Kako se je godilo lisici, zajcu in mačku v vojnem taboru.          ,_ l
t(PriobCilS. Meglič.)     ¦            '   '"'         '
isica  je  šla  po   polju, ozirajoč se na vse strani, kaj bi se moglo dobiti za živež. Bila je že jako lačna. Imela je že dva dni prazen želodec in tudi zdaj ni kazalo, da bi si kaj vlovila. Bila je namreč velika  suša.  Živali   se   niso  mogle   nasititi.   Še tisto malo mišk, kar jih ni vsled stradanja   poginulo,   se je  poskrilo,  in ptički so svarili svoje mlade pred roparji.
Lisica se vsede ob robu gozda pod drevo, meneč malo zaspali, da pozabi na svoj glad. Tedaj pa zagleda od daleč mačka, medlega in izhuj-šanega. Poznalo se mu je, da tudi on trpi lakoto. Hkrati se priplazi zajček izpod grma; eno nogo si položi čez prazen želodček, v drugi pa drži velo repo, katero misli použili za večerjo. No, ti trije sotrpini se sestanejo fer si pripovedujejo, kolikor časa že niso ničesar užili, pa se posvetujejo, kaj jim je početi, da si potolažijo glad.
,,Delali", reče zajec bezmiselno. A ta je naletel na neprave! 1           nKaj? Delati?" zakriči lisica,  ,,to mi ne pride na um; raji poginem la-
kotc. Delati je dolgočasno, rajši grema na pustolov   in   postanem bogata". • nTudi moja misel", odgovori maček; ,,delo je le za topoglavce.   Ne! Iz tega ne bo nič. ldimo rajši na vojno; tam si nagrabimo plena, ondi do-bimo dosti jesti in piti in zabave v izobilju."
,,Dobro", reče lisica. nKar jutri na vse zgodaj se napotimo tja. Zajček, greš li z nami?"
,,Seveda", odvrne zajec, ki je vedno temu pritrjeval, kdor je zadnji govoril.
Na to razdeli zajec svojo repo v tri enake dele. — Mačku se jc sicer repa upirala, njegov nos se je sila grbančtl, vender jo jele spravil pod streho, ker njegov želodec je jako hudo krulil, kakor bi bi! lajal v njem lovski pes. Zajec je že mislil pobegniti. — Nato so vsi po-spali in ko so se drugega jutra prebudili, hajd na pot. Potovali so mnogo
•¦¦¦'--        . •  ¦        _    26    —    , -                                           '.
ur čez gore in doline, dokler niso dospeli v vojni tabor. Tam so se po-nudili v službo in so bili tudi vsprejeti. Maček je bil kuhar, zajec vojak, in lisica je bila Čudo imeniten zdravnik. Med potom je namreč našla za-vitek, v katcrem je bil črn prašek, in ko ga je povohala, je morala kihniti. Napravila je iz onega mnogo malih zavifkov in jih napolnila z onim črnim prahom. Nato je poiskala vse steklenice, kar so jih vojaki odvrgli, in jih je napolnila s čisto studenčnico, a v vsako steklenico je djaia po eno peresce navadne poljske mete. To lekarno je razpostavila na mizo: spredaj stekle-ničice in zavitkc, zadaj pa večje steklenice. Nalaknila si je na nos velika očala in na prsi si je pripela ogromno svinčeno kolajno. Ni trajalo dolgo, kar pride prvj vojak in zahteva zdravila zoper glavobol. Lisica ga preižče ter pripomni, da izhaja glavobol od prenapornegs mišljenja ter mu svetuje, naj to opusti. Potem mu izroči en mali zavitek s črnim prahom, veleč mu, naj povoha. Vojak si natlači obe nosnici s črnim praškom, skremži obraz, kihne devetnajstkrat in ko dvajsetokrat napravi nčha!" neha ga boleti glava. Vesel poda lisici svojo celo mesečno plačo in pripoveduje vsem svojim tovarišem, da je nekdo tukaj v taboru, ki ozdravlja vse bolezni. Seveda je hotel imet' vsak nekaj tega skrivnostnega praška, in lisica je napravila iz-borno kupčijo.
Drugi bolnik je bil Častnik, ki je požrl ribjo koščico. Dva vojaka sta ga morala vodfti, častnik pa je mahal z rokami, v obraz je bil modro-rdeč, in oči so se tnu izbulile. Pride k lisici. Lisica mu nasuje praška v nos, častnik začne namrdovati obraz in kihne enkrat, dvakrat, trikrat; koščica končno skoči iz požiralnika in gospod se vsede usopljen, a prcsrečen na t!a. Končno obdaruje lisico z 2iatom. — Tako je lisica zaslovela daleč na-okrog.
Maček si je medtem tudi opomogel: kuhal in pekel je, godilo se mu je dobro. Njegovi predstojniki so bili z njim zadovoljni. Posebno neko jed je znal izvrstno prirediti. Častniki je niso mogli prehvaliti. Bile so to neke bržole v polivki, ki je imela okus po neki skrivnostni, tuji juhi. NihČe pa • ni mogel spoznati, od katerc Živali je ta tajnostni'okus. Maček je nami-gaval gospodom, da je <o njegova skrivnost, katere ne izda za nobeno ceno. Mora) je torej vsak dan pripravljati \o priljubljeno jed. Plačcvali so mu, da je imel že precejšen mošnjiček samih suhih zlatov. Ta zakiad pa je skrival v neko votlo drevo.
Tudi zajec, ki je vstopil kot prosfak, je imel srečo. Vadil in vežbal se je od jutra do večera, stal je na straži, hodil na patrole, ter se je vrh vsega naučil še bobnati. V prvi bilki, ki se jeje udeležil, izkazal se je jako pogumncga. Na svoj boben je silno ropotal. Ko pa se je sovražniku pri-bližal tcr čul žvižgati krogle, ga je popustil pogum. Kakor brezumen sc je zaletel proti sovražniku in videč pred sabo globok razor, se je pohulil in ga ni bilo prej na videz, da se je končala bitka. Vojaki pa, ki so videli, kako je zajec, ropotajoč na boben, tekel v smeri proti sovražniku, so do-bili pogum, udarili na sovražnika ter niso prej odnehali, da so sovraga zapodili v beg.   Ko  so   potihnili   topovi  in   niso   več pokale puške, se je
—    27    -                                                       " ¦        "
priplazil zajec iz svojega varnega razora, se vsedel na zadnje noge ter začel udrihati po bobnu, da je odmevalo daleč okrog. Vojaki pa so privedli zajca s slavo klici pred generala, ki ga je zbog izvanredne hrabrosti njegove imenoval polkovnikom. Obesil mu je tudi svoj lastni red okoli vratu. V naslednji bitki se je zgodilo kakor prvokrat. Od samega dima in prahu se rii videlo, kako se je zajec potuhnil v razoru. Ko je padel general v bifki, povzdignili so vojaki zajca in ga imenovali svojim poveljnikom. Tako je bil tedaj zajec prvi v taborišču, dobil je najboljši plen, največji šator, največ zlata in največjo slavo.
Enkrat pa, ko bi se imeia vršiti glavna bitka, je zapustil zajca pogum še bolj kot navadno, in ne, da bi bil tekel proti sovražniku, mu je petc pokazal. Zaletel se je namreč v vrsto svojih lastnih vojakov in bežal — bežal kolikor je mogel. Vojaki videč bežati svojega voditelja, tudi niso ob-stali, ampak so jo ubrali za zajcem. Šele ondaj, ko ni bilo sovražnika več videti, so se ustavili. Sedaj so spoznali, kdo jc zakrivil sramotni beg; po-grabila jih je strašna jeza. Vsi razljuteni natepo zajca, mečejo kamenje vanj in ga slednjič spodijo. Ves zasopen in na smrt preplašen- pobcgne zajcc iz tabora in iz rok krutih vojakov ter dospe do gozda, kjer napolmrtev obleži. Jedva se je mogel premakniti, vsi udje so mu bili razbiti.
Kar začuje neko šumenje. Vsa brez sape jo primaha lisica, šantova na eni nogi, stokajoča, z razboljenimi kostmi in z oteklim očesotn. Dolgo časa ne more govoriti od bolečin, slednjič pa vender pove zajcu, kaj se ji je pripetilo.
wKo se mi je posrečilo ozdravljenje častnika, ki je požrl ribjo kost", pripoveduje iisica, nhoteli so imeti vsi vojaki nekaj od mojega praška in od vode. Dobila sem zlat za zlatom in imela že precejšen kupček pod nekim kamenom skrit. Nekoč pride k meni tudi višji Častnik in zahteva, naj bi ga ozdravila srčne bolezni. Mislila sem napraviti posebno dobro kupčijo in dala sem mu ves ostanek praška. Začel je kihati in je kihal in kihal: stokrat zaporedoma. Ko pa stofnenkrat kihne, mu je počilo srce in mrtev je padel na tla. Ko so vojaki in častniki to videli, planili so čezme, tepli in zbadali in mrcvarili so me, in le čudo, da sem jim odnesla še gola življenje".
Lisica je stokala, da bi se bila smilila kamenu.
nln najhujše je to, da sem morala tam pusliti ves svoj dragi denarr Sedaj sem bolj revna kakor prej!"
MIn jaz baš tako", odgovori zajec   malodušno.   nKaj nam je početi ?"
nMorebiti nama pomore maček", reče lisica. ,,Mače živi krasno in ve-seio ter si nabira bogastva!" Pa ko še to govori, že začujeta glasno in obupno rnijavkanje. Sem po polju pribeži maček, kakor bi vrelo za njim. Pade na tla in jadikuje, da je bilo usmiljenja vredno. Vcs hrbct je imel poparjen in manjkal mu je konec repa. Lisica in zajec mu polagata hladne prsti na hrbet in mu obvežeta rep z mokrimi peresi. Potem šele ga pro-sita, naj jima vendar pove, kako je prišel v tako revno stanje. Ko maček nekoliko okreva, začne pripovedafi:                 ¦                ^"^**^  *"
—    28    —                   ;-¦¦¦-;-
nZnano vatn je, kako priljubljena je bila moja kuhinja pri častnikih, in kako visoko so cenili posebno eno jed. Pa ni bilo nič druzega nego pečene miši, ki sem j h ponoči nalovil in drugi dan pripravil tako ukusno. Ker so hoteli častniki skrivnost moje kuhe na vsak način zvedeti, zalezo-vali so me neko noč in videli, kako sem lovil miši in jih nosil v kuhinjo. Ko sem jim drugi dan predstavil priljubljeno jedilo, so me napadli, poliii z vrelo juho, odrezali mi kos repa ter kričali, naj ga skuham z mišmi vred. Na to so me na pol mrlvega zapodili iz iabora, in zdaj si delijo moje pri-hranjcno bogastvo."
nNama se tudi ni godilo ugodneje", reče zajec in pove mucu svoje dogodke.                                                          .                             ...
nKaj hočemo zdaj začeti?" vpraša boječe lisica.
nDomov idimo in delajmo!" zdihne zajček.           ...
Obvelja.
Trojica se vrne domov. Če so dobili med potom kako repo ali iz-stradano miško, bila jim je dobrodošla slaščica. Po mnogih težavah so do-speli v svoje domovje. Zajec se je udinjal pri bogatem inozemskem zajcu; maček je ostal pri mlinarjevih in je lovil pridno miši, lisica pa je vstopila v službo pri starem lovcu, kateremu je preganjala dolg čas s svojimi krat-kočasnicami in pripovedkami.
Imeli so zdaj vsi trije složno življenje in gotov zaslužek, in ni jtm bilo treba večstradati. Ako se jim je pa dozdevalo njih mirno življenje včasih res nekoliko dolgočasno, zmislili so se na žalostni konec vojaškega tabo-rovanja in takoj so bili zopet veseli in zadovoljni.      ..            ....