P o r i ć.
7, vsem tem v zvezo 'so pa spravi jajci tudi vesti o povratku Ljubo J o v a n o v i č a v aktivnejše politično življenjo. Gotovo je, i da merodajni krogi simpatično gledajo tako ! na akcijo »Smotre« kakor tudi na stališče j Ljube Jovanoviča napram Slovencem in Hr-I vatorn. Vsekako prihaja kriza režima v ak-I tualno fazo in je, po vseh znakih sodoč, pričakovati, da pride po pravoslavnem božič« : do znatnih sprememb.
Vladna nota Bolgariji,
STALIŠČE VLADE GLEDE MACEDONSKEGA VPRAŠANJA IZJAVA DR. NINĆICA.
Belgrad, 4. (Izv.) Poleg že omenjene razpravo o notranjem položaju je vlada na nocojšnji seji ponovno razpravljala o govoru g. C a n k o v a in je kljub pomirljivim izjavam našega sofijskega poslanika R a k i ć a po daljši debati sklenila, da so bolgarski vladi odpošlje nota, čijo tekst jo bil na seji sprejet. Temu delu seje je prisostvoval tudi dr. Rybaf, načelnik oddelka zunanjega ministrstva za mednarodno pogodbe in podal svoje mnenje o vsebini note. Nota je sestavljena v mirnem tonu in je bolj razlaga stališča belgrajske vlado glede prebivalstva Macedonije kakor pa protest proti nastopu g. Cankova. V noti so najprej izjavlja, da stoji vlada na stališču, dri v Maeedoniji ni bolgarskih narodnih manjšin, temveč da obstojajo samo različni dialekti, ki so ne morejo smatrati za tujo jezike. Vlada je odprla potrebno šole v teh krajih, v katerih so poučuje gra-matični državni jezik, in vsi državljani v Maeedoniji uživajo isto pravice, ki jih uživa ostalo prebivalstvo v drugih pokrajinah države. Brez, etičnih in jezikovnih razlik se no moro govoriti o narodnih manjšinah in odredbe pogodbe o narodnih manjšinah z dno 19. septembra 1919 so ne mori jo vporabiti v Maeedoniji, ker v njej ni niti etičnih niti jezikovnih razlik. Vlada končno povdarja, da ji ne zadostujejo samo izjave belgrajskoga bolgarskega poslanika Vakarovskoga, marveč da zahteva, da v tej zadevi bolgarska vlada oficielno in precizno izjavi.
Nota bo tekom jutrišnjega dne izročena bolgarskemu poslaniku Vakarevskemu, obenem pa jo odnese v Sofijo poslanik Ra-kič, da jo osebno izroči lx>lgarskemu zunanjemu ministru.
Belgrad. 4-. januarja. (Izv.) Z ozirom na govor g. C a n k o v a je po nocojšnji seji ministrskega sveta zunanji minister dr. N i n č i ć dal izjavo, v kateri pravi z ozirom na eksjiozo g. Caukov« v bolgars kem sobra-
nju, da jo ta elcspoze izzval pri nas nemafrt presenečenje. Cankov je v nasprotju z določbami mirovnih pogodb in z dejansldm stanjem stvari izjavil, da obstojajo pri nas bolgarsko manjšine, kojih pravice naj bi se spoštovale, in je govoril o Maeedoniji, katera bi mogla iz jabolka razdora postati zemlja, ki bi vezala obe državi. Mncerionija, je izjavil minister Ninčič, je bila morda v preteklosti jabolko razdora, a ne smo to vec biti. Ona so nahaja zdaj v mejah Jugoslavije, nam je priznana od mirovnih pogodb in je samo naša, Macedonije sploh ni, ampak samo Južna Srbija, zibelka iu središče naše stare države. Iskreno spoštovanje tega dejstva jo prvi pogoj za dobre in prijateljske odnošaje z nami. To morajo v Sofiji vzeti na znanjo. Mi ne razumemo, kako g. Cankov zamišlja ustvaritev dobrih orlnoša-jev z nami, kadar naglasa dozdevne pravico bolgarskega prebivalstva pri nas, a pri tem dobro ve, da so nas krivične in ne-osnovano pretenzije Bolgarije z ozirom na to prebivalstvo gnale v zadnjih letih dvakrat na bojišče in da smo mi od 1. 1912 trikrat osvojili te kraje, da bi naš narod osvobodili tujega jarma. Tako izjave kakor je Cankova ne doprinašajo k izboljšanju od« nošajev med nami in njimi, ampak nas samo potiskajo nazaj. Vendar bi moralo delo, ki se je začelo pod pokojnini Stambolijskim, in za katero je sedanja vlada izjavila, da jo želi nadaljevati, pripraviti našim narodom polagoma boljšo bodočnost. Značilno jo tako razumevanje v Bolgariji, k jer se najvažnejše obveznosti mirovnih pogodb no izpolnjujejo, a napram sosedom se postavljajo vprašanja, katera po mirovnih pogodbah sploh ne obstojajo in kojih sprožitev bi po izkušnji iz preteklosti mogla privesti samo do poslabšanja položaja. Tako izjave bodo odnrlo mnogim oči, da bodo razumeli, zakaj so Bolgariji no sme dovoliti zahtevani stalni kader, ako se hočejo ohraniti mirovne odredbe, s katerimi sc je hotelo doseči, da so onemogoči povrnitev vojnih let.
Straa 2.
ЈЉДОТИЧЕС, dfae 8. Чаиааф 1S7RL

Konfprpnr?! zemHnrarf-
n*kov \n RTOtlfeev.
HRVATSKI ZADRUGAR.TT ODKLONILI RAIMKALSKO POLITIKO KONFERENC.
LARJEV.
Zagreb, 4. jan. (Izv.) Posvetovanja ze-Liljoradniške stranke, ki so se jih udeležili tudi zastopniki SKS z g. Pucljem na čelu, so se vršila včeraj in danes cel dan. Razpravljali so o modalitetah, kako bi so ze-mljoradniška stranka razširila tudi na Hrvatskem. Poskušali so pridobiti za to tukajšnje nevtralne zadrngarje, pa se je ta poskus ponesrečil, ker so navzoči zadrugarji izjavili, da skupina zemljorad-nikov g. Joče Jovanovića vodi osebno polil iko, skupina g. Voje Lazu a pa da nima Oobene orientacije. Ker se je pa Lazić dogovarjal tudi s SKS, ki je vstopila v blok naprednjakov in radikalov v Sloveniji, je jasno, da ima skupina g. Lazića radikalsko orientacijo. Voja Lazić se je sestal tudi z dr. Drinkovičem. Zvečer je g. Lazić odpotoval iz Zagreba.
NARODOVA LAŽNIVOST.
Bclgrađ, 4. januarja. (Izv.) Z oz?rom fia vest »Slovenskega Naroda«, da je bil tukaj posl. Vrečko in podal neke izjave, katere »Narod« obširno reproducira, naš dopisnik poroča, da poslanca Vrečko sploh ni bilo v Belgradu.
PRIPRAVE ZA KONGRES .TT)S.
Belgrad, 4. jan. (Izv.) Danes je imel glavni odbor demokratske stranke .«ojo. na kateri se je določil dnevni red za kongres stranke, ki se skliče 30. marca. Dnevni red bo sledeči: 1. Tehnično poročilo strankinega tajništva, 2. Referat o zunanji, notranji, gospodarski in finančni politiki, 3. Referat glavnega odbora o delu stranke, 4. Predlog poslanca Voje Marinkovića o samoupravah, 5. Tredlog o izpremembi strankinega Statuta, G. Referat o notranjem položain v stranki, 7. Volitev glavnega odbora, 8. Resolucije. — O teh vprašanjih bo razpravljal tudi glavni odbor, kojega seja je sklicana 24. februarja..
PREISKAVA V AGENCm »0K0«„
Belgrad, L jan. (Izv.) Sinoči je policija izvršila v prostorih časnikarske agencije :>Oko« hišno preiskavo, ker je dobila obvestilo, da šef te agencije dr. Nemanja Vukičević stoji v zvezi i moskovsko telegrafsko agencijo in da stoji v službi moskovskega poročevalskega urada. Policija ni zasledila nobenih pozitivnih dokazov, vendar je šefa poklicala na preiskavo in stvar oddala danes sodišču, ki bo odločijo, ali se dr. Vuklčević zapre ali ne.
AVTONOMIJA PRAVOSLAVNE CERKVE.
Belgrad, 4. jan. (Izv.) Minister za ve-ve dr. J a n ] i 6 je podal časnikarjem izjavo o zakonu, ki odreja razmerje pravoslavne cerkve v državi. Pravoslavna cerkev dobi popolno avtonomijo in bo svojo imovino upravljala sama kakor tudi vse svoje notranje zadeve. Zakon navaja potem vse instance pravoslavne cerkve.
IZID VOLITEV V ALBANIJI.
Belgrad, 4. januarja. (Izv.) Definitiv-
tai rezultat volitev v albansko narodno Bkupščino je sledeči: Vladni blok, ki sestoji iz skupin Ahmet bega in Šefket beg Elbasanija ter skupine Frascheri, je dobil 81 mandatov. Opozicionalni blok (skupine Kulakuči, Fao Noli, Tacappi in Kosovac) je dobil 36 mandatov. Neodvisna skupina Šteje 5 poslancev. To je namreč Gazun Ta-leuli iz Valone. Skupno šteje narodna nkupščina .102 poslanca. Sestane se 21. januarja.
Borba m v!ar!o v Asicififl
MAC DONALD. — CILJI KONSERVATIVCEV V ANGLIJI.
London, 4. januarja. (Izv.) »Times« pišejo: Vodje delavske stranke vztrajajo na tem, da bo Baldwinova vlada takoj po sklicanju parlamenta padla in da bo Mac Donald prevzel nalogo sestaviti vludo. Mac Donald si je svoje velike odgovornosti svest m je žo ukrenil vse potrebno, da more sestaviti novo vlado tekom 24 ur. — Liberalni Ilati se VBi izražajo zoper koalicijo s konservativci in pravijo, da je delavska stranka poklicana vlado prevzeti.
London, 4. januarja. (Izv.) V nekem članku izjavlja Mac Donald, da bo delavska stranka ukinila predpravico krone za razpust parlamenta, ako pride na vlado.
London, 4. jan. (Izv.) Lord Curam jo v nekem novoletnem nagovoru izjavil, da je konservativna stranka sicer zaenkrat v manjšini, kljub temu pa je ostala še vedno najmočnejša stranka v deželi, katere naloga je, da pazi, da delavska stranka ne bo započela kakšne politiko, k" ne bi bila v skladu z voljo naroda. Sedanji položaj je le začasen. Konservativna stranka mora torej vse svoje sile osredotočiti na nove volitve, ki utegnejo kmalu priti.
ANGLEŠKI PRESTOLM GOVOR.
Lomiun, 4. januarja. (Izv.) Ministrski j
fivet je imel včeraj sejo, v kateri je razpravljal o besedilu prestol nega govora.
Odmevi anpleške intervencije v | Parizu ln Rimu.
Pariz, 4. januarja. (Izv.) »Echo de Pariš« silno napada lorda Cnrzona zaradi njegove intervencije pri državah Male an-tante ob priliki sklepa francosko-češke pogodbe.
Rim, 4. januarja. (Izv.) Italijansko časopisje izraža svojo veliko zadovoljnost s korakom lorda Curzona, ki ga ie napravil pri državah Male antante. Listi napadajo francosko politiko, češ da ustvarja v Evropi z oboroževanjem Male antante možnost novih vojn. S»mo »Tribuna« piše, da se Italiji zaradi irancosko-češke a veze ni treba vznemirjati.
Rusko-poljsko zbližan je.
Varšava, 4. jan. (Izv.) Vodja zunanjega urada Bertoni je dal sovjetskemu zastopniku v Varšavi Obolenslcemu na znanje, da ga bo predsednik republike v najkrajšem času slovesno sprejel kot poslanika sovjetske Rusije. Hkrati mu je izjavil, da bo tudi Poljska še tekom tega meseca imenovala svojega poslanika za Moskvo.
Varšava, 4. jan. (Izv.) Dva ruska denarna zavoda sta odprla v Varšavi svoji podružnici. Oba zavoda prevzemala vse tuje valute v svrho izplačil v Rusiji.
FRANCOSKO RUSKI SPORAZUM.
London, 4. januar. (Izv.) »Financial Newsc poročajo, da se je francoskemu odposlancu Franklm-Bouillonu posrečilo doseči s sovjetsko Rusijo sporazum, po katerem bo Rusija priznala svoje predvojne dolgove Franciji, dobila bi pa daljši rok za' izplačilo teh vsot.
Padec frannoskepa franka.
Pariz, 4. jan. (Izv.) Francoski frank I je dosegel danes svoj najnižji kurz. Za 1 dolar je bilo treba plačati 20.53 francoskih frankov. Listi pripisujejo padec franka zadnjemu izkazu francoske narodne banke, ki izkazuje za 1200 milijonov frankov več papirnatega denarja v prometu, kot ga jo bilo prejšnji teden. Francoska policija je izdala ostre odredbe proti tujim deviznim Špekulantom, ki bi radi izkoristili padec francoskega franka.
Ameriški mornariški manevri.
Washington, 4. jan. (Izv.) Minister za mornarico Denly je odredil, naj se vrše meseca januarja ш februarja velike mor-l nariške vojaške vaje, ki bodo največje, kar jih je kdaj imelo ameriško brodovje. Vaje imajo nameri praktično pokazati združitev atlantskega brodovja z onim v Tihem oceanu. Vaj se udeleži nad 100 edinic in vsi mornariški letalci.
Rim, 4. jan. (Izv.) Potresna opazovalnica v Florenci je zaznamovala več potresnih sunkov v svoji bližini. V Ankoni so čutili 16 potresnih sunkov, vsled katerih se je zrušilo več hiš in cerkva. Posebno hudo so trpele vasi San Constanzo m Mondolfo-Marotta. Tu je bilo bržkone središče potresa. Dve osebi sta težko ranjeni. Posebno hna je bil potres ob morski obali. Vse hiše v prizadetih krajih so poškodovane, mnoge so se podrle. Nesreča je tem občut-nejša, ker je pritisnil mraz in neprestano sneži. Oblast hitro gradi barake.
VENIZELOS V ATENAH.
Atene, 4. januarja. (Izv.) Venizelos je danes ob 4. uri zjutraj prispel v Ateno. Na torprdolovcu »Tenedos« se mu je peljal nasproti Gonatas. Sestanek je bil izredno prisrčen. Venizelos je izjavil, da hoče proučiti razmere ln da bo ostal v deželi tako dolgo, dokler bodo to zahtevale razmere.
STRATEGTCNI POMEN. SLOVAŠKE.
Praga, 4. januarja. (Izv.) V >Slovački politiki« je objavil šet generalnega štaba češke armade general Mittelhauser članek, v katerem poudarja veliko vojaško važnost Slovaške, ki veže Češko z Romunijo, za zrakopiovni promet z Jugoslavijo pa trdno oporišče. Posebno važnost pripisuje general legi Bratislave za zračni promet
USTAVNA BORBA NA ŠPANSKEM.
Madrid, 4. januarja. (Izv.) Vsi, ki so bili zaprti zaradi separatizma, ho bili oproščeni.
SPORAZUM ZA 10 URNI DELAVNIK.
Berlin, 4 januarja. (Izv.) Med zastopniki delavstva in kovinskimi industrijci je bil včeraj dogovorjen 10 urni delavnik.
KRVAVI SPOPADI V GEN0VL
Rnm, 4. januarja. (Izv.) V Genovi je prišlo včeraj do oboroženega spopada med socialističnimi mornarji in med privrženci d'Annunzia. 12 oseb je bilo ranjenih.
VIRTUOZ GRONFELD f.
Dunaj, 4. januarja. (Izv.) Znani vir-tuoz na klavirju Alfred GrUnfeld je umrl 72 let star.
TUTANK AMENOVA GROBNICA.
London, 4. januarja. (Izv.) Iz »doline kraljev* poročajo, da so našli v Tutanka-menovi grobnici še en velikanski kamenit sarkofag, ki je izredno umetniško delo.
" Hlinkova izjava za novo leto. ~Slo-' vak« je objavil za novo leto Hlinkov članek, kjer stoji med drugim: 30. september 1 nam je dal prav. VeČina naroda stoji za
nami. Ml hočemo nove volitve za državni zbor in ne bomo prej mirovali, dokler tega ne dosežemo. Ob novem letu obljubljamo, da narodnih pravic nikdar ne bomo izdali. Bog in narod, cerkev in domovina, to jo nale geslo. Mi gremo v nove boje in ne bomo mirovali prej, dokler Slovaška ne bo slovaška, dokler ne dobimo svojega deželnega zbora, svojih okrožij in svoje uprave in dokler ne bo imel vsak Slovak doma dovolj kruha, da mu ne bo treba za zaslužkom v Kanado.
*	Brat bivše cesarice Clte — grški kralj? »Matinc se zavzema za to, da postane grški kralj brat bivše cesarice Cite, princ Sikst. »Matinc si je dal poročati iz Aten, da republikanci na Grškem nimajo večine, rodbina prejšnjega grškega kralja pa je tudi zelo nepriljubljena v deželi, tako da Sikstova kandidatura mogoče no bi ostala brezuspešna. List dostavlja temu poročilu, da je princ Sikst v pariški družbi jako priljubljen.
*	Nov moment v anijleško-franeoskr. rivaliteti. Svetovno časopisje iznaša zadnji čas nov moment, kateri osvetljuje enega izmed vzrokov antagonizma med Anglijo in Francijo. Tiče se Nemčije. Dočim namreč Anglija stremi za tem, da pride Nemčija pod finančno kontrolo Društva narodov, se Francija, ki ne more več misliti na za-voievanje Nemčije, prizadeva, da z njo sklene aranžma, od katerega bi imela največji dobiček francoska industrija. To utegne roditi med Anglijo in Francijo S« huišo borbo nego dozdaj. S tega stolišča je tudi razumeti odpor Anglijo proti kontinentalnim zvezam Francija Francija stremi za tem, da nemško gospodarstvo vzpostavi v svoj največji prid in jo obenem potom defenzivnih pogodb s sosednimi državami stori popotnoma neškodljivo. Angliji pa to ue gre v račun, ker bi tako bila Nemčija popolnoma izločena iz njene kontrole ter bi ji nič ne donašala. Čuje se, da dr. Benes odpotuje v kratkem v London., da angleške krogu zaradi alijanse s Francijo pomiri. Paje se Beneš v reparacijskem oziru nagiba na angleško vlat to je na načrt mednarodne finančne kontrole nad Nemčijo. Na vsak način bo češkoslovaška politika tudi po al;iansi s Francijo skušala Iavirati med Anglijo in Francijo.
4- Redakcija v polnem razmahu. Za socialno politiko je prišlo kmetijstvo in finance. Včeraj smo doznali, da je pri kmetijstvu reduciranih veliko število uslužbencev vseh stopenj, nad 30. Med njimi so tudi možje, ki so edini strokovnjaki svojo vrsto. Značilno je tu, analogno kakor pri socialni politiki, da so reducirani večino ma vsi taki, ki veljajo za somišljenike opozicijskih strank. Med opozicijo očividno ne spadajo več samostojneži, ker te je domala vse redukcija skrbno varovala, čeprav nekateri teh nimajo niti kvalifikacije za svoja mesta. Včeraj se je razvedela tudi redukcija pomožnega osobja pri delegaciji financ. Tudi tu je strankarstvo igralo veliko vlogo. In, kakor nam poročajo, se je tu redukcija izvršila iz Belgrada celo proti vsem predlogom ljubljanske delegacije. Danes pričakujejo svoje usode finančni uradniki. — Te dni bomo doživljali tragične dogodke, kako se mečejo na cesto iz strankarskih ozirov očetje, vzdrževate-lji družin, vestni uredniki, ki so imeli to slabost, da eo bili pošteni. Tak način redukcije, kakor se sedaj vrši, ni le malo moder, nestvaren in sa državo škodljiv, r«go tudi brutalen in nemoralou. Tudi drugod po drugih državah so se vršile redukcije zato, o a se zmanjša budžet Toda tam se je vse vršilo hiunano, ljudje niso bili izročeni bedi in vrženi na cesto, kakos
Edmund About:	4
Kralj gora.
Iz francoščine prestavila K. Hafner.
Ena sama črtica med tisočimi vam bo n&elikala Harrisov značaj. L. 1853. je bil družabnik neke tvrdke v Filadelfiji. Njegov nečak, ki je imel takrat sedemnajst let, ga je prišel obiskat. Našel ga je na Washingtonovem trgu vsega upognjenega, 7. rokama v hlačnih žepih pred neko hišo, ki je gorela. Viljem ga je potrkal po rami; obrnil se je.
»Ti sil« je rekel. »Dober dan, BiUI slabo si naletel, moj otrok. Vidiš požar, ki me bo uničil! imel sem štirideset tisoč dolarjev v hiši; rešili pa ne bomo niti ene vžigalice.«
>Kaj bos naredil sedaj?« ga je vprašal potrto otrok.
»Kaj naj napravim? Sedaj je ura enajst, lačen sem in v mojem hlačnem žepu mi je ostalo nekaj zlata; povabim te na kosilo.«
Iiaris je najbolj živahen in najbolj eleganten človek, kar sem jih kuaj spoznal; njegov obraz jc bled, čelo visoko in oči so »vetle in ponosne. Ti Amerikanci niso nikdar niti hudobni, niti grdi in veste zakaj? Zato ker se ne dušijo v jezikih ozke civilizacije; za šolo imajo prosti zrak, za učitelja vajo in za hrano jim služi prostost«
Nikdar nisem pričakoval bogvekaj od g. Mfesinarja; Gracoina Fondija sem opazoval z brezbrižno radovednostjo, mali Viljem Lobster mi je vzbujal zanimanje srednje vrste; toda za Harrisa sem občutil prijateljstvo. Njegova odkrita osebnost, njegove preproste navade, njegov ognjevit, a pri i vsem tem uljuden značaj, privlačnost nje-I gove dobre volje in ogenj njegovih čuvstev, 1 vse to me je privlačilo tembolj, ker jaz sam nisem ne ognjevit ,ne strasten. Mi ljubimo okoli nas to, kar pogrešamo v nas samih. Giacomo se je oblačil belo. ker je bil sam ern, jaz sem častil Amerikance, ker som sam Nemec.
Kaj jo Grčija pravzaprav, o tem sem še zelo malo vedel po štirih mesecih svojega bivanja v Grčiji. Ničesar ni lažjega kot to, da bivaš v Atenah, pa se ne zanimaš za j naravne lepote dežele. V kavarno nisem hodil, Pandore niee mbral, niti M i -j n e r v o, niti kakega drugega domačega I časnika; gledišč nisem obiskoval, ker imam j občutljiva ušesa in me on sam napačen glas j krutejše rani kol udarec s pestjo: zato sem živel doma s svojimii gostitelji, з svojim herbarijem in Joh-om Harrisom. Lahko bi so bil prcdtsavil na dvoru, ker sem imel diplomatični potni list in pa zaradi svojega službenega značaja. Oddal sem svoj list dvornem mojstru in veliki gospodarici in lahko sem računal, da dobim povabilo na I prvi dvorni ples. Za ta sluCaj sem ime« pri-
pravljeno lepo rdečo suknjo, vezeno s srebrom, katero mi je prinesla moja teta Ro~ senthaler na predvečer mojega odhod«. Spadala je k uniformi njenega pokojnega moža, ki je bil preparator prirod oslov ja na filomatičnera zavodu v Mindenu. Moja dobra teta, ki je bila žena velikih misli, je vedela, da je uniforma dobro sprejeta v vsaki deželi, zlasti še, če je rdeča. Moj starejši i brat je pripomnil, da sem jaz večji od mojega strica in da rokavi njegove suknje ne segajo niti do konca mojih spodnjih lakti; toda papa je živahno odgovoril, da bo srebrna vezenine oslepila vee svet in da prin-cezinje ne ogledujejo tako od blizu.
Toda žalibog, dvor ne pleše celo sezono. Zmsko veselje je tvorilo takrat cvetje breskev in limon. Lo z negotovostjo se je govorilo o plesu, ki naj bi se vršil 15. maja; bilo so to samo mestne čenče, katere so po-j trjevali nekateri napol uradni časniki, toda na vsak način je bilo treba računati ž njim.
Moje študije kot tudi moje zabavo so le počasi napredovalo. Dodobra spozual atenski rastlinski vrt, ki ni ne posebno lop, ne posebno bogat; podoben je vreči, ki jo hitro izpraznimo. Kraljevi vrt nudi več virov; nek inteligenten Francoz je zbral tu vsa rastlinska bogastva dežele od otoških palm do kamenokreč Iz rta Suniuma. Prebil s«m iu lope dneve čredi rastlinstva g. Bareauda. Vrt je doslopea javnosti samo « gotove ure; toda govoril sem grški a straž-
nikom in Sz ljubezni do gr&čine mi je dovolil vstop. G. Bareaud se ni dolgočasil z menoj; vodil me je povsod okrog iz radosti, da je lahko govoril o botaniki in da je govoril francoski. V n jegovi odsotnosti sera poiskal nekega velikega, suhega vrtnarja, ki je imel škrlatastordeče lase in katerega sen? j izpraševal nemški; dobro je, če je človek j poliglot.
Vsaki dan sem nekaj časa nabiral rast' line v okolici, toda nikoli nisem šel tako daleč, kot bi bil rad: tolovaji so taborili okoli Aten. Jaz nisem lenuh in potek te po vesti vam bo dokazal, da ljubim življenje. To je dar, ki sem ga dobil od svojih staršev; hočem ga ohraniti, kar najdalje mogoče in ae pri tem spominjati svojega očeta in svoje matere. Meseca aprila 1856. 1 jo bilo nevarno zapustiti mesto; bilo je celo neprevidno, stanovati v njem. Nikdar se nisem sprehajal po pobočju Lycabet-e, ne da bi mislil na ono ubogo gospo Darand, ki jo bila oropana ob svetlem dnevu. Griči Dalne so. me spominjali obglavljenja dveh fran j coskili častnikov. Na poti v Pirej sem ne-! hote mislil na tisto četo tatov, ki se je sprehajala okoli v šestih izvoščekih, kot bi bila kaka poroka in ki je streljala na potnike med hišnimi vrati. Pot v PenteUkon me je spominjala na ujetništvo kneginjo Piaisan-ce, ali na še čisto novo povest o Harrisu in Lobsterju. Vračala sta se iz sprehoda na dveh perzijskih konjih, ki sta bila Harriso-
Štev. 4L
SLOVENEC, dne
5- januarja 1924.
Stran 3.
to delajo z našimi ljudmi belgrajskl mogotci. Ta redukcija je vredna režima, če-gar dete je. Redukcija bo vzbudila ogorčenje vsega slovenskega ljudstva, ki_pričenja misliti, da smo res že v Macedoniji. Ali centralisti hočejo iz Slovenije napraviti drugo Macedonijo? To bo nevarno, pa ne za Slovence!
4- 0 Marinkovftevem samoupravnem načrtu piše osješka »Die Drau« v uvodniku dne 2. t. m. med drugim: »Resnica je, da si Hrvati In Srbi niso bili nikdar tako blizu kakor takoj po prevratu. V trenot-nem navdušenju so izginile vse razlike. Danes pa se da prepad med Hrvati in Srbi le težko premostiti. Voja Marinković ni dobro razumel položaja. On misli, da zadostuje po trdotah in po nasilju sedanjega gasa le mala prijaznost, pa bo vse zadovoljno. V tem leži napaka v njegovem mišljenju. Kar ponuja Marinkovič, je taka avtonomija, kot so jo imeli nekdaj ogrski komitati. Hrvatska pa zahteva več in če haj pride do sporazuma med Hrvati in Srbi, mora srbski voditelj po vzoru Dea-kovem dati Hrvatom kos praznega papirja, da napišejo nanj svoje želje. Belgrajski politiki pa še zdaleka ne mislijo na to, da bi dali Hrvatom polno avtonomijo. Kar zahtevajo Hrvatje, to potrebuje mnogo časa. Zaenkrat ima vlada svojo večino tudi brez Hrvatov. Da bi se pa Hrvatje zvezali z demokrati, na to ni misliti, ker bi prišli sicer iz dežja pod kap.«
-j- Profesor Ferdo šišić pri Radicu. ^Beogradske Novosti« poročajo z Dunaja, da je Radič sprejel dr. Ferdo šišića, znanega profesorja zgodovine na zagrebškem vseučilišču. Prof. Sišić je obiska. Radića v posebni politični misiji.
Dopisi.
OBČNI ZBOR N. R. S. V NOVEM MESTU V PRAZNI DVORANI.
V nedeljo 30. decembra L 1. je sklical predsednik krajevne organizacije N. R. S. ge-rent dr. Gregorič v Novem mestu izredni občni zbor, da izpopolni svoj samovoljno odstavljeni odbor s slamnatimi možički, ker so nekateri stari odborniki začeli dvomiti o njegovem 57-letnem radikalstvu, to pa zato, ker so videli, da je zabarantal svoje 3 slamnate oLič. odbornike svoji demokratski žlahti na kraljeviča Petra trgu in ker je še tik pred prevratom dal krstiti svojo najdenko iz samega navdušenja ga >Serbijo« na ime Cita.
Ta veliki radikal so je moral prepričati na lastne oči v nedeljo, da je NRS pod »spretnim«. vodirtVom kljub zanj — »seveda ne po njegovi zaslugi« — še dovolj povoljno uspelim občinskim volitvam nekam tajinstveno skopnela. Ker gotovo raziskuje vzroke te infekcijske bolezni, na kateri boleha njegova stranka od 24. decembra 1. 1. dalje, mu povemo, da je kal infekcije sigurno iskati v »srečno uspelem paktu z demokratsko žlabto.«
Na nedeljskem občnem zboru, ko je bila zborovalnica prazna, se je naš neumorni in veliki radikal tembolj trudil, da jo napolni s svojim vpitjem tako, da je celo zastalo za en čas zborovanje v sosednji dvorani, kjer je imela Kolektivna zadruga obrtnikov svoj sestanek. Kakor so udeleženi obrtniki zvedeli po svojem tovarišu, ki bi bil skoraj postal žrtev svoje radovednosti, je bil vzrok silnemu kriku »velikega« radikala g. Srečko Borštnik, učitelj v N. m., ki si je upal kot znano zvest pristaš NKS priti na izredni občni zbor. Ne vemo iz kukega razloga je njegova navzočnost morala takG silno razkačiti dr. Oregoriča in njegove zveste in pohlevne ovčice, da so g. Borštnika postavili na zrak. Vemo samo toliko, da je imenovani gospod priletel iz dvorane ter skoraj pohodil ubogega radovednega obrtnika. Našo javnost zanima sedaj vprašanje, ali meče dr. Gregorič za-ražene ali nezaiažene člane iz NRS ven? Pre-
va last; padla sta v zasedo. Dva tolovaja z bodali v rokah sta ju ustavila sredi mostu. Gledala sta okoli sebe in sta videla spodaj v soteski kakih dvanajst roparjev, ki so bili oboroženi do zob in so varovali kakih petdeset ali šestdeset ujetnikov. Vsi, ki so šli tu mimo, po solnčnem vzhodu, so bili izro-pani in potem zvezani, da nihče ne bi mogel uteči in obvestiti potnikov. Harris je bil brez orožja kot tudi njegov nečak. Zato mu jo rekel angleški: »Vrziva jim naš denar; za dvajset dolarjev se nihče ne pusti ubiti.« Tolovaja sta pobrala novce, a nista izpustila vajeti; pokazala sta v sotesko in dala znamenje, da je treba stopiti raz konj. V tem trenutku je Harris izgubil potrpežljivost; jezilo ga je, da bi bil ujet; on namreč ne živi v koži, iz katere se delajo jermena. Pogledal je malega Lobsterja in v istem hipu sta padla zaporedoma dva udarca kot dva kola po glavah tolovajev. Viljemov nasprotnik se je zvalil na hrbet in je izpustil pištolo; Harrisov pa, ki je bil vržen z večjo eilo, je letel čez ograjo in padel v sredo svojih tovarišev. Harris in Lobster sta bila že daleč, stiskajoč svoje konje z ostrogami. Četa se je dvignila kot en sam mož in je streljala iz vseh svojih pušk. Konje so sicer ubiii, jezdeca sta se oprostila iz sedla, letela peš in obvestila orožništvo, ki se je podalo na pot naslednji dan zjulraj.
(Dalje sledi.)
pričani pa smo, da NRS pri takem modrem vodstvu ostane nje članstvo samo Se na papirju. Od pakta sem pogrešamo v javnosti zaba-rantane dr. Gregoričeve občinske odbornike, dasi bi že radi videli njih zadovoljne obraze. Ne bi se bili povrnili na NRS v Novem mestu, ako se ne bi bil v zadujem času javno bahal dr. Gregorič o srečni ustvaritvi »naprednega bloka« proti SLS. Naj bo pomirjen, da bo še precej Krke steklo, predno bo mogel ta blok »gospodariti« na mestnem rotovžu.
OBČINSKE DOKLADE.
(Z dežele.)
Ugleden župan nam piše: Lepo število let že županujem, in vseskoz — do zadnjih dveh let — nam je šlo vse gladko posebno pri računih in proračunih. Nikdo uam ni sitnaril in vsako leto drugače naročal, kakšhe doklade naj sklepamo, da zadostimo občinskim potrebam. — Le v zadnjih dveh letih se je pričelo sitnarenje, o katerem no vem ravno natanko, ali izhaja iz pokrajinska vlade ali od strani finančne uprave. Pred dvema letoma nismo zlepa mogli izvojevati tvoje pravice, da primerno obdavčimo tudi rdeče nosove pijancev s primerno visoko doklado na vino in druge pijače. Preteklo leto pa smo zopet prejeli odlok, da delegacija finančnega ministrstva ni zadovoljila z dokladami na direktne davke, češ da so itak preobremenjeni tisti, ki jih morajo plačevali, kar je pri oderuški, da ne rečemo: naravnost »*avbarski« naši davčni politiki sicer gola resnica. Tedaj smo torej prejeli ukaz, da naj kolikor mogoče visoke doklade sklepamo na takozvano državno trošarino od vina (in mošta). — Ubogali smo. No, pred nekakimi tremi meseci smo zopet dobili po okrajnem glavarstvu okrožnico, kjer stoji, da naj se sklene 250% na doklada na vino. Storili smo to in pri tem opustili doklade na direktne davke, ker smo bili vsi prepričani, da je tako edino prav, in da s tem tudi ustrežemo višji oblasti. Pa glej ga plenta! Kar je bilo lani prav, letos ni doltro in prav. Sedaj pa pravijo višji gospodje zopet, da ne smemo obdavčiti samo rdečih nosov pijancev, ker ima-jj take nosove tudi nekateri med temi gospodi, ki nam dele pravico, in da moramo obdavčiti tudi kmeta, češ saj je bogat in pridela (seveda če mu ne pobije toča, vzame suša ali voda). — Vsega tega pa mi z navadno pametjo ne razumemo, zakaj ni dobro in prav tako, kakor so hoteli lani. Kdo je tisti, ki nas šikanira vsak čas z drugimi odredbami? Če so to gospodje od finančne o'-lasli, naj nam enkrat za vselej povedo, kaj ho~ejo pravzaprav, da bomo enkrat na jasnem. Enega pa sploh ue razumemo, tega namreč, zakaj bi občinski odbor in po njem cela občina ne imela pravice d o i o -črti, na kakšen način naj pokriva svoje potrebščine. Ali je naša občinska avtonomija res že prišla tako na psa ali celo pod psa, da nam bodo gospodje bodisi pri vladi ali pri financi u7 kovali, kakšne občinske doklade mora-m o sklepati ali kakšnih ne smemo? — Ja? mislim, da sme cela občina po svojem zav "ilem občinskem odboru vendar brez je-robotva vsaj v lastnem delokrogu gospodariti г lastnimi postavami, ki jih daje občinski odbor sam brez kake kuratele. — Če pa temu nI tako, potem naj vlada enostavno podržavi še občine in občinsko gospodarstvo, da bo čim preje vse skupaj vzel vrag. Toda dokler sr - v občini gospodarji mi po volji ljudstva izvorni zl. ' jpniki občine, zahtevamo odločno, da tudi sami gospodarimo in določamo, kako ir. lo krili občinske izdatke. Zupan.
~Z!mr ттШч JDŠT
Ljubljana, petek 4. jan.
Za nocoj je sklicala Jug. demokratska stranka svoje zaupnike k zaupnemu zborovanju. To zborovanje, ki je razkrilo marsikaj zanimivega ''za kulis našega političnega življenja, se je vršilo v dvorani Kaeine. Uvodoma ugotavljamo, da jo obisk spočetka napolnil sedeže do srede dvorane, ra-zun nekaterih radovednežev v ozadju, med zborovanjem pa so se ti vedno bolj bližali L"-.odu in izginjali. Zborovanje je otvoril preds. JDS dr. Dinko P u c, ki je po običajnem pozdravu predal be3edo glavnemu govorniku dr. Žerjavu, ki je govoril najprej o zunanji politiki naše države. Povedal ni nič posebnega. Glede notranje politike je dejal, da igra pri nas veliko vlo^o bodisi na zunaj in znotraj plemenska občutljivost. Dalje se je dotaknil različnih zakonov, kakor uradniškega zakona, invalidskega zakona in pa še več raznih organizacijskih zakonov, ki so ostali še vedno na papirju. To poročilo je seveda izzvenelo v govoru tako, kakor je to najbolj pridalo ušesom navzočih zaupnikov. Govoril je o 30 odstotni linealni dokladi, o izenačenju davkov in o kontingentiranju davščin na podlagi široke samouprave s povdarkom, da bi se s tem lahko končno zadovoljili tudi pristaši SLS. Trdil jo, da se vrfi pri nas divja gonja zoper Srbe, nakar je prešel na radikalno stranko. Dejal je, da radikalna vlada nima nobeno iniciative pri svojem delu. To strnnko je pripeljal k nam bivši namestnik Ivan Hribar, dasi je vrhovni vodja te stranke min. p- 's. Pr?:ć ^arn pmnal, da za to stranko pri nas še niso podane politično raz-
mere. S tem sta se ustvarila po njegovem zatrdilu v Sloveniji dvo fronti proti demokratom in sicer »klerikalna« in radikalna.
Nato je govoril o ponesrečenem poskusu združenja NNS z JDS. Zanimiva je bila pri tem njegova ugotovitev, tla je onemogočil to združitev, kar je značilno, le — denar. Pri tozadevnih razgovorih so zante-vali zastopniki JDS, da plača vodstvo NNS svoj delež pri agitacijskih stroških, ki so narasli pri sedanjih volitvah, ko je nastopil napredni Hok. Dr. Triller po da je izplačilo tega deleža za agilacijske in volilne stroške odklonil in jim je rekel, če imajo kaj iskati, naj gredo v justično palačo. In ko jo zahtevala NNS, da prevzame dr. Reisnerjev mandat njihov pristaš dr. Ravnih ar, so jim demokrati odgovorili, da nimajo pravice zahtevati mandata, dokler ne plačajo dolga. Nato se je spravil dr. Žerjav nad denarne zavode, katere bi morali smatrati za politčno immune, ker r. isprotno škodujemo narodnemu gospodarstvu. Zgodilo pa so je, da je banka napovedala boj politični stranki in vzdržuje cclo svoj list. Mislil je na Kamenarovića, Jadransko banko in bivši list »Jutranje Novosti«, kateremu je sledil po novem letu »Narodni dnevnik«. Ta boj da je zanj silno neprijeten, da pa si odločno prepoveduje poseganje bank v politično življenje (kar pa naj ne velja za demokratske banke, op. ured.). S tem je bil njegov »programni« nagovor zaključen. Nato je nastopil dr. R e i s n e r, za katerega mandat se je bil boj med NNS in JDS. Dr. Reisner je označil v kratkem svoje delo za uradniško pra^matiko in za državne nameščence v obče, pri čemer je ponovno krepko poudarjal, da je vse to njegovo delo. Pri tem pa mu niso navzoči nič kaj posebno od duše ploskali. Iz njegovega govora je kra.lio izzvenelo, da je on že tako poglobljen in vpeljan v to svoje delo in da ima toliko vrat odprtih, da bi ga le težko kdo tako »uspešno« zastopal in to njegovo delo dovršil. Kljub temu pa da svoj mandat stranki na razpolago. Za ni!m sta govorila uradnika Gregorka in Janežič, k" sta se zavzema'a za prof. R e i s n e r j a, ki je končno izjavil, da svoj mandat ohrani. Tako so demokratje opeharili svoje bivše zaveznike za irandat. P sprejeti resoluciji, ki izroča prof Reis-nerju zopet njegov poslanski mandat, je zaključil zborovanje prof. Jug, ki je govoril o notranji organizaciji JDS in zahteval, da se sestavijo volilni katastri in da se volilci odnosno pol. društva JDS že sedaj pobrigajo za volilne imenike. Med njegovim govorom se je dvorana že do polovice izpraznila. nakar je predsednik zaključil zborovanje.
Jutrova tcoloeija. Jutro hoče svoje
bravce vsestransko izobraževati. V tej svoji vnemi ne izpusti niti teologije, dasi je ta po Jutrovih nazorih veliko manj potrebna za splošno izobrazbo kakor pa Cafizo-
ljeve cinične neslanosti ali pa izredno »moralno vzgajajoči« kotiček »Dopisovanje«. V včerajšnji številki je načelo nauk o peklu. Da mu je ta posebno simpatičen, razumemo, saj že dolgo časa straši Lucifer po Jutru in njegov SchwalzIrock in Votla skala z vsemi skrivnostmi zbujata strah in trepet, ki pa sta združena z veliko na?la lo. V svrho natančne ugotovitve Lucifcrjeve-ga bivanja je pogledal Jntrov teolog celo knjigo dr. Bautza o peklu. Zgrozil se je nad njegovimi mnenji, ki niso popolnoma enaka zamisli ali natančnejše povedano ne-zamisli Jutrovega teologa Ali pa se je ustrašil, da bi ne bilo pod njegovim uredništvom kakega »peklenskega dimnika«.
Predno bi pa ti Jutrovi uredniki prišli do take dogmatične trditve, bi jim pa vseeno
v pomirjenje priporočili, da milostno pri-poznajo zastopnikom vsake vede toliko svobode, da imajo poleg izvestnih in dobro podprtih trditev tudi svoja prosta mnenja, ki pač toliko veljajo, kolikor so vredni dokazi, čeprav se nekatera zde smešna posebno še Jutrovemu znanstvenemu mišljenju. Da rešimo Jutrove »teologe« strahu pred teološko vedo in pripomoremo k njihovi izobrazbi v eshatologiji (nauk o po-slednih rečeh), si usojamo svetovati, — naj oprostijo, da nevednež daje strokovnjakom nasvete! —, da vzamejo iz svoje j bogate teološke knjižnice še knjigo Zahn, Das Jenseits, Paderborn 1920 in naj pre-čitajo vsaj stran 143. Drugače bomo morali misliti, da je Jutrov teolog eden izmed »Luciferjevih fantomov«, ki pa seveda ne bodo uničili lcatol. teologije, ampak zadali nekoliko strahu le onim. ki verujejo Jutru; da je taka teološka veda. Ali po bi neprimerno bolj upravičeno ob Haecklovih samovoljnih in mnogo hujših nezuanstvenih hipotezah in celo potvorbah vzkliknili: Taka je pač naravoslovska veda (gl. Dr. Brali, Ernst Hacckel als Biologe und die Wahrheit, Stutlgart 1906) Da, da, tako je pač le sovraštvo Jutrovcev do verskega prepričanja, ki njim ni všeč, ne samo do Bautzovih hipotezi Zato pa vedno iščejo kamenčkov, da jih mečejo. Imajo svojo »logiko«.
Dnevne novice.
—■ Razmere katoličanov v Nišu. Gospod ljubljanski škof je dobil iz Niša sledeče pismo: »... Odšel sem o prvi priliki k apostolskemu administratorju g. Hrdy-ju in mu izročil Vaš pozdrav. Bil je zelo vesel in rekel, da se Vam bo pismeno zahvalil.' Že teh par dni bili smo večkrat skupaj in videl in opazil sem marsikaj. G. Hrdy jo več kot mož na svojem mestu in skrbi na vse načine za tukajšnje katoličane. Katolikov v samem Nišu je okrog 700 (mesto ima okoli 30.000 prebivalcev), poleg tega je kakih 2000 katoliških vojakov, ki nimajo svojega vojaškega katoliškega duhovnika. Kot apostolski administrator ima itak dovolj dela, poleg tega pa mora opravljati vsa dela v tukajšnji župniji, ker nima niti or-ganista niti kaplana, čeprav sta obe mesti že sistemizirani. Za Božič je naučil deco dve igri, ki sta jako dobro izpadli. Sploh je tu med ljudmi (tiidi med pravoslavnimi) dovolj zanimanja, samo ni stalnega človeka, ki bi g. administratorju pomagal. Prosil bi Vas, Prevzvišeni, v imenu tukajšnjih katoličanov prav vdano, da blagovolite vplivati ali kakorkoli doseči, da pride sem vsaj en g. k a p 1 a n in en o r g a n i s t. Oba sta neobhodno potrebna in obe mesti sta sistemizirani. Poleg tega so tukajšnji katoličani radevolje pripravljeni denarno jih podpirati. Stanovanje bi imela v žup-nišču. V splošnem se pri nas boje priti sem: zatrjujem Vam, da ni prav nič nevarno in da tudi pravoslavni katoliško cerkev in gg. duhovnike bolj spoštujejo kot svoje lastne. Življenje je pa celo cenejše kot v Sloveniji. Brez enega kaplana in enega or-ganista je pa ves trud administratorja g. Hrdyja iluzoričen in zaman. Za izkazano pomoč bodo Vam, Prevzvišeni, tukajšnji katoliki neizrečeno hvaležni.«
—	V Dolu pri Ljubljani je umrl 4. januarja g. Anton U r h, kaplan v p. Bil je v Dolu kaplan 6 let in se veliko trudil zlasti v krščanski organizaciji. Pogreb bo v nedeljo, na praznik Treh kraljev popoldne ob treh.
—	Juristom in jezikoslovcem. V Avstriji jo politična oblast v vojnem času med prebivalstvom izbrala in naprosila gotove osebe, ki so se ji zdele primerne, da gredo orožništvu na roko pri poizvedbah glede podaljšanja vojaških dopustov, premoženjskih razmer, rekvizicije živil, vojaških podpor in ki bi podpirali sabotažna dejanja, če vdere v državo sovražnik. Kolikor je nam znano, je ljudstvo take osebe imenovalo konfidente ali slovensko »zaupne može«, »zaupnike«. Izraz konfident je latinskega izvora in pomeni slovensko »zaupnik«, nemško »Vertrauter« ali »Ver-trauensmann«. Sedaj je sodno dognano, da take osebe niso bile »konfidenti«. Javnost ne ve, kako naj bi torej take osebe imenovala. »Konfidenti« niso bili. Kaj so bili torej? Kako naj jih imenuje? Morda »zaupnike«? To bi bilo nevarno, ker bi sodišča utegnila v danem slučaju ta izraz razlagati tako kakor izraz »konfident«, ker v nobenem leksiku ne boste našli za besedo »konfident« drugega izraza kakor »Vertrauter«, slovensko »zaupnik«. Naša pamet ne sega tako daleč, da bi mogli na tozadevna vprašanja dati povoljni odgovor in zato se obračamo tem potom na gg. juri-ste in jezikoslovce, da nam blagovolijo odgovoriti: 1. Imamo li v slovenščini adekvaten izraz za besedo »konfident«? 2. Ali je in kakšna razlika je med izrazi »konfident« in »zaupnik«? 3. Kako se smejo označevati osebe, ki so za avstrijske oblasti opravljale zgoraj označene posle ali obljubile jih prevzeti?
—	Tragična smrt mladega akademika. V Kranju se je smrtno ponesrečil v četrtek, dne 3. januarja opoldne gosp. Stanko Pelrič, slušatelj filozofske fakulteto ljubljanske univerze. Ob bregu Kokre jo nabiral bršljan za dekoracijo dvorane pri plesnem venčku gimnazijcev, ki bi se imel vršiti v soboto, dno 6. januarja. Raz pečino je padel 20 m globok v strugo Kokre in si razbil lobanjo ter zlomil levo roko. Ponoči je podlegel ranam. Bil je blag značaj, nadarjen dijak in neumoren delavec pri narodnih društvih. Pogreb se vrši v soboto, dne 5. januarja. Ave, anima candidat
—	Naša vlada in nemška pomožna akcija za Nemčijo. Na prošujo protektorja nemškega pomožnega odbora za stradajoče v Nemčiji, guvernerja Nar banke VVeiferta je vlada dovolila za izvršitev pomožne akcije razne olajšave in ugodnosti. Te olajšave pa veljajo le za izvoz 30 vagonov živil, ki pa sinejo obsegati samo moko in krompir, in za dobo 40 dni. Pomožni odbor bo skušal doseči, da so te
I omejitve nadomeste s širokogrudnejšimi do-
I ločbami.
—	PraToelrrni boiif т Zagrebu. Zagreb-
! ške »Narodne Novine« objavljajo uradni razglas, da morajo biti v pondeljek povodom pravoslavnega božiča vse trgovine zaprte; izjema je dovoljena le za trgovine, ki se pečajo z neposredno produkcijo in prodajo živiL
—	Srečna občina. Mestno zastopstvo v Velikem Bečkereku je sklenilo znižati občinske doklade za 50 odstotkov. Kljub temu bo mogoče zvišati občinskim nameščencem plače za 500 do 1000 dinariev mesečno.
Sfran 4,
SLOVENEC, dne 5. januarja 1924
Štev. 4
—	Sneg. Sneženi blagoslov se Je zadnje dni od zapada sem razmahnil tudi po naših pokrajiuah. Včeraj je ves dan snežilo in sneg postaja zopet znatna ovira za promet. Na jugovzhodu države je železniški promet silno otei-kočen. Na progah Cuprija in Ravna Rijeka, Pa-račin-Zaječar, Gradsko-Bitolj in Ohrid je promet sploh ustavljen, drugod prihajajo vlaki z velikimi zamudami. Donava je zamrznila in je ustavljen po ujej ves promet. Z Bolgarsko so prekinjene vse prometne zveze. Orlentez-press je obtičal na progi. V Vojvodini je promet malone popolnoma ustavljen — Blizu Arangjelovcca je tovorni vlak v snegu obtičal eredi proge, trije vagoni so skočili iz tira. — Zinm in sneg gospodarita tudi v sicer topli Italiji. '2. t m. je v Rimu močno snežilo, toplota je padla na ničlo. Na severu znaša mraz do 28 etopinj.
—	Osebna vest. G. Anton Fortič, pristav in gerent v Trbovljah, je prevzet iz resora za socialno politiko v resor notranjega ministrstva.
—	Pravilnik k zakonu o taksah in pristojbinah je izšel v »Uradnem listu pokrajinske uprave za Slovenijo« v št. 116. Posamezne številke po Din 5.50, dokler traja zaloga.
—	Ustanovitev Zveze duševnih delavcev v Sloveniji. V nedeljo dne 30. decembra 1923 se je vršil ustanovni občni zbor imenovane »Zveze«. Zastopanih je bilo 11 društev z okroglo 2500 člani in 24 tirni delegati. V imenu pripravljalnega odbora je podal g. dr. Lončar zgodovino nastanka, smoter in sredstva »Zveze*, obenem je izrekel zahvalo gg. univ. prof. dr. M. Dolencu in odv. dr. Majarouu, ker sta priredila pravila, ter predlagal za predsednika g. univ. prof. dr. Leonida Pitamica. Občni zbor je soglasno sprejel ta predlog, nakar je g. dr. Pita-mic označil kot prvo nalogo »Zveze«, da stopi nemudoma v stik s Hrvati in Srbi, ki doslej nimajo še slične organizacije, da osnujemo državno zvezo duševnih delavcev. V odbor so bili izvoljeni sledeči delegati: Finžgar, župnik, dr. Gorečan, odvetnik, Celje, dr. Jančič, drž. pravdnik, Maribor Lajovic, sod. svet., Laurin, Žel. ur-, dr. Lončar, prof., inž. Novak, dr. Pin-tar, zdravnik, dr. Melita Pivec, dr. Vidmar, un. prof., v nadzorstvo pa gg. Funtek, prof. Rih. Jakopič, akad. slikar, Matjašič, poštni uradnik. Končno se je sprejel predlog g. univ. prof. dr. Dolenca o pristopu naše države k bernski konvenciji glede avtorskega prava.
—	Znižane vozne cene za državne nrad-n:ke na morju. Parobrodne in druge prometne družbe v Dalmaciji so se nasproti prometnemu ministrstvu zavezale, da dovolijo vsem državnim nameščencem za službena potovanja 50 odstotkov popusta v razredu, ki jim po njihovem činu pripada. Ista prednost se dovoljuje o priliki preselitve za člane uradniških družin in za prevoz pohištva. Izkazat pa se je treba vedno z uradnm ukazom za potovanje oziroma selitev.
—	75 letnica Gabelsbergerjeve smrti. 3. t.
m. je poteklo 75 let. odkar je umrl izumitelj stenografije Ksaver Gabelsberger. — Gabels-berger je začel svoje nauke v benediktinskem samostanu Ottobeuren na Bavarskem. Po se-kularizaciji je moral zaradi pomanjkanja sredstev študije opustiti ter si služiti kruh s svojo lepo pisavo. Kasneje je postal tajni kancellst v bavarskem notranjem ministrstvu, kjer se mu je porodila ideja za sestavo skrajšane pisave. Prva njegova velika učna knjiga za stenografijo jo izšla 1. 1834.
—	Razsodba proti Rajiću. Kasacijsko sodišče je obsodilo Rajiča, kije bil izvršil atentat na Nikolo Pašiča, na 18 let ječe. Prvotno je bil Rajič obsojen na 20 let ječe.
—	Velika škoda na Donavi. Zadnji dan mino lega leta so težki kosi ledu, ki so plavali po Donavi, zadel iv naprave za zgradbo novega mostu pri Novem Sadu in jih porušili. Škoda znaša več milijonov dinarjev ter ee bo vsled te nesreče zgradba mostu zakasnila za celo leto.
—	Zagrebška občina za prehrano mestnega prebivalstva. Zagrebška mestna uprava posveča veliko skrbi prehrani prebivalstva. Osvojila je stališče, da mora mestna občina tudi v mirnem času skrbeti za to, da najnujnejša živila ne postanejo neomejen plen špekulacije. To se da preprečiti edino s konkurenco. Občina je v tem pogledu tudi lam dosegla lepe nspehe. S pomnožitvijo svojih lastnih mesnic je ustavila podraževanje govejega mesa in z velikimi zalogami drv ugodno vplivala tudi na rene te neobhodne potre bščien. Tekom lanskega leta Je občina otvortla več novih trgov in pomnožila tržno nadzorstveno osobje. Tekom letošnjega leta se tržno nadzorstvo popolnoma preosnuje in uveljavi nov tržni red, ki je že predložen pokrajinski upravi, da ga odobri.
—	Zagrebška polioijska statistika. Tekom leta 1923 je aretirala zagrebška policija vsega 18.130 oseb. Od teh so izgnali iz Zagreba 1622 oseb, čez državno mejo pa 421. Državnemu pravdništvu je policija izročila 1415 oseb, okrajnemu sodišču 1059, vojaškim oblastem 139, mladinskemu sodišču 94, bolnišnicam 162. Ostale je kaznovala policija ali pa so bili broz kazni izpuščeni.
—	Inozemci v Zagreba. V Zagrebu je — kakor po drugih mestih — za inozemce ttvedena stalna kontrola. Na zglaševalnlci za tujce se je lani vpisalo okroglo 15.000 inozem-cev, ki bivajo deloma stalno v Zagrebu, deloma pa samo začasno.
—	Priporočljiv trgovce vsekakor ni neki A. P. ki je napravil več dvomljivih kupčij z lesom in sadjem, nakupil blago, nc da bi ga pla-
čal, si izposodil pri nekem posestniku v Stari žagi Se povrh 52.000 kron, češ da bo kupčija še lepše razcvetela in je končno neznano kam pobegniL
—	Vlom v »Matico Srpskoc. 2. t. m. popoldne so neznani zlikovci vlomili v prostore »Matice Srpskec v Novem Sadu in odnesli stroj in knjige v vrednosti 15.000 Din.
—	Bazne nesreče. Dolenc Peter, sedlar pri sodarski zadrugi v Železnikih je padel z lestve 4 m visoko in »i zlomil desno roko nad zapestjem. — V kovinski tovarni Petrinača Karla v Celju ee je delavec Mlakar Frano pri prevažanju vozička poškodoval na levem kolenu. — Pri Franc Helnriharju v Škofji Loki je drvarju Prešernu Alojziju padel hlod na prša in (ga precej teško poškodoval. — Železnik Viktor, brivski pomočnik pri Ivanu Zelezniku v Celju se je z britvijo ureza! na desni roki. — Markota Josip, delavca pri okrajnem zastopu v Mariboru, je zadela skala in mu zdrobila desno nogo. Oddan je bil v mariborsko bolnico. — Pri tvrdki Matzun Jakob v Sv. Lovrencu na Dravskem polju se je dninar Črnko Jožef poškodoval na desni roki. — V tovarni strojil v Maj-šperku se je delavec Kopše Franc obrezal na desni roki. — V pletarni v Strnišču pri Ptuju se je vajenec Solina Frane opekel na levi roki. — Ze-lenko Franjo, vajenec pri mizarju Sagadin Josipu v Ptuju, se je pri brušenju ureza! na dveh prstih leve roke. — Pri Dravogradski rafineriji miner, olja v Brodu pri Dravogradu si Je Žagar Gumpot Konrad na krožni žagi odrezal dva prsta na desni roki, vsled česar je mor^l v bolnico. — Srot Matija, dninar pri Cank Jeri v Sv. Primožu na Pohorju, se je na krožni žagi urezal v desno roko. Oddan Je bil v bolnico v Slov. Gradcu. — Pri Kari Bornovi opekarni v Pristavi pri Tržiču se je delavka Pavlin Ana poškodovala na levem kolenu. — V tovarni usnja »Indue« na Vrhniki je delavka šušteršič Antonija padla in obtolkla na levem kolenu. — Istotam se je dninar Hren Franc obrezal na levi roki. — Žaberl Josip, delavec pri tvrdki Petar I. Miovič v Mariboru, se je pri sekanju drv usekal na levi roki. — Grbac Anton, čevljarski pomočnik pri Petru GregoriC v Mariboru, se je ureznl na levem sredincu. — Pri splošni stavbeni družbi v Mariboru si je ključavničar Lukežlč Karel odrezal pri stroju za rezanje železa prstanec levo roke. — Pri A. Rojina in Komp., mizarstvo v Ljubljani, si Je mizar Bizovičar Ivan zmečkal palec na levi roki. — Praprotnik Franc, delavec pri žeb-Ijarsld zadrugi v Kropi, si je pri razkladanju sodov zmečkal na levi roki palec. — V puškami v Kranju se je delavka Oman Marija na stružnem stroju u rezala na levi roki. — V predilnici v Litiji je delavki Muljave« Mariji etroj odrezal desni src-dinec. — V cementni tovarni v Trbovljah se je delavec Vene Franc precej opekel na levi nogi. —
—	Pozor! V brzovlaku med Ljubljano in Zagrebom je bil ukraden Ivanu Lotriču Iz Dovjega v radovljiškem okraju potni Iiet, izdan od našega gen. konzulata v Newyorku dne 25. julija 1923.
—	Tat v hotelu. V hotelu sCentral« v Slavonskem Brodu je ukradel domačim znan hotelski tat zimsko suknjo, črno moško obleko in par čevljev v skupni vrednosti 24.000 K.
š Maribor. Za stolnega kanonika mariborskega kapltlja je imenovan g. Franc Časi, župnik v Trbovljah. Kot prvi štajerski duhovnik v Prekmurju je bil nastavljen kot kaplan v Turnišču g. Franc
0	s t r ž od Sv. Križa pri Ljutomeru. K Sv. Križu je prišel g. M. A s i ž, kaplan v Apačah, kamor je prestavljen kot kaplan g. M e s n e r. G. kaplan S u n č i č je prestavljen k Mali Nedelji, od koder odide g. K u k za kaplana na Hajdino. — Katehetsko društvo za lavantinsko škofijo je imelo dne 3. t. m. svoje prvo posvetovalno zborovanje.
pirainnnrciffC!
p Konec Goriške. Te dni se je završila likvidacija goriške deželne uprave. Kar je še ostalo nerešenih poslov, se preneso v Videm. Z denarjem goriških deželanov sezidane deželne palače in poslopja postanejo last Trsta in Vidma. 2. t. m. so odslovili zadnje deželne uradnike, ne da bi jim dali plačo ali vsaj pokojnino.
p Izenačenje učiteljev z uradniki. Vlada je sklenila, da uvrsti učitelje v kategorijo državnih uradnikov. Najvišji činovni razred za učitelje je 10.
p Uveljavljonjc šolske dobe do 14. leta. Glasom vladnega sklepa se raztegne obvezna I šolska doba do 14. leta na celo Italijo. Tako ' se bodo imeli stari italijanski kraji za višjo izobrazbo zahvaliti novim pokrajinam. Razlika ostane le še v tem, da se začne v starem kraljestvu nadaljovalni in strokovni pouk že zadna tri leta obvezne šolske dobe, dorim pride v bivših avstrijskih pokrajinah na vrsto še-le po dopolnjenem 14. letu.
p Smrtna kosa. V Trstu je umrl znani zdravnik in narodnjak dr. Fran M a n d i ć. Pokopljejo ga v rojstnem kraju v Kastvu. N.
v m. p.!
p Značaji. Vlada je odstavila župana v Sv. Križu na Vipavskem — Karola Černigoja in imenovala za komisarja slovenskega fašista Ivana Lulika 6 Ceste, bivšega predsednika komunistične skupine. Padec slovenskega županstva sta pripravila tamkajšnja slovenska učitelja Peter MedveSček in Franc Jerkič, ld sta hujskala v »Novi Dobk in sta oba fašieta.
p Zastave. Goriška podprefektura je poslala vsem občinam okrožnice, v katerih jih opozarja, naj pazijo na predpise glede zastav. Dovoljena je edinole državna trobojnica in če imajo kje posebno občinsko zastavo ne sine
1	nikoli sama viseti, ampak edino-le poleg državne. Vse druge zastave, tudi deželna, so prepovedane.
p Gorianovi kmetje so postali fašisti. Pristaši Gorianove italijansko kmettke stranke, na Goriškem so pristopili k fašistom.
p Smrt dveh kovačev. V Solkanu sta neposredno drug zn drugim umrla kovaška mojstra Josip Božič in Anton Golob. N. v m. p.I
Gospodarstvo.
IZ MEDNARODNEGA DEVIZNEGA TRGA V PRETEKLEM LETU.
V	preteklem letu imamo na internacionalnem deviznem trgu zaznamovati par intere-santnih dogodkov, ki globoko posegajo v svetovno gospodarstvo in pa tudi v naše gospodarsko življenje.
V	splošnem je opazovati nazadovanje skoro vseh valut. Izjemo tvorijo edinole n a S dinar, ld je od začetka pa do konca leta 1923. pridobil na vrednosti za ca 20%, Češkoslovaška in avstrijska krona, ki je bila skozi celo leto stabilna in je le neznatno kolebala. O vseh ostalih valutah, kolikor so nam blizu in važne tudi za razvoj naše zunanje trgovine se mora reči, da so izgubili tekom leta na svoji vrednosti napram dolarju iz raznih gospodarskih in političnih razlogov. Švicarski frank, ki ga imamo pri nas za stabilno valuto, je padel v vrednosti z ozirom na dolar, ki Je pravo merilo vrednoeti skoro vseh valut na svetu, ker so edino Severnoameriške Združene države obdržale zlato valuto. Predvojna pariteta švicarskega franka je znašala 19.30, to se pravi: za 100 švicarskih frankov so morali dati Amerikanci 19.30 dolarjev. V januarju 1. 1923. so pa dali samo še 18.78, v decembru še manj (17.54 dolarjev). Tudi ostale države, ld imajo valuto izraženo v frankih, so morale preživeti velik padec. Tako je francoski frank koncem preteklega leta notiral v Newyorku samo 5 centov za 1 frank, medtem ko je bil še v začetku istega leta vreden skoro 7 centov. Isto velja tudi za belgijski frank, ki je padel od 6 centov v začetku 1. 1923. na 4 in pol centa na koncu preteklega leta. Vzroki za ta padec so političnogospodarskega značaja.
Angleški funt šterling je imel v začetku 1. 1923. vrednot 4.66 dolarjev, a je tekom leta zlasti pa v novembru padel zelo nizko na 4.30 dolarjev. Vzroka zato je iskati v veliki meri v volitvah, ki so poleg drugih faktorjev povzročile tudi beg pred šterlingovimi vrednotami in veliko nakupovanje dolarjev, kakor tudi vrednostnih papirjev v Ameriki od strani Angležev.
Tudi italijanska lira ima sedaj manjšo vrednost, kakor jo je Imela pred enim letom. Pred enim letom je bilo sto lir vrednih 4.90 dolarjev, sedaj pa samo še 4.30 dolarjev. Tudi Italijani se ne morejo ponašati s stabilnostjo svoje valute.
Boljše kakor lira se je razvijal romunski lej, ki je veliko manj oslabel (od 52 dolarjev za 10.000 lejev na 50). Romunsko gospodarsko življenje se prikazuje v zelo lepi luči in je brez dvoma na poti konsolidaciji. Ostali za nas važni valuti, nemška marka in ogrska krona sta v letu 1923 popolnoma propadli, oziroma čakajo Mažari na mednarodno posojilo, ki naj jih kakor Avstrijo, reši pred grozečo finančno katastrofo. Ravno tako je tudi s Poljsko.
Kakor je iz teh izvajanj razvidno, so valutama prilike v Evropi še daleč od sanacije, in izkazujejo v splošnem prej tendenco k poslabšanju. Znakov za ozdravitev ni preveč, posebno pa odkar Amerika odteguje svojo pomoč uničeni Evropi. Verjetno je, da se bo tendenca padanja uveljavila tudi v prvih meaecih tek. leta, ker ni preveč upanja na popolno sanacijo evropskih gospodarskih prilik, ki so temeljito zavožene in jim delna pomoč ne koristi dosti, ker so pač vse države zaradi svoje svetovno-gospodarske zvezanosti pač druga na drugo navezane.
■* * *
g Izvozna carina, na moko. Zagrebški »MorgeiK poroča, da bo prošnja velemlinarjev za odpravo zaščitne carine na moko ugodno rešena.
g Konzumne zadruge v Jugoslaviji. Koncem L 1922. je bilo v celi državi 1533 kon-zumnih zadrug in 2479 rajfajznovk.
g Tržaški promet. Po podatkih tržaške trgovske zbornice je znašal promet v novembru 1923 4,887.520 met stolov, v novembru 1. 11913. pa 5,123.705 stotov. V 11 mesecih leta 1923. je dosegel 35.6 miljonov stotov napram isti dobi v letu 1913. 56.4 miljonov stotov. Po teh podatkih dosega sedanji promet 63% predvojne višine. Med Italijanskimi pristanišči zavzema Trst 3. mesto in pride takoj za Genovo in Benetkami.
g Ril v Jugoslaviji. Riževe nasade Imamo naši državi največ v Macedoniji v okrajih Ko-čani, Strumica, Demir Kapija in Bogumili, kjer se nahajajo tudi mlini. Tudi v Bačld se nahajajo malenkostni nasadi. Skupna letna produkcija znaša 3000 ton in ne zadostuje za kritje domačih potreb države. Strokovnjaki so mnenja, da bi se mogla riževa kultura d.igniti tako, da bi lahko popohioma zadostila potrebi cele države, ki ne bi bila več vezana na tuj uvoz.
g Denarna kriza v Vojvodini. Koncem decembra je dosegla denarna kriza v Vojvodini svoj višek. Vsi denarni zavodi so se morali boriti z velikimi težavami, da zadoste potrebam svojih klijentov. Gospodarska kriza v Vojvodini se vedno bolj poostruje. Obrestna mera znaša 25—30 procentov. Zboljšanja še ni kmalu pričakovati.
BORZA.
Cnrlh, 4. januarja. (Izv.) Devize: Pošto 0.03, Berlin 0.000000128, Italija 24 70, London 24.64, Newyork 578.75, Pariz 2880, Praga 1607, Dunaj 0.0081, BukareM 2.02. Sofija 4.10, Booorao 6.45. — Valuto: n. a. K 00081.
Zagreb, 4 januarja (Izv) Italija 8 8325— 3.8625. London 384—387, Nevviork 80-90. Pariz
4.40—4.45, Praga 2.69—2.62, Dunaj 0.1252-0.1272, ZUrich 15.60-15.70. — Valute: dolar 88-88.78.
Cerkveni vestnik.
ZA IDEJO CIRIL-METODIJSKO. (Iz verskega življenja moravskih katoličanov).
Moravski katoličani v olomuški nad« škofiji so pod vodstvom nadškofa A- C. Stojana z izredno gorečnostjo sodelovali pri delu za zedinjenje vseh Slovanov v veri sv. Cirila in Metoda. Po smrti velikega nadškofa so najidealnejši češki katoličani z neko posebno skrbjo vpraševali, bo li umrli nadškof Stojan dobil naslednika, ki bo z enakim idealizmom nadaljeval široko zasnovano delo svojega prednika. Odločilni krogi so se na to željo ozirali, ker je to tudi najiskrenejša želja vsega katoliškega sveta in želja svetega očeta. Novi nadškof dr. Leopold Prečan (rojen L 1866) je bil desna roka rajnega dr. Stojana; bil je njegov generalni vikar In njegov posebni zaupnik.
Vovl olomuški nadškof dr. Leopold Prečan je bil posvečen in ustoličen * nedeljo dne 30. decembra. Posvetil ga Je v olomuški stolni cerkvi praški nadškof Kordač ob asistenci brnskega škofa Kleina in olomuškega pomožnega škofa Wisnara. Pri slovesnosti je bil navzoč praški nuncij Marmaggi. Novi nadškof je od= gojen v duhu pokojnega olomuškega nadškofa dr. Stojana, velikega apostola ideje ciril-metodijske. Izjavil je, da hoče nadaljevati delo svojega velikega prednika in podpirati delovanje za cerkveno zedinjenje. Pod njegovim pokroviteljstvom ee bo vršil na Velehradu koncem julija veliki mednarodni kongres za cerkveno zedinjenje.
Važna izjava apostolskega nuncija. V nagovoru ob ustoličenju novega olomuškega nadškofa je praški nuncij Marmaggi izjavil: »Zdi se mi, da je v sedanjem zgodovinskem trenutku Previdnost božja poverila češkim katoličanom izredno važno nalogo. Morebiti je uprav olomuška nadško« fija izbrana od Boga, da nesrečnim, a vroče ljubljenim ločenim vzhodnim kristjanom poda desnico in jih privede k e d i n s t v u. Od izvrševanja te visoke naloge, katere ste se s tem tolikim navdušenjem in s tolikimi žrtvami lotili, se ne smete dati odvrniti; ves katoliški svet soglaša z vami. To je vzvišena oporoka svetega moža, Antonina Cirila Stojana, tvojega prednika. Ta ple-meniti duh, ki že uživa nebeško plačilo in n smrtno krono za tako široko zasnovano delo, naj kot neločljivi drug milostno stoji ob tvoji strani in pri vas vseh.« Vsi navzoči so bili ginieni ob tako nepričakovani
in ognjeviti izjavi papeževega zastopnika. * ♦ *
o Cerkev sv. Jožefa. K skupnemu sv. obhaj?» lu za misijone jutri med sv. mašo ob 6. uri vabimo vse vernike, posebno pa Marijine družbe In druga verska društva.
c Marijanska kongregarlja za učiteljice te marijaneka kongregarij* za gospodične pri Sv. Jo- < žetn v Ljubljani: Zaradi misijonskega tečaja v ponedeljek dne 7. januarja ne bo običajnega shoda, pač pa 14. januarja. K predavanjem misijonskega tečaja vse prisrčno vabljenel
ixaiii««MiBiiiBRiiiBiRiB
Pridobivajte novih naročnikov!
(заиииишивиивавчиЕаиидаими
Ljubljanske novice.
KAJ JE KONFIDENTSTVO?
Mihael Iskra, posestnik v Hlebcah pri Le» scah na Gorenjskem, je omenil nekoč Valentinu Resinanu, pos. v Zapužah, h kateremu je prišel po službenih opravkih, da ima v rokah originalen akt, iz katerega je jasno, da so bdi Ivan Ažman, pos. v Hrašah in pa Al. Langus in Ivan Cvar iz Lesec med vojno avstrijski kon-fidenti (tajni zaupniki). Cela konsignacija je. vsebovala 52 mož zaupnikov tega okraja. Potom orožništva se je ugotovilo, da so eksisti-rale takrat res dvojne listine in sicer ena, ki je vsebovala prave konfidente, druga pa ljudi, ki so bili pripravni za sabotažne čine v slučaju prodiranja italijanske armade v naSe kraje. O političnem naziranju prebivalstva in posameznih oseb pa v teh listinah ni bilo govora. Kljub temu je bil Iskra zaradi očitanje, zaničljivib lastnosti obsojen pred radoljiškim sodiščem na 14 dni zapora in v povračilo stroškov kazenskega postopanja.
Iskra se je proti tej razsodbi pritožil n* dež. vzklicno sodišče in njegov zagovornik, dr Natlačen, ki je tudi predložil dotični ШН v originalu, je izvajal v svojem zagovoru v bistvu to-le: Pojem konfidentstva pojmuje sodba napačno,
Konlident je Indi vsak oni, ki ni primore« po svojem službenem staležu, pa daje kljub temu raznim oblastem zaupna poročila in p» јавпПн. To dela sporazumno r oblastmi in jl» je vedno na ratpolago. bodisi« plačan ali ne. In tako vlogo je igral Ažman brezdvomno. Ugotovljeno je namreč po orožništvu samem, da j* orožnik naprosil Ažmaiia, da mu gre na roko pri poizvedhah glede podaljšanja vojaških dopustov. premoženjskih razmer, rekvizicije, li-ril, vojaških nodoor in da bo nodniral sabotai-
Sfec. 4.
SLOVENEC, Лнв в. farmarja 1921
Stran 9L
aa dejanja, te prodre v naši kraje italijanska
rajeka. To eo zaupna poročila, ki ве dajejo oblastem prostovoljno. iS tem je smatral zagovornik doka/, resnico, da je bil obtožeaec res tajpi konfident, kot doprineSen,
Vzklicni senat, kateremu je predsedoval »dni nad»v«tnik Mladič, pa so je postavil na drugo h tališče in je zavrnil vzkltc kol neutemeljen glede krivde in glede kazni nedopužčen, ler je potrdil sodbo prvega sodnika.
Takoj ш to obravnavo ae je nadaljevala druga Ažmanova zaupniSka zadeva. Dne 11, niarca 1923 je imel Jožo Ažman kot kandidat SKS političen shod v gostilni Jurja Gosarja v Čkofji Loki. Na tem shodu, ki je bil mestoma precej piker za sklicatelje, jo zaklical med drugimi poti. sin France Hafner Ažmaau medklic »Avstrijski konfident«. Hafner je izjavil, da se ne čuti prav nič krivega in je smatral ta medklic le kot navaden političen medklic, kakrSni eo že pri takih shodih običajni in včasih res precej o»tri, vendar pa ee ne smatra,jo kot običajno zmerjanje in podobne žaljivke v drugih iprilil ih. Hafner je bil kljub temu zagovoru ob-uojeu na 1 teden zapora. Tudi Hafner je prijavil vzklic, toda tudi v tem slučaju je zavzel vzklicni uenat sUdiščo prvega sodnika, češ da je konlident inferioren individuum, ter j« potrdi! tudi to obsodbo.
Ij Nov dimnikarski taril Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, je glasom razpisa z dne 5. decembra 1923, Št. 7222, ta сав od 15. decembra 1923 nadalje odobrilo nov cenik za dimnikarska dela v Ljubljani. Novi tarif je nabit na magistralni deski in ga je dobiti proti povračilu troSkov v mestnem ekspeditu.
1Л Talviae. Na Vodnikovem trga je bila okrašena Mariji Jamuikovl it Strme poti 8 knjižica, v kateri je imela 400 kron denarja io p« 2 laetavna lista. — Simonu Praprotniku v Jenkovi ulici. je bilo ukradeno 200 kg »tare einkaste pločevine, ki je vredna 3000 K. — Emiliji Bila т Vodmatu 15 je bile ukradena trna usnjata denarnica, v kateri •je i mula 440 K-
Naznanila.
Mtcni eber drnStvu »Kamnik« ae vrti 0L januarja popoldne ot> pol 4. uri v KamniSkom domu. ftlani druslvB eo t«m potom vabljeni, tla ae obft-eicga zbora udeležijo. — Odbor.
»Ljaliljanac bo Imola prvo povsko vajo v M-WeU 10. j&ouarja ob 8. uri zvefer Zainn sc pri-;№ravljat1 za pomladanski koncert
ljudek* »Isoka enla т Ljubljani pTlrodi v w»-aedeljo, dno 0. t m. ob 10. uri dopotdne v zbornični dvorani ns univerzi javno, vsakomur dostopno predaviuijo o naslednji temi: Kulturne in nekulturne strani kina. Predava g, Fr. Ci bej- Vabimo v-*;, ki en zanimajo ta važno Ikulhirno vpra&anj«.
rtculpeterhki driitatini klub vabi svojo Hno« trn izredni občni zbor, ki ae vr£i v nedeJjo ob tO. dopoldno v apodnjib prostorih Rokodelskega d»-:isa. Kointrnakega ulica 12. Udeležbe sa ver člano obvezna.
Bu-nkern* 1гтпм javnih asmeSSoa^v ^abi eaietrfvo, uainesinike, nadzonUvo in strokovni odbor k odborov! *«ji, katera m vrRi nocoj ob 8. v
kleti I. del. kons. druStva, KonRresni trg 2. Ker je seja važna, je udeležba obvezna, posebno za strokovni odbor, Vt?a člane pa vabimo k rednim sejam rgnko soboto. — Odbor.
Frančiškanska Marijina dmilit priredi v nedeljo, dne 6. t m. t dvoran' Rokodelskega doma proslavo:. »Trljo božični večeri«. Pričotek točno ob pol petih popoldne.
Hlarnotina sabava na čast rojstnega dne Nj. V. kraljica Marije. Častui&ki zbor ljubljanska gar-nizijc priredi dna 9. januarja v veliki dvorani Kazino na čast rojstni »m dnevu Nj. V. kraljice Marije slavnostno zabavo, na katero so tem potom vabijo vsi ro&ervnl ln vpokojoni častniki z rodbino, vojaški uradniki kakor tudi častniki in vojaftki uradniki, kateri se slučajno ta dan nahajajo v Ljubljani. Pričetek zabave točno ob R.80. Za imenovane ms pouebno pozivnico ne bodo Izdajalo ln naj ee to obvestilo fmatra za vabila
DrnStvo policijskih namoMeurov v Olju priredi pod pokroviteljstvom g. vladnega (svetnika in vodjo okrajnega s'nvar«tva v Celj-i dr. L. Zufcckn, v soboto, dno 5. januarja 1024 ob 8. uri zvečer v hotelu Union I. zabavni večer z bogatim Bročolo-vom in Šaljivo poŠto. Svira vojaSka godba iz Maribora. Cenjeno občinstvo so uljudno vnbi k tej prireditvi, ker je čisti dobiček namenjen za podporni sklad.
Prostovoljna gasilna dmiiivo na Lavnrri priredi predpustno veselico dne 6. L m. v Tostilni-Skfli prostorih Jožefa Ustnika na Rudniku. Zafotek veselica ob 14. Spored: godba, petje, šaljiva poŠta itd. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo gasilnega orodja, vabi k obilni udeležbi odbor.
Nedeljttki Maj n teoriji Menobvtona m prične na željo nokalorih gospodov v nedeljo, dne 17. Januarja. Pismcas in us'mene informacije se dobe v tehniški pisarni, Tržaško cesta Štev. 2.
Kom-nrt Dan«« v pohoto so vrši koncert drnr-iilte godbe v kavarni Kvropa. Začet«k ob 0. «ri »večer. Vstop prost.	106
Odbor dljaSUk plesnih vaj v бгаајн neznanja, da je vsled neorečo Stanka PotriSa usključni venček preložen na poznejSi f/m.	ВД
99% glavobola povzročuje revmatična infil-trarlja kože na glavi in vratnega mišičja. Ozdravi se brezpogojno in sigurno z onim hiSnlm -zdravljenjem n Pilštm'H^vim zdravilnim muljem (blatom) — »Pi. Qa.< Ena kocka (J>in 60.--) zadoSčn za celo edravljenjo. Dobi oo v vsak lekarnah. Popisi in proeumkti: Poslovnira PiStanj Ljudevit Schreiber, Zagreb, Akademski trg 1.	01
Prostovoljno ganilmi društvo ш> Laterti pri-* redi veselico, šaljivo pošto itd. dno (1 jan. v gostilni gosp. Josipa Usnika v Rudniku. Pričetek ob R. uri popoldne. Ker je čisti dobitek namenjen ra nabavo gasilnega orodje, ие vljudno vnbi za mno-gobrojen obisk.	Г»7
NaSa mož bo Sele tedaj velikn, k« bomo lahko govorili t> popolni lastni industriji. — Nn polju čokolade so v toi smeri' razvija tovarna iMirimt čokolade.	8129
Najcenejše in в*»по»еЈне obleke za iame in (^oepoto dobite нзто: delerib. ul. S. Gričar fr. Mo-jaft.
Kar VI potrebnjfte, j« Elzafluid. To ргато domače sredstvo prožen*'4 VaSu bolečino! Poizkus-na pošiljka 27 Din. Lekarnar Eug. V. Foller, Donja Stubica, Elza trg št 134, Hrv.
Narodno oledlšCe.
Opora. Dane« popoldne oh 8. uri no opornem gledališču vprizoritev opero )Mlgnon< pri znižanih cenah. Predstava j« v prvi vrsti namenjena diJaStvu, lahko pa jo poseli tudi drugo občinstvo. Jutri v nedeljo pa jo ob pol 8. uri zvečer ljudska predstava »Prodana nevesta« z znižanimi cenami.
Drama vprizori danes zadnjikrat v sezoni tra-
gfkomedijo »Nju. V nedeljo popoldne jo zadnja vprizoritov »Peterčkovih poslednjih sanj« pri znižanih conah. Zvečer pa repriza tragikomedijo jGolobček« kol navadna izven predstava.
Prosveta.
pr Uvod k umev&nj« umetnosti. Kurz Umetnostno zgod. druStva so nadaljuje v soboto, dne 5. januarja ob 18. uri v zbornični dvorani univerze. Predava dr. Vojoslav Molfc: Vsebina v umetnosti.
pr Na dan St. Treh Krajev se zborejo zopet vsi slov. oblikujoči umetniki k občnemu zboru 8UJ0B, kjer bodo razpravljali o tekočih umetnostnih zadevali. Pričakovati Je, ta niti eden ne izostane, ker se bodo sklepalo važne stvari.
Turistika In šport.
Vremenska poročila i dr. «)mtikoepoir+no vesti, ki M jih vale>d nujnost! no mogli objaviti pravočasno po časopisih, bodo izobešene v izložbenem oknu tvrdke Joso Gore« v poslopju Kreditno banko, tu.
Za drsalr«. Sporoča M nam, da je hilo Jezero ae Bledu dne 8. t. m. popolnoma zamru;>no ter da jo led nenavadno lep in popolnoma prozoren. A ko bo mraz še nadalje trajal, bi bilo priporočati našim drsalcem, poeoi blojskega jezera. (Tourisl Otlieo.)
Občai eber SK Primerja, namenjen za nedoljo в. januarja 1824 м prenaša na dan 18. januarja — T. č. podpredsednik.
Poizvedovanja.
Lovska	pHčarka rjavo barr© eo je *
vlalm zatekla na Rakek. Shranjena in pri g. L. Demšarju, mesarju. Kdor Jo pogtoša, naj m javi pri Slov. lovskem društvu v Ljubljani.
Zlat pretim s mono^ramnin at> je našel m Silvestrov voier v Unionu. Dobi лл Poljanska e. 18. II. nad«tr.
tiguhila so jo 4. t. m- srebrna aapostnVn * uro in sicer popoldan od Cigaletove ulice <lo Vodovodno cesto. Pošten najditelj so naproša, da jo proti dobri nagradi odda v PražakovJ. tiliri št 8-1.
Poslano
»Jadranska banka a. d. Beograd c jo dostavila 29. decembra pr. leta uredništvu demokratskega dnevnika >Jutro< v Ljubljani poziv, da z ozirom na članek Potapljajoča se ladja«, priobčen v >Jutru« št. '295 od 18. decembra 1928 priobči v Hmislu § 19 tiskovnega zakona slede« popravek: : N i res, da Jadranska banka potrebuje denarja za svoje bajo zavoženo poli-
• Zb vsebino tega dopisa odgovarja uredništvo le, kolikor določa zakon.
tiko ter da ee Je obrnila za nov kredit v znesku 28 milijonov dinarjev na Narodno banke, češ, da jo vzdrževanje rad i kal i je stane mnogo denarja, — res pa je, da se Jadranska banka obrača do Narodu« banke, kakor to delajo drugi bančni zuvodi v naši državi, v svrho podelitve kreditov, ki so ji potrebni za njeno jx>slovanjo s svojo klijontelo ter da se je tudi v zadnjem času obrnila do Narodne banke z zahtevo, da se ji reeskotni kredit, ki ga je doeedaj uživala pri isti, zviša primerno njeni glav niči in njenim izkazanim rezervam.
Ni res, da je (Narodna banka?) od^ klonila izdati izjavo, da je uspeh revizijo pri tem zavodu tak, da more Narodna banka prevzeti garancijo za Jadransko banko n potrdilom, da je zavod v redu — r e s p a je, da Jadranska banka take izjave nikdar ni zahtevala in da jo komisija Narodne banke po temeljiti od Jadranske bnnke zaprošeni dvajsetdnevni reviziji vseh zahtevanih ter na razpolago danih knjig in dokumentov izjavila, da je našla poslovanje Jadranske banke v vzornem redu ter da je njeno premoženje v dotičnih izkazih cenjeno a tako previdnostjo, dn čista aktiva banke znatno presegajo delniško glavnico in izkazane rezerve.
N i r e 8 , da je pod težkimi pretnjami g. Kamenaroviča celokupni odbor Jadran« sko banke odpotoval v Beograd, da z nova zaprosi za denar, ozozarjajoč na posledico — res pa je, da je upravni odbor Jadranske banke dopotoval 14. decembra p-I. v Beograd veled svojega soglasnega sklepa brez vsake kakršnesibodi od strani g, Kamenaroviča storjeno pretnje, sledeč lo upravičenim poslovnim zahtevam banke.
Ni res, da Jadranska banka zapravlja narodno premoženje, do more s tein denarjem streljati kozle kak Ažman ali. Kamenarovič, da Intrlgira in namešča državne uradnike in preganja neljube ose-be. T u d i n i r e s , da je Jadranska banka potapljajoča se ladja, da v tem oziru ni dvoma, da bo vse, kar se drži baje potapljajoče se ladje, šlo z njo vred žalostno na dno ter ni res, da ni več daleč treno tek, ko bodo najširši krogi zopet enkrat videli, da ste svarili pravočasno in da sto s tem mnogo rešili — res pa j e, da jo Narodna banka na podlagi koustatacij revizije, izvršene z gori omenjenim uspehom, priznala solidnost Jadranske banke ter ji znatno povišala kredit, ki ga je Jadranska banka uživala pri njej dosedaj.«
Ker >Jutroc ni prineslo gornjega popravka, je Jadranska banka vložila tožbo pmti odgovornemu uredniku >Jutra«.
Ljubljana, 3. januarja 1924.
Ravnateljstvo ^Jadranske Banke a. d. Beograd'?.
Restavracija »Zvezda«.
Vsako nedeljo in praznik zajutrkovalni koncert.	60
dva ČEVLJARSKA VAJENCA
INŠTRUKTOR
• absolvent hura. gimnazije, ,	„,...	I (tehniki, TAKOJ na RAZ-
ipre)mem. - IVAN JAMAR, POLAGO. Ponudbo upravi I3LED L	112 , pod »Siguren uspeli*. 118
Počlpisana aaznatiiats tnžno veat, dn j« dru: 4l L m. umrl po daljšem bolnbanji častiti
gospod
kaplan v p.
jPr&'ridea b tolažili svete vere.
Pogreb blagega rajnika bo na praznik Sv. Treh kraljev ob 3. uri popoldne..
Priporočiva ifa 6a»t. duhovnim sohratom v mcinento.
DOL pr* Ljubljani, 4ae 4. januarja 1924.
MAT. KAS1ELIC, župnik.
ŽAGAR, kaplan.
IVAN
ženitev.
Vdovec 50 let, kat. vero, z 10 IcSn. sinom, tovar. delavec (drugi naprednik), z dobrim srcem, neomadežev. preteki., se želi sopet poročiti z premoi. dekletom ali vdovo 4S—501, ki ima vso opravo In j« dobrega srca. Ponudbe, (slovenske in nemške) s sliko, ki ae vrne, ne prosi pod Slfro Gorenjec 116« na upravo lista.
GRAŠČINA V RIBNICI na Dolenjskem	IŠČE
vrtnarja
za takojšen nastop službe. Plnfa po dogovoru. 122
Dečka
14-17 let star., вргејше.л> kot
vrtnar, vajenca.
Stanov. In hrann v hiši. M. KESE. trgovski vrtnar, Linhartova ulica 5, Ljubijo ti a.
Službo organista
v večjem kraju nprojme reducirani uradnik. Prevzame tudi vodstvo posvetnih zborov in evcat tudi občinsko tajništvo. — Ponudbe na tipravo pod Glasbenik 111.
iščemo"
gospodično
veščo slovanskega in italijanskega jezika, k petletnemu dečku za donoldne i popoldne. - Ponudbe z navedbo zahtevka pod »Pouk dečka It. 65« na upravo.
sa ld akontjst ~
knjigovodja
>.cli premenitl eluilio, nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo pod .VESTEN 73«.
iščem učenko
za trgovino z rneS. blagom, poštenih staršev, nad 14 let ter 8 rozr. ljudske šole. —-Hčere telezn. uslužbencev Imajo prednost. — Naslov v upravi pod »Pridna St. 15«.
Na JAVNI DRAŽBI
dne 14. jan. ob 4. uri dop. l>o na licu mesta prodana skoraj nova hiša. Poleg nje jc 24 arov zemlje ln vodnjak. Več sc izve pri lastniku Mat. Dovč, Spod. Za-dobrova 28, p. D. M. Polio. Pogoji se iz-re.do pri draih).
Halo!
Hcf{uv'đ;uio naznanlamo твлт sorodnikom, prijaicljcm 3n znancom, ,-!,-» |c m5.i nadvse ljubljena hči, leetra In te.la, goppa
Marija Kenda roj. Zupančič
trgovka in posestoica t Novem mesto
dat 30. decembra ob 24. tiri po mučni bolezni v 35. lotu stiroili. pmvi-dena s svetimi zakramenti nirno v Gospodu zaspala. Blago pokojnleo priporočamo v pobožen spomin. Obenem sc najtopleje -ohvaljujemo vsem za sočustvovanje tn številno udeležbo pri pogrebu, posebej pa preč. kapiteljski duhovščini ter g. priinariju dr. Gostiji za vso pomoč v mučni bolezni. Bog plačaj vsemi
Novo mesto • VUnja gora, dne 1. januarja I42t
Katarina Znpuntic, tnati — Frani: in Jakob, bratn. —- \agelH in Olga, sestri. — Marijo ln Fant, svakinji. —- Franci, Znfi,
Ratiko, Viko in Marija, nečaki in nečakinji.
PRIMATU
Dr. Minar
ordimra od L jan. 1924
na Kongresnem trga 10 (Dvorni trg 1). TF.LEFON Itev. Ш.
МШ. podgane, slenlce ln SCurhi
morajn i ogniti, »ko ntiorab-y»t«i retn preluhn-«r:a »rnd-nf»»; proti mi itn m podganam Din T eo, r.a бЛпгк« 1» 10 m nte^ieo ГЧз 10, ra moljn e Pln, proti mrćti»o .1 ln 7*90 IUn mast proti nflfttn Din, naat proti н»лт v Otiltki 7-10 Din, proti rarav!j»3i T-10 Din, Rotor na ćl*č<-ni« »mtetov T Pln PoAUja po pc»««t|U.
oAriun« bom. la.nlot j, U. Jfliiker,
Zrjfireb 39, Petflnjn ta ulica SIII
Plučam boljSe, kakor vr.akdo, k t a r c OBLEKE, PERILO, ČEVLJE In POHIŠTVO. . Dopisnica zadostuje, pridem na dom. — A. JUREČIČ, Ljubi;., Sv. Jakoba ttabr. 31.
j £ P. П.
I šivilje gospodinje j
j opozarjamo, d.i.so Mpct do- i j apeli najboljiii St-valni stroji ]
IGritzner
i v vseh opremah.
B
i 1'onk v vezenji) ter
!hrpiinlu perilo in
nogovlc jstolanje) hrer-plačno edino le pri t
j Josip Peteline
1 Ljubljana, So. Petra n.
i
j K*hM«<w delivak« pod vod-I stvom priznanega strokov-
' njnka in mehanika Stanko i Galeta na razpolago xa Ji-| valne stroje vseh sistemov
in koles.
KI.OBUKE, SRAJCE
kravate, dežnike, zimske Acpice, majce, rokavice, nogavice in drugo moSko modno blago kupite po znižani ceni pri Ivan KlJNOVAR, Ljubljana, Stari trg 10. — Knpujem kož« lisic, »njcev, ka« ia drtnfc dlviačino.
SPALNICA
(orehova), dobro ohranjena, žimnice, 2 salonski ogledali in drugo pohiitvo naprodaj. SELO It 41, L nadstropic.
KOŠARE
NAJ'RODAJ. — Vsle<3 pomanjkanja prostora predam voejc žtevilo novih KOSAK za razpošiljanje sadja po nizki cenL — Naslov peve uprava lista pod Štev. 115.
Kupujemo
po NAJVIŠJIH cenah
K02UH0VIN0
LISIC — DIHURJEV JAZBECEV itd.
»American«
d. z o. z. — LJUBLJANA, Beethovnov* ulica 10.
KLAVIR, PLANINO
aH harmonij, četudi ves pokvarjen, kupim. Ponudbe na upravo lista pod »tov. 75.
Bukovo ogija
nudi najceneje H. SKALAt Ljubljana, Mitje fitev. 4.
VOLNENE
PLETE ШЕ
pod tovarniško ceno. RAZPRODAJA dokler traja zaloga. — «TEKSTILA«, dr-z o. t. nn ZGOSl, p. Lesre.
Naprodaj sta 2 prav dobra
KONJA Z UPREGO
IN VOZML Na ogled prt Slovenski trgovski del> iikl dražbi, Ljubljana, Resljcvn cesta itev. 22.	V(l
DVA АСЕТИ ENSKA APARATA
za »Hpeljavo razsvetljave, vočji in manjši, proda tskoj hotel .KRAMAR« v Lo-galcu.	71
Inses irajte v »Siavcincu«!
V imenu svoje lene In hčera naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem tn znancem, da mi jc nenadna smrt iztrgala iz ljubečih rok mojega edinca
Stanko Petriča
stud. p hal.
v 21. letu starosti.
Pogreb nepozabnega bo v soboto, dn« S. januarja 1024 ob 3. popoldne iz hiSc žalosti na kranjsko pokopališče. — MaSe zadušnicc «c opravijo v larnl cerkvi .Molite zanj I
Kranj. dne. 4. januarja 1024
Žalujoči oče IVAN PETR1Č,
uradnik fin. kontrole.
Stran 6.
SLOVENEC, de* 5„ толф ШЧ
St4
TRGOVSKA BANKA O. O. - LJUBLJANA
PODRUŽNICE:
j »i^ajska cesta 4 - lastni stavbi)	| ^лти^, |
Maribor	KAPITAL Ш REZERVE DIN 17,500.000- -
Novomeslo	Кси*|1се
s °	Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulanfneje.	Meže-Dravoor»d Sloven|gradec
Sioven«kaBi»trica	Brzofavl: Trgovska	Telefoni: 13». 14«*, 45S
ШОбА МД1ШШ
In ptanlnov naj&oUSlh tovarn DOsendorler, ErUDur. Czopfta, И»ш, §chwcigiioif.r, siuioi ti«i.
TUDI Л1А OBROKE 1ГШСД HIIBAD, Г«!. DolencIJuli. №l$er|eva 5.

IvJRJC in sin
Ljubljana, Gospojvetska c. 2,
priporoča svojo bogato zalogo pisalnih
strojev »ADLERff in »URANIA«, dalje
ŠIVALNIH STROJEV za rodbine in obrt
ter voznih koles: STYRIA-DURKOPP, OROŽNO kolo (Wiflenraf)
Ceniki laatool in IraalMt.
2a
лпај-
cene'
kože divjačine višje
L. ROT, krznarstvo, Ljubljana. Gradišče 7. Izdelava in zaloga kožubovine. ' »na
i -i~ laaiataidačiB
tif M
H
OGLEJTE SI NOVE
LIVER
AMERIKANSKE PISALNE STROJE PO ZELO UGODNI CENI
kakor tudi razne rabljene pri tvrdki
FRANC BAR
LJUBLJANA, CANKARJEVO NABR. 5
TELEFON 407.
BronAsfc zvonove vra
najcencje in z Mmlm rohom 2 «o 5 mesecev
Zvonarna tn livarna St Via nad l.|aM|ano.
зн>- Strožkl pti Dporabi bencina*
Vozi brez bencina!
Adaptiral svoj anto-traktor ali stabilni motor s patent.
HAG-generator i cm.
Kuri z Protpekta In reference daj«
ogljem! $идо-ђад
* Ljubljana S Telefon 560 рмвшш	Bohoričeva atica 24.
Stroški pri uporabi oglja.
Inseriralte o „Slooencn"!

Stavbeno podjetje
IVAN
€л Л S
Ljubljana
Pisarn«: Gruberjevo nabrežje S. — Toiefon št. 42<i-sc priporoča za vsa atarbna dela, ter nudi po konkurenčnih cenah vseh vrst
strešno Iri %Idno opeko
(■»■■■■»■»■■■■■■■■■■■■ншнн
IVAN KACIN - Gorica
Via Raste! 12 — TVORNICA HARMONIJEV
prodaja harmonijo po sledečih cenah: HARMONIJ, itlri oktave, 2 registra 3500 Din; — harmonij, 5 oktav, 2 vrsti glasov, 6 registrov, 6000 Din; — harmonij 5 oktav, 2 vrsti glasov, 10 registrov, 2 kolenika, 7500 Din. — Evropejski sistem 20 odst. poviSka. Udelujejo st tudi 8 premikajočo klaviaturo. — Zaloga glasovbjcv, violin, mandolin, kitar, strun za tamburaSe, klavirje itd. — Oddaja tudi na obroke, — Zahtevajte CENIKI	49
iz laatne opekarne frsmko poljubne postaja. Zahtevajte ponudbe t
Zaloga cementnih cevi.
Zahtevajte ponudbe
entjanški pr
vseh vrst, popolnoma čisto opran, imdi po originalnih cenah pre mogovnika f celih vagonskih pošiljkah
„Prodajni urad šentjanškega premogokopa"
AND. JAKIL, Ljubljana. Krekov trg 10.
Dva pletilna STROJA
itev. 10 in S, dobro ohranjena, naprodaj. Zgornja Ši-ika štev, 91.	8250
PSICA
Priporoča se nakup naiboMSih
VOLČJE PASME, je poceni naprodaj. — JARC, Hra-deckega vas Jtev. 35 (pod Golovcem).	83
ARHITEKT
in mestni STAVBENIK
VILJEM TREO
Ljubljana. Gospo>vc(ftka c.
«t 10 — Telef. inter. 103. Ustanov. 1. 1850. Se priporoča za ZGRADBE vseh vrst to.r izvriuje NAČRTE in PRORAČUNE.
100-150 SODOV
železnih, pocinkanih od 150—200 litrov vsebino z ojačenitni obroči potrebuje MITAR S. SI-MOVIĆ, Obrenovac.
кваБЗја&швмЈИЈШИшвввввввввивашкшмешшаЈМ
Žitni zavod v Ljubljeni
dobavlja v poljubnih količinah
fino zmleto kameno sol
kakor tudi
kameno sol v kosih
po najugodnejših cenah— Ker so zaloge soli v monopolnem sklađ'šću do malega izCrpane, je v interesu ljudstva, da trgovine ne odlaSajo z naročili.
Dobava prompina,
БШВВВВВВМВВВАШВВВВ6Ш8В«ВШВВВИВВШ£11Р1Ш£!!

šivalnih strojev
s15 !etn. lamjtvom. Prodaja na obroke. Solidne tent! - Dabe se le pri hrdlt'.
Sgn. Vok, Ljubljana
podružnica v Novem mestu
Zastopniki se sprejmejo 1
ertheim-blagajne
za vzldanje, vloma- In ognjavanic, v vsakem stanovanja oziroma prostoru z majhnimi stroški nevidno nadomest-tjlve, v 6 različnih velikostih dobavlja in popis s cenikom brezplačno razpošilja LJUBLJANSKA KOMERCIALNA DRU2BA, LJubljana, Bleiweisova cesta 18. Provizijski ZASTOPNIKI naj s« javijo!
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
(v lastni palači Tis A vis hotela „Union").	Telefon St. 57 in 470,
Račun postno čekovnega urada ta Slovenijo štev. 11.945, v Zagrebu štev. 39.090, -
Podružnice: ОШОУО, MARliCl, SARAlEVO, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura: 8LE0,
Interesna skupnost z: Gospodarsko borko d. d v Novem Sadu.
Kapital in rezerve skupno nad Din 15»M0.00(h-.
Zadružna Gospodarska banka d. d
Dajo trgovske ktedite, esfcomptira menico, lombardira vretlnostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge ua tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.
Izdata konzorcij ;Slovenca«.
Odgovorni urednik: Franc Krem žar v Liublianu
uSoslovamska tiskarna * Lrabliani,